Poroô. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuô. veget. 14 Mitteil. Ostalp.-dinar. Ges. Vegetationsk. 14 Ljubljana 1978Común. Soc. stud, veget. Alp. orient, dinar. 14

MAKS WRABER

16. septembra 1905 se je rodil v Kapli na Kozjaku Maks WRABER, eden izmed naj stare jsih in pomembnih znanstvenikov fitocenoloske znanosti v Slo- veniji. Umrl je prezgodnje smrti 14. maja 1972 v sedeminsestdesetem letu starosti. Ob 14. mednarodnem zborovanju vzhodnoalpsko-dinarskega drustva za preucevanje vegetacije, ki je bilo med 21. in 27. julijem 1974 v Ljubljani, posvecajo ta zbornik vsi clani tega drustva, posebno pa njegovi najozji sode- lavci clani Bioloskega instituía Jovana Hadzija SAZU, njegovemu spominu in v zahvalo za njegovo pozrtvovalno, pionirsko in ustvarjalno delo.

Ze kot student naravoslovja se je pokojni Maks WRABER seznanil z novo miado vedo geobotanike o rastlinskih zdruzbah — fitocenologijo. Po diplomi na ljubljanski univerzi leta 1930 je svoj studij usmeril v popolnoma drugo podrocje, poznavanje rastlinske organografije in bil v letih 1930 in 1931 na specializaciji v Miinchnu. Leta 1933 je doktoriral v Ljubljani s tezo »Donos k poznavanju rodu Riella«. Med obdobjem leta 1930 do 1935 pravzaprav ni zapustil studija fitocenologije, temvec se je temeljito pripravljal in studiral delà L. ADAMOVlCA, E. AICHINGERJA, G. BECKA, J. BRAUN-BLANQUETA,A. HAYEKA, I. HORVATA, S. HORVATlCA, G. MALLYJA, A. PAULINA,B. PAWLOVSKEGA, I PEVALEKA, E. POSPICHALA, E. RÜBLA, W. SZA- FERJA in se drugih domacih in tujih avtorjev. Zelja po specializaciji v fito- cenologiji in ekologiji se mu je uresnicila in izpolnila sele v letih 1935 in 1936, ko se je napotil za leto dni k ocetu in doyenu moderne fitocenologije profe- sorju BRAUN-BLANQUETU na Station internationale de Géobotanique mé­diterranéenne et alpine v Montpellieru v Franciji.

Po drugi svetovni vojni se je ponovno, z njemu lastno vnemo, zagrizel v znanstveno delo proucevanja fitocenologije, ki jo je glede na tesnejse stike z gozdarji, posebno z Vladom TREGUBOVOM, povezoval z gozdom in njegovo problematiko. V tern casu so nastale studij e z biolosko-gozdarsko tematiko, ki so obravnavale ekoloska, genetska, vegetacijska, floristicna, dendroloska in gojitvena vprasanja, ugotavljale vzroke in resevale problème z bioloskega vidika. Ta cas sega vse do leta 1954, ko je sluzboval na Gozdarskem institutu Slovenije in pri Sekciji za pogozdovanje Krasa v Sezani. V tem casu, posebno se dalje do leta 1958, se pojavlja v njegovih delih problematika krasa, ki jo obdeluje z biolosko-gozdarskega in fitocenoloskega stalisca. To so bila njegova trda, a plodovita leta, kjer je skupaj z V. TREGUBOVOM oral ledino tej znanosti na podrocju gozdarstva in svoje bogato znanje iz fitocenologije po- sredoval gozdarjem.

Njegov nadaljnji vzpon, ki je dosegel visek, se je pricel z delom na In­stitutu za biologijo, dandanasnjem Bioloskem institutu Jovana Hadzija

9

SAZU, leta 1955. Tod se je lahko v relativnem miru z vso zbranostjo posvetil raziskovanju vegetacije Slovenije, njeni sinhorologiji, sindinamiki, fitogeo- grafski razsirjenosti, ekoloski problematiki, sinsistematiki, tipoloski razclenitvi in njeni floristicni sestavi ter gospodarskim oziroma antropogenim vplivom na njo. Studiral je gozdno, traviscno pa tudi ruderalno in segetalno vegeta- cijo sirom Slovenije. Publiciral je vegetacijske studije in raziskovanja jelovih, jelovo-bukovih, bukovih, gabrovih, smrekovih gozdov in termofilnih grmisc ter izdelal studije o pojavljanju razlicnih rastlinskih regij v nasem prostoru, posebno obdelal pojavljanje submediteransko-ilirskega elementa v srednje- evropskih listnatih gozdovih Slovenije in koncno fitogeografsko razclenitev Slovenije.

Ta znanstveno bogat cas mu ni zadoscal le za raziskovanja, temvec je navezoval stike z vsemi znanstveniki te stroke po Evropi, z njimi izmenjaval misli, razpravljal in zamenjaval svoje prispevke z njimi ter ustvaril najboga- tejso fitocenolosko knjiznico v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji. S pozna- nimi fitocenologi Evrope (J. BRAUN-BLANQUET, P. OZENDA; R. TÜXEN,E. OBERDÖRFER, H. ELLENBERG; H. MAYER, E. AICHINGER, H. WAG­NER; S. PIGNATTI, A. HOFMANN; R. SOÓ, A. BORHIDI; B. PAWLOVSKI;J. MICHALKO; I. HORVAT, S. HORVATlC, P. FUKAREK, B. JOVANOVlC, V. MlSlC, V. BLEClC, H. EM in mnogi drugi) se je sestajal na zborovanjih v mednarodnih drustvih in delovnih obiskih. Ti so mu postali ne le kolegi, temvec tudi prijatelji.

potreba po se ozjem sodelovanju, predvsem v prostoru, ki ima podobno zgodovinsko-razvojno smer rastlinstva in podobne vegetacijske probleme, je narekovala leta 1960 ustanovitev Vzhodnoalpsko-dinarskega drustva za pre- ucevanje vegetacije, med katerega ustanovitelji je bil poleg E. AICHINGERJA, in S. PIGNATTIJA tudi M. WRABER.

Med tern casom je bila se tesnejsa povezava z I. HORVATOM in S. HOR- VATlCEM. Skupno so razpravljali o razvoju in prihodnosti fitocenoloske vede v jugoslovanskem prostoru ter bili ob pomoci svojih mlajsih kolegov ustano­vitelji obsirnega projekta »Vegetacijska karta Jugoslavije«, s katerim se je1. 1962 pricelo do danés trajajoce kartiranje vsega jugoslovanskega prostora. Hkrati je pricel zbirati na SAZU skupino sodelavcev, da bi skupno raziskovali in kartirali vegetacijo Slovenije ter uspel. Poleg mnogih drugih zunanjih so­delavcev razlicnih strok danés sodelujejo fitocenologi A. ACCETTO, V. PET- KOVÖEK, D. ROBlC, T. WRABER, ter jedro rednih sodelavcev A. MARIN- CEK, M. PRESEREN, I. PUNCER, A. SELlSKAR, M. ZUPANClC in V. 2A- GAR, ki jim je bil vrsto let ucitelj in znanstveni vodja.

M. WRABERJA je poleg svojega ozjega dela zanimala kot biologa, clo- veka in esteta tudi neposredna vloga varstva narave in problem clovekovega okolja, kjer je vseskozi aktivno sodeloval, posebno po letu 1965, ko se je v Sloveniji ta problematika razsirila in pricela obravnavati intenzivno na pod- lagi znanstvenega raziskovanja.

Nepopolna bi bila podoba déla o M. WRABERJU, ce ne bi omenili, da je bil za casa svojega zivljenja tudi pedagog, gimnazijski profesor, privatni docent, docent in izredni profesor. Bil je vnet zbiratelj botanicnega materiala; zbral je obsezen privatni herbarij, ki ga je podaril univerzitetnemu herbariju LJU. Ni bil le dober znanstvenik, temvec tudi organizator znanstvenega dela in veckrat vodilni funkcionar domacih in tujih strokovno-znanstvenih drustev. Leta 1968 je postal castni clan Prirodoslovnega drustva Slovenije, 1. 1972 pa

10

castni clan Zveze inzenirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije.

Za svoje znanstveno délo je M. WRABER dobil priznanje leta 1969, ko ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega dopisnega clana ter isto leto za zunanjega dopisnega clana Accademia Italiana di Scienze forestali v Firencah. Leta 1970 je prejel nagrado sklada Borisa Kidrica.

V svojem znanstvenem delu je izgoreval in postavil trdne temelje sodobni fitocenoloski znanosti pri ñas in ji zapustil poseben pecat. Brez dvoma pomeni njegovo znanstveno délo velik doprinos k srednjeevropski fitocenoloski soli ter nadaljnje utrjevanje te smeri. Lahko ga smatramo za dodatni temeljni kamen, ki trdno stoji v mozaiku znanstvene resnice fitocenoloske vede na sploh.

Da bi mogli spoznati njegovo délo v celoti, objavljamo njegovo bogato bibliografijo.

BIBLIOGRAFIJA MAKSA WRABER JA

I. Z n a n s t v e n e i n s t r o k o v n e p u b l i k a c i j e i n c l a n k i

Donos k poznavanju rodu Riella. — Prirodoslovne razprave, 2, 1933/35, 125—164.

Fitosocioloske studije na asociaciji Quercetum cocciferae. — Zbornik Prirodoslovnega drustva, 1, 1939, 49—52.

Prispevek k sinekologiji sredozemske vegetacije. — Zbornik Prirodoslovnega drustva, 3, 1943, 108—120.

Rastlinska bioloska oblika — zrcalo zivljenjskih pogojev. K vprasanju prilagoditve rastlin. Ljubljana, Prirodoslovno drustvo. 1946, 11 str.

Vzroki hiranja jelke na Logaski in Rakitniski planoti. — Gozdarski vestnik, 7, 1948, 201—203.

Ne razmetavajmo in ne kvarimo lesa. — Gozdarski vestnik, 7, 1948, 241—247.O znaöaju i zadacima meteoroloske sluzbe za sumarstvo. — Hidrometeoroloski glasnik

(Beograd), 2, 1949, 1—12.Bioloski problemi slovenskega gozdarstva. — Les, 1, 1949, 8—14.Oskrbovanje gozdov na bioloski podlagi. — Les, 1, 1949, 41—45.Pojav kraskih mrazisc in njihova gozdarska problematika. — Les, 1, 1949, 208—216.Pragozd v Evropi. — Varstvo spomenikov, 2, 1949, 123—126.Gozdarski institut Slovenije v letih 1947/1949. — Izvestja Gozdarskega instituta Slo­

venije, 1, 1947/49, 1—22.Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov. — Izvestja Gozdarskega instituta

Slovenije, 1, 1947/49, 23—78.Gojenje gozdov v luci genetike. Bioloska problematika gozdnega semenarstva. —

Ljubljana. 1950, 68 str. (Strokovna in znanstvena déla Gozdarskega instituta Slo­venije, 2.)

O pomenu fitosociologije za gozdarstvo. — Gozdarski vestnik, 8, 1950, 40—46.O vzrokih in posledicah vetroloma na Jelovici. — Gozdarski vestnik, 8, 1950, 306—309.Novo nahajalisce zelencka na Slovenskem. — Proteüs, 13, 1950/51, 1959—162.

11

Zum Wasserhaushalt von Quercus coccifera. — Vegetatio (Haag), 3, 1950, 266—278.Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmurja. — Geografski vest-

nik, 23, 1951, 179—230.Nova pota gozdne semenarske sluzbe. — Gozdarski vestnik, 9, 1951, 3—14.Tuje drevesne vrste v nasih gozdovih. — Gozdarski vestnik, 9, 1951, 94—103.Meteorologija v sluzbi gozdarstva. — Gozdarski vestnik, 9, 1951, 127—132. Hrvaski

prevod: Meteorologija u sluzbi sumarstva. — Narodni sumar (Sarajevo), 5, 1951, 278—283.

O biolosko-socioloski problematiki uvajanja gozdnih eksot. — Sumarski list (Zagreb), 75, 1951, 75—84.

O gozdnogospodarskem in kulturnoznanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov. — Bioloski vestnik, 1, 1952, 38—66.

Tipoloska podoba vegetacije visjih predelov Pohorja. — Bioloski vestnik, 2, 1953, 89—109.

Ravnanje s secnimi odpadki v gozdu z bioloskega vidika. — Gozdarski vestnik, 11,1953, 104—113.

Prirodnogospodarski temelji razmejevanja gozdnih in kmetijskih zemljisc. — Nova proizvodnja, 4, 1953, 30—49.

Der theoretische und der praktische Wert der Pflanzensoziologie für das Forstwesen.— Angewandte Pflanzensoziologie (Wien), 2, 1954, 871—880.

Dinamika vegetacijskega razvoja in izmena drevesnih vrst v gozdu. — Bioloski vest­nik, 3, 1954, 147—163.

Die wichtigsten Vegetationstypen der höheren Lagen von Pohorje. — Bulletin Scien­tifique (Zagreb), 2, 1954, 19.

Splosna ekoloska in vegetacijska oznaka visjih predelov Pohorja. — Gozdarski vest­nik, 12, 1954, 161—178.

Sonce in senca na slovenskem krasu. — Gozdarski vestnik, 1954, 258—263.Gozdarska studijska ekskurzija po slovenskem krasu in Istri. — Gozdarski vestnik,

12, 1954, 263—268.Splosna ekoloska in vegetacijska oznaka slovenskega krasa. — Gozdarski vestnik, 12,

269—282.Glavne vegetacijske zdruzbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospo-

darske razmere in melioracijske moznosti. — Gozdarski vestnik, 12, 1954, 282—295.Ugotovitve in zakljucki. — Gozdarski vestnik, 12, 1954, 340—348. (S soavtorji.) Obnova sume na slovenackom krsu. — Gozdarski vestnik, 12, 1954, 348—354.La création et la reconstution de la forêt du karst Slovène. — Gozdarski vestnik, 12,

1954, 355—362.Aperçu des principaux groupements de végétation forestière de la Slovénie. —

Huitième Congrès international de Botanique. Rapports et communications par­venus avant le Congrès aux sections (Paris), 7/8, 1954, 57—60.

Gojenje topolov na podroöju OLO Sezana. — Kmetijski vestnik, 3, 1954, 18—19.Pregled drevesnih vrst, ki prihajajo s prirodoslovnih vidikov v postev pri premeni.

— J. Miklavzic: Premena umetnih nizinskih smrekovih sestojev. 1954, 18—33.O problemu vegetacijskega klimaksa na Pohorju. — Bioloski vestnik, 4, 1955, 7—22. Stoletnica pogozdovanja slovenskega krasa. — Nasa vas, 4, 1955, 385—387.Der Wiederaufbau des Waldes im jugoslawischen Karst. — Natur und Land (Wien),

41, 1955, st. 10/12, str. 154^157.O bioloskem in gospodarskem pomenu gozda. — Nova proizvodnja, 6, 1955, 47—60. Domaci kostanj v Sloveniji. — Nova proizvodnja, 6, 1955, 61—85, 223—244.

1 2

O teoretskom i prakticnom znacenju fitiosociologije za sumarstvo. — Zbornik I. kon- gresa biologa Jugoslavije (Zagreb), 1955, 379—382.

Fitosocioloska in ekoloska analiza razsirjenosti dendroflore na Pohorju. — Bioloski vestnik, 5, 1956, 39—70.

Predalpski jelov gozd v Sloveniji. — Bioloski vestnik, 6, 1958, 36—45 + tabela.Gozdna vegetacija jerinskih tal na slovenskem krasu. — Gozdarski vestnik, 15, 1957,

257—265.Klima slovenackog podrucja. — Krs Slovenije (Split), 1957, 15—28.Floro-fitocenoloska raspodjela slovenackog kraskog podrucja. — Krs Slovenije (Split),

1957, 29—34.Pomoc fitosociologije u borbi protiv erozije. — Naucne osnove borbe protiv erozije

(Beograd), 1957, 261—269.O aktualnih bioloskih problemih slovenskega gozda. — Nova proizvodnja, 8, 1957,

27—49.Kälteschaden an Mediterrangewächsen des slowenischen Küstenlandes. — Schweize­

rische Zeitschrift für Fortswesen (Zürich), 108, 1957, 274—278.Biljnosocioloski prikaz kestenovih suma Bosne i Hereegovine. — Godisnjak Biolo-

skog instituta u Sarajevu, 11, 1958, 139—182 + tabela.Ekoloski in vegetaeijski prikaz Pokljuke. — Pokljuka — gajenje suma, 1958, 1—17.Predalpski jelov gozd v Sloveniji. — Bioloski vestnik, 6, 158, 36—45.Gozdna zdruzba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto rotundifolii — Abie-

tetum Wraber 1955). — Ljubljana. 1959, 20 str. + tabela. (Prirodoslovno drustvo v Ljubljani. Posebne izdaje, 1.)

Fitosocioloska razclenitev gozdne vegetaeije v Sloveniji. — Zbornik ob 150-letnici Botanicnega vrta v Ljubljani, 1960, 49—96.

Gozdna vegetacija Slovenskih goric. — Bioloski vestnik, 9, 1961, 35—57.Termofilna zdruzba gabrovea in omelike v Bohinju (Cytisantho-Ostryetum Wraber

assoc. nova). — Razprave SAZU, IV. razred, 6, 1961, 7—50 + tabela.Uloga i mjesto fitosociologije u savremenoj sumskoj privredi. — Uloga i mjesto fito­

sociologije u savremenoj sumarskoj privredi (Sarajevo), 1961, 116—122.Fitosociolosko preucevanje in kartiranje vegetaeije v Sloveniji. — Uloga i mjesto fito­

sociologije u savremenoj sumarskoj privredi (Sarajevo), 1961, 17—181.Das Luzulo silvaticae — Piceetum Wraber (1953), eine Fichtenwald-Gesellschaft in

den slowenischen Ostalpen. — Mitteilungen der Ostalpen-dinarischen pflanzen­soziologischen Arbeitsgemainschaft (Trieste), 2, 1962, 33—38.

Allgemeine Orientierungskarte der potentiellen natürlichen Vegetation im sloweni­schen Küstenland (NW-Jugoslawien) als Grundlage für die Wiederbewaldung der degradierten Karst- und Flyschgebiete. — Bericht über das Internationale Symposion Vegetationskartierung vom 23.—26. 3. 1959 in Stolzenau/Weser (Wein­heim), 1963, 369—384 + vegetaeijska karta potencialne vegetaeije Slovenskega Primorja 1 :100 000.

Gozdna zdruzba smreke in gozdne bekice v slovenskih Vzhodnih Alpah. — Razprave SAZU, IV. razred, 7, 1963, 79—175 + tabela.

Uvod, Einführung, Introduzione. — Acta botanica croatica (Zagreb), vol. extr., 1964, 9—14.

Eine neue Fichtenwaldgesellschaft am Übergang der Ostalpen in das dinarische Ge­birge. — Acta botanica croatica (Zagreb), vol. extr., 1964, 125—132.

Izvjestaj o ekskurzijama, Bericht über die Exkursionen, Relazione sulle escursioni. — Acta botanica croatica (Zagreb), vol. extr., 1964, 149—157.

13

Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luci ekologije in palinologije. — Bioloski vestnik, 12, 1964, 77—95.

Bovska hidrocentrala v luci varstva narave in pokrajine. — Ljubljana, Zavod za spo- menisko varstvo SR Slovenije. 1965, 23 str. (referat, ciklostil.)

Das Adenostylo glabrae — Piceetum, eine neue Fichtenwaldgesellschaft in den slo­wenischen Ostalpen. — Angewandte Pflanzensoziologie (Wien), 18/19, 1966, 93—101.

Über eine thermophile Buchengesellschaft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. — An­gewandte Pflanzensoziologie (Wien), 18/19, 1966, 279—288.

Oekologische und pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation des sloweni­schen Küstenländischen Karstgebietes. — Mitteilungen der Ostalpinen-dinarischen pflanzensociologischen Arbeitsgemeinschaft (Trieste), 7, 1967, 3—32.

Nasi pragozdni rezervati. — Proteus, 29, 1966/67, 243—246.Genetska veza izmedju vegetacijskih i talnih jedinica na karbonatnom podrußju viso-

kog krsa Slovenije. — Zemljiste i biljka (Zagreb), 16, 1967, 557—564.Grmiöasti diseöi volcin na Gorickem. — Proteus, 30, 1967/68, 150—152.Kratek prikaz vegetacijske odeje v slovenski Istri. — Proteus, 30, 1967/68, 182—188.II ruolo degli studi vegetazionali nella sistemazione dei bacini montani. — Annali

dell’Accademia Italiana di Scienze Forestali (Firenze), 17, 1968, 275—289 + 3 pri- loge.

Slovenija. Sumska vegetacija. — Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb), 7, 1968, 329—336.Die bodensauren Föhrenwälder des slowenischen pannonischen Randgebietes. — Acta

botanica croatica (Zagreb), 28, 1969, 401—409.Fitocenoze kot podlaga za ekoloske raziskave. — Bioloski vestnik, 17, 1969, 69—78.Über Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen-Hainbuchen-

wälder in Slowenien. — Feddes Repertorium (Berlin), 79, 1969, 373—389.La determinazione dei tipi ecologici forestali sulla base di carte della vegetazione e

del suolo. — Mitteilungen der Ostalpinen-dinarischen pflanzensoziologischen Arbetsgemeinschaft (Camerino), 9, 1969, 179—197.

Subalpinski smrekov gozd na Koöevskem in njegova horolosko-ekoloska problematika. — Varstvo narave, 6, 1969, 91—104.

Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. — Vegetatio (Haag), 17, 1969, 176—199.

Vegetationsforschung und -kartierung in Slowenien. — Bericht über das Internatio­nale Symposion Gesellschaftsmorphologie (Haag), 1970, 316—322.

Fitosocioloske raziskave v Sloveniji in njihov pomen za naravoslovje. — Bioloski vestnik, 18, 1970, 39—43.

Das submediterran-illyrische Element in der mitteleuropäischen Laubwaldvegetation Sloweniens. — Feddes Repertorium (Berlin), 81, 1970, 279—287.

Zur Chorologie, Ökologie und Soziologie von Chimaphila umbellata (L.) Bart, in Slowenien. — Fragmenta floristica et geobotanica (Krakow), 16, 1970, 171—182.

Die obere Wald- und Baumgrenze in den slowenischen Hochgebirgen in ökologischer Betrachtung. — Mitteilungen der Ostalpinen-dinarischen Gesellschaft der Vege­tationskunde (Innsbruck), 11, 1970, 235—248.

Krajinska podoba Slovenije v luci rastlinske odeje. — Urejanje krajine ob avtomo- bilskih cestah, 1970, 59—63.

Topografski, ekoloski in socioloski podatki o slovenskih pragozdovih. — Pos. izd. Akad. nauka i umjet. BiH (Sarajevo), 15, 1970, 91—102.

Die Pflanzensoziologie als Helferin im Kampfe gegen Erosion und Hochwasser. — Schriftenreiche für Raumforschung und Raumplanung (Klagenfurt), 11, 1971, 124— 128.

14

Themenkreis IV: Einfluss von Vegetation und Bodennützung auf Hochwasser, Muren, Lawinenereignisse sowie auf Hangrutschungen. Einführung zur Behandlung der Probleme zum Themenkreis IV — Generalbericht (skupaj z A. Hofmannom). — Interpraevent 1971: Grenzen und Möglichkeiten der Vorbeugung vor Unwetter­katastrophen im alpinen Raum (Klagenfurt), 1971, 145—165.

Das Flyschgebiet im slowenischen Istrien — ein Schauplatz der Erosion — und Wildbachtätigkeit. — Interpraevent 1971: Grenzen und Möglichkeiten der Vor­beugung vor Unwetterkatastrophen in alpinen Raum (Klagenfurt), 1971, 345—357.

Flora in vegetacija koöevske obcine. — Kraj. leks. Slovenije, 2 (1971) (Ljubljana), 1971, 206—208.

Rastlinstvo (uvod in povzetek). — Zelena knjiga o ogrozenosti okolja v Sloveniji. Pri- rodoslovno drustvo Slovenije (Ljubljana), 1972, 81—82, 121—125.

Die Vegetationskunde als entscheidender Gesichtspunkt bei Ermittlung pfanzengeo- graphischer Grenzen. — Tatsachen und Probleme der Grenzen in der Vegetation. Bericht über das Internationale Symposion der Internationalen Vereinigung für Vegetationskunde in Rinteln 8.—11. April 1968, Lehre 1974, 281—294.

II. P o l j u d n i s t r o k o v n i c l a n k i

»Gozdarski vestnik« in nove smeri v gozdarstvu. — Proteus, 11, 1948/49, 23—24.Kitajski pamacesen v grajskem parku v Ormozu. — Gozdarski vestnik, 8, 1950, 311. Bozje »drevce« kot drevo na Kozjanskem. — Proteus, 13, 1950/51, 112—113.Dvodomnost bozjega drevca. — Proteus, 14, 1951/52, 209—210.Nahajalisca zelencka na Slovenskem se mnozijo. — Proteus, 14, 1951/52, 241—242. Prirodoslovni muzej v Ljubljani. — Gozdarski vestnik, 12, 1954, 234—239.Akademik Jovan Hadzi osemdesetletnik. — Bioloski vestnik, 12, 1964, 3—4.V spomin prof. Zivku Lovsetu. — Proteus, 27, 1964/65, 157.Ob osemdesetletnici dr. Angele Piskernik. — Proteus, 29, 1966/67, 15—16.Joze Zitnik — sedemdesetletnik. — Proteus, 30, 1967/68, 122—124. t Dr. Angela Piskernik. — Bioloski vestnik, 16, 1968, 125—126.Prof. dr. Viktorju Petkovsku ob sestdesetletnici. — Proteus, 30, 1967/68, 217—219.t Prof. dr. ing. Milan Anic. — Mitteilungen der Ostalpinen-dinarischen pflanzensozio­

logischen Arbeitsgemeinschaft (Trieste), 8, 1969, 53—54.Prispevek k anketi o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. — Sodobnost, 18, 1970,

446—449.Najveöja in najstarejsa vinska trta na Krasu. — Proteus, 33, 1971, 33—35.Umrl je ljudski zdravnik — samouk Ivan Mozetiö. — Proteus, 33, 1971, 73—75.

III. S t r o k o v n e o c e n e i n p o r o ö i l a

Knjiga o zdravilnih rastlinah. — Proteus, 5, 1938/39, 203—204.Marija Ahaciö: Cuda narave. — Proteus, 5, 1938/39, 204.A l’occasion du premier manuel yougoslave de phytosociologie. — Vegetatio (Haag), 4,

1952, 70—71.J. Futak — K. Domin: Bibliografía k flore Ceskoslovenskej republiky do r. 1952. —

Bioloski vestnik, 8, 1961, 100—101.A. Ramovs: Geoloski izleti po ljubljanski okolici. — Proteus, 24, 1961/62, 157—158.

15

J. Braun-Blanquet: Die inneralpine Trockenvegetation. — Bioloski vestnik, 10, 1S62,138—140.

P. Jakucs: Die phytozönologischen Verhältnisse der Flaumeichenbuschwälder Südost­mitteleuropas. — Bioloski vestnik, 11, 1963, 132—135.

A. Horänszky: Die Wälder des Szentendre-Visegräder Gebirges. — Bioloski vestnik, 13, 1965, 122—126.

Bioloski vestnik XIII. — Proteus, 28, 1965/66, 196—199.Geobotanicno raziskovanje na Ogrskem. — Gozdarski vestnik, 25, 1967, 101—104.R. Tüxen: Baum und Landschaft. — Varstvo narave, 5, 1967, 191—192.99. bis 101. Jahresbericht der Naturhistorischen Gesellschaft zu Hannover. — Varstvo

narave, 5, 1967, 192.L. Bauer & H. Weinitschke: Landschaftspflege und Naturschutz. — Varstvo narave,

5, 1967, 192—195.M. Trentepohl: Die Vegetation schutzwürdiger Wiesen im Staatsforst Kranichstein

Ostwärts Darmstadt. — Varstvo narave, 5, 1967, 196.H. Poenicke: Naturparke in Hessen. — Varstvo narave, 5, 1967, 196.Grundlagenforschung im Naturpark Bergstrasse-Odenwald. — Varstvo narave, 5, 1967,

196.La terre et la vie. — Varstvo narave, 5, 1967, 198.Unser Lebensraum. — Möglichkeiten und Grenzen seiner Nutzung. — Varstvo narave,

5, 1967, 198—199.K. H. Grosser: Der Wald und seine Umveit. — Varstvo narave, 5, 1967, 199.Razmisljanje ob prvem jugoslovanskem simpoziju iz ekologije. — Bioloski vestnik, 17,

1969, 194—196.Premisljanje ob knjigi Franceta Avöina »Clovek proti naravi«. — Nova mladika,

1, 1970, 374—376.O simpozijih Vzhodnoalpske dinarske fitosocioloske skupnosti je redno porocal v Bio-

loskem vestniku od 1961 dalje.

IV. E l a b o r a t i

Fitosociolosko in pedolosko strokovno mnenje o nekaterih gozdnih predelih v Gornjem Posavinju. — 1952, 6 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

Tipoloska slika gozdne vegetacije v podrocju gozdne uprave Poljane (Rog). — 1952, 11 str. (Gozdno gospodarstvo Novo mesto.)

Tipoloska slika gozdov v revirjih Ravnik in Lanski vrh. — 1953, 9 str. (Gozdno gospo­darstvo Postojna.)

Tipoloska slika gozdov v revirjih Hrusica in Logatec. — 1953, 6 str. (Gozdno gospodar­stvo Postojna.)

Splosne smernice za vegetacijske melioracije v hudourniskem podrocju Gornjega Po- savja. — 1953, 14 str. (Gozdno gospodarstvo Bled.)

Tipoloska slika gozdov v revirju Brezova reber. — 1953, 8 str. (Gozdno gospodarstvo Novo mesto.)

Tipoloska slika gozdov v revirjih Sv. Peter in Soteska. — 1953, 12 str. (Gozdno gospo­darstvo Novo mesto.)

Fitosocioloska slika Trnovskega gozda. — 1953, 21 str. (Gozdno gospodarstvo Most na Soci.)

Pregled glavnih tipov gozdne vegetacije v nekaterih predelih gozdnega gospodarstva Celje. — 1953, 67 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

16

Tipoloska slika gozdne vegetacije na podrocju gozdne uprave Mislinja. — 1953, 28 str. (Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec.)

Fitosocioloska podoba gozdov gozdnega revirja Bistra pri Vrhniki. — 1954, 14 str. (Gozdno gospodarstvo Ljubljana.)

Fitosocioloska podoba nekaterih gozdnih predelov »zelenega pasu« okrog Ljubljane. — 1954, 20 str. (Mestni ljudski odbor Ljubljana, oddelek za gozdarstvo.)

Tipi gozdne vegetacije na Pohorju. — 1955, 80 str. (Institut za gozdno in lesno gospo­darstvo Slovenije.)

Fitosocioloska in pedoloska oznaka gozdov »Arboretum Volcji potok«. — 1955, 10 str. (Uprava Arboretuma Volcji potok.)

Fitosocioloski opis gozdov v nekaterih predelih okrajne uprave za gozdarstvo pri OLO Celje z bioloskimi gojitvenimi smernicami. — 1953, 31 str. (Uprava za gozdarstvo pri OLO Celje.)

Fitosocioloska podoba gozdne vegetacije v vzhodnih predelih Pohorja z bioloskimi gojitvenimi smernicami. — 1955, 27 str. (Uprava za gozdarstvo OLO Maribor.)

Vegetacijske zdruzbe na Pohorju (fitosocioloski temelji gojenja gozdov). — 1956, 70 str. (Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije.)

Fitosocioloski opis gozda na podrocju Velike planine. — Ostrice v Savinjski dolini. — 1956, 7 str. (Uprava za gozdarstvo pri OLO Celje.)

Fitosocioloski opis jelovih gozdov med dolinama Savinje in Drete (Radmirje — Bocna). — 1956, 5 str. (Uprava za gozdarstvo pri OLO Celje.)

Gozdna-vegetacijska karta kmetijskega posestva Fala ter tipi gozdne vegetacije ni- zinskega podrocja med Hocami in Slov. Bistrico. — 1956, 24 str. (Uprava za goz­darstvo OLO Maribor.)

Tipi gozdne vegetacije na podrocju k. o. Dole pri Litiji z bioloskimi gojitvenimi smer­nicami. — 1956, 24 str. (Uprava za gozdarstvo pri OLO Trbovlje.)

Fitosocioloska podoba gozdov na podrocju gozdnega obrata Celje z bioloskimi gojitve­nimi smernicami. — 1956, 47 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

Tipi gozdne vegetacije na podrofiju gospodarske enote Lovrenc na Pohorju z biolo­skimi smernicami za gojenje. — 1956, 31 str. (Uprava za gozdarstvo OLO Maribor.)

Gozdna in steljniska vegetacija Bele krajine. — 1956, 21 str. (Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino Univerze v Ljubljani, odsek za proucevanje tal in prehrano rastlin.)

Orientacijska karta gozdnih rastisc in biotehnicni ukrepi za obnovo gozda v Sloven- skem primorju. — 1957, 53 str. (Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Slove­nije.)

Tipoloska podoba gozdne vegetacije na podrocju Bohora, na Kozjanskem, v okolici Velenja in na Padeskem vrhu. — 1958, 46 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

Tipoloska podoba gozdne vegetacije v okolici Slovenjega Gradca. — 1958, 55 str. (Ko- rosko gozdarsko podjetje Slovenj Gradec.)

Fitosocioloski opis gozdov na Rdefcem bregu. — 1958, 24 str. (Uprava za gozdarstvo OLO Maribor.)

Gozdne zdruzbe na Spiku, okrog Brda in Krumperka. — 1958, 22 str. (Gozdno gospo­darstvo Ljubljana.)

Gozdne zdruzbe na podrocju upravne obcine Menges. — 1958, 22 str. (Gozdno gospo­darstvo Ljubljana.)

Gozdne zdruzbe na podrocju upravne obcine Domzale. — 1958, 27 str. (Gozdno gospo­darstvo Ljubljana.)

Tipi gozdne vegetacije na podrocju upravne obcine Lesje v Podravinju. — 1958, 48 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor, sekcija za urejanje gozdov.)

2 17

Gozdne zdruzbe v Goriskih Brdih in na spodnjem Krasu. — 1958, 41 str. (Zadruzna gozdarska poslovna zveza Gorica.)

Gozdna vegetacija Dravskega polja. — 1958, 18 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)Gozdne zdruzbe v jugovzhodnem delu Pohorja. — 1958, 23 str. (Gozdno gospodarstvo

Maribor.)Tipi gozdne vegetacije v srednjem delu Dravskega Kozjaka. — 1958, 29 str. (Gozdno

gospodarstvo Maribor.)Fitosocioloska analiza gozdne vegetacije v okolici Raven na Koroskem. — 1958, 39 str.

(Korosko gozdarsko podjetje Slovenj Gradee.)Pregled in opis glavnih gozdnih zdruzb na podrocju Mozirja in Gornjega grada. —

1959, 45 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)Tipoloski opis poplavnih gozdov v Prekmurju. — 1959, 22 str. (Korosko gozdarsko pod­

jetje Slovenj Gradee.)Fitosocioloska opredelitev Zitkovskega, Kobiljanskega, Bukovniskega in Rediskega

gozda v Prekmurju. — 1959, 35 str. (Korosko gozdarsko podjetje Slovenj Gradee.)Pregled gozdnih zdruzb v Jelendolu (Sv. Katarina). — 1959, 26 str. (Gozdno gospodar­

stvo Kranj.)Tipoloska razclenitev gozdne vegetacije v Gornji Meziski dolini. — 1959, 64 str.

(Korosko gozdarsko podjetje Slovenj Gradee.)Fitosocioloska opredelitev gozdne vegetacije na podrocju gozdnega obrata Predmeja

v Trnovskem gozdu. — 1959, 46 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)Tipoloska podoba gozdne vegetacije v okolici Ptuja. — 1960, 38 str. (Gozdno gospo­

darstvo Maribor.)Tipi gozdne vegetacije na Kranjskem polju. — 1960, 56 str. (Poslovna zveza za gozdno

in lesno gospodarstvo v Kranj u.)Tipoloska razclenitev gozdov na podrocju Mozlja na Kocevskem. — 1960, 46 str. (Kme-

tijsko gozdarsko posesivo Kocevje.)Gozdne zdruzbe v Zgornji Savinjski dolini. — 1960, 57 str. (Gozdno gospodarstvo

Celje.)Tipoloska podoba vegetacije na juznem Pohorju, vzhodnem Pohorju in vzhodnem

Kozjaku. — 1960, 59 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)Kratka fitosocioloska analiza »Muzejskega gozda« v Bistri. — 1960, 2 str. (Gozdni lesni

muzej v Bistri pri Vrhniki.)Gozdna vegetacija v okolici Gor. Radgone in Negove. — 1961, 61 str. (Gozdarska po­

slovna zveza Murska Sobota.)Tipoloska analiza gozdne vegetacije v srednjem in vzhodnem delu Slovenskih goric.

— 1961, 62 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)Gozdna vegetacija v dolini Kokre in na Jezerskem. — 1961, 41 str. (Gozdno gospo­

darstvo Kranj.)Gozdne fitocenoze zgornjega Pomezja. — 1961, 54 str. (Korosko gozdarsko podjetje

Slovenj Gradee.)Podrobna fitosocioloska razclenitev gozdnega objekta »Moénik« na jugovzhodnem Po­

horju. — 1961, 10 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)Gozdna vegetacija na Solcavskem in v okolici Sostanja. — 1961, 71 str. (Gozdno go­

spodarstvo Celje.)Gozdne zdruzbe na Ribniskem in Ruákem Pohorju. — 1961, 34 str. (Gozdno gospo­

darstvo Maribor.)Gozdna vegetacija v dolini lucke Bele. — 1961, 2 str. (Uprava za gozdarstvo OLO

Celje.)

18

Fitosocioloska podoba gozdnih zdruzb v gornjegrajskem gozdnogospodarskem obmocju ter njihov bioloski in ekonomski pomen za gozdno proizvodnjo. — 1961, 12 str. (Uprava za gozdarstvo OLO Celje in Zavod za napredek proizvodnje v Celju.)

Fitosocioloska in ekoloska podoba gozdne vegetacije na Idrijskem. — 1962, 65 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)

Gozdna vegetacija Panovca pri Gorici. — 1962, 25 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)

Prirodnogospodarski pogledi na moznosti racionalnega izkoriscanja pasnih povrsin na Dravskem Kozjaku. — 1962, 3 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)

Gozdna vegetacija Boca in Lovnika pri Poljcanah. — 1962, 49 str. (Gozdno gospodar­stvo Maribor.)

Gozdne zdruzbe v Cigonci pri Slov. Bistrici. — 1962, 26 str. (Gozdno gospodarstvo Maribor.)

Tipi gozdne vegetacije okrog Predgrada in Podpreske na Kocevskem. — 1962, 73 str. (Kmetijsko-gozdno posestvo Koöevje.)

Tipoloska razclenitev gozdne vegetacije na obmocju obcin Vransko in Slovenske Ko- njice. — 1962, 62 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

Gozdna vegetacija Zgornje Scavniske doline in Apaske kotline. — 1963, 47 str. (Kme- tijsko-gozdarska zbomica za Pomurje.)

Tipoloska razclenitev gozdne vegetacije v zahodnem delu Dravskega Kozjaka. — 1963, 44 str. (Kmetijsko-gozdno gospodarstvo Slovenj Gradée.)

Fitosocioloski opis gozdnogospodarske enote »Pri Huti« v Korovcih na Goriökem. —1963, 17 str. (Kombinat »Pomurka«, obrat za gozdarstvo in lesno predelavo, Mur- ska Sobota.)

Porocilo o pregledu raziskovalnih ploskev na Idrijskem. — 1963, 4 str. (Gozdarski od- delek Biotehniske fakultete, Ljubljana.)

Fitosocioloska razclenitev gozdne vegetacije na obmocju gozdnogospodarskih enot Selska Jelovica, Blegos ter Plansak in Hrastnik v Selski dolini. — 1963, 42 str. (Gozdno gospodarstvo Kranj.)

Gozdne vegetaeijske enote na obmocju gozdnogospodarske enote Krske. — 1963, 37 str. (Kmetijsko-gozdno posestvo Brezice.)

Gozdnogojitveni elaborat za obmoeje gozdnega gospodarstva Nazarje. — 1963, 70 str. (GG Nazarje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Gozdnogojitveni elaborat za gozdno gospodarsko enoto Vitanje. — 52- str. (GG Celje) (skupaj z V. Tregubovom, I. Puncerjerp in M. Zupancicem).

Fitosocioloski opis gozdnih zdruzb na obmocju gozdnogospodarske enote Mari ja Reka v Savinjski dolini. — 1964, 58 str. (Gozdno gospodarstvo Celje.)

Gozdne vegetaeijske enote in rastisenogojitveni tipi na GoriCkem v Prekmurju. —1964, 52 str. (Kombinat »Pomurka«, Murska Sobota.)

Gozdne zdruzbe in rastisenogojitveni tipi na severozahodnem Pohorju. — 1964, 47 str. (Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradée.)

Zdruzba erne jelse in podaljsanega sasa v slovenskem Pomurju (Carici elongatae — Alnetum glutinosae W. Koch 1926). — 1964, 4 str. (Sestavek za Vjekoslava (Mla- dena) Glavaca, Zürich, Geobotanisches Institut der ETH.)

Gozdna vegetacija ob gornji Nadizi z ekoloskega, fitosocioloskega in ekonomskega vidika. — 1965, 36 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)

Porocilo o pregledu raziskovalnih ploskev v homskih gozdovih. — 1965, 2 str. (Gozdno gospodarstvo Nazarje.)

2* 19

Gozdnogojitveni elaborat za obmocje KGP Kocevje, gospodarska enota Podpreska. — 1965, 110 str. (KGP Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Gozdnogojitveni elaborat za obmocje KGP Kocevje, gospodarska enota Grcarice. — 1965, 113 str. (KGP Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Porocilo o ogledu studijskega objekta v okolici Zeljn pri Kocevju. — 1966, 2 str. (Goz- darski oddelek Biotehniske fakultete, Ljubljana.)

Fitosocioloska in ekoloska analiza gozdne vegetacije v Zgornjem Posocju. — 1966, 32 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)

Fitocenoloska karta kot znanstvena podlaga za sodobno gojenje gozdov na obmocju gospodarske enote Rogaska Slatina. — 1966, 115 str. (GG Celje) (skupaj z V. Tre- gubovom, I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Fitocenoloska karta kot znanstvena podlaga za sodobno gojenje gozdov za obmocje gospodarske enote Stojna. — 1966, 131 str. (KGP Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Fitocenoloska karta kot znanstvena podlaga za sodobno gojenje gozdov za obmocje gospodarske enote Slovenske Konjice. — 1966, 64 str. (GG Celje) (skupaj z I. Pun­cerjem in M. Zupancicem).

Fitosocioloski in ekoloski opis gozdnih zdruzb na obmocju gospodarske enote Velenje.— 1967, 64 str. (Gozdno gospodarstvo Nazarje.)

Fitosociolosko-ekoloska analiza gozdne vegetacije na obmocju gozdne uprave Crni vrh nad Idrijo. — 1967, 32 str. (Sosko gozdno gospodarstvo, Tolmin.)

Gozdna in grmiscna vegetacija v submediteranskem pasu med Nanosom, Javorniki in Snezniskim pogorjem. — 1968, 15 str. (Gozdno gospodarstvo Postojna.)

Gozdna vegetacija Ginjevca, Hrascice in Orlovscka v Pomurju. — 1968, 26 str. (Obrat za gozdarstvo in lesno predelavo pri Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Po- murka«, Murska Sobota.)

Glavne gozdne vegetacijske enote na obmocju gospodarskih enot Zali log in Skofja Loka. — 1968, 64 str. (Gozdno gospodarstvo Kranj.)

Javorniski gozdovi v luci turisticno-rekreacijskega nacrta. — 1968, 4 str. (Gozdno gospodarstvo Postojna.)

Predlog za se£njo v golo na objektih »Reber« in »Frankolovec«. — 1968, 2 str. (Zavod za spomenisko varstvo SR Slovenije.)

Rastiscna in vegetacijska analiza za Kocevsko—Ribnisko gozdnogospodarsko obmocje.— 1970, 150 str. (KPG Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Vegetacijska in rastiscna analiza za gospodarsko enoto Rog. — 1971, 175 str. (KPG Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Vegetacijska in rastiscna analiza za gospodarsko enoto Stara cerkev I, — 1971, 170 str. (KPG Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Vegetacijska in rastiscna analiza za gospodarsko enoto Stara cerkev II. — 1971, 165 str. (KPG Kocevje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupancicem).

Vegetacijska in rastiscna analiza za gozdnogospodarsko enoto Nazarje. — 1972, 50 str. (GLIN Nazarje) (skupaj z I. Puncerjem in M. Zupaníicem).

V e g e t a c i j s k a k a r t a

Vegetacijska karta Postojna L 33—77 1 :100.000 (skupaj z I. Puncerjem, M. Zupan­cicem in V. Petkovskom). Slov. akad. znan. umet. (red. 1975), natisnjeno 1978.

20

B i o g r a f s k i i n b i b l i o g r a f s k i z a p i s i t e r n e k r o l o g i o M a k s u W r a b e r j u

AICHINGER, E., 1974: Prof. Dr. Maks Wraber 1905—1972. Carinthia II 164 (85): 351— 353.

AICHINGER, E., 1978: Maks Wraber, ein Eckpfeiler der Ostalpin-dinarischen Gesell­schaft für Vegetationskunde. Poroc. Vzhodnoalp.-dinar, dr . preuc. veget. 14: 23— 35.

BERTOVIC, S., 1973: Prof. dr. Maks Wraber. Sumarski list 1973: 254—259.CIGLAR, M., 1972: Umrl je dr. Maks Wraber. Gozd. vestnik 30: 187—189.GAMS, H., 1972: Maks Wraber f. Natur und Land.HORVATIC, S., 1973: Maks Wraber — In memoriam. Acta Bot. Croat. 32: 19—23.HORVATlC, S., 1973: Prof. Dr. Maks Wraber — In memoriam. Vegetatio 28: 125—128.ILESlC, S., 1972: Ob smrti dr. Maksa Wraberja. Geogr. vestnik 44: 213—214.ILESlC, S., in M. ZUPANCiC, 1972: Prof. dr. Maks Wraber — In memoriam. Nasi raz-

gledi 21, st. 11 (490), 9. VI. 1972.JEGLIC, C., 1972: dr. Maks Wraber. Nas vrt 7: 211.KALlSNIK, M., 1972: Profesorju doktorju Maksu Wraberju v spomin (1905—1972).

Proteus 35: 21—22.PETERLIN, S., 1968. Novi castni clan: Maks Wraber. Proteus 31: 271—272.PETERLIN, S., 1976: Utrinki s srecanj z Maksom Wraberjem (1905—1972). Varstvo

narave 9: 103—105.PETKOVSEK, V., 1965: Dr. Maks Wraber — sestdesetletnik. Proteus 28: 65—66.POLENEC, A., 1972: In memoriam prof. dr. Maks Wraber 14. maja 1972. Plan, vestnik

72: 432.ZUPANCiC, M„ 1970: Maks Wraber. Letopis SAZU 20 :51—55.ZUPANCiC, M., 1972. V slovo prof. dr. Maksu Wraberju. Biol. vestnik 20: [7] — [10].ZUPANCiC, M., 1972. Prof. dr. Maksu Wraberju v slovo. Moj mali svet 4: 446—447.ZUPANCIC, M., 1973. Maks Wraber. Letopis SAZU 23: [97]—101.ZUPANCiC, M., 1978: Maks Wraber. Poroc. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuö. veget.

14: 9—21.---------- 1976: t Dr. Maks Wraber — dopisni clan SAZU, znanstveni svetnik. Biogra-

fije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. SAZU, Biblioteka 5: 532—265.

Mit ja ZUPANCiC

21