makedonski za 3 godina - e-ucebnicie-ucebnici.mon.gov.mk/pdf/21_treta_Makedonski jazik_PRINT_WEB.pdf · na XIX vek, so poslednata faza na ovoj pravec, nare~ena naturalizam. Realizmot

„�� “

��

��

��

Рецензенти:Проф. д-р Вера Стојчевска АнтиќТатјана АлексиќАнета Јосифовска

Лектор:Виолета Јовановска

Издавач:Министерство за образование и наука на Република Македонија

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Тираж:

10000

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр. 22-5390/1 од 13.12.2010 година се одобрува употребата на овој учебник.

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје811.163.3 (075.3)82 (075.3)БОШКОВИЌ, КостадинкаМакедонски јазик и литература за III година средно стручно образование / Костадинка Бошковиќ, Сузана Илиевска. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2011, - 181 стр. : илустр. ; 24 смРечник на помалку познати зборови: стр. 175-179ISBN 978-608-226-176-81. Илиевска, Сузана [автор]COBISS.MK-ID 86464266

„�� “

��

Predgovor

Vo ovoj u~ebnik, namenet za u~enicite od sredno stru~no obrazovanie , izraboten spored nastavnata programa na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Biroto za razvoj na obrazovanieto, avtorite gi objasnuvaat relevantnite su{tini na prezentiranite pojavi, li~nosti i dela od makedonskata i svetskata literatura, koi vremenski go opfa}aat periodot na XIX i XX vek. - realizmot so site vidovi, modernite struewa, periodot me|u dvete svetski vojni, literaturata vo NOB i povoenata literatura.

Seto toa neizbe`no e prikaàno niz istorijata na makedonskata literatura, odrazot na nastanite vo literaturata, ideolo{kata pripadnost na avtorite koi vo ovoj u~ebnik se samo dopreni, bidej}i prioritet e daden na umetni~kite vrednosti, estetskite stavovi i eti~kite pogledi na avtorite, koi niz analiza i citati, dosledno se prezentirani niz delata.

Vo U~ebnikot, celosno, no i delumno, niz inserti, se predadeni najavtenti~nite, sliki i karakteristiki od poezijata, prozata i dramata, so cel da se predizvika silen pottik i motiv za ~itawe i celosno, samostojno prosleduvawe na umetni~kite dela. U~ebnikot samo dava nasoki, kriti~ki sogleduvawa, no istovremeno i ostava mo`nost za samostojno nadgraduvawe,{to vpro~em e i celta na literaturata.

Zada~ite, eseite i pra{awata se pridru`ni elementi koi pomagaat za utvrduvawe na materijalot i proverka na steknatite znaewa.

Po odnos na gramatikata, koja kako podra~je e sostaven del na ovoj u~ebnik, niz razvojot na makedonskiot jazik,na{iot glasoven sistem, site glasovni promeni, sintaksata so svoite modalni konstrukcii i ulogata na mediumite vo zbogatuvawe na leksi~kiot fond i mo`nost za vospriemawe na ponudenite sodrìni, se dava celosen pregled na seto ona {to u~enikot moè da go iskoristi za li~na nadgradba na porano steknatite znaewa.

Posebna preporaka - u~enikot samostojno da gi izraboti priloènite zada~i, da zapomni s¢ ona {to kako referenca stoi posle sekoja lekcija, da odgovori na postavenite pra{awa,trajno da gi osvoi segmentite na fonetikata, morfologijata i sintaksata na na{eto jazi~no-gramati~ko podra~je.

Dokolku Vi pomogneme da gi usvoite sodrìnite, da izgradite svoj stav po odnos na estetskite, eti~kite, didakti~kite i filozofskite poraki na priloènite sodrìni, da razre{ime dilemi, pottikneme na ~itawe i zbogatuvawe na re~ni~kiot fond,

Vi blagodarime

avtorite

6

�� .

�� , �� .

�� , �� . �� , ��, �� , �� . �� .�� !�� .

��

��!"#$��#% ��&�� '# %!�#% $� $#�

�� , �� . "�� #� � �� . $� �� %�� : �� . �� , �è �� , ��, ��, ��, �� . %� 1944 ��, �� .&�� %�� (%��), �� „'�� “. %� �� „&�� *��“ �� +�� , ��, ��, ��.%� �� „�� &�� “, �� .

�� ,

„�� , �� , �� , �� , �� , �� , �� , � �� .“

(�� !�)

�

�

��

��„�&

��

6666666666

7

"��#� ��$�� !

��, �� , �� &�� '�� , �� , �� , �� , �� # ��#� �� , �� , �� *�, �� .

(�� '�� )

-�� , ��, � �� ./�� , �� .

'� �� 0"'2�, �� 2 �� 1944 �� !�� , � �� „�� “.

�� 0"'2� �� .�� , �� , �� 1945 ��.

&�(#�$�!

�� .�� *�� +� �� +�� (�� .�� -� � /��-�� , �� 2 � �� 1944 ��, �� (� �� $#�.

'!0��

1. %� �� ?2. 6�� ?3. $� �� %�� ?

� � � �

)

� �

� �

� � �

7777777777

" # !

8

"�� , ��, �� 38 �� 11 �� , � �� . �� . 2� �� 11 �� 5. "�� 11 �� :

-�� -�� +(�� )

- �� (� �� )

-��

%� �� .

(� �� *�� ,�� 8> �, ; >� ( ;� ;> ��,�8 �8> ��).

�� 7 � �� (��) � �� , �� . �� : � �� (��) � �� . �� . %� �� ,� �� .

$�� XII ��,� �� :

�� , � �� .

��. � > , > >

&�� , �� ."� �� .

&�� ; � �� <. /�� .

��. �<�� > ��

Kako �� , �� :

� , , � , � , � "��

��:

=�� - �, �, �, -, , �

(/!=>!" $� /�&'�%#�#% $� ��!"#$��#% =>��#'!$ ��%!�

��

�

�

�

��

�

�

88888=�� , �, �, -, , �

88888

9

A��-�, �, ?, �, �

0��-�, �, @

"��-�, �, �, �,

��-�

/� � �� (� �� ), �� (� �� ). �� , �� .

(/!=>!" $� (/#�!$�%! '# =/��%�A��#% ��%!� $� ��!"#$��#% ��&��

%� �� ./�� . "�� . /�� , �.�. �� , �� , ��, �� . %� �� , �� . *��, �� .

-�� (��, ��, ��, �� , ��, �� ). "� �� :

-�� , �.�. � �� ;

-�� ;

-�� , � �� . *�� , �� ;

-�� , �� ;

-�� .�. ��./�� , �� ;

- �� . /�� , � �� ;

-�� .

2�� , �� , � � �� .

� �

� � � � � �

,

�

�

�

�

�

�

9999999999

A

10

&�(#�$�!

�� -��, ��, � �� 38 -�� , �� 11 �� 27 ��.(� �� + �� .(�� .�� .(�� *�� , �� , ��, ��.

(/#C�/� =� �'#�%! &$�!D�

6�� , � �� ?

�� .

1.- �� ,,C�� '��,, �� XV ��:

� �� .

-,��, ��#�, �� ,� �� , �� '�� .

2.$�� ,,�� ,, �� XIII ��:

�� .�� . �� , �� , �� . �� , � �� .

$�� , �� , �� , �� , �� , �� !�� . "�� , � �� .

101010101011111

�� . D� �� , � �� , �.�. � �� .

- �� . /�� . 2�

��: ��, �� , �� , � �� .

��. "�� , �� .

11

'!0��

1.�� ?2.'�� !3.'� �� ?4.�� , �� , � ��

��?

&�"�A�

"�� .

��$%��

(� � �� )

111111111111111

"�� : �� . /�� . $�� .

&�� . %�� , �� #� ��, �� , �� ./� �� . �� : ��(�� ), �� .

�� -�� G �-�� , � �� +.

'� ��: F�� , �� , �� , �� , �� .

%� �� (� ��) � �� : ��, ��, ��, ��, �� .

�� -�� *�� (��, �� -�� ).

'� ��: �� , �� , �� , �� , �� .

12

'!0��

1. �� : $��, �� , �� G� �� . - �� H��. �� . 2� ��

/!A!$�H�

121212121211111

/�� -�� G �-�� .

/�� , � �� .

��. +�� . !� � �� . �� . -�� /�� , �� .-�� #� � �� '�� .

"�� ."�� .

"� �� , �� , ��, �� , �� , �� .

+�� ?

'�� ù �� .

!&, �� , �� .

&�(#�$�!

�� . �� G �-�� , � �� +. �� -�� +.

13

D�� #� ��.

%� �� .

%� �� , �� .

D�� .

%� �� .

D�� , ��# �� , � �� .

D�� ( �� ) �� . �� , �� , �� , �� !��!� ��.

"��, �� *��-�� (��) �� , � �� , �� (��-��).

"�� #� �� , �� , �� , �� , �.�. �� . "��, �� , �� :

1. -�� . (��-��, ��- /�� , �� –�� )

2. 0�� . (��- � ��, ��- �� , H��-��)

=/��%�A�� %/I�%I/� $� /!A!$�H�%�

�

�

�

�

�

� � �

� �

� � �

–

,

1313131313H�� )

33333

D #

&�(#�$�!

/�� , �-�� -�� .

14

3. "�� . (��-��, ��- ��, ��-�� )

4. 1� �� . (��-��, �------ �� – �� , ��)

5. 2� �� . (��-��, ��-��, �� -�� )

%� �� , �� , �� #�� , � �� : �� , �� , �� (�� ), �� -�. "�� !�� # �� .

�� !�� , � �� -�� (-�� ) �� (��, �� , �� ). '�� .

A�� , �� (��, ��, �� , �� ) � �� , �� , ��, ��.

&�(#�$�!

=�� .$��?�� , �� , �� , �� -�.'�� -�� .

'!0�� 0�� . 1.D�� J��. 2."�� . 3./�� &��. 4.&� �� .

�

�

�

�(�

)

��

141414141411111

3 " � ( � �

15

�� , �� .

D�� , � �� . "�� : �� .

%�#� �� , �� .

"�� .

�� , � �� . '� �� , �� : ��?, � �� , �� , ��. 2� �� #� �� . 2�� .

'� ��: 3� �� .

�� -��.

�� .

(/#�%� /!A!$�H�

&�(#�$�!

(�� .(�� , �.. �� *�� -� �� .��-�� - �� .

� �

�

�

, � � � �

151515151555555

16

(�� (��) � �� .

/�� (��, ��), � �� (� ��, � �� ), � �� (�� , �� ). %� �� : �� -�� .

=�� : �� .

(�� .

'� ��: /� � � �� .(�� )

/� � � �� .( �� -�� )

'�� .

� � �� .

�� -��. *�-�� : �� ,�� .

"� *�� , �� .

'!0��

%� �� .

- '�� ?

- � �� – �� , ��#��, � �� . 5�� . �� . /�� &�� #� ��? "�� . 5�� . �� #� ��! 3� �� . �� . 3� ��!

(/�/#� ((/!"��%)

��

�

�

�

�

1616161616��.

11111�

17

��. 6�� .

0�� .

�� .

�� -�� : ��, ��, ��, ��, ��.

��. !�� .

"�� .

'� �� -�� : �� ,� �-�� , � ��, �� , � �� .

��. !� �� .

!� �� .

=��-�� -�� .%� �� -�� , �� /�� , ��/�� , � �� /� �� , ��, � ��, � ��, � ��/� �� .

��. "�� .

- ��-�� (�� .) �� (#� �� ).

-�� , � �� .

"�� (��, ��, ��, ��) �� :

�) ��

� �� *�. -�� .

�) ��

7�� '�� .

�� .

�) ��

�� ?

!�� .

�) -��

�� .

�� .

:

� ,

�

�

�

171717171777777

18

&�(#�$�!

(�� ./�� -�� .=�� *�� -� �� .=��-�� - �� .

'!0�� (�� :H� �� .�� .F�� #�� .�� #�� .2�� ,�� #� �� . (�� -�� :/ �� .G�� H�� , �� .&�� .*�� .

181818181811111

19

%�#� �� , �� (�� ) �� , � �� . (�� , �� , �� # �� . '� ��: %�� . %� �� , �� .

(�� :

-�� - $�� .

-�� – �� #�� .

-�� – '� � �� .

--�� – �� .

-�-�� – 8�� .

-�� -�� ,�� .

�� :

- �� – $�� .

-�� – �� .

-�� - %� �� .

-�� -��- �� .

-�� ?�� -� – �� .

(#"�!% (�I��!�%)

&�(#�$�!

(�� .'� *�� : ��, �� , -�� , �� .#�� *�� .

� � � � � �

191919191999999

20

D�� . $� �� . "�� , �� .

�� + �� -

�� .

��. /�� .

'�� , �� .

��. �� .

�� , � �� ."� �� . %� �� . �� .

��. '�� ,��9� �� ,�� …

�� #� ��, �� .

��. -��, �� 2!��. -�� 2!��.

-�� + ��

�� -�� -�� .

��. /�� . H�� .

- �� , � �� . /�� , ��, �� : ��, ��, ��, �� .

��. �� D. 0��.

0�� , �� : ��

�#=>��I'�D! �!LI (#"�!%#% � (/�/#�#%

�

�

��

�

0�

202020202022222

21

��… 2�� : �� D. 0��.

-�� + �� -��

�� , �� . - �� .

%� �� , �� : �� 0��.

-�� #�� , �� :

-�� : %� �� ?

-�� -�� -�� , � �� : %� �� .

%� �� #� �� , �� #� �� : �� . �� : �� .

0�� –�� , �� : C�� .

-�� , �� : L�� .

�� , �� . 0�� , �� #� �� : � � �� .

�� #� �� : �� .

&�(#�$�!

�� +�� *�� -� �+ �� .'� �� -� �+�� , -�� .

:

� �

� �

,

�

� � :

,

�

, �

�

0

�

212121212111111

22

%� �� #�, �� .

D�� , ��, �� , ��!��, �� . �� , � �� : �� , ��, � �� – �� , �� . &�� . %� �� , �� . /�� , �� .D� �� . �� (��) �� . %� �� .

%� �� : ��, ��, �� .

"� �� . "� �� , � �� , � �� , �� .2�� .

��. M � �� .

"�� .

"�� , �� , �� , �� .

"� �� , �� .%� �� : ��, ��, ��, �� , �� . � ��

'!0��

(�� : *�� .&�� "��.„�� *��“ �� ! �� 2!��.

�#"�>$� ��/��%!/��%�� $� /!A!$�H�%�

�

��

�

�

222222222222222

23

�� .

��. �� .

"� �� .

"� �� ./�� è � �� :

(�� ! (�� !, � �� : $�� /��!

�� ,�.�. �� . *�� .

-�� .

��. *�� -�� ? / � ��?

*�� . ��. 6�� ? �� ?

-�� , �� .

��. G� �� #� ��? "�� #� ��?

�� .�. �� . �� , �� . 2�� #� �� .

��. �� ?

&�(#�$�!

�� .�� + �� (�� ,��, �� ,��)./�� :��,��-��,�� .

'!0��

'�� #� �� # �� , ��, �� .

�

�

� � �

. �

232323232333333

� �

24

%� ��, �� . '� �� , � �� -�� . "� �� , �� , ��# �� .%� �� :

/�� -��.

�� -�� .

"� �� :

� �� ; � �� ; =��; � �� .

�� , �� , �� :

>�� ; '�� +; # �� .

�� &�� :

�� ; $ �� -��; ��; � �� .

�!&>�A$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

�� .(�� .�� -�� -�� .

'!0��

%� �� -�� .

��-�� . %�� -�� . $ -�� . C�� ? #-�� ! $�� . '� ��G�� -�� . �� . �� . � �� -� .

�

�

�

�

242424242422222

25

%�� :

-�� "��.1.

"�� -��.2.

�� , � �� ? �� ? �� !

D�� , �� .

�� .

��. 0�� .

�� .

��.'�� H��.

1. �� .

(��) (�� )

2. %�� .

(��-�� ) (�� )

6�� ?

�� , � �� , �� . '� �� .$� �� .

��. -�� . M�� -� ��. �� . � -�� .

��%�'$� � (��'$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

'� �� , � � �� .

�

�

�

�

� � �

2525252525

�

55555

26

D�� . �� , �� , �� … �� . L�� , ��, �� ."� �� ."è �� , �� . 2�� , �� . �� #� � �� .

$ �� ! $ � � ��! $ �� ! $ �� . /�� .

- �� ,��.

$� �� . $�� .

*�� .

$�� ,�� .

- 2�� , �� , �� , �� (��, ��, �� , ��, ��, ��, ��).

$�� . $�� .

- '�� : �- (�� , ��), -�- (�� , �� ), �-(��) ��.

*�� . 0�� #� �� G�� .

$ �� .

$ �� .

'!0��"�� .

�/% �� .1. „2N-"“ �� 50 ��.2. „/�� “ �� .3. "�� .4. /�� .5.

$!=�H��

�2�

�

�

�

�

*0

262626262622222

27

$�� .

%� �� .

�� : $ �� .

"� �� .

'� �� , � � �� .

&�(#�$�!

#�� , � � �� .(�� -�� +: �, ��, ��, ��, ��, ��, ��, ��, �� .(�� G�� .�� , � �� .

'!0��

'� �� -�� !

2�� ,� �� . =�� –�� , �� , �� .'�� .'� �� . '� 0�� , �� .

(- �� „��“)

�

272727272777777

$ �

28

%� �� (�� ) �� !�� . =�� !�� , �� .%� �� , � �� : ��, �� . �� , �� , �� .

�) "�� .

��. �� .

/�� .

;� �� .

;� �� .

*�� . +�� : ��+��+��? � ��+��+��?

'� ��: 6�� ? 2�� : ��.

�� ? '�� .

%� �� , � �� .

�) �� , �� .2�� -�� # � �� .

��. /�� .

�� .

"�� .

"� �� + ��? � �� + ��?

��. �� "��? '�� .

'� �� ? '� ��.

(/!"�!%

��

�

�

��

282828282822222

29

&�(#�$�!

(�� ?�� .(�� , �� .�� *��, � �� *��.

'!0��

2�� :

�� 0�� , ��# �� , �� . 0�� : „�� #� �� è �� ."�� .-�� , �� “. /�� :

„'� �� , �� . %� �� !“

'�� .

(- �� „"�� “-'.��!�� )

292929292999999

30

=�� +�� .�� . - �� .

�) I ��

*�� :

��: ��, ��, ��, ��, ��, ��, ��, ��

��: ��,��, ��, ��, �è, ��, �, �.

F�� :

�� *�� :-

��. �� .

*�� .

; �� 9� �.

�� *��:-

�� .

-�� .

%�� .

�� *�� *�� +�: -

;� �� !&�� 7��.

"�� .

�� *�� - :

!�� .

�� , �� , �� .

�) I ��

�� :

�� : ��, ��, ��, �� , ��, ��, ��, ��

I"'#�I'�D! $� (/!"�!%#%

��

�

�

3030303030

� �

33333

31

��: �, �, ��, £, �, �, �, .

-�� :

- �� *��:

�� .

L�� .

�� *�� :-

1� �� .

�� .

�� *�� *�� +�:-

�� .

�� *�� :-

1� � �� 9�.

�� +� �� *��:-

�� .

¥ �� .

$� �� , �� , �� , �� .

'�� ?

�� .

�� .

-�� .

&�(#�$�!

�� .(�� *��, �� *��, �� *�� *�� .

� �

313131313111111

£

32

"�� (�� ).2�� ( � �� ) �� + �� .

"� �� . "� �� ?

"� �� . 2� �� ?

$�� . '� �� ?

�� . L�� .

�� : �� -�� ; � �� – � ��; �� – �� .

(/!">#C�� (/!"�!% ((/!"�!% �# (/!">#=)

&�(#�$�!

(�� .

'!0��

'�� #� �� !

��: G� �� #� �� , � �� . %� �� , � �� . %� �� .

��

�

323232323233333

33

�� , � �� #� � �� , ��, ��, ��, �� . �� (�� ), �� . %� �� , ��, �� . �� : �� -� �� , ��, ��, ��, ��, �� , �� , ��+.

�) (�� -� ��

"� �� . "� �� .

��. �� #� �. !�� . "� �� .

2�� : ��? �� ? �� ? �.

�) (�� -� ��

2�� . "� �� .

��. 2 �� #� �� . �� . -�� . 2�� : ��? �� ? �� ?

�) (�� -� ��

"� �� ."� �� .

��. "� �� . '�� . $�� . 2�� : ��?

(/�>#C�� #(/!"!>��

� � � ,

� ,

� �

�

.

�

333333333333333

34

�) (�� -� ��

2�� ."� �� .

��. &�� !�� 2!��.

H�� .

-�� .

2�� : ��?

�) (�� -� ��

"� �� .

��. $�� .

� �� .

'� �� .

"� �� . 2�� : ��? �� ? �� ?

�) (�� -� ��

"� �� . "� �� .

��. +�� .

"�� "�� .

2�� : � �� ?

�) (�� -� ��

"� � �� . - �� .

��. G� � �� .

�� .

2�� : �� ?

��

�

�

�

�

343434343433333

) ( -

35

�) (�� -� �� +

2�� , �� .

��. 1 �� &� �� .

&�(#�$�!

(�� -� � �� , � �� G � �� .� �� -�: �� , �� , �� , �� , �� , �� , �� +.

'!0��

(�� -�:

%� �� #, �� , � �� ./�� #� ��, �� , �� =�� .2�� =�� , ��#,��# �� .

�

353535353555555

) ( -

36

'%#/#�%!(!$� /!A!$�A$� A>!$#'�

�%/��I% � �(#&�H��

��-�� , �� .

0) ��-��

0�� . /�� .

"�� : �� , �� , �� …

F�� : �� , �� 1��, �� …

0�� . �� .

��. �� ; "�� ; �� ; �� .

'�� : �� , �� …

-�� -� �� : �� '�� , �� 0�� , �� , �� , �� '��, �� "��, �� , �� .

� ) ��

0�� £ �� .%� �� , ��. 0�� . /�� .

��. �� "��, �� , � �� . &� �� , �� , �� . -� �� , �� , �� . 0�� . "� �� ?

�

/

��

�

�

�

��

£0��

�

3636363636 "� �� ?

33333

37

&�(#�$�!

��-�� .$� �� .

'!0��

"�� :

1. *�� ./�� A��."� �� . & �� . �� . 2�� , � �� .

$� �� , �� . '�, � �� , �� . /� �� .�. �� . /� �� , �� .&�� , ��, �� , ��, ��, �� -�� , �� .

��. *�� #� �� .

�� !

�� , �� !

=, �� , �� !

=�� .

"�� , �� .

%� �� -��G�+��, �� , �� , �� .

��. *�� ! *�� . =!, ��, ��, ��; ��; D��.

/!A!$�A$� !�'�'�>!$%�

� � � ,

,

373737373777777

38

&�(#�$�!

"�� .

'!0��

�� ?

2�� .

�� #� �� , �� . "�� , �� #� �� .2�� .0�� , �.�. �� .%� �� .%� �� , �� -� �� .

�>#0!$� /!A!$�H�

$!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H� ((�/�%��)

'� �� , ��, � �� ."� �� : �� , �� , ��, �� .

��

��

383838383833333

39

�� ."� �� : �, ��, ��, � �� ____ �� .

'�� . /�� .

��. "�� .

H�� .

�� .

��. '� �� , � �� .

"� �� , �� , �� -�� -��.

��. "� �� , �� .

"�� , �� .

�� ____�� .

�� #� �� #� �� .

&��!>!C��: 2�� . �� .

�#�%�'$� (�#(I>�%�'$�) $!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

�(/#%�'$� (�"'!/��%�'$�) $!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

�� . �� : �, ��, ��, ��, ��, ��, ��. "� �� , �� , � �� .

��. �� , � �� .

"� �� , � � �� .

"� �� .

�

�

, -

�

� � �

393939393999999

40

��. "�� , � �� .

%�� #� �� , �� .

"� �� , � � �� .

��. /�� , �� .

'� �� , �� .

�� , ��&�� .

&��!>!C��: �� .

&�(#�$�!

�� - �� . � ��: �, ��, ��, ��, ��, � ��___�� . �� . � ��: �, ��, ��, ��, ��, ��.

'!0��

%� �� :

$�� , �� #�� , �� è �� . �� Q�� .=�� ;�� , � �� -��. '� �� , � �� . - �� , è �� .

( �� „�� “--.0��#)

�

404040404044444

41

/�� , �� #� �� , ��# �� .'� �� #� � �� #� �� , ��# �� .�� , �.�. #� �� .

��. G� �� 2!�� *��.

"�� : G� �� ?

�� : ��-��, ��-��, ��-��, ��-��, ��-��, ��- �� .

��. �� #� ��.

$� �� -��, ��-��, ��-�� .

��.'�� , �� . '� � ��, �� .�� , �� .

"� �� : �- �, ��- ��.

��. �� , �� .

&��!>!C��: D� �� , � � �� , �� .

/�&"!>$� ("��I$�%�'$�) $!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

# � �� , �� G �� .� ��: ��, ��-��, -��--��, ��-��, -, ��-��, ��-��, ��-��.

� � ,

�

�

,

�

� �

414141414111111

42

2�� !�� . �� : �� , � ��, �� , �� .

��. "�� , � �� #� ��.

*�� , �� #� �� .

&��!>!C��: 2�� .

'!0��

%� �� #� �� :

M�� .

2�� 0R�� .

'�� .

&��>IA$� (�#$�>I&�'$�) $!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

��>IA$� (!��>I&�'$�) $!&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

�� , �.�. � �� !��.

"� �� : ��, �� , �� , �� , �� , �� .

��. "�� , �� -�� .

*�� , �� .

*�� , �� .

&��!>!C��: 2�� .

��

�

424242424244444

43

%� �� , �� , �� .�� .=�� , �� . 2� �� . %� �� , �� , �� .�. �� . & �� : ��, ��, ��, ��, �� , ��, ��, ��, ��.

&�(#�$�!

&�� ?�� .� ��: ��, �� , ��, ��, � �� .�� ?�� .� ��: ��, �� , �� , �� , �� .

'!0��

'�� #� �� .

&�'��$#�>#0!$� /!A!$�H� ( P�(#%��)

'/!�!$�� (%!�(#/�>$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

D� �� :

�� , H�� .

/�� .

(�� )�� , �� .

6�� ? '� �� ?

� ..

� , . ,

4343434343

� � � �

33333

44

D�� .2�� : ��? ��. �� ? �� . 2�� .

0�� #� �� . '�� . /�� , �� .

��. �� #� � ��, #� �� .

*�� : ��, ��, ��, ��, ��, �� , ��, �� .

"� �� . ��. (�� , � �� .

�� . ��. *�� , �� .

%� �� !�� . ��. �� , � �� .

'�� . ��. '�� , ��.

&��!>!C��: %� �� , � �� .

&�(#�$�!

�� , �� G � �� .� ��: ��, ��, �� , ��, ��, �� , ��, ��, �� .

'!0��

2� �� „�� “-"�� , � �� .

��

��

�

�

�

�

�

444444444444444

45

$� è �� , �� , � �� .%� �� , � �� . &� �� ./� �� : ��? 2�� .

��. '� �� . "�� .

�� .�� #� � �� .

��. '� ��, ��+� �� .

"�� , ��+� �� .

2�� : -��G�, ��, �� , �� .

��. /�� , �� .

'� �� , ��+� �� .

&��!>!C��: �� , � �� , � �� , �� .

(/�A�$�� (��I&�>$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

&� �� .� ��: -��G�, ��, �� , �� .

� ��

.

�

�

454545454555555

46

$� �� !��, �� , �� , � �� .&� �� .

��. %�� , �� .

%� �� : �� , � �� .

�� : �� .

��. %�� , �� .

'� �� , �� .

2�� : ��, ��, ��, � �� - ��.

��. �� , �� .

2�� , �� .

&��!>!C��: �� , � �� ___�� .

(#�>!"�A$� (�#$�!�I%�'$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

# � �� .� ��: �� , ��.

'!0��

��# � è �� , � �� „�� #�� “ � �� .

��

�

�

�

464646464644444

47

�� .&� �� , � �� .

��. /�� , #� ��.

"� �� , �� . %� �� .

��. /�� , #� �� .

�� .

��. �� , � �� .

�� .

��. /�� , #� �� . 2�� : �� .

F�� :��, ��, �� , �� .F�� .

��. '� �� , #� � ��.

'�� , #� �� .

G� �� , �� .

&��!>!C��: %� �� , � �� .

&�(#�$�!

I�� -� � � �� .� ��: ��, �, �� -�, �� ./�� , �� .

I�>#'$� (�#$"�H�#$�>$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

.

�

�

�

:

,

�

474747474777777

48

D� �� :

1. /�� .

2. *�� #� �� .

3. 0� �� , �� .

%� �� : -�� . "� �� : �� , �� . -�� . "� �� . �� : � �� ?

��. "� �� ? $� �� .

2�� : �� .

%�� , � �� .

��. 2�� .

&��!>!C��: 6�� , � �� .

'!0��

%� �� :

0�� , #� �� .

�� , � �� .

0�� , #� �� .

H!>$� (Q�$�>$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

��

��

484848484844444

&�(#�$�!

�� .� ��: �� .

49

"�� , �� , �� ./�� + �� .

��. 1�� , -�� . 2�� , �� .

��. �� , �� .

"�� : ��, �� , �� , �� , �� è �� .

��. /�� .

�� , �� .

"�� .

&��!>!C��: �� , � �� . �� .

'!0��

%� �� :

*�� .

�� '2� � �� .

��, �� ù � �� , �� # !�� .

"#(I�$� (�#$H!��'$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

&�(#�$�!

"�� .� ��: ��, �� , �� , �� .

� �

�

,

�

�

494949494999999

50

"� �� , �� #� � �� .

��. M�� .

-�� .

*�� .

"� �� : ��, �� , �� , �� .

��. F�� .

&��!>!C��: 2�� .

$�A�$�� (�#"�>$�) &�'��$#�>#0!$� /!A!$�H�

&�(#�$�! $�� , �� G � �� .� ��: ��, �� , �� , �� -�� .

=�� -�� . %� �� , ��, �� . =�� , �� . %� �� , �� , �� , �� . $�� A�� Michel de Montaigne. $�� : �.D��, T.��, *.��, 0.��, �.��, ".��#, �.*��, &."��, &./��, 0.0��, %.F��#, H.%�� .

0�� # �� C.��

'�� , �� „�� “, �� - C.��, ��

!�!� (�� +)

�

��

0

„�

505050505055555

51

�� . C�� 0�� # T�� H��#. "�� -�� , �� „��“ �� (�� „��“ ), �� , �� , �� , �� „�� “.

1�� '�� 5�� „��9�� '� # �� <.��. �� .

'�� :

�� . =�� # �� .

%� �� #� �� #� �� .

%� �� .�� , �� .

"�� , �� , �� .

!�� -�� -� � � �� -�� -�� .

�� #� �� : ��, ��, ��, ��, �� . %� �� , ��.2�� , ��, ��. %� �� . %� �� .

��. '�� .

. � � �

.

� �

�

� �

�

�

, .

� �

515151515111111

� C � � 0 � � # T H #

52

'!�$��

#">��, QI$�H��, ��&��

F�� . �� . =�� .

%�� . �� .�� - ��, �� -�� (��, ��, �� .).

%�� , ��, �� .�� .%� �� , ��, �� .

%�� : ��, �� .

%�� .

%�� .2� �� !�� .

%� �� :

-� �� ;

-�� -�� , ��, ��, �� .;

-�� ./� � � �� ;

-�� ;

%� �� . -�� !��, ��. %�� . %�� è �� .

*�� „�� “ �� , �� , �� , � �� , �� , �� . "�� #� �� . "��

�

��

�

��

�

�

�

��

525252525255555

53

�� . 2��, �� , �� #� �� è �� .

&�"�A�

�� (��, ��, ��) �� , �� .

'�� „�� , �� “.

D�� ?

D��, �� . D�� .D�� , �� . D��!�� „�� “.2�� , �� . ��, �� !�� .

2�� .�� .D�� , �� .�� , �� . '�� , �� , �� .�� !�� (�� ).

�� , � �� , � �� .

%� �� , �� , � ��, � �� .-�� -��, � �� , �� .

/�"�#

#">��, QI$�H��, ��&��

�

� � �

� .

� ,

� �

� �

535353535333333

�

54

�� , �� .*�� , �� , �� .�� -�� !�� .

D�� , �� .��# �� , �� .

*�� ? �� ? - �� ?

+�� , �� , "��, �� ., �� è �� .

/�� , �� #�� .

/�� ./�� , �� ./�� , �� ./�� #�� , ��# �� , �� . �� .

/�� , �� , �� . „�� “ �� , �� , �� . /�� . =��

%!>!'�&��

#">��, QI$�H��, ��&��

&�"�A�

'�� -�� .6�� , � �� ? 6�� ? �� , � �� ?

"�� -�� – ��-�� .

�!

��

"

�

��

��

545454545455555

� *

55

�� . $��-�� # �� , !��, �� .�� (��) � �� , �� .

-�� # �� .

/�� -��, ��, �� . "�� , �� , � �� .

%� �� .2� �� # �� è �� .-�� -��, ��, ��, ��, ��, �� #� �� . $�� .

- �� , �� , �� . 0�� , ��!�� #� �� .

&�"�A�

'�� , �� ?

�� # � �� ?

%� �� # �� ?

� � �

�

� �

� , �

� ,

555555555555555

� � � $ �

56

D�� .D�� , �� , �� !�� , �� .

*�� , �� ? $��?

*�� , �� .D�� ./�� , ��, �� è �� , �� .$��, �� .

D�� ./�� .

%� �� #� �� :��, ��, ��, ��, �� .

"�� :

-�� *��

-�� *��

- �� -�

-�� -�

-��

-�� -��

�� : �� , ��, ��, ��, ��, -��-��.

%� �� #� �� .'�� .2�� , � �� , � �� #. �� #� �� , �� .�� , �� # ��

/!�>��

#">��, QI$�H��, ��&��

��

�

/�

�

�

��

5656565656� �� , �� # ��

55555�

57

�� ù ��!�� . 0�� .

&�"�A�

�� !

6�� ?

�� , � �� ! '�� , �� ! *�� ?

� �

575757575777777

ù 0

58

>�%!/�%I/�

„Taa e skrovi{te na duhovnite sostojbi na ~ovekot, olicetvorenie na negovite soni{ta i nadeì, negovata vera i verba“

Mihail Renxov

59

/!�>�&��

60

POJAVA I KARAKTERISTIKI NA REALIZMOT

606060606066666

Evropa vo vtorata polovina na XIX vek, ja karakteriziraat mnogu protivre~nosti, no istovremeno i dinami~en nau~en i tehnolo{ki razvoj, so {to kaj ~ovekot se vra}a doverbata vo sopstvenite potencijali. Toa e vek na elektrikata, parnata ma{ina, Darvinovoto otkritie deka ~ovekot e plod na dolgotrajna evolucija, vek na fotografijata i telegramata. Celiot, toj zbir na nau~ni dostignuvawa, izvr{ile revolucionerno vlijanie vrz svesta, deka razumot e najbitnoto oru`je na ~ovekot. Naukata stanuva religija, a razumot - edinstven Bog na taa religija.

Ne samo nau~no-tehnolo{kite otkritija, tuku i samite op{testveno-istoriski i politi~ki presvrti, izvr{ile direktno vlijanie vrz pojavata na novo literaturno dvièwe, koe po~nalo da se isprepletuva so romantizmot i da se nadgraduva vrz negovite, ve}e vidlivi ostatoci.

Od ekonomska gledna to~ka, XIX vek, definitivno e vek na klasni protivre~nosti. Od edna strana, krajno bogatata buròazija, a od druga strana, razbieno i osiroma{eno rabotni{tvo i bezmilosno uni{teno selanstvo. Toa e svet na prvobitna akumulacija na kapitalot {to neminovno doveduva do monolitnost na rabotni{tvoto, koe svojot bunt go izrazuva najprvo vo Francija 1848 godina vo t.n. Fevruarska revolucija, koja se borela za republikanskite principi, a koja Revolucija na{la odraz i vo Avstrija, Germanija, Ungarija , Rusija i vo drugi evropski zemji. Istata godina Karl Marks i Fridih Engels, go objavile Komunisti~kiot manifest i gesloto - Proleteri od site zemji - obedinete se. Vo 1864 godina vo odbrana na pravata na rabotnicite, bila sozdadena Prvata Internacionala. Stremeìte na rabotni~kata klasa, silno, iako kratkotrajno, odeknale i preku Pariskata komuna 1871 godina, a definitiven rasplet na op{testvenite protivre~nosti, napravi Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija vo Rusija 1917 godina.

Vo takva op{testveno - ekonomska atmosfera, zapo~nal da se sozdava noviot literaturen pravec, poznat kako realizam, koj se razvival pod obele`jata na objektivnoto, racionalnoto i vistinitoto. Poimot doa|a od latinskiot zbor realismus -{to zna~i stvaren, vistinit, opredmeten. Realizmot e knièven i umetni~ki pravec,koj se javuva vo ~etvrtata decenija na XIX vek i zavr{uva vo devettata decenija na XIX vek, so poslednata faza na ovoj pravec, nare~ena naturalizam. Realizmot vo po~etokot na 20 vek, pod vlijanie na Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija se javuva vo edna nova transformacija - socijalisti~ki realizam.

So realizmot, pisatelite se vra}aat kon tretirawe na kolektivot, op{testevenata zaednica, nasproti celosnoto svrtuvawe na romanti~arite kon sopstvenoto jas, odnosno istaknuvawe na individualizmot.

Poimot realizam, najdosledno se objasnuva so terminite vistinski, predmeten objektiven - tolkuvawe na ìvotot i svetot, naso~eno kon vistinski, prakti~ni, prisutni pojavi i problemi. Pod terminot realizam se podrazbira analiti~ki interes na pisatelite koi ja istraùvaat uslovenosta na individualecot od op{testvenite mehanizmi. Za modernite filozofi, realizmot se bazira na svojstvata na logi~no-matemati~kite entiteti i nivnite odnosi. Toa i bilo cel na realistite, objektivno da ja pretstavat stvarnosta so site nejzini komponenti. Slikaweto na site segmenti na ìvotot, baralo pogolema epska forma,(nasproti romantizmot) taka {to romanot bil

61616161616111111

najprifatliva forma, na{iroko da se sogleda ~ovekot so site okolnosti koi dovele do formirawe lik-tipi~en za sredinata i su{testvo, usloveno od op{testvenite priliki. Zatoa velime, deka romanite na Balzak se vistinski nau~ni studii, a potvrda za ova e i misleweto na Fridrih Engels: Od romanite na Balzak, mnogu pove}e nau~iv za ekonomijata, otkolku od u~ebnicite i nau~nite trudovi.

So ogled na toa deka intenciite na realizmot uslovuvale epska {iro~ina, neminovno prozniot izraz }e stane dominantna i sovr{ena forma, sozdavaj}i dela koi spored dlabo~inata na problematikata, umetni~kata sila i potrebata od adekvatno prikaùvawe na stvarnosta, edinstveno niz prostornite mo`nosti na prozata, moèa da se iskaàt sovr{enite tvore~ki potencijali na golemite realisti, kakvi {to bea Tolstoj i Dostoevski. Prozata so bogatiot ìvoten materijal i tretmanite na aktuvelnite politi~ki problemi, vo slednite ~etirieset godini, vo senka }e gi frli drugite literaturni rodovoi - lirikata i dramata.

Realizmot nema da ostane samo pravec vo literaturata, naprotiv so svoeto dlaboko nurnuvawe i razotkrivawe na site op{testveni i duhovni sferi, soodveten odraz }e najde i vo muzikata i vo slikarstvoto.

Dokolku se napravi edno rezime na seto ona {to realizmot kako literaturno dvièwe-pravec, go postavi kako svoj postulat, na koj }e se nadgraduvaat site realisti~ni tvorevini, site komponenti moème da gi grupirame vo ~etiri glavni obele`ja ,koi se del od konstrukcijata na ovoj pravec.

1. Vistinsko slikawe na stvarnosta, no ne i fotografsko snimawe na ìvotot, tuku obop{tuvawe, tipizirawe , pod {to se podrazbira izbor na likovi koi gi nosat osobenostite na edna grupa i sredina:lihvari, bezdomnici, kriminalci i dr.

2. Realistite glavno posmatrale, analizirale, vo postojana potraga po karakterot (prirodata) na edna pojava, so kriti~ki osvrt i iznao|awe re{enie i izlez od lavirintite na zamrsenosta.

3. Tipi~ni karakteri vo tipi~ni okolnosti. Realistite za da moè da sozdadat lik, treba da analiziraat pove}e likovi od ista grupa ili profesija i od site niv da gi oddelat onie osobini koi se nivna glavna karakteristika i da gi prepi{at na svojot lik, {to go gradat vo tvore~kata kreacija.

4. Najpogodna forma za realisti~ko raskaùvawe se romanite i podolgite raskazi, koi davaat pogolem prostor za doìvuvawe na likot, prezentacija na nastanot, slika na pejzaòt, fizi~ki i psiholo{ki portreti na likovite.

62

VIDOVI REALIZAM

Za tatkovina na realizmot se smeta Franicija, kade se zadrùva t.n. klasi~en realizam, koj gi slika kapitalisti~kite odnosi i koj kako takov }e bide prifaten i od pisatelite na drugi zemji( pretstavnici -Stendal, Balzak, Dikens, Tolstoj)

Naturalizam

Kako pravec se javuva podocna vo poslednata decenija na XIX vek. Naturalistite gi davaat najtemnite, najmra~nite karakterni crti, kade ~ovekot se javuva kako mizantrop (Emil Zola, Gi de Mopasan, Ibzen i dr.)

Demokratski realizam ili kriti~ki realizam

Ovoj pravec gi otslikuva negativnostite, anomaliite vo op{testvoto koi podleèle na ostri kritiki. Go pronao|ale problemot, no ne nudele re{enie (Gogoq, Saltikov)

Socijalisti~ki realizam

Se javuva vo XX vek vo Rusija vo godinite pred i posle Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija so najzna~ajniot pretstavnik Maksim Gorki.

Psiholo{ki realizam

Ovoj vid na realizam se javuva vo pove}e zemji. Realistite po~uvstvuvale potreba niz introspekcija, da go otkrijat bogatstvoto na du{ata i ras~ekorot me|u svesta i psihata. Toa go pravele niz svoevidna sinteza me|u objektivnata stvarnost i psihata ili samo niz digresija. (odbegnuvawe na glavniot problem i fokusirawe na du{evnata sostojba) (pretstavnici: Dostoevski, Andri}, Stankovi})

PRETSTAVNICI NA REALIZMOT

Za osnovopolo`nik na realizmot se smeta Stendal, ~ie vistinsko ime e Anri Bel, no gigantska figura na francuskiot realizam e Onore de Balzak. Realizmot od svojata tatkovina, Francija, kade za svoi pretstavnici, pokraj Stendal i Balzak, gi ima{e Gi de Mopasan, Gistav Flober, Emil Zola, se prenese vo drugite zemji.

Vo Anglija najzna~aen realist e ârls Dikens.

Vo Rusija, realizmot ima pove}e sledbenici: Tolstoj, Gogoq, Turgewev, Dostoevski, Nekrasov, êhov i dr.

&�(#�$�!

Poimot realizam najdosledno se objasnuva so terminite: vistinski, predmeten, objektiven - tolkuvawe na svetot, naso~eno kon vistinski, prakti~ni, prisutni pojavi i problemi. So ova literaturno dvièwe, realistite se vra}aat kon tretirawe na kolektivot i op{testvenata zaednica. Nema realizam bez tipizacija na likovite - sozdavawe na vistiniti, ubedlivi, polnokrvni likovi izgradeni vrz osnova na oddeluvawe od nekoja grupa, odnosno op{testvenata zaednica.

kd

dZ

n

r

ip(D

Bsi

D

626262626266666

63

ONORE DE BALZAK

(1799-1850)

��

636363636333333

Prvata polovina na XIX vek, spa|a vo najneobi~nite periodi i po nastanite i po site presvrti, no istovremeno vaì i za najbogata epoha na francuskata istorija. Vo nea ìveat, dejstvuvaat i se sudiraat najrazli~ni op{testveni, istoriski i duhovni sili. Na edna strana se nemirnite i op{testveno zagrozeni narodni sloevi, a na druga strana staroto i novoto plemstvo so trgovskata, bankarskata i industriskata buròazija koja stanuva najmo}en op{testven faktor. Toa e vreme koga edna edinstvena sila se izdignuva i nametnuva svoj bezobziren zakon - silata na parite.

Visoko po~ituvaj}i ja realisti~kata postapka na pisatelite-realisti, Fridrih Engels, napi{al: Realizmot po moe mislewe, osven tipi~nost vo detalite, bara i vistinsko prikaùvawe na tipi~ni likovi vo tipi~ni sredini. Vo delata na Balzak, jas ja gledam celata istorija na francuskoto op{testvo.

Vo toj vrie` na site protivre~nosti i rivaliteti ,ìveel i pi{uval najzna~ajniot pretstavnik na realizmot, najgolemiot svedok na toa doba i negov najveren istori~ar, Onore de Balzak.

Roden e na 11 Maj 1799 vo Tur, vo malogra|ansko semejstvo. Najprvo roditelite go dale na {koluvawe vo eden kolex kade trebalo da se podgotuva za teolo{ka slu`ba, {to bilo sprotivno na negoviot temperament. Na dvanaesetgodi{na vozrast kaj nego se budat knièvnite afiniteti, koi nikoj seriozno ne gi sfa}al. Roditelite imale ambicija sinot da bide advokat, no Balzak i pokraj zavr{uvaweto na Pravniot fakultet, so {to ja ispo~ituval nivnata èlba, sepak vo 1819 godina odlu~uva da ñ se posveti na literaturata. [est godini naporno pi{uval romani koi gi objavuval pod tu|o ime koi nemaat vrednost, no toa ne go obeshrabruva i hrabro se sprotivstavuva dokaùvaj}i gi svoite duhovni sposobnosti. Na triesetgodi{na vozrast go objavuva romanot [uani so koj se otkriva siot negov tvore~ki potencijal, a izdava~ite se natprevaruvat da gi objavat slednite negovi nenapi{ani romani.

Iako vo ve~na borba so ìvotot, mnogute nevolji, golemite dolgovi kon izdava~ite, Balzak, si postavil cel, da bide bogat ili slaven. Se ispolnilo vtoroto. Stanal slaven, no tonel vo dolgovi od koi ne go spasila ni ènidbata so polskata grofica Evelina Hanska. Pi{uval denono}no, so cel da se oddolì, pravej}i takvi ìvotni i knièvni podvizi, koi gi nadminuvaat granicite na ~ove~kata izdr`livost.

ôve~ka komedija

Vo svojata trieset i ~etvrta godina, Balzak do{ol na potpolno nova, originalna misla, likovite od svoite romani i raskazi da gi povrze so sistematsko pojavuvawe

64646464646466666

na istite likovi vo razli~en dekor, vospostavuvaj}i ìvo i organsko edinstvo, edno impozantno delo nare~eno ôve~ka komedija, koe trebalo da bide istorija na francuskoto op{testvo. Toj smel potfat i taa veli~estvena ideja, go prinudile Balzak na denono}no iscrpuva~ko tempo, koe go naplatuva so sopstvenoto zdravje i preranata smrt na 51 godina. Iako nedovr{ena, ôve~kata komedija pretstavuva zamisla, kakva {to istorijata na knièvnosta s¢ u{te ne zabeleàla. Toa e takvo ostvaruvawe, koe se stava vo rang na najgolemite tvorevini na ~ovekoviot um, edno dale~no eho na Danteovata Boèstvena komedija.

Balzak e nedostièn vo sozdavaweto na op{ti ~ove~ki tipovi. Zatoa nositelite na site va`ni ulogi vo ôve~ka komedija se tipovi i simboli na ~ove~kite vidovi. Tipovite zadolìtelno bile nositeli na jaka volja, silna energija, neskrotliva strast, dobri ili lo{i osobini, doblesti i poroci. No ona {to e najsilno i najtrajno vo ôve~ka komedija, toa e Balzakoviot realizam. Toj e najsilen i najkriti~en koga analizira i go slika raspa|aweto na francuskoto op{testvo i napredokot na kapitalisti~kata buròazija so seta nejzina koruptivnost, ~ija glavna deviza bila da se zbogati. Balzak odli~no gi poznaval site sredstva na akumulacija na kapitalot, mehanizmite na bogatewe, porocite i navikite na toj svet (bankari, advokati) istaknuvaj}i deka so Francija ne vladee, ni kralot, ni ustavot, no semo}niot - frank. Balzak mnogu rano otkril deka parite se dviè~ka sila. Zatoa vistinskiot Balzak ne treba da se bara vo sopstvenite pogledi kon op{testvoto , no vo negovoto slikawe na toa op{testvo, a taa slika na toj svet, e najsvirepo obvinuvawe na site nedela, nasilstva, razvrat, korupcija i gnile`.

Vo brojnite romani na Balzak se opfateni slednite temi: propa|awe na feudalnoto stopanstvo, rasturawe na nacionalnite vrednosti steknati vo vremeto na Napolenovoto carstvo, agresivnosta na kapitalisti~kiot sistem koj celosno }e go degradira gra|anskiot humanizam. Zatoa za Balzak se veli deka ne e estet, no sociolog, ekonomist, filozof i analiti~ar na svoeto vreme.

ôve~kata komedija trebalo da bide zaedni~ki naslov za negovite sto romani podeleni vo tri fazi: Studii na op{testveniot ìvot, Filozofski studiii i Ana-liti~ki studii. Vo prviot del najzna~ajni se romanite: ̂ i~ko Gorio, Evgenija Grande, Izgubeni iluzii, Sjajot i bedata na kurtizanite, Rodninata Betsi, Selani i dr.

Vo Filozofskite studii najzna~ajni se romanite: [agrinska koà , Barawe na apsolutnoto, dodeka vo Analiti~kite studii ima samo edno delo Fiziologija na ènidbata.

Vo predgovorot na ôve~ka komedija samiot Balzak pi{uva: Jas se zafativ da ja napi{am istorijata na celoto op{testvo. Zatoa romanite na Balzak ne se prosto kopirawe na ìvotot, tuku negov izraz, vistinski studii na op{testvenite odnosi i na~in na koj tie odnosi proizveduvaat likovi - pretstavnici na opredeleni op{testveni sloevi. Toa e tipizacija- tipizirawe na likovi bez koi nema realizam. Pod tipizirawe na li~nosti se podrazbira sozdavawe vistiniti, ubedlivi, polnokrvni likovi, izgradeni vrz osnova na oddeluvawe od nekoja grupa, odnosno op{testvena zaednica. Tipovi vo koi se sleani najmarkantnite varijacii na lu|eto {to gi sozdalo op{testvoto od negovoto vreme.

îtaj}i ja ̂ ove~kata komedija, ~itatelot doa|a do zaklu~ok - nema moral, nema principi, nema ni{to sveto vo ̀ ivotot. Ima samo borba za opstanok, a }e opstane onoj {to e posilen, onoj {to e nemilosrden i bezobyiren. Toa e slikata na op{testvoto {to ja dava Balzak vo svoite romani, toa e negovata vizija na svetot. Vizija mra~na i beznade`na, koja gi uriva i poslednite iluzii i koja e surovo obvinenie na op{testvoto vo koe ìvee.

65656565656555555

î~ko Gorio

î~ko Gorio e roman na karakteri. Niz raznolikiot svet, Balzak dava slika i zaedni~ki karakteristiki na op{testveniot zbir, no i isklu~itelna edinka, koja so svojata originalnost se oddeluva od prose~nite. Ova slikawe na obi~en svet i neobi~ni li~nosti so izrazit karakter, bilo novina vo francuskiot roman. Vo ̂ i~ko Gorio, Balzak sozdal pove}e tipovi: tip na neblagodarni }erki, tip na zlostornik, tip na plemenitost, naivnost, a site soo~eni so dviè~kata sila na op{testvoto - parite. Balzak, ~ij{to ìvot izminal pod znakot na borbata za materijalno obezbeduvawe, jasno uvidel deka parite se osnovata na gra|anskoto op{testvo, deka tie vladeat so lu|eto i deka se edinstvenoto merilo za uspeh, slava, po~it i moral.

Istorijata na romanot zapo~nuva vo malogra|anskiot pansion vo koj se ogleduva seta nevolja na propadnatite, svet koj preìveal mnogu ìvotni iskustva i svet koj doprva vleguva vo ìvot.

êtirieset godini ve}e ovaa slika predizvikuva podbivi kaj pomladite pansioneri, koi mislat deka }e se izdignat nad svojata polo`ba ako se podbivaat so bednata ve~era na koja siroma{tijata gi osudila. Kameniot kamin, ~ie{to sekoga{ ~isto ogni{te jasno pokaùva deka vo nego ogan se pali samo vo sve~eni priliki, ukrasen e so dve vazi polni so ve{ta~ki cve}iwa, izvetveni zatvornici pridruèni so krajno nevkusen ~asovnik od sinkav mermer. Ovaa soba ima rea za koj nema ime vo na{iot jazik, a koja bi trebalo da se nare~e pansionska rea. Taa mirisa na zatvoreno, na muvla i na bajato; studena e, vla`na pri di{eweto, se vpiva vo oblekata...ovde }e ja najde ~ovek onaa neuni{tliva poku}nina {to od sekade e otfrlena... Vakov sobir na lu|e bi trebalo da gi sodrì i gi sodrè{e vo malo, elementite na edno kompletno op{testvo.

Ovoj opis na pansionot, ne pretstavuva cel za sebesi, plod na nekakov artizam, no ima funkcionalno povrzuvawe so dramatikata na ìvotot, a vo izvesna smisla i odreduvawe. Pansionot e del od ~i~ko Gorio, od negovata tragi~na sudbina, za{to otfrlen i kako ~ovek i kako tatko, ne moè da se zamisli nadvor od nego. Toa e po~vata vrz koja toj ìvurka, klimata vo koja ìvee i koja go pravi toa {to e.

Likot na î~ko Gorio

Porane{en fabrikant na testenini koj se zbogatil vo vremeto na ekonomskata kriza, prodavaj}i go bra{noto deset pati pove}e otkolku {to go kupil. Ostanuvaj}i vdovec, seta qubov im ja posvetil na }erkite Anastasija i Delfina, zadovoluvaj}i gi site nivni èlbi, so skapi darovi, ko~ii, toaleti. Bogato gi oddomil - prvata za grofot de Resto, a vtorata za bankarot de Nisenàn, davaj}i im ogromno nasledstvo koe bilo dovolna garancija za bogat ìvot, kakov {to zasluùvaat negovite mileni~ki. Na po~etokot vo nivnite domovi bil pre~ekuvan kako gospodinot Gorio , tatkoto so òltici, sekoga{ postavuvan na ~elo na trpezata, a koga }e osiroma{i }e mu bide pokaàna vratata na slugite pa duri i zabranet vlez. Otkako ja izgubil seta nade` deka }e ìvee kaj edna od niv, se naselil vo bedniot pansion na gospo|a Voker, najprvo vo skap apartman, a naporedno so osiroma{uvaweto sledelo i iska~uvaweto vo gornite, bedni, nezatopleni katovi, kade {to nemal tretman ni na gostin ni na ~ovek. Negoviot ìvot bil enigma za ìtelite na pansionot bidej}i ne razgovaral, ne ja otvoral du{ata, i s¢ {to bilo nadvor od temata svrzana za Anastasija i Delfina, bilo nepotrebno da se zboruva i slu{a. Dodeka bil gospodin Gorio, gospodin tatko, interes pokaùvale i sopstveni~kata na pansionot, gospo|a Voker, koja planirala da stane gospo|a Gorio i }erkite, koi vo tatkoto gledale izvor i rudnik na pari.

66666666666666666

Kon svoite }erki se odnesuval so bolna psiholo{ka zavisnost, premnogu opsednat od nivnata sre}a. Samiot go sozdaval problemot, mislej}i deka treba samo da dava, a pod davawe podrazbiral kupuvawe na qubov, koja ima svoja cena. Vo taa kupoproda`ba i vo tretmanot na qubovta kako predmet na trgovija, sosema se izgubil i namesto da izgradi zreli, moralni li~nosti koi znaat da baraat i vozvratat so blagodarnost, definitivno site trojca stanale `rtvi na parite.

Za qubov na }erkite gi prodaval najdragite spomeni, sre}en {to ima da prodade, a premnogu nesre}en ako dojdat, a toj ne e vo mo`nost da im dade. Pogolema nesre}a za tatkoto Gorio nemalo. Za nivna qubov bi kradel, ubival, polzel kako ku~e, kriel po parkovite skri{no da gi vidi, da go ima makar pribli`no, tretmanot na pudlicata vo nivnite race. Za niv, na starost bi rabotel vo Odesa - Rusija, da im ja pokaè tehnologijata na proizvodstvo na testenini. Za niv stanal navodaxija, nao|aj}i im qubovnici, s¢ so edna cel - da bide poblisku do niv i da ima informacii za niv. S¢ {to pristignuvalo od niv mu bilo beskrajno drago, pa neka e toa i solza, bitno da ima ne{to {to }e go povrzuva vo momentite na osamenost i kontinuirano razmisluvawe, planirawe i stradawe, koe iako sozdava bolka, sepak e mnogu podobro od otsustvo, nemo}, is~ekuvawe i razmisluvawe vo vrska so nivnoto sekojdnevno dvièwe, {to go frla vo nepomirliva izolacija i patolo{ka qubomora kon site koi se nivno opkruùvawe. Nikoga{ ne po~uvstvuval zamor, nikoga{ ne po~uvstvuval zdodevnost, naprotiv neiscrpna qubopitnost koja go ispolnuva so qubov i gordost, duri i vo momentite koga od niv pristignuvaat prezir i ignoranten odnos, koj se grani~i so sram i poniùvawe. Beskrajno sre}en {to gi obedinuvaat “makite”, “nevoljite”, no i beskrajno taèn do iscrpenost i potreba so glava da go urne yidot na nesre}ata, samo da moè da iskopa pari i vo nivnite o~i da ja vidi onaa radost koja go pravela golem tatko i zadovolen ~ovek. Naokolu s¢ e gluvo, irelevantno, prazno i nepostoe~ko. Bitni se samo tie dvete i parite. Zaludno veruval deka e biten i toj, kako krv, kako vrska me|u sestrite rivalki, kako vrska me|u }erki i tatko, no predocna sfatil deka e nadvor od vidokrugot na nivnite interesi. Kako ponatamu? Kako bez niv? Ostanuva samo dopirot i nepregorot po medaljonot vo koj bile kadricite na negovite male~ki, posleden spomen i iluzorna povrzanost koja ja stopluva du{ata vo pregratkite na student smrt. Zo{to porasnaa? Za da mi go kr{at srceto! Zo{to? Tatkovcite treba sekoga{ da imaat da davaat.

Sosema iscrpen, osiroma{en, tatkoto legnuva na bolni~ka postela so o~i vtren~eni kon vratata nadevaj}i se na nivnoto doa|awe. Molel, baral so policija da gi dovedat, smetaj}i deka kako tatko ima pravo na toa. Predocna sfatil deka najgolem vinovnik e samiot toj, vospituvaweto i parite koi ne moàt da bidat zamena za srceto. Ne gi prokolnuva, zatoa {to tie dvete bile bezgre{ni, nevini. Vinoven e toj, zakonot, zetovcite, policijata, a tie se angeli koi zasluùvaat besmrtnost i besmrten tatko, ve~en niven angel ~uvar na neboto.

Jas sum vistinski tatko. Tie neranimajkovci od blagorodnici, neka ne gi maltretiraat moite }erki. Povraga! Ne znam ve}e {to imam vo venive. Krv na nekoj tigar, oti mi ide da gi raskinam tie dvajca lu|e. Of! Deca moi! Takov e, zna~i va{iot ìvot! No toa e smrt za mene...[to }e bide so vas koga mene ve}e }e me nema? Bi trebalo tatkovcite da ìveat tolku kolku i nivnite deca. Gospodi, kolku e lo{o nareden ovoj tvoj svet! A i ti ima{,kako {to velat, sin. Bi trebalo da ne dozvoluva{ da stradame preku na{ite deca. Mili moi angeli, treba da i blagodarime na nesre}ata {to ste pokraj mene. Vie doa|ate samo za da mi gi kaète va{ite solzi. No, da, vie me sakate , go gledam toa. Dojdete, dojdete, iskaète si gi makite! Moeto srce e golemo, moè se da sobere...Moète da go kinete, a od par~iwata pak }e niknat tatkovskite srca. Bi sakal da gi ponesam va{ite maki, da stradam namesto

67676767676777777

vas... Ah! Koga bevte mali, vie bevte tolku sre}ni... Da umram... tamu kade {to se odi, }e mi bide mnogu zdodevno. Za eden tatko, pekol e da ostane bez deca, a jas ve}e go vkusiv toa otkako se omaìja tie. Mojot raj be{e vo ulicata de la @isjen,. Kaète mi , ako otidam vo rajot, }e moàm li da se vratam na zemjava kako duh i da bidam okolu niv?

Nekoga{niot fabrikant, isceden kako limon, frlen kako nepotrebna korka, umira. Zad negoviot kov~eg, kupen od bednite studenti, vrvelo edno ku~e, Eèn i slugata Kristof. ]erkite ne go udostoile ni so prisustvo, ni cvet, ni posledno zbogum.

Likot na Eèn de Rastiwak

Student po pravo koj od malogra|anska sredina doa|a vo Pariz so mislata koja e moto na negoviot ìvot Jas }e uspeam. Toj ima plemenita du{a, ostroumnost, ambicioznost, da se uspee so sopstveni sili i zaslugi. Siroma{en, opsednat so sjajot i rasko{ot na visokoto op{testvo, postepeno potpa|a pod vlijanieto na sredinata vo koja samiot svesno nurnuva. Poleka, no sigurno ~istata du{a se valka, izme{ana so èlbata za brz uspeh i potrebata da se bide dostoen na nivoto za koe i ne znae deka e moralno i materijalno propa|awe do dnoto koe go gleda, a ne{to nerazbirlivo i silno razbranuvano go vle~e vo zamisleniot uspeh koj s¢ pove}e li~i na propast. Nesvesno ja otfrla qubovta na majkata i sestrite, a svesno ja prifa}a la`nata qubov, koja samo navidum vetuva, a vsu{nost ispraznuva i vle~e kon novi otkritija za Pariz, premnogu gaden i premnogu privle~en za mladiot ~ovek, koj vo s¢ gleda predizvik i ispolnuvawe na ambicijata koja go kr{i, otut|uva i raznebituva. Takviot svet, celiot gnil i poln so poroci , ne se osvojuva. Zatoa neiskusniot palan~anec, doìvuva niza razo~aruvawa, koi silno }e ja pogodat negovata samodoverba. Vo otmeniot svet go voveduva rodninata de Bosean, davaj}i mu gor~livi soveti za uspeh vo ìvotot, ~ii zaedni~ki imenitel e izmamata. Glasot na sovesta s¢ u{te e prisuten vo nego, s¢ u{te ima iluzii i s¢ u{te ne se pomiruva so uspehot po sekoja cena. Toga{ na scenata na negoviot ìvot stapuva robija{ot Votren, da go otrue so svojot cinizam i ja pomati negovata sovest koja e na krstopat. Zborovite na Votren: So ~esnost ni{to ne se postignuva. Onie koi vo Pariz se valkaat so avtomobili, ~esni se lu|e. Onie koi se valkaat pe{, kradci se. Onie koi }e ukradat sitne`, se smetaat za retkost, onie koi kradat milioni, imenuvani se kako lu|e so vrlini, doblesti. Seto ova ne go prima ramnodu{no, naprotiv se bori , pa|a i se kreva. Dobro go nau~il svetot vo koj bi sakal da uspee, no s¢ u{te ne se otkaàl od ~esnosta. Sudbinata na tatkoto Gorio mu gi otkriva site opa~ini na ~ovekovata beda, seta niskost na ~ovekovata priroda i site zlostorstva na svetot vo koj ìvee. Taa tragi~na sudbina kaj Rastiwak, gi ubiva i poslednite iluzii, koi s¢ u{te gi imal za vrednostite na lu|eto. Na pogrebot na Gorio koga grobarite baraat pari , a toj vo xebot nema nitu gro{, go obzema te{ka i gor~liva taga . So razdrazneti nervi gleda vo grobot kade ja pogreba i svojata posledna solza koja ja predizvika svetoto vozbuduvawe na ~istoto srce. Ovaa gletka na svirepost, nepravda i nekazneti zlostorstva go vozbudile seto negovo bitie. Dali vakviot svet treba da se osvojuva so doblest i zasluga, se zapra{al stegaj}i tupanica i pokaùvaj}i kon onoj del na Pariz vo koj ìveel toj svirep, sebi~en svet, koj posakuval da go osvoi i so glas na zakana i predizvik, izvikal: A sega na nas dvajcata e red, so {to dokaùva deka mora da se bide ne~esen za da se preìvee. Eèn de Rastiwak e tipiziran lik vo dvièwe , koj ja izoduva vrvicata od mlad, ~esen provincijalec, do ~ovek koj se adaptira na gadostite na op{testvoto. Za ovoj lik samiot Balzak rekol: ôvekot e takov, kakov {to }e go napravi op{testvoto.

68686868686866666

Anastasija i Delfina

]erki na ~i~ko Gorio ~ii èlbi vo potpolnost bile zadovoleni od tatkoto, koj izgubenata maj~inska qubov ja nadopolnuval so nemerlivost i po`rtvuvanost. Za niv parite stanale i tatko i semejstvo i srce. Bogato omaèni, ve~no nezadovolni, vo postojan natprevar, koja pove}e }e go ograbi tatkoto i koja }e dobie vleznica vo najotmenite krugovi, nemale ~uvstvo na odgovornost i grià kon roditelot, koj vo nivnite o~i bil samo izvor na pari. Bitno bilo da bidat videni, faleni , sekoga{ vo centarot na bogatite slu~uvawa vo Pariz. Samo koga bile vo nevolja, zaguba, beznade`nost, se se}avale na tatkoto, so ista cel - koja }e go ograbi pove}e. Nikoga{ ne se svrtile nazad da vidat vo kakov pekol go ostavaat tatkoto, zatoa {to toa bilo izgubeno vreme, nepotrebna solza, koja }e im go nagrdi liceto.

Mladiot ~ovek se javi kaj Delfina siot skr{en od bolka i ja najde is~e{lana, obuena, samo da si go oble~e balskiot fustan. No, kako {to i poslednite potezi na ~etkata so koi slikarite gi dovr{uvaat svoite sliki, taka i poslednite doteruvawa odzedoa pove}e odo{to samata osnova na platnoto.

-[to! Vie ne ste oble~en za na bal? - re~e taa.-No, gospo|o, tatko vi...

Pak li za tatko mi? - izvika taa prekinuvaj}i go. Nema vie da me u~ite kako da se odnesuvam kon tatko mi. Jas go poznavam odamna nego. Ni zbor pove}e.

Pred niv bil ubaviot ìvot, nemoralot, a zad niv osiroma{eniot tatko koj nosi sram, poniùvawe i prazna kasa, prazna patni~ka torba koja treba da se ostavi na nepoznat peron, da ñ se svrti grbot, zatoa {to potsetuva na nekorisnost, izlitenost,odvratnost i prekubrojnost. Vo niv zgasnalo s¢ {to e ~ove~ko, a ~ovekot bez ~uvstvo e yver. Sekoga{ tie dvete vo preden plan, sekoga{ bitni tie, s¢ za niv i vreme i pari i du{a i um. Nivnite karanici i glavobolki se pobitni od smrtta na tatkoto koja treba da se odloì zaradi pretstojniot bal, a tagata e mislena imenka koja treba da letne kako {to letnalo i prezimeto Gorio, koe nekoga{ bilo gordost, a podocna golema navreda koja im gi zatvora vratite vo luksuznite saloni na primamliviot Pariz. Toj e ve}e bezimen, bednik, nikakvec, tovar od koj treba da se oslobodat, za{to sekoe potsetuvawe oti se krvno povrzani so bedniot Gorio, nosi pogolema nevolja i kolku pobrzo se prese~e toj koren, tolku podobro za niv, za{to grankite i cvetovite treba da niknat bez gadewe od sopstvenata krv. Se zboguvale so potekloto, so prezimeto, a ve}e ~uka ~asot da se zboguvaat i so teloto od koe ne treba da ostane nikakov spomen. Soznanieto za tatkovata smrt gi osloboduva od sramot. Taa smrt stignuva vo vistinski ~as, da ne im pre~i vo sestrinskiot rivalitet i vo baraweto na novi izvori, koi so ogled na nivnata ubavina, sebi~nost, posevetenost na zabavite i strastite, sigurno gi imalo na pretek.

Likot na VotrenPreku likot na Votren, Balzak ni prikaùva do kakvi deformacii moè da

stigne li~nosta na ~ovekot vo edno op{testvo ~ija{to dviè~ka sila se parite.Vo ovoj lik predadeni se site nedostatoci na gra|anskoto op{testvo, so {to ovoj lik dobiva socijalna voop{tenost. Votren ne se dvoumi na mladite lu|e da im prepora~a da bidat beskrupulozni i cini~ni vo op{tata trka za pari. @ivotot ne e poubav od kujnata, toj smrdi kako nea i ako ~ovek saka ubavo da se nakrka, toj mora da si gi izvalka racete, no treba da znae ubavo da si gi izmie; vo toa e siot moral na na{eto vreme. So likot na Votren, (@an Kolen) (Laì Smrt) Balzak ja voveduva temata na

69696969696999999

zlostorot i kriminalecot. Iako zlostornik, Votren drì moralni i filozofski predavawa:Rasipanosta e oru`je na osrednosta, ~ie se~ilo }e go setite nasekade. Vo Pariz ~esen ~ovek e onoj koj mol~i i graba s¢ za sebe. êsnosta ne vredi ni{to. Niz nego kako da zboruva samiot pisatel koj napolno se soglasuva so misleweto na Votren: Kako moè da sudi ona op{testvo koe kon tebe bilo nepravedno, te osiroma{ilo i so toa te tera na zlostor. Kako dobar analiti~ar i mudrec, koga Votren bi se rodil vo popravedno op{testvo, sigurno bi ̀ iveel soodvetno na svojata inteligencija i mo} na presuduvawe, sokrien vo vol~ja koà. Polni 20 godini uìva vo skrivali{teto na siviot, bedniot i zaboraveniot pansion na Voker. Misterija i za vlastite i za stanarite na pansionot, a i za sebe, zo{to nikomu ne dozvoluva da mu yirne vo du{ata i tu|ata koà nare~ena Laì smrt. Ve{to, prevrtlivo se poigruva so sebe i sudbinata na site, sekoga{ pretstavuvaj}i se kako spasitel koj go nudi svojot dobronameren sovet. Votren vo s¢ gledal presmetlivovost, iako kaj stanarite posle apseweto iznudil soàluvawe i vina za predavstvo. Kaznata ne zastaruva, sekogo go stignuva.

��

70

&�"�A�

Napi{i esej - So parite se kupuva s¢, no ne i sre}ata

(Mala pomo{, sovet) Vo vovedot se postavuva problemot

a) Bogatite gi uìvaat site zadovolstva

Vo glavniot del (razrabotka) - iskoristi gi slednite stavovi, so koi go potvrduva{ (brani{) postaveniot problem.

-parite nosat sigurnost, mnogu uìvawa, patuvawa, luksuz, elitno dru{tvo, skapa brendirana obleka, vlijatelnost i dominantnost, ja pothranuvaat qubovta so uìvawe i skapi podaroci, spokoj, bez grià za egzistencija, bez stresni sostojbi, se falat, rasfrlaat, nekoi se sebi~ni, nekoi humani, vo zamena za qubov i vnimanie nudat samo pari, se fotografiraat, sakaat da bidat videni, ne se pesimisti, ne boleduvaat od depresija, gordi se i bezobzirni, sklu~uvaat prijatelstva od interes, gi uìvaat site privilegii vo op{testvoto i sl.

Vo zavr{niot del potkrepi gi site ve}e poso~eni stavovi, so kratka koncizna misla pr. Mojot son e da pripa|am na bogatite.

b) I bogatite pla~at

Vo razrabotkata - glavniot del, neka ti posluàt slednite stavovi, so koi }e go potvrdi{(brani{) postaveniot problem.

Sre}ata ne se kupuva so pari; zdravjeto, nevoljite, kataklizmite, nemaat cena. Parite nosat nesonica, karanici, rasipni~ki ìvot, prezafatenost, nebezbeden ìvot, grabeì, kidnapirawa, otu|enost, licemerie, la`ni prijateli, razgaleni deca prepu{teni na porocite, sebi~nost, izoliranost vo haciendi, nedopirlivost, strav, pridru`ba na bodigard, nemawe na li~en ìvot, ne umeaat da se raduvaat na mali ne{ta, megalomani, sebi~ni, navidum sre}ni, a nezadovolni so ni{to.

Zavr{en del - „Site sre}ni semejstva nalikuvaat edno na drugo, a sekoe nesre}no semejstvo e nesre}no na svoj na~in“ - Lav Tolstoj. Sre}ata e vo malite ne{ta. Sre}ata e vo zdravjeto, za koe i bogatite pla~at.

&�(#�$�!

î~ko Gorio e roman na karakteri. Niz raznolikiot svet, Balzak dava slika i zaedni~ki karakteristiki na op{testveniot zbir, no i isklu~itelna edinka, koja so svojata originalnost se oddeluva od prose~nite. Ova slikawe na obi~en svet i neobi~ni li~nosti so izrazit karakter, bilo novina vo francuskiot roman. Vo î~ko Gorio, Balzak sozdal pove}e tipovi: tip na neblagodarni }erki, tip na zlostornik, tip na plemenitost, naivnost, - site soo~eni so dviè~kata sila na op{testvoto - parite.

707070707077777

71

FJODOR MIHAILOVI^ DOSTOEVSKI(1821 1881)

Osnovopolo`nik na pisholo{kiot roman vo vremeto na docniot realizam e Fjodor Mihailovi~ Dostoevski. Za nego Tomas Man veli: Dostoevski e najgolemiot psiholog vo svetskata knièvnost iako spored mnogumina pisateli ostanuva neiscrpeno ona {to toj kako psiholog go prikaàl

Negovata ìvotna sudbina bila predodredena so ra|aweto vo siropitali{te, kade se formiral kako li~nost i kade {to se formirale negovite stavovi po odnos na bedata i nepravdata, koi }e bidat lajt-motiv vo negovoto tvore{tvo. Samiot podatok deka rastel vo siropitali{te, zna~i deka rastel bez qubov, mnogu bole`liv, zatvoren vo sebe, bez prijateli, ~esto gladen, pod silen pritisok na sudbinata i opsesijata deka brzo }e umre.

Rano ja napu{til dràvni~kata rabota i celosno se posvetil na literaturata. Gi preveduval Balzak i [iler, nadevaj}i se deka so toa }e ja podobri svojata meterijalna polo`ba. Na 23 godi{na vozrast go zavr{uva prvoto delo Bedni lu|e. Ponesen od prviot uspeh prodolùva da pi{uva no toa ne zna~i deka slavata gi podobrila negovite finansii i uslovi za ìvot. Obvinet za u~estvo vo utopisko-socijalisti~ki kruòk, uapsen e i odveden vo Pavlovata tvrdina. Osuden na smrt, no pred samoto izvr{uvawe na kaznata e pomiluvan od carot i smrtnata kazna e preina~ena so robija vo Sibir, okovan vo prangi, vo dru{tvo na razbojnici i ubijci. Po ~etirigodi{nata kazna se vra}a vo toga{en Petrograd kade nikoj ne go spomenuva negovoto ime. Iako mu gi simnale prangite, du{ata mu ostanala zarobena od stravot. Duri za vreme na reformate go objavil romanot Zapisi od mrtviot dom, ~ija ideja se rodila vo zatvorot vo Sibir od kade mu pi{uva na bratot: Kolku tipovi na lu”e od narodot sum ponel od robija. Kolku doìvuvawa na skitnici i razbojnici...]e bide dovolno za mnogu tomovi knigi. Ruskata javnost ovoj roman na Dostoevski go sporeduva so Dante, koj se sleguval vo pekolot, dotolku pove}e stra{en, zatoa {to postoi vo stvarnosta.

Vo 1859 godina go objavuva romanot Seloto Stepan~ikovo - napi{ano vo Sibir, a pod vlijanie na satirata i cinizmot na Gogoq. Potoa sledi romanot Ponièni i navredeni, koj e prodolènie na Bedni lu|e, a so romanot Zapisi od mrtviot dom postignuva vistinska prerodba. Cela Rusija, pa i carot gi ~itaat negovite Zapisi i pla~at. Dostoevski prvpat vo ìvotot bil zadovolen poradi sopstvenata slava.

Razo~aruvawata i bedata ne moàt da bidat potisnati od slavata i zatoa zapo~nuva da talka po svetot, vo Germanija, Francija i Italija. Soo~en so bolesta, bedata, bez rubqa vo xebot, gi pi{uva romanite Zlostorstvo i kazna, Idiot, Zli du{i, Kockar, Demoni, Mladi~ i kapitalnoto delo Bra}a Karamazovi.

��

a i o n a . a . e d e a o

, i mi

a ,

i

717171717111111

72

ZLOSTORSTVO I KAZNA

Romanot Zlostorstvo i kazna od Fjodor Dostoevski, e vistinski knièven pametnik na realizmot, poto~no na psiholo{kiot realizam, ~ii temeli gi postavi tokmu Dostoevski so svoite romani, vo koi nurnuva dlaboko i so znaewe na vistinski pishoanaliti~ar ja razgoluva psihata na lu|eto koi nemaat nikakov du{even problem so sebe, no so op{testvoto.

Prviot del od naslovot na romanot - zlostorstvo, vsu{nost e ubistvo, a vtoriot del - kazna, koja ne stignuva od instituciite, no od sopstvenata sovest.

Neslu~ajno, Dostoevski, lokalizacijata na dejstvoto ja odreduva vo Petrograd, (dene{en Sankt Petersburg) vo golem grad, kade edni na drugi si protivre~at materijalnite sostojbi na bogatite i siromasite, osobeno studentite, koi od provincijata so sebe gi nosat ~esnosta i ambicijata, no i sekoga{ prazniot xeb, {to e preduslov za sudir sami so sebe, a potoa i so zakonot, koj za novodojdencite, dotoga{ bil nepoznanica i otstapka od moralnite pati{ta na svoeto osoznavawe na svetot.

Sekoja ìvotna sudbina od romanot e prikazna za sebe. Sekoj lik ìvee vo svoj svet, po svoi zakoni i normi, èlbi i predrasudi, po svoi krivoliniski pati{ta i lavirinti niz koi gi vodi |avolot, a ne razumot. Sekoj od niv e raspnat pome|u polaritetot: pome|u padot i vozvi{eniot son, pome|u konfliktot so svetot, i konfliktot so sebesi.

Rodion Raskoqnikov Za nego e najbitno pra{aweto na koja kategorija na lu|e pripa|a toj samiot. Zatoa i odlu~uva da ja ubie babata da se ubedi sebesi deka pripa|a na neobi~nite i odbranite. Dolgo vreme stoel na praviot pat kako sin, brat student, drugar i kako ~ovek. Znael {to sakal i {to }e bide vo ìvotot, vo koj pove}e mislel na majkata i sestrata, otkolku na sebe. No skr{nat od ìvotnata vrvica, neminovno negovata psiha se deformira {to za nego e sosema normalno, zatoa {to koga na ~ovekot }e mu se odzemat mo`nostite za ìvot, toga{ edinstveno mu preostanuva borbata so sebe i okolu sebe. Negoviot moralno primeren lik na sin, brat i ~ovek se uriva onoj moment koga se soo~uva so svojata i op{tata studentska beda. Tropaj}i na portata na bedata i portata na babata Aqona Ivanovna, koja nemilosrdno gi iskoristuvala bednite studenti, Raskoqnikov do{ol na ideja da se preispita sebesi, svojata izdr`livost doslednost i principielnost. Pritisnat od bedata, pomislata deka premnogu materijalno gi iskoristuva doma{nite i postojanoto tropawe na gazdaricata koja potsetuvala na neplatenata kirija, Raskoqnikov, sebesi si postavuval pra{awa; Dali zlostorstvoto e opravdano? Dali zlostorot e vo slu`ba na povisoki humani celi? Dali nasilstvoto e edinstven pat da se promeni svetot?

@iveel so ubeduvaweto deka na babata ne ñ se potrebni pari bidej}i se nao|a na krajot na ìvotot. Studentite, se tie koi se na pragot na ìvotot, no bez sredstva za egzistencija, kako osnoven uslov za realizirawe na site nivni ambicii i potrebi. Dve dijametralno sprotivni strani - mladosta i starosta, bedata i bogatstvoto. Ottamu i idejata - so smrtta na babata }e se spasat iljadnici studenti {to mu dava za pravo u{te pove}e da bide opsednat so ubistvoto.

Mnogu raboti bi moèle da se izvr{at so parite na babata koi gi opredelila za

ptps

v

(mpeb

sipk

pndnn}smnbipkDc

kediu

M

727272727277777

Na 5o godi{na vozrast, povtorno se vra}a vo Rusija. Umira mnogu slaven, no beden. Bidej}i lu|eto go smetale za za{titnik na siromasite, poniènite i navredenite, masovno go ispratile do negovoto ve~no po~ivali{te. Na pogrebot prisustvuvala cela Rusija. Ne razbral deka mu se ispolnila èlbata za obedinuvawe na Rusija.

73

manastir. Stotici mladi lu|e da se izvadat na prav pat, desetici semejstva da se spasat od siroma{tvo. Da ja ubie{ i da ñ gi zeme{ parite pa potoa so niv da se posveti{ na celoto ~ove{tvo.

Logikata na idejata dejstvuva kako matemati~ka formula. Razumot s¢ presmetal, odmeril, opravdali i - pogre{il. Celoto negovo odnesuvawe posle ubistvoto e nerazumno: otepal zaradi pari , a parite ostanuvaat neiskoristeni; se izvlekol od stanot nezabeleàn i gi imal site uslovi da ja so~uva tajnata, a se predava. Paradoksalna sostojba. Dodeka se re{avalo sudbinskoto pra{awe da se ubie ili ne, razumot bil aktiven, baral, sistematski sloùval, doa|aj}i do logi~nosta na planot, a posle prviot uspe{en ~ekor, koga se sozdadeni site uslovi za realizacija na planot, razumot se zapletkal pokaùvaj}i ja seta svoja nemo}. Enigmata za neiskoristenite pari se objasnuva so faktot {to junakot potsvesno ~uvstvuva deka ni majkata, ni sestrata, nikoj nema da se nafati da gi re{ava sopstvenite problemi so parite natopeni so krv. So neiskoristenite pari, Dostoevski ja otkriva ~ovekovata etika, so {to se potvrduva mislata deka bez moral - go nema i ~ovekot.

Raskoqnikov e li~nost navredena od op{testvoto, a nadarena od prirodata. Ubavinata, snagata i umot, ja hranele samodoverbata i gi budele ambiciite, a bedata sozdala kompleks na inferiornost i begstvo od lu|eto, konflikt so svetot, konflikt so sebe i neramnoteà - eden protiv site. Vo negovoto odnesuvawe se diferenciraat tri fazi: podgotovka na zlo~inot, izvr{uvawe na zlo~inot i ̀ ivot posle zlo~inot. Prvata faza se karakterizira so fantazirawe za mo}ta na Napoleon. Toa e eden vid na konpenzacija. Kompleksot na vo{ka go predizvikalo da se dokaè kako ~ovek. U{te dodeka go kovel planot, si go postavuval pra{aweto: Zo{to se otkrivaat zxlo~inite. Doa|a do zaklu~ok deka voljata popu{ta toga{ koga e najpotrebna. Vo fazata posle ubistvoto kaj Raskoqnikov se sogleduvaat dve tendencii: maksimalno nastojuvawe da ne se otkrie zlo~inot i nesvesno oddavawe. Sudnicata stanuva psihijatriska ordinacija, a Raskoqnikov pacient. Toj ~uvstvuva deka Porfirij mu postavuva zamka, no razumot ne moè da ja otkrie taa zamka, za{to instinktot nepogre{livo ja brani egzistencijata tokmu vo momentite koga toj razum ja gubi efikasnosta. Zatoa celosno se naso~uva kon odbranata. Da bil vinovnik, toj bi pobegnal od mestoto na ubistvoto, naprotiv svesno oti{ol i vodel razgovor so molerite, {to nalikuva na obi~na ~ove~ka qubopitnost. Dokaùva deka ne e vo bunilo i deka nema optovarena sovest koja{to sekoj ubiec go vodi povtorno na mestoto na zlo~inot.

Opsesijata za ubistvoto i sokrivaweto na vistinata, vnesuva pusto{ vo negovata du{a, preispituvawe na sopstvenata mo} i vovlekuvawe vo ambisot na beznade`nosta, prete{ka i bezizlezna ne samo za nego, tuku i za tie koi ìveat za nego. Do ~inot na ubistvoto imal fizi~ka sila, no vedna{ potoa stanal ruina. Sosema sam, otse~en od svetot, samo toj, griàta, beskrajnoto izma~uvawe i nevozmo`noto begstvo od sebe.

Mojot ìvot sepak ne umre zaedno so babata. Neka odi vo carstvoto nebesko- pa dosta e maj~i~ke, vreme e da se smiram. Sega nastapi carstvoto na razumot i na svetlinata i na voljata i na silata i da vidime sega? Da si gi odmerime silite... -dodade toj so gordost kako da i se obra}a na nekoja mra~na sila i ja predizvikuva... -Jas ne ubiv ~ovek, ami princip...Of kolku ja mrazam babata, da se razbudi, verojatno pak bi ja ubil. Kutrata Lizaveta! Zo{to taa se najde tuka?No ~udno e, zo{to za nea ne mislam kako da ne sum ja ubil?

Ni{to ve}e ne e potrebno, ni parite, zlatnicite, ni prijatelot, ni najbliskite, za{to sovesta e tolku mra~na, a svetot pak nepromenet iako veruva{e deka ubistvoto }e donese renesansa za site. Gi sokri site tragi na zlostorstvoto, a toa tolku silno zaleleka vo opusto{enata du{a, no krikot nitu smee{e da go pu{ti, nitu dozvoluva{e

a e

, e d a l e t e ,

o e

, a e : a .

l o o e a e a n o .

o

a , a d

a a

o a

, o o e

m

737373737333333

t St t d | d d t p p t d t j t d

74

nekoj da zabeleì deka s¢ e izvalkano, odzemeno i prazno vo taa du{a koja ve}e i ne moè{e da se nare~e du{a. S¢ {to prethodno qube{e i s¢ {to prethodno ìvurka{e vo taa du{a, odedna{ se stopi kako grutka sneg, ostavaj}i studeniloto da go zamrznuva srceto koe ve}e nema{e sila da gi qubi i po~ituva duri i najbliskite. Ne saka{e ni~ie soàluvawe, ni~ie prisustvo, ni~ij razgovor,samo ehoto na praznata du{a, koja ja potvrduva{e surovata vistina. Vesnicite, islednicite, povicite na soslu{uvawe, go teraa da se poigruva kako ma~ka i glu{ec, sebesi da si dokaùva deka }e izdrì vo bitkata na razotkrivawe, a mreàta okolu nego strplivo se plete{e ~ekaj}i samiot da padne vo nea. Samiot na sebe si be{e ogromen tovar, a zgora na toa i majkata, sestrata, prijatelot Razumihin, Sowa i nejzinite doma{ni - pregolem tovar za krevkoto telo i u{te pokrevkata du{a. Nema{e ni{to vo xebovite, a ima{e èlba da pomogne sekomu, da ostane i ponatamu onoj istiot ~ove~en, koj ne zgaznal ni na mravka, a silnata obzemenost, ramna na ludilo, mu go otru razumot i nesvesno popu{ti pred taa |avolskata opsednatost. Krena raka na tu|i ìvoti, no nema{e hrabrost da krene raka na sebe. Opravduvawe na svojata postapka nikade ne moè{e da najde. Duri i da se rastrgne , da pomaga, da se moli, da se `rtvuva, nema{e takvo ne{to koe moè da gi opravda storenite grevovi.

Najgolema kazna e sebeizma~uvaweto ili kako {to Sowa Marmeladova }e zaklu~i: Misle{e da ja ubie staricata, a se ubi sebesi. ..Da go primi{ na sebe stradaweto, za da se otkupi{ Kako }e ìvee{ bez ~ovekot? [to }e stane sega so tebe? Zgora na toa i Luìn i Svidrigalov i tolku milata i nevina nivna `rtva, sestrata Duwa, koja mora{e da se spasi od nivnite kanxi, a toj i samiot nemo}en, zaroben vo kanxite na zlostorstvoto i policijata za koe ne{to nikoj ne smee{e da doznae. Sekade potreben, a vi{ok na sebesi. U{te ne ras~istil so dnevniot i no}niot ko{mar, a ve}e pred nego se ispre~uvaat fizi~kite i materijalnite pre~ki postaveni od Luìn i Svidrigalov koi lavovski se naflile na bespomo{nata Duwa, koja bara za{tita, a popusto tropa na gluva vrata. Treba rodenata sestra da se spasi od pretstojnoto zlo, da se po{tedi majkata od vistinata, da se prifati sovetot na Sowa i najposle da se ispravi pred kaznata koja neminovno mora da se istrpi i prifati kako spasenie i nov poinakov pravec i horizont vo zabludeniot ìvot.

Sekoe zlostorstvo e kazna. Stradaweto na Raskoqnikov, du{evnoto rastrojstvo, nemo}ta da se izbega od sebe, denono}noto soo~uvawe so sebe, oddale~uvaweto od majkata, sestrata, prijatelot, studiite, so {to ja gubi i vrskata so vremeto i generacijata, se najgolema kazna, pogolema i od sekoja sudska presuda.

Ete! Razumihin rabote{e , drè{e ~asovi, jas stanav lo{, kako pajak se vovlekov vo svoj agol, vo dupka, ne izleguvav, ne rabotev, ne jadev, samo leèv i razmisluvav...jas sakav da se osmelam i ubiv. Jas samo sakav da se osmelam. Ne go izvr{iv ubistvoto da i pomognam na majka mi... ne ubiv za da se zdobijam so sredstva i vlast. Ja ubiv zaradi sebesi. Mene ne mi trebaat pari, no da doznaam dali sum vo{ka ili ~ovek. Dali }e bidam sposoben da izvr{am zlostorstvo...|avolot me natera da odam tamu, a duri potoa mi objasni deka sum nemal pravo bidej}i i jas sum isto taka vo{ka kako i site drugi... sebesi se ubiv. Babata ja ubi |avolot, ne jas.

Na sudskiot pretres, Raskoqnikov vo podrobnosti raskaàl za ubistvoto. Na toa ubistvo se re{il poradi svojata lesnomislena i slobodoumna priroda, razdrazneta od bedata. Na pra{aweto od sudiite {to go nateralo samiot da se prijavi, odovoril - iskrenoto kaewe. Tokmu zaradi kaeweto, presudata od osum godini zatvor, bila blaga. Raskoqnikov voop{to ne se branel, sakal samiot da se kazni, da doìvee moralen preporod i posle ~istili{teto da zapo~ne nov ìvot.

nmvsnjgbdskpatrso

Mztmzasknmkp

nsn

Essisbpd

toiRp

747474747477777

j b ¢ j }

75

Negovite visoki celi, nade`ta na najbliskite, idninata svoja i idninata na site za koi se soo~i so zakonot, s¢ ostana zakopano pod kamenot zaedno so parite, ili moèbi i porano, s¢ se stopi vo krvta na ubienite èni, so koja krv ja izvalka sopstvenata du{a i ostana bez du{a. Duri i po sovetot na Svidrigalov, da pobegne vo Amerika ili spored sopstvenoto mislewe da ostane vo Rusija na sloboda, sekade i sekoga{ bi se ~uvstvuval pomalku od ~ovek . Dodeka bil buden, svesta nadvladuva, no soni{tata otkrivaat deka negovoto moralno ~uvstvuvawe ne se poklopuva so svesta i idejnite ubeduvawa. Edinstven na~in da se oslobodi od |avolot vo sebe i povtorno da stane ~ovek, e da se priznae zlostorot, da se pokae, da strada i plati danok vo zatvorot, kako vistinska {kola na o~ove~uvawe i vra}awe na vistinskiot pat kade {to ~ekori teloto, potkrepeno od ~istota na du{ata koja pokajni~ki povtorno se vra}a vo sopstvenata koà. Eti~ki gledano, so stradaweto treba da se pronajde patot do pravoto, kako ramnopraven ~ovek da se vrati vo ~ove~kata zaednica.

Tragedijata na Raskoqnikov e vo toa {to razumno sfatil deka svetot na nepravdata prirodno predizvikuva èlba da se bide poinaku, da se izgradi sopstvena terorija, no toj ne go doizgradil planot, poradi naplivot na stariot moral, koj dejstvuva kako sila na sredinata i kako vnatre{en otpor.

Sowa Marmeladova vxa{eno se pra{uvala: Ovie pari {to ñ gi dadovte na Katerina Ivanovna da ne se od onie pari? Na {to Raskoqnikov brzo odgovara: Ne, Sowa tie pari ne se od onie pari, smiri se. Ovoj dijalog ja otkriva tajnata na ~esniot ~ovek komu mu e potrebno soznanieto i ~uvstvoto deka s¢ e ~isto. Bez toa, vistinska sre}a, za praviot ~ovek ne moè da ima. Sowa e `rtva na ìvotot, moralnite normi na op{testvoto, semejnata atmosfera, koja na dnoto gi frla site ~lenovi i `rtva na sebi~nosta i zlopamtiloto na Luìn. Sama, pod silen pritisok na ma}eata, tatkovoto pijanstvo i gladot na decata, taa izleguva na ulica `rtvuvaj}i go svoeto telo. Sowa i ulicata. Raskoqnikov i ulicata. Nivnite sudbini se vkrstuvaat, isprepletuvaat, nadopolnuvaat i razbiraat. Samo Sowa umeela da go slu{a, da ja ~uva tajnata, da go te{i, da se bori i `rtvuva za nego.

Nie sme zaedno prokolnati, zaedno i }e odime. Ti mene si mi potrebna, zatoa dojdov kaj tebe. Zarem ti ne napravi zlostorstvo. Se nafrli na sebesi, ti si go ubi ìvotot...Ako ostane{ sama }e poludi{ kako mene... Zna~i treba da odime po eden ist pat... Ako ne dojdam utre i samata }e ~ue{ i toga{ seti se za ovie zborovi. Ako pak dojdam utre, }e ti kaàm koj ja ubi Lizaveta. Znam koj ja ubi, }e ti kaàm tebe i samo tebe.

Taa doverba, taa tajna, gi obedinila. Qubovta rodena od so~uvstvo, soìvot i potpora, podocna prerasnala vo iskrenost i doslednost. Taa, qubov gi izvlekuva od pekolot i vodi vo rajot. Kolku {to bila silna sudbinata, tolku bila silna i qubovta. Taa gi izvela na praviot pat, a zad niv ostanuva zlostorstvoto kako nezaboravno minato i kaznata koja mora da se plati, da se pokae i da se odi napred vo ìvotot, vo koj vladee zakonot- sekoe zlostorsto e kazna.

Sekoj lik vo romanot e tragi~en. Site se `rtvi na sudirot, na sopstvenata cel koja na patot na realizacijata se sudira so propasta, za koja duri otposle stanuvaat svesni.

Romanot na Dostoevki ne ostana zaklu~en vo dve korici ili vo sudskata arhiva, naprotiv razvi {iroka polemika za osnovnite moralni vrednosti na ~ove{tvoto, vo koj ~ovekot e bitie so razum i emocii, a zakonot e pismen dokument koj ograni~uva, drì vo stapica, kaznuva i prevospituva. Vo finaleto na romanot, zvu~at vo kontrapunkt Raskoqnikoviot strog sud za sebe i kaeweto zo{to ne izdràl; stradaweto zaradi proleanata krv i mirnata sovest. O~aj i nade`. O~ajot e stvarnosta, a nade`ta e

a , a o i o a o o e }o

a a j

a

t a i a o a ,

o

v i n o e

i d .

o o

l t

, o i t i e

`

757575757555555

N jb j

76

&�"�A�

Napi{i esej - Zlostorstvoto n¢ ubiva samite sebe

&�(#�$�!

Romanot Zlostorsatvo i kazna e vistinski knièven pametnik na psiholo{kiot realizam. Dostoevski so znaewe na vistinski psihoanaliti~ar ja razgoluva psihata na lu|eto koi nemaat nikakov du{even problem so sebe, no so op{testvoto. Prviot del na romanot e zlostorstvo, vsu{nost ubistvo, a vtoriot del e kazna, koja ne stignuva od instituciite, no od sopstvenata sovest.

767676767677777

idninata koja ne mora da stane realnost.

Religioznite pogledi na Dostoevski

Religioznata komponenta na likovite se ~uvstvuva ili prikrieno (vo somne`) ili vo bunt. Vo ispovesta na Marmeladov se ~uvstvuva dozata na verata, koja rezultira od zaostanatoto par~e svest, a pove}e od ~uvstvoto na vinovnost i èlbata da mu bide oprosteno. Marmeladov mu se obra}a na stra{niot sud: ]e n¢ soàli onoj koj site gi soàluva. Zatoa site negovi nadeì se preneseni na drugiot svet, {to zna~i deka site nadeì na ovoj svet se izgubeni.

Sowa e izrazit tip na verba i o~aj. Drèj}i ja Biblijata v race, ~ita, povtoruva i sekomu drì predavawa za verbata vo Spasitelot na ~ove~kite du{i. Raskoqnikov cini~no ñ gi nabrojuva site zla koi ja sna{le vo ìvotot i koi i ponatamu }e doa|aat. Toj toa go pravi so o~ekuvana namera da ja pridobie kon svojot sopstven stav, koj e mnogu porazli~en od nejziniot. Izma~ena, kako so no` da ja ranile, Sowa se brani so nade`ta deka Bog takov uàs nema da dozvoli. Nea Bog ñ e potreben za da moè da veruva vo ~udo. Ako e ~udo voskresnuvaweto od mrtvite, toga{ samo ~udoto moè da ja vrati ~istotata na valkanata prostitutka. Toa e osnovata na nejzinata religioznost. Vo toa nema logika, no ima vistina poradi ~ove~kata nesre}a i psihi~koto poremetuvawe {to proizleguvaat od toa.

Kaj Katerina Ivanovna nema vera vo ~udoto. Buntot ja potisnal verbata. Pred sve{tenikot, koj ja ute{uva pokraj mrtviot soprug, velej}i: Bog e milostiv, nadevajte se na pomo{ta od Sevi{niot, Katerina odbiva da se ispoveda. Jas nemam grevovi. Bog treba da mi oprosti i bez ispovest... Samiot znae kolku sum stradala. Ako ne mi oprosti - i ne mi treba.

Taka veruvaat site nesre}ni vo romanot Zlostorstvo i kazna. Zarem toa e vera? Vo su{tina, toa e samo o~ajuvawe.

77

LAV TOLSTOJ

(1828-1910)

Golemoto i obemno tvore{tvo na Lav Tolstoj, od vkupno devedeset dela, se bogatstvo na ~ove~ka mudrost, staloènost na istori~ar, virtuoznost na slikar-realist, liri~nost na poet i mo} na spazuvawe na vrven psiholog.Taa sestrana sposobnost, zdruèna vo krepkoto telo i vitalniot duh, ni dade knièvno delo koe ni do denes ne e nadminato. Genijalen, kolosalen pisatel, koj zad sebe ostavi grandiozni dela, koi ostanuvaat trajna svoina ne samo na ruskata, no i na svetskata klasika. Deloto na Tolstoj nema geografska granica, nema vremenska ramka - ednostavno toa e enciklopedija koja se prelistuva vo sekoja sega{nost.

Roden e na 29 avgust 1828 godina vo Jasna Poljana vo grofovsko semejstvo. @ivotot vo Jasna Poljana dlaboko se vreàl vo svesta i se}avaweto na maliot Lav i idili~nite sliki i

spomeni za detstvoto, nikoga{ ne go napu{tile. Ne{to silno go vle~elo kon toa pitomo, dobro, prostonarodno, mudro selo, vo koe ja gledal silata i idninata na cela Rusija. Majkata ja izgubil vo svojata vtora, a tatkoto vo devettata godina od ìvotot. Pominuvaj}i da ìvee kaj tetkata vo Kazaw, Lav zapo~nuva poinakov ìvot. Na Univerzitetot vo Kazaw studira isto~ni jazici, a potoa preminuva na pravnite nauki. Mlade{kite nemiri, talkawa, èlbata za ne{to neizvesno, go turkaat vo novi predizvici, zaradi koi mladiot Lav se opredeluva za vojni~ki ìvot. Vo po~etokot na 1851 godina, Tolstoj zaminuva na Kavkaz, kade {to sosema slu~ajno ostanal ìv (kraj negoviot top eksplodirala granata od koja zaginale site opsluùva~i, a toj ne bil ni povreden) Vo 1856 u~estvuva vo Krimskata vojna, vo odbrana na gradot Sevastopoq. Posle sklu~uvaweto na mirot, toj gi zapo~nuva svoite patuvawa vo Evropa: [vajcarija, Germanija,Francija, Belgija, Anglija i Italija, no Tolstoj ne bil inspiriran od zapadnata civilizacija i smetal deka vo toj del na svetot ima pove}e lagi, licemerie, ~ove~ka rasipanost i drugi poroci, otkolku vo negovata rodna Rusija. Umoren od ìvotot se povlekuva na Jasna Poljana, gi prosvetuva selanite, ìvee so niv, se oblekuva kako niv. So cel da im go olesni ìvotot na selanite, Tolstoj rabotel na nivnoto prosvetuvawe, poradi {to stanal pedagog - u~itel, otvoraj}i u~ili{te vo rodnata Jasna Poljana, a zapo~nal da izdava i pedago{ko spisanie i da sorabotuva so u~itelite od okolnite mesta. Se smeta deka ova negovo povlekuvawe e begstvo od op{testvenite zbidnuvawa, zamerka so vlastite, carskiot dvor i crkvata.

Umira na èlezni~kata stanica vo Astapovo. Toj negov pat, taa kratka pro{etka do Astapovo, vsu{nost bilo odewe kaj ruskiot selanec, kade {to smetal deka pripa|a, no zakonomernostite na prirodata se beskompromisni. Prethodno go odbil pomiluvaweto na crkvata. Po negova èlba bil pogreban vo Jasna Poljana, a negoviot grob, pak po negovo barawe, ostanal bez nikakvi obele`ja.

��

v o , a a o i n i o a - a

a o }i a a d . e i a j

i . , d , d e a o a d

a l o a

777777777777777

78

Knièvno tvore{tvo

Prvite knièvni dela na Tolstoj nastanuvaat za vreme na vojnata na Kavkaz, kade {to ja zapo~nal rabotata na svojata trilogija Detstvo, Mom~e{tvo i Mladost (avtobiografski dela), potoa Utroto na eden spahija, i Kozaci. Pove}e od dvanaeset meseci rabotel na Detstvo, prepi{uvaj}i go nekolku pati. Koga prviot del se na{ol vo racete na kriti~arot Nekrasov, vedna{ bila prifatena i odobrena celata trilogija. Vo toj period mladiot Tolstoj po~nuva da go formira svojot talent i svoite sfa}awa za ̀ ivotot, smrtta, bolkata, qubovta i drugite pra{awa koi gi interesirale i mnogute umovi na toa doba. Svoite i tu|ite ve{tini i potresni prikazni za vojnata i odbranata na gradot Sevastopoq gi iskaàl vo voenite prikazni pod naslov Sevastopoqski raskazi, koi so voodu{evuvawe bile pre~ekani od golemite ruski pisateli. U{te edna{ potvrda i priznanie dobiva negoviot talent so novelite Dvajca gusari i Markerovi zapisi. Vpe~atocite od svoite patuvawa niz Evropa, nezadovolstvoto od zapadnata civilizacija i spokojstvoto koe go prona{ol vo svojata rodna Rusija gi iznel vo deloto Lucern. Vo1863 po~nuva da go sozdava najgrandioznoto delo Vojna i mir. Vo {to e silata na ovaa epopeja? Napi{ani se celi studii za ovoj roman, koi sevkupno se pogolemi i od samiot roman . Sekoj sakal da vleze vo tajnata na Tolstoevata mo} na prikaùvawe na Napoleonoviot pohod na Rusija, vojni~kata sposobnost i ~ovekovata doblest. Mnogu sakale da ja otkrijat voshituva~kata sposobnost so koja Tolstoj prodira vo psihata i gi gradi likovite na Bolkonski, Bezuhov, Nata{a, so koi uspeva vo edno delo, so izvonredno majstorstvo, da prikaè golem broj na likovi, familii, generacii i klasi . Seto toa {to e komponirano so ve{tata raka na vrvniot pisatel - realist, ìvee i denes so sveìnata na izrazot, ubavinite na opisite i brilijantniot stil. Vo edna prilika eden poznat kriti~ar rekol: Kako da se prisutni site tie lu|e od Vojna i mir; tie potsetuvaat na olimpiski ogan koj nikoga{ ne se gasi , samo go palat novi lu|e, novi pokolenija. ûvstvuvam deka tie se realni, deka ìveat so mene i stanuvaat moja opsesija i moi sovremenici.

Seto toa e vistina, bidej}i so sekoe ~itawe i analizirawe na Vojna i mir, sekoga{ ima novo i nedore~eno. Posle Vojna i mir Tolstoj ja pi{uva Ana Karenina ~ija istoimena junakiwa e edna od najgolemite likovi vo ruskata literatura. Vo ovoj roman, Tolstoj se pribliùva do semejstvoto, konfliktite vo nego, a pri~inite gi nao|a vo socijalnata polo`ba na bra~nite partneri. Sekoe sre}no semejstvo, nalikuva edno na drugo, a sekoe nesre}no semejstvo e nesre}no na svoj na~in. (vaka go zapo~nuva romanot Ana Karenina) Toj traga vo potsvesta na ènskoto bitie, da gi zapoznae negovite psihi~ki tekovi so {to otkriva novi ~ove~ki kvaliteti. Golemiot moralist Tolstoj, nikoga{ ne ñ prostil na Ana, zatoa spored nego, taa go zasluìla fatalniot kraj. Problemot na opstanokot na semejstvoto, sekoga{ go privlekuvalo Tolstoj. Ovaa tematika ja razrabotuva i vo novelata Krojcerova sonata.

Potoa sledat filozofsko -moralnite razmisluvawa vo koi go kreva glasot protiv porokot, bedata, dràvata, religijata i sovremenata civilizacija. Toga{ ras~istil i so crkvata.Najzna~ajni dela od toj period se Smrtta na Ivan Ili~- silen psiholo{ki raskaz(novela) i osuda na malogra|an{tinata, potoa romanot Voskresenie i Haxi Murat.

Smrtta na Ivan Ili~

Novelata ima inverzna kompozicija Spored toa glavniot lik e mrtov, u{te na po~etokot na ovaa novela. Koga negovite kolegi ja doznavaat tragi~nata vest, namesto

K

k(mntsiiSpDnrdrnssBgvuro^s

s~rnernTkt

prsV

S

p

787878787877777

KK

79

àlewe, taa pobuduva interes, koj }e go zazeme negovoto mesto. Ovaa novela vo svojot prv del, pripa|a na kriti~kiot socijalen realizam, a vo vtoriot del na psiholo{kiot realizam. Po smrtta na Ivan Ili~, Tolstoj ja zapo~nuva bitkata - presmetka so birokratijata, licemerieto i lagata na ìvotot. [kolskiot drugar Pjotr Ivanovi~, zaminuva da izrazi so~uvstvo, no tamu go pre~ekuva materijalisti~kiot stav na vdovicata Praskovja Fjodorovna koja i vo momentite na taga, pove}e misli na parite, baraj}i da se intervenira vo nasoka na zgolemuvawe na semejnata penzija.

Potoa novelata zazema eden biografski tek, so retrospekcii na detstvoto, obrazovanieto, ̀ enidbata i slu`bata. Petar Ili~ vo brakot ne moèl da najde nikakvi zaedni~ki pogledi, zatoa {to toj brak ne e baziran na qubov, no na materijalni interesi i glavniot lik celiot svoj ìvot go naso~uva kon rabotata, na koja maksimalno ñ se posvetuva. Vo taa rabota kako sudija, sosema e odgovoren, ispolnitelen, pedanten i {to e najbitno sosema svoj. Taa rabota e begstvo od doma{nite konflikti i od domot vo koj se ~uvstvuva stranec. Nikoga{ ne gi zloupotrebuval avtoritetot, polo`bata i vlasta, no revnosno so seto poznavawe na pravoto, se vnesuva vo svojota profesija - sudija , rakovodej}i se sekoga{ i vo slu`bata i vo ìvotot od razumot, a ne od srceto. Nezadovolnoto srce, ne moè da go potkrepuva i hrani razumot. Nezadovolniot ~ovek, doma{nata atmosfera na gu{ewe, sekade ja nosi so sebe. Toa e begstvo i sebepronao|aweto isklu~ivo vo posvetenosta na slu`bata, e prv indikator deka klavirot e ras{timan. Toa e iluzija, nadvor od ramkite na sevkupnite ~initeli na ìvotot. Bitni se drugite, nivnoto mislewe, bitna e nivnata “presuda”, iako samiot toj, stoej}i na ~elo na sudot imal zada~a, vo imeto na zakonot da presuduva. Kakva ironija? Na edna strana nezavisen, rakovoden od razumot, na druga strana zavisen, rakovoden od srcata na drugite. (Ovoj problem na razum i srce, Tolstoj go postavuva i vo romanot Ana Karenina). Karakterot na soprugata, koja postojano bara da ñ se udovoluva, da go pot~inuva soprugot i podveduva na sopstvenite barawa, da go ceni spored materijalnite dobra i karierata, da bara opkruùvawe od bogatiot, ugleden svet i oddale~uvawe od rodninskite vrski, seto toa ja uslo`nuva sostojbata na Ivan Ili~, koj i ponatamu sebesi se pronao|a vo begstvoto od s¢ i sokriva vo maloto, a visoko iska~eno, mirno kat~e - slu`bata. No toa ne e svet, ne e ìvot, tuku tu|a svest, {to go pomatuva umot i prinuduva da se ìvee po tu|i pravila i turka vo malogra|an{tina, za koja ne e ni svesen deka e okolu nego i vo nego. Iska~uvaj}i se po skalilata na karierata, toj ja pronao|a smislata na ìvotot, graba i prifa}a s¢ po ona tu|oto i ve}e videnoto, a toa zna~i deka mora i mebelot vo domot i sodrìnata na ìvotot so site nepi{ani pravila na tu|iot svet, da gi prifati i nurne dlaboko vo toj tu| svet, inaku ne bi bil dostoen na sebe i slu`bata. Eden sudija, koj revnosno ja ispolnuva obvrskata od {to proizleguva i po~ituvaweto i unapreduvaweto, tolku se opsednuva so ureduvawe na domot, {to ni samiot, ne moè da se prepoznae vo tie nepoznati viso~ini na negovite interesi.

@elbata da go iznenadi semejstvoto, da izgradi dom na sre}a, ne e ni{to pove}e, no povtorno begstvo koe poleka zema danok na sre}ata i zdravjeto. Kako sovr{en enterierist, koj besprekorno si ja poznava rabotata i vo mebelot i vo perdiwata i vo svilata i brokatot,tapetite, kaminot, policite, dlaboko nurnuva vo potraga po li~na i semejna sre}a, no i izedna~uvawe so stilot na blagorodnicite, {to nikako ne e uslov za par~e sre}a. No toj taka zamislil da ja izgradi sre}ata i da go pridobie semejstvoto, osobeno qubovta i po~itta na soprugata.Taka stanuva se~ij rob, koj se pokoruva na èlbite na soprugata, interesite na decata, a sebesi i ponatamu se gleda isklu~ivo vo slu`bata. Robuva na site doma{ni predmeti, koi gi kupuval so qubov za da izgradi qubov (koja navidum site ja gledaat, a doma{nite me|u sebe ne ja ~uvstvuvaat, zo{to na sila, moè da se “izgradi” s¢, no ne i qubovta) i vo toa robuvawe i strav ne{to

t t o , a ,

, i i e i t a - . t i a a t a , a e i n n a a o o o a o o u e

o n o a v , a o i o o

j

7979797979

, d r d , u ) r u r

99999

b j } O j

80

da ne se izvalka i skr{i, se kr{i sebesi. Edna navidum prosta slu~ka, (mestej}i gi perdiwata, padnal od skalite) }e bide po~etok na krajot na Ivan Ili~. Ramnoteàta vo du{ata odamna ja izgubil, a ve}e po~nuva da go gubi i teloto. Bolesta, nedoverbata vo lekarite, nezainteresiranosta na doma{nite za negovata bolest, go teraat Ivan Ili~ sebesi da si postavuva serija pra{awa:

[to }e bide so mene koga mene nema da me bide?Ni{to nema da bide. A kaj }e bidam jas koga mene }e me nema? Dali e toa smrt? Ne jas ne sakam. Smrt, mrak. Ne, ne. S¢ e podobro od smrtta!Zarem samo smrtta e vistina? Tokmu tie pra{awa mu gi zgolemuvaat bolkite, no istovremeno blagodarenie na tie filozofski razmisluvawa, ve}e ne gleda ni{to drugo okolu sebe, samo si gi prodolùva denovite na svojot ̀ ivot, a so toa i makite. S¢ e ve}e neva`no, s¢ e ve}e tu|o. Licemerieto, grabeòt, udobnosta na ìvotot, koketnosta na soprugata, svr{uva~kata na }erkata, interesot na prijatelite, odnosot na doktorite, s¢ e laga, samo bolesta e vistina, samo makite se negovi. Besot i gnevot ne moè da gi isturi nikomu. S¢ se oddale~ilo, samo nepodnoslivite bolki ostanuvaat “verni” i verniot sluga Gerasim. Glavniot lik se vpu{ta vo filozofski razmisluvawa za smrtta - prifatliva samo dokolku e tu|a. Zatoa Petar Ili~ begaj}i od smrtta, {to e sosem razbirlivo, pa ima samo 45 godini, bega vo svetot na bezgri`nosta, vo svetot na detstvoto kade go nao|a blaènstvoto na ìvotot, a ne morbidnosta na smrtta. Ne samo ̀ ivotot na Petar Ili~, no voop{to se~ij ̀ ivot, e edinstven dar, zatoa site so golema doza na egoizam go branime toj sopstven ìvot, no od druga strana site vo toj edinstven ìvot, gi rasfrluvame svoite qubovi, odnesuvaj}i se altruisti~ki, {to pak e logi~no, za{to kako {to veli Hemingvej nieden ~ovek ne e ostrov, sam za sebe celina.

Tolstoeviot kriti~ki realizam tuka kulminira, za da potoa se transformira vo psiholo{ki realizam. Dlaboko, uverlivo nurnuva vo pretsmrtnata agonija na Petar Ili~, koja ubedlivost e tolku silna, {to dava za pravo da se pomisli deka pisatelot umrel, pa voskresnal, oti taka uberlivo gi prikaàl pretsmrtnite vozdi{ki, agonijata vo smrtnata postela i razdelbata na teloto i du{ata. Zapo~nuva èstokoto izma~uvawe na Petar Ili~. Vidlivi se negovite fizi~ki maki, izrazeni vo o~ite, nemo}ta na oslabenoto telo, denono}nite piskotnici, no ona {to ne go gledal nikoj, go znael samo toj. I ne se znae {to pove}e go izma~uva; lagata koja okolu nego site ja pletat, ~uvstvoto deka nikoj od doma{nite ne go àli,qubomorata kon tu|oto zdravje, sveìnata na soprugata, bezgri`nosta na }erkata, seta vo is~ekuvawe na bliskata svr{uva~ka, nivnata zainteresiranost za teatarot, ostavaj}i go sam so bolkite i razmisluvawata, omrazata kon soprugata koja doveduva sve{tenik, soàluvaweto na sinot, sopstvenoto obvinuvawe dali ispravno ìveel - seto toa e samo negovo, nevidlivo, a tolku bi sakal da im go kaè na site v lice. Ni{to od seto toa. Pobedata e na nivna strana, a porazot e negov. @ivotot e porazen od smrtta. S¢ prodolùva kako {to ne sakal toj. Drugite prodolùvaat da ìveaat. A kade e bolkata? A kade e smrtta? Go bara{e porane{niot dobro poznat strav od smrtta, no ne go najde. - Kade e taa? Kakva smrt? Nema{e nikakov strav, zatoa {to i smrtta ja nema{e. Namesto smrt ima{e svetlina -Zna~i taka! - re~e naedna{ glasno - Kakva radost!

-Zavr{eno e! - re~e nekoj nad nego.

Toj go ~u zborot i si go povtori vo du{ata - Svr{ena e smrtta - si re~e- Ja nema ve}e.

Toj vdi{i vozduh, go prekina zdivot, se ispruì i umre.

dpvvI

enzvaòiorsvssv{s

vIuaingpssrnnekses

n

808080808088888

b E ( j}

81

Smrtta e neminoven kraj. @ivotot e ubav i bogat onolku kolku {to samite vloùvame vo nego. Ivan Ili~ kreiraj}i go sopstveniot ìvot, neminovno pravel gre{ki, a koga postavil crta na zaedni~ki imenitel, sfatil deka vreme za popraven ispit nema. Bolesta sama po sebe nosi bezbroj razmisluvawa i priroden strav za sopstveniot ìvot, mnogu obvinuvawa, kaewa, prokolnuvawa. Vinovnici ima mnogu, samo nikoga{ ne sme samite nie. I racionalnoto i potsvesnoto tolkuvawe kaj sekoj ~ovek vo momentite koga se soo~uva so sopstveniot kraj, obvinuvawata gi bara podaleku od sebe. Retrospekcijata ne gi ublaùva bolkite, nitu vodi kon pomirlivost, zatoa {to vo pra{awe e sopstveniot ìvot, koj nikoga{ ne e na zadovoluva~ko ramni{te, bidej}i vo prirodata na sekoj ~ovek e da go prolongira krajot, koj iako e neminovnost, sepak kako sopstven ne se prifa}a. Semejstvoto, domot, karierata i prijatelite se ubavata strana na ̀ ivotot, a bolesta i osobeno smrtta ja otkrivaat crnata strana, koja vo eden moment zacrnuva s¢ {to prethodno bilo tolku normalno i sfatlivo, kolku {to e sfatliv i ìvotot, a nesfatlivo kolku {to e neprifatliva sopstvenata smrt.

Ova e redok primer vo literaturata da se zboruva za temata - smrt, da se prodre vo agonijata, vo poslednite atomi na fizi~kata sila, poto~no nemo}, iako ima mnogu likovi koi tragi~no zavr{ile. Samo golemiot Tolstoj, taka ubedlivo so silata na ednostavnosta i prostore~ivosta ñ se dobliùva na smrtta kako posleden ~in vo dramata nare~ena ̀ ivot, ~ij posleden epilog e fatalniot kraj, prinuduvaj}i go samiot lik da ja po~uvstvuva blisku do sebe, da go pomirisa nejziniot zdiv i da se zboguva samiot so sebe. Ja nema smrtta! Ima samo svetlina!

Zna~i veruva vo rajot.

e l n a , j u a , , e a u

e u a o t a

818181818111111

S j @ b b

82

&�"�A�

Napi{i esej - @ivotot e edinstveniot dar koj ne ja znae cenata

(mala pomo{ i sovet) Najnapred postavi go problemot, na pr. Dali ìvotot vredi da se ìvee.? (voved) Otkako e postaven problemot, izgradi svoj stav po odnos na problemot. Moè{ da go brani{ stavot - ni{to povredno i poubavo nema od ìvotot, toj e edinstven, ili da negira{, odnosno kritikuva{ s¢ {to ne ~ini i go pravi ìvotot besmislen.Seto toa treba da go potvrdi{, argumentira{, (vo glavniot del)a vo zavr{niot del, treba da kulminira, poentira tvojata odbrana so edna koncizna misla, zaradi koja e postaven problemot i dosledno stoi{ zad nego.

&�(#�$�!

Novelata Smrtta na Ivan Ili~ ima inverzna kompozicija. @ivotot na ovoj lik daden ni e preku retrospekcii. Novelata pripa|a na psiholo{kiot realizam.

POVTORUVAWE ZA REALIZAM

PRETSTAVNICI NA REALIZMOT I NIVNITE DELA

[to se podrazbira pod realizam?1. Koi se pretstavnici na realizmot?2. Koj e osnovopolo`nik na realizmot?3. [to e zaedni~ko me|u romanite na Balzak, Dostoevski i Tolstoj?4. Na koj vid realizam pripa|aat Balzak, Dostoevski i Tolstoj?5. Navedi gi osobenostite na socijalniot i psiholo{kiot realizam.6. Navedi gi razlikite me|u naturalizmot i vistinskiot realizam?7. Kako Balzak ja zamislil svojata 8. ôve~ka komedija?îja `rtva e î~ko Gorio?9. Koja cel vo ìvotot si ja postavil Eèn de Rastiwak?10. Kakov e odnosot na }erkite kon tatkoto?11. Kakov vid na roman e 12. Zlostorstvo i kazna od Dostoevski?Rodion Raskoqnikov i Sowa Marmeladova - ~ii `rtvi se?13. [to e zlostorstvo, a {to kazna?14. Kakvi bile principite na Raskoqnikov?15. Kakov vid na delo e 16. Smrtta na Ivan Ili~?Kade Ivan Ili~ ja pronao|a pri~inata za svojot proma{en ìvot?17.

18. Kakvi se razmisluvawata na Ivan Ili~ za ìvotot i smrtta?

828282828288888

83

MODERNITE STRUEWA

VO LITERATURATA

84848484848488888

85

POJAVA, OSOBENOSTI I GLAVNI PRETSTAVNICI NA MODERNATA VO SVETSKATA LITERATURA

Modernata umetnost se javuva kako prezasitenost od seto ona {to se slu~uva na op{testveno-politi~kata scena, nejzino napu{tawe i ignorirawe, kako i romanti~arsko begstvo i izolacija. Nemo}ni da go promenat svetot, no od druga strana i nepomirlivi so nego, tvorcite na modernata, barale znaci, simboli, niz svoe viduvawe da go prifatat svetot, da gi poistovetat so ona {to e op{to prifatliv simbol na umetni~kite protivre~nosti - ubavo i grdo, laga i vistina, ‘ivo i mrtvo, sre}a i zlo.

Vo vtorata polovina na XIXvek, mnogumina pisateli doa|aj}i vo konflikt so op{testvoto, ~uvstvuvaj}i se neprifateni, a bessilni da izvr{at pritisok, se potprele na edinstvenata potpora, koja ja znaele - zborot, iskaàn so jazikot na simbolikata. Iako po svojot stav se dobliùvaat do romantizmot, odnosno do neoromantizmot, kade {to povtorno se potencira individualizmot i misticizmot, sepak vnesuvaat novo dvièwe vo literaturata i novi struewa koi se op{to prifateni pod poimot- moderna.

Modernata vo literaturata se javuva vo pove}e varijanti:

Simbolizam - lulka na simbolizmot e Francija, kade vladee gesloto na teoreti~arot Malarme, lar pur lar, (umetnost zaradi umetnost) {to zna~i deka umetnosta treba da ̀ ivee samo za sebe. Pretstavata za svetot treba da se predade niz simboli koi budat asocijacii, bez da ja izbri{at vistinata. Prv simbolist vo Francija bil [arl Bodler, a negovite pogledi bile prifateni vo Rusija od Aleksandar Blok.

Impresionizam - povtorno tatkovina e Francija, so svojot najizrazit pretstavnik Artur Rembo. Impresite ili vpe~atocite od nadvore{niot svet, da bidat osnovno sredstvo za tvore~ko izrazuvawe. Zna~i deka prioritet ñ se dava na slikata. Vo Germanija najizrazit pretstavnik e Rajner Marija Rilke.

Ekspresionizmot se javuva kako antipod na impresionizmot, a vremenski se pojavuva vo predve~erieto na Prvata svetska vojna. Za ekspresionistite e bitna du{ata, koja ja vpiva slikata, a ne okoto, odnosno pogledot. Bitno e kako registrira du{ata (neboto e crveno, a ne kako diktiraat prirodnite zakoni). Za du{ata neboto moè da bide crveno, nasproti prirodnata boja - sino. Kako rezultat na takvoto prifa}awe do{lo do golem ras~ekor me|u samite ekspresionisti. Najpoznati pretstavnici se Breht, Kafka, Krleà i dr.

Nadrealizmot isto taka vodi poteklo od Francija. Osnovno obele`je na ovoj pravec e me{aweto na sonot i javeto, edno prividenie, kade {to e prisutna potsvesta, a e tolku daleku od stvarnosta. Osnova~ na ovoj pravec e Andre Breton, a sledbenici se Pol Elijar i Luj Aragon.

Dadaizam se javuva vo po~etokot na 20 vek - pravec koj se obiduva so na~inot na izrazuvaweto da se vrati na po~etokot na prvite misli i prvite formi na soop{tuvawe. Ovoj pravec e protiv sekoja logika i protiv sekoja razumna misla. Se zalaga za spontano i nekontrolirano iznesuvawe na ~uvstvata i pogledite. Dadaizmot imal dopirni to~ki so futurizmot i so nadrealizmot.

a i a e v ,

o e . , t -

a a i l

t t .

i a a o }i

j ,

i

t a e t

m

8585858585

r fu ur r

55555

86

Futurizam - literaturno - umetni~ko i politi~ko dvièwe nastanato na po~etokot na 20 vek vo Italija, zasnovano na Manifestot na italijanskiot poet Filipo Tomazo Marineti. Futurizmot ja negira tradicijata , ja veli~a industrijata i mehanizacijata, nastojuva so nadvore{ni, mehani~ki sredstva da ja izrazi dinamikata na sovremeniot velegrad, a osobeno ja naglasuva hrabrosta, drskosta i buntovnosta, propagiraj}i vojna, imperijalizam, odzemawe na tu|i teritorii i voop{to, militarizam. Vo poezijata se sluì so sloboden stih, gi prezira gramati~kite pravila. Toj ne bara sovr{eni primeri vo prirodata i vo ~ovekot, tuku vo ma{inata.

Simbolizmot ~ij predvesnik e amerikanskiot poet Edgar Alan Po, pretstavuva takvo struewe vo literaturata koe celosno se otu|uva od stvarnosta, baraj}i nov na~in na izrazuvawe i tolkuvawe na svetot.Begaj}i od realnosta i vidlivosta kako i od op{toprifatenoto, na prv plan ja stava simbolikata i subjektivnoto tolkuvawe na s¢ {to se vika ìvot.

Simbolizmot vo Amerika zapo~nuva 30 godini pred ovoj pravec da se pojavi vo Evropa, a nejzin najzna~aen pretstavnik e Edgar Alan Po.

Se rodil vo Boston. Rano ostanal bez roditeli, posvoen od bogatiot trgovec Xon Alan, ~ie prezime od blagodarnost }e go nosi cel ìvot. Se {koluval vo Anglija, no studiite gi prekratil za{to negoviot o~uv ne se pomiril so kockarskata strast na svojot posinok.

Vo 1827 godina ja objavil stihozbirkata Tamerlan i drugi pesni pi{uvana po primerot na angliskiot poet od vremeto na romantizmot - Bajron, ~ij ̀ ivoten pat }e go sledi. Sorabotuval vo pove}e vesnici, a slavata ja steknal so

pojavata na raskazot Zlaten insekt kako i so kriminalisti~kata novela Ubistvo vo ulicata Morg. Edgar Alan Po gi udril temelite na detektivskite raskazi kako {to se: Pa|awe na ku}ata na U{er, Srceto na predavnikot, Jama i ni{alo. Najte{kiot moment vo ìvotot go doìvuva so smrtta na soprugata posle {to poetot zapa|a vo emotivna nestabilnost, se oddava na alkohol i umira vo beda, re~isi na ulica.

EDGAR ALAN PO(1809 - 1849)

��

pFmnpmT

pusmv

868686868688888

F

87

Pi{uval vo sostojba na halucinacii, zaradi {to negovata poezija mnogu podocna bila prifatena vo Amerika, kade {to nemala golem broj sledbenici, no zatoa izvr{ila silno vlijanie vrz [arl Bodler vo Francija.

Poezijata na Edgar Alan Po so site svoi halucinacii, mra~ni i tajni ~uvstva, pretstavuva izraz na poetoviot nespokoj i bunt {to go turkaat kon ambisot i prokletstvoto.

GAVRANOTPesnata Gavranot ne e lirska tvorba, no podolga pesna od 18 strofi napi{ana

vo dijalo{ka forma, so sovr{ena forma, muzikalnost, so lirsko epski elementi koi potsetuvaat na poema. Samiot avtor za nastanuvaweto na ova pesna, eve {to veli:

Se pra{av samiot sebesi- od site najta`ni temi koja bi bila, spored op{to mislewe, najta`na? Sosema razbirlivo, odgovorot be{e smrtta. A koga taa najta`na tema bi bila u{te i najpoeti~na- se pra{uvav natamu. Koga }e se povrze so ubavinata...Spored toa, smrtta na ubavata èna e, bez kolebawe, najpoeti~nata tema na svetot.

Pesnata e vrv na romanti~arskiot pesimizam. Poetot koj spored stilot na pi{uvaweto i vremeto vo koe ̀ iveel, iako pripa|a na dve epohi romantizam i moderna, mnogu blisku e do romanti~arite ~ie osnovno obele`je e mistikata i nivnoto ve~no pra{awe: [to e smrtta? Dali ima vra}awe od smrtta?

Najslikovita potvrda za novite pogledi i ponirawe vo carstvoto na simbolite e pesnata Gavranot so koja poetot ñ podignal ve~en pametnik na sakanata sopruga Leonora, ~ija ubavina nikoga{ pove}e nema da ja gleda i ~uvstvuva.

Edna{ srede polno} edna, pokraj stari knigi sednat

Duri vodev vo soba bledna so tajnata uka spor

Duri dremliv tonev v skuka, za~uv nekoj tropne` tuka,

Za~uv nekoj kako ~uka na portata odnadvor.

Na{ gostin rekov, - ~uka na portata odnadvor!

Toa sal i nitu zbor.

Smrtta na Leonora, bila grozomorna vistina, koja vo ko{marnata dekemvriska no} go izluduva poetot do o~aj i neprebol. ̂ a{ata na poetovoto mra~no raspoloènie, poradi preranata i nenadomestliva zaguba, se prepolnila onoj moment koga nekanetiot gostin - gavranot, na prozorecot ja potvrduva najsurovata vistina na svetot - smrtta. Rastrgnat me|u ìvotot i smrtta, me|u lagata i vistinata, poetot vodi dijalog so nekanetiot gostin, ~ij klun silno udira na prozorecot i bara ne samo vlez vo domot, no i vlez vo svesta na poetot.

Proroku! Mu rekov pravo, ptica li si ili |avol!

Seedno e koj te pratil! Sotona li, drug li stvor!

Poln so o~aj, smel il zloben, dojden vamu v krajov koben.

V dom kaj cari uàs groben, daj mi iskren odgovor:

Re~i dali Gileada ima cer za toj {to strada?

Toj sal grakna: Nevermore!

a a

, i

a i

a

a

a ,

o

e a

a , t .

o ,

878787878777777

P jb j b

88

Kolku {to e surova vistinata, kolku {to e surov gavranot, tolku poetot e nemo}en, pa spasot go bara vo boìcata na nade`ta - Gileada ili vo boìcata na mudrosta-Paleada. Niz crniot simbol na smrtta i grakaweto, nikoga{ pove}e, Nevermore, zlokobnoto ~uvstvo kako refren se povtoruva i zasiluva, ja potpaluva nemirnata du{a na poetot, kopa dlaboko i rie vo svesta, so toa nikoga{ neprifateno soznanie. Taa podelena du{a, rastrgnata od èlbata ve~no da ja ima pokraj sebe Leonora i vtoroto poetovo jas, predadeno preku gavranot, strada, se izma~uva i si protivre~i. S¢ se gubi vo bitkata me|u ìvotot i smrtta. Triumfira smrtta pred koja poetot e mal i porazen. Vo nekanetiot gostin poetot pobaral so~uvstvo, dijalog, uteha, no namesto toa go slu{a grozomorniot refren nikoga{ pove}e. Popusto poetot se obiduval da vospostavi kontakt so pticata, baraj}i odgovor na pra{awata: Dali da ja zaboravi?Dali povtorno }e qubi?

Neka bide toj zbor sega zbor razdelben, a ne {ega.

Ptico ili vraè, begaj v Plutoinovit ti dvor!

Ne ostavaj perduv tragi, spomeni od tvojte lagi,

Ostavi me v misli dragi, prestani so tvojot zbor!

Od srcevo izvadi go klunot svoj, toj klun na nor!

Grak se slu{na:Nevermore!

Revoltiran i nepomirliv so grakaweto, zaludni se obidite na poetot da go izbrka gavranot, da se vrati vo Plutonoviot dvor (Pluton - bog na mrtvite). S¢ e zaludno, zo{to odgovorot na site poetovi pra{awa, se sveduva na zaedni~kiot imenitel- Nikoga{ pove}e.

.A gavranot ni da pretne, nitu pak za mig da letne

Od bistata na Palada, tuku kako kobnik stvor

Nad vratata bdee, mol~i, so pospani demon-o~i

I vrz podot senka dro~i, bez da grakne nitu zbor;

I vrz taa senka- temna, du{ava, znam, ve}e nema

Da se krene Nevermore!

&�(#�$�!

Gavranot e glasnik na smrtta, predvesnik na zloto.Toj e vtoroto poetovo jas. Nevermore e surov stav na gavranot koj provejuva niz celata pesna.

&�"�A�

Napi{i esej - Simbolite i sueverieto go otkrivaat na{iot karakter

ePzdTvSenoz

iei

888888888888888

K }

89

Modernite struewa vo Evropa, za razlika od Amerika i vremeto vo koe tvorel Edgar Alan Po, pristignuvaat so zadocnuvawe od trieset godini. Prv izrazit poet na modernizmot i simbolizmot na Edgar Alan Po, vo Francija }e bide [arl Bodler. Nivnite ìvotni vrvici vo mnogu ne{ta se sli~ni, taka {to se zabeleùvaat sli~nosti i vo nivnite pogledi i vo nivnata poezija. Vpro~em [arl Bodler se inspiriral od poezijata na Edgar Alan Po. Vo Evropa, Bodler go izvr{i najgolemoto vlijanie vrz razvitokot na modernata umetnost zagatnuvaj}i ja potragata vo ~udesnoto novo, vo begstvoto, patuvawaata, sonot i ve{ta~ki raevi.

Roden e vo Pariz. Na {estgodi{na vozrast ostanal bez tatko, no bil dobro prifaten od o~uvot, koj mu ovozmoìl solidno obrazovanie. Vo detstvoto i za vreme na studiite po pravo, Bodler se prepu{ta na boemskiot ìvot vo Pariz. Bidej}i ̀ iveel mnogu slobodno i tro{el pari od nasledstvoto, semejstvoto mu zabranuva takvo rasipni{tvo i sudot mu odreduva tutor, no Bodler i ponatamu mnogu se zadolùval kaj majka si. Vo 1857 godina izleguva zbirkata Cve}eto na zloto, koja vedna{ bila proglasena za nemoralna, zatoa bila zapleneta, a avtorot i izdava~ot kazneti so pari~na globa. Protiv ovaa zbirka bilo pokrenato obvinenie za navreda na javniot moral. Osudata }e bide simnata duri na revizijata na procesot {to }e se odrì 1949 godina. Istata godina se javuva so zbirkata Ve{ta~ki rajovi, a potoa i lirskata proza Splinot vo Pariz. Kako poetski manifest se smeta negovata pesna-sonet Harmonii. Vo filozofsko- eseisti~kata proza Ve{ta~ki raevi go iznesuva svoeto soznanie za ~ovekovoto iskustvo so opojnite drogi. Se smeta deka ova delo ja pretstavuva filozofskata osnova na Cve}iwata na zloto.

Tvore~kiot pat na [arl Bodler e pod silno vlijanie na Edgar Alan Po. Bidej}i nivniot ìvoten pat imal mnogu sli~nosti, ottamu i nivnata zaedni~ka karakteristika-melanholija, halucinacii i barawe na novi tvore~ki izrazi koi vo modernite struewa vnesoa novi sodrìni i sosema novi estetski vrednuvawa na seto negovo opkruùvawe.

Bodler bil nare~en prokolnat poet, poet na demonizmot i grobnite motivi, bolkata i o~ajot. Bil proglasen za dekadenten poet.

[ARL BODLER

(1821-1867)

��

a ,

o a i a ia

. a o o

,

r

C

r

898989898999999

90

ALBATROSBodler vo pesnata Albatros se pretstavuva kako ptica - simbol na veli~inata,

gordosta i slobodata. Pesnata e himna na letot i padot, na pobedata i porazot, na slobodata i zarobeni{tvoto, na veli~inata i inferiornosta.

Preku nevoljata i tragedijata na pticata, ~ija rasko{na ubavina i veli~ina koga e vo let, iznuduva voodu{evuvawe, no zarobena na palubata na brodot, sluì za potsmev na mornarite, poetot, metafori~no ni go prikaàl padot na ~ovekot, negovoto otfrlawe od op{testvoto i frlawe na dnoto. Gordiot albatros, gospodar na morskite {iro~ini i nebesnite viso~ini, skroten e, uni{ten, tresnat na zemjata, a toa ja simbolizira ~ovekovata tragedija so odzemena sila, gordost, nezavisnost, ideal. Na ~ovekot mu e potrebna slobodata, zaradi sopstvenoto dostoinstvo, kreacija, raskriluvawe na fantazijata za da se dostignat site viso~ini na ìvotot i da se dojde do sovr{enstvoto. Vo sprotivno, ~ovekot e mal, porazen, bezìvoten, frlen na marginite na op{testvoto. A toga{ ne moè da se bide ~ovek, u{te pomalku da se potvrdi maksimata na ruskiot pisatel Maksim Gorki: ôvek - toa zvu~i gordo. Albatros- toa zna~i gordost. Pticata ja simbolizira poetovata li~na tragedija - osporuvan i navreduvan , bez mo`nost da se vivne vo poetskite viso~ini, vo slobodniot bezgrani~en prostor na zborot i mislata. Zatoa padot na albatrosot, e pad na poetot i voop{to na ~ovekot. Poetot se identifikuva so pticata ~ii krilja vo nebesnite viso~ini se raskriluvaat slobodno, pobedonosno, gordo, dodeka na zemjata me|u lu|eto, vo prostorot opkruèn od zloba i pakost, nema mo`nost za dokaùvawe na svojata veli~ina.

Pesnata Albatros e klasi~en primer na Bodlerovata simbolika. Sostavena e od ~etiri katrenski strofi, vo koi poetot niz edna prekrasna metafora, preku albatrosot ja simbolizira gordosta i tragedijata na poetite. Albatrosot kako metafora na gorda i slobodna ptica, e na~in na poetovoto jas, da izleze od op{testvenite ograni~uvawa i da se raskrili vo beskrajot. No ovoj nebesen patnik na slobodata, odedna{ stanuva sme{en i tragi~en . Zlobata na mornarite go zadu{uva negoviot let. Nivnite pogledi i podbivawa kako da go dràt albatrosot vo ~ove~ki kanxi, i dodeka mornarite uìvaat vo tu|ata nesre}a, uni{teniot kral, prosto molbeno, so paftaweto na krilata bara milost. S¢ e zaludno, samo krikot ostanuva dlaboko vo nego. Navistina prekrasno e da bide{ kral na siniloto, no te{ko e koga }e ja sfati{ surovosta na ìvotot i koga povtorno }e se najde{ me|u xgan i vreva. Iako viso~inata i padot naizmeni~no se isprepletuvaat vo se~ij ìvot, sepak site te`neeme kon najvisokiot ideal- individualnata sloboda.

Treba da padne{ nisko za da se po~uvstvuva{ sre}en - zborovi napi{ani od peroto na Bodler, progovoreni od du{ata na prokolnatiot poet, zvu~at kako rasplakani struni od intimata na sekoj ~ovek, koj na bilo koj na~in gi po~uvstvuval pa|aweto i otfrlaweto od seto ona {to do v~era bilo negov svet. Samo ~ovek koj padnal tolku nisko, moè tolku vistinito da go otkrie toj mra~en svet od kade demne |avolot na isku{enieto. Bodler celiot e svrten kon temnoto, zabranetoto, otfrlenoto. Zatoa vo negovata poezija se ~uvstvuva mirisot na pekolot, reata na raspa|aweto i uàsot na smrtta.

Buntot na [arl Bodler e bunt vo imeto na krajnata sloboda na li~nosta. Za nego individualnata sloboda e najvisok ideal. Treperej}i nad sopstveniot ìvot, osuden i otfrlen, }e gi zabeleì promenite i ~uvstvuvawata na svetot, gladta za ne{to neobi~no, neotkrieno, misti~no. Negovite qubopitni pogledi samo tragaat, no i taa potraga se udira vo praznoto, crnoto, koe na drugite im izgleda belo ili rozovo, zatoa {to taka se ~uvstvuvaat ili zatoa {to taka navistina e vo stvarnosta. O~ite na Bodler ne gledale taka.

A

gs

kznnairdnsAobivvv

~jiisiukp`ni

orptnvn

nonizB

9090909090Bodler ne gledale taka.

99999B

ALBATROSA

91

Albatros

êst slu~aj e mornari za zabava da lovat

Albatrosi, ptici vo beskrajnata {ir sami,

Dodeka so golemi krilja ramnodu{no plovat

Nad la|ata v porevawe sred gor~livi jami.

No koga }e se najdat vrz palubnite {tici

Tie kralevi na {irta, do pred malku sjajni,

}e stanat odedna{ sme{ni i nesmasni ptici,

A kriljata beli àlno }e vle~at kraj niv.

Toj krilat patnik, sega kolku stanal beden!

Toj nekoga{ tolku ubav, kolku grd e vaka!

So svoeto lule klunot mu go drazni eden,

Kucaj}i, drug leta~ot go podraàva sakat!

Kako princ na oblacite poetot se kreva,

Se podbiva so strelecot i niz luwa brodi

No {tom e spu{ten na zemja, srede xgan i vreva,

Negovite krilja na xin mu pre~at da odi.

Za Bodler umetnosta e presozdavawe na stvarnosta vo svetot na simboli~kite (jazi~ni) zna~ewa. So toa Bodler ne samo {to se razlikuva i od romantizmot, {to e na zaod, koga toj se javuva na poetskata scena, tuku se razlikuva i od realisti~kiot imperativ na faktografsko slikawe na stvarnosta, koj {totuku stapuva na scenata. Ona {to Bodler ne moè da go prifati vo realizmot e prisustvoto na “neestetskoto”, umetni~ki neubavoto i vo svoeto ograduvawe od idejnata platforma na realistite , toj ja formulira svojata poetika na naturalizmot, {to bi moèle da go objasnime i kako zalagawe da se dosegnat zna~ewata “od onaa strana” na naturalnoto, materijalnoto. Svetot na materijalnoto treba da se preoblikuva i prestruktuira vo povisoka simboli~ka uredenost na artefaktot (umetni~koto delo) koe vo svojata celovitost ja ima snagata da gi sugerira tajnite vrski pome|u pojavite i predmetite vo svetot. Idejata za sovpa|aweto, soglasjeto, sozvu~jeto me|u pojavite vo svetot (mirisite, zvucite, boite) Bodler ja prezema od misti~noto u~ewe za kosmi~kata harmonija, kakva harmonija {to postoi me|u zemjata i neboto. Ova idejno na~elo, koe podocna stanuva i edno od osnovnite poeti~ki na~ela na simbolizmot, zna~i postapka spord koja ne{tata se doveduvaat vo vrska. Bodler }e ja formulira vo pro~uenata pesna Sozvu~ja.

Ovaa pesna e idejnata osnova na negovata poetika, vo koja svetot na materijalnoto se pojavuva kako inkarnacija( otelotvoruvawe) na povisokite duhovni principi. Site manifestacii na materijalnoto i setilnoto - boite, mirisite i zvucite, vsu{nost, proizleguvaat od nivniot edinstven duhoven entitet.

e o t . , j

o . a t . , a i a

o e ,

j

j

919191919111111

92

ESTETIKATA NA UBAVOTO I GRDOTO

Barawata na novoto kaj Bodler, se odvivaat na estetski i eti~ki plan, koi me|usebe se pri~insko-posledi~no povrzani. Bodler èstoko im se sprotivstavuva na voobi~aenite konvencii na svojata epoha i koga gi re{ava dilemite na dobroto i zloto, na ubavoto i grdoto. I vo samiot naslov na zbirkata Cve}eto na zloto prisuten e spojot na estetskiot i eti~kiot fenomen. Na moralen plan, ovaa zbirka e pobuna protiv gra|anskoto op{testvo, bunt na s¢ {to e reìmski i prirodno vostanoveno, redot, mirot, bogatstvoto, blagosostojbata i sre}ata. Stihovite na Bodler v lice im gi frlaat slikite na vnatre{nite maki, na zabranetata qubov, na bedata i smrtta. Od tie temnini, postojano bdee |avolot, sekogo go stava pred ispit i doveduva vo isku{enie. Siot toj satanizam, voodu{evuvawe od smrtta, site grobovi, trupovi, vampiri, skeleti i crvi, imaat svoi objasnuvawa vo psihologijata na poetot. Taa du{evna sostojba se buntuva i bara, a pronao|a svoevidna ubavina, koja vo damarite na gnevnata du{a ostanuva prifatliva i vozdignata do nivoto na apsolutna vistina.

Bodler osobeno insistira na transformacija na vidliviot svet vo rabotilnicata na umetnosta. Vo materijalot {to go dava prirodata, umetnikot treba da gi najde vrskite i analogiite, da ja opredeli vrednosta na sekoj element. Vo odrazot na prirodata toj ja zadrùva vlasta nad sekoj oddelen predmet i uspeva da go dade zna~ewewto koe toj go saka. Na toj na~in grdoto i gnasnoto, kako vo prirodata, taka i vo stihovite na Cve}eto na zloto, prerasnuvaat vo edna svoevidna ubavina i zloto stanuva kruna na privle~nosta, kruna na ubavinata i kruna na dobrinata.

Ovaa poezija e sleguvawe vo pekolot, vo koj i ve~nite danteovi maki, imaat svoe poinakvo, podlaboko i postra{no zna~ewe. Na toj na~in, barawata na Bodler na poleto na estetikata }e go ostvarat svojot ideal na ubavina. Taa ubavina e nadvor od voobi~aenite normi, paradoksalni, i za op{testvoto neprifatlivi, no svojstveni samo nemu. Ottamu proizleguva i buntot na poetot, pobuna vo ime na edinkata i nejziniot moral, koj ne korespondira so op{testvenite normi i barawa - maksimalna sloboda na edinkata. Tokmu poradi toa i ponatamu ostanuva op{testvenoto belo, za edinkata da bide crno.

Okolu mene Demonot postojano leta

Nedopirliv kako vozduh, plovi bez {um leko

Da go goltnam i kako àr vnatre }e go nosam

{to mi gi polni gradite so èlbi od pekol.

Splinot - toj omilen zbor na Bodler, koj ozna~uva spoj na melanholija i zdodevnost, }e bide novo ~uvstvo. Gradskiot ~ovek ima ve}e videno s¢, zatoa, Bodler bara novi ~uvstva, novi dale~ni krai{ta, misti~ni podnebja, polni so avanturi (sli~no kako vo vremeto na romantizmot). Pobudata za bolno razotkrivawe na nesogledlivite ambisi na ~ovekovata intima, zadovolstvoto vo stradaweto, opsednatosta so smrtta, uìvawe vo grevot i samoizma~uva~kata svest, do denes }e go nosat epitetot - bodlerovski.

Bodler bil i }e bide sekoga{ knièven pametnik na svojata epoha, koj }e govori za krevkata du{a, za morni~avata istorija, za potisnatosta pod tu|ite cvrsti noze. ]e govori za ìvotot tamu nekade na dnoto, vo mrakot, vo pekolot, kade negovite ~uvstva se branuvaat i ra|aat nov vidik kon nedosti`noto, dale~noto, misti~noto, nov predizvik kon blesokot na nevozmo`noto.

mnzeprgOivdg

rdnzis

spvnmeb

znkaub

gn~n

929292929299999

ESTETIKATA NA UBAVOTO I GRDOTO

93

&�(#�$�!

Bodler vo pesnata Albatros se pretstavuva kako ptica - simbol na veli~inata, godosta i slobodata. Pesnata e himna na letot i padot, na pobedata i porazot, na slobodata i zarobeni{tvoto, na veli~inata i inferiornosta.

&�"�A�

Sekoja epoha ima svoja estetika, svoi vkusovi, zakonitosti i kriteriumi za oblikuvawe na ubavoto. Napravete govorna ve`ba vo vrska so vkusovite, vospriemawe na ubavoto, pogledite kon umetnosta. Kako uslovite, obrazovanieto, potekloto, mediumite, doprinesuvaat za formirawe na estetskite kriteriumi kaj li~nosta? Beletristika i {und. Umetnost i ki~.

Napi{i esej - Treba da padne{ nisko za da se po~uvstvuva{ sre}en

POVTORUVAWE NIZ PRA[AWA

1. Kako izraz na {to se javuva modernata?

2. Nabroj gi varijantite na modernata i nivnite karakteristiki?

3. Koj e osnovopolo`nik na simbolizmot vo Amerika?

4. Kakvi se pogledite na Edgar Alan Po , po odnos na smrtta?

5. Koj go pretstavuva vtoroto poetovo “ jas “?

6. Na {to e simbol gavranot?

7. [to se krie zad odgovorot na gavranot?

8. Koj e pretstavnik na simbolizmot vo Evropa?

9. Na {to e simbol albatrosot?

10. So kogo se poistivetuva [arl Bodler?

11. Kakvi bile estetskite pogledi na simbolistite?

12. Sporedi gi Pekolot na Dante i pekolot na Bodler. îe gledi{te e pocrno?

13. [to e simbolizmot?

14. Kakva e razlikata me|u ekspresionizmot i futurizmot?

15. Kakvi bile pogledite na poetite {to pripa|ale na naturalizmot?

939393939333333

94

95

MAKEDONSKATA LITERATURA KON KRAJOT NA XIX I POÊTOKOT NA

XX VEK

96

Poslednite godini na XIX vek i prvite godini na XX vek vo istorijata se poznati kako kraj na Otomanskata imperija. Oslabenite turski pozicii pridonele za angaìrawe na sosednite balkanski dràvi niz svoi propagandi, da ja postignat celta - prisvojuvawe na Makedonija. Bugarskata buròazija vo 1878 godina nastojuva da gi prezeme crkvite i u~ili{tata vo svoi race a so toa da sozdade nepre~en pat za odnaroduvawe na makedonskata inteligencija i na makedonskiot narod.

Vo devedesettite godini na devetnasettiot vek, izrazeni se barawata, da se prodolì makedonskata pismena tradicija , da se sledat pridobivkite na @inzifov i Miladinovci, osobeno na poleto na jazikot. Grupata okolu spisanieto Loza (izadeno vo Sofija 1892 godina) koja vo oficijalnite bugarski vesnici be{e atakuvana kako grupa na makedonski separatisti, potvrduva{e deka makedonskata inteligencija ne e nakloneta da go primi bugarskiot literaturen jazik. Bugarskata propaganda ima{e svoj glaven sprovodnik vo liceto na Egzarhijata.

Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija,(VMRO) sozdadena vo 1893 godina, si postavi za osnovna cel, makedonskiot narod so sopstvena borba da se oslobodi od ropstvoto i da sozdade svoja samostojna dràva, sprotivstavuvaj}i se na balkanskite hegemonisti~ki politiki za zavojuvawe ili me|usebna podelba na Makedonija. Socijalisti~kata grupa na Vasil Glavinov gi projavila èlbite da gi vklu~i svoite sili na VMRO - koe ne{to Goce Del~ev, koj i samiot bil zadoen so socijalisti~ki idei, go prifatil i inkorporacijata bila ozakoneta po Prvata socijalisti~ka konferencija vo Makedonija, odràna vo Kru{evo letoto 1900g. Prerano krenatoto Ilindensko vostanie zavr{ilo so zadu{uvawe. Uàsniot teror, go predizvikal vnimanieto na humanistite na Evropa, koja slu{nala za represaliite po ilindenskiot period.

Pojavata na Misirkov so deloto Za makedonckite raboti, objaveno po Ilindenskoto vostanie vo Sofija 1903 godina e od presudno zna~ewe. Krste Misirkov i Dimitar ûpovski i Makedonskoto nau~no literaturno drugarstvo Sveti Kliment, razvile edna {iroka dejnost, koja dejnost nao|a potvrda vo spisanijata: Vardar( na makedonski jazik) i Makedonskij golos(na ruski jazik.) Zna~ajno e deka ovaa kniga vo golem del pretstavuva neposredno reagirawe na ona {to stanalo po vostanieto, vo koe revolucionernata organizacija pretrpe poraz. Knigata na Misirkov dojde kako predvesnik, deka nacionalnata svest na makedonskiot narod sozreva i se bliì vremeto koga makedonskiot narod kone~no }e go postavi re{avaweto na svoeto nacionalno pra{awe.

MAKEDONSKATA LITERATURA KON KRAJOT NA XIX I POÊTOKOT NA XX VEK

pzcdo

pMvgns

vbsmpiolUz

Pvêjdrpkp

969696969696969999999

97

MARKO CEPENKOV

(1829 - 1920)

Marko Cepenkov bil svedok na kulturnata prerodba na XIX vek, koga bra}ata Miladinovci, Rajko @inzifov i Grigor Prli~ev, ja povele op{tata borba protiv grcizmot. Bil svedok na sobira~koto tvore{tvo na Kuzman [apkarev, kogo samiot Cepenkov go snabduval so pesni, gatanki i prikazni i svedok na razgovorot me|u tatko mu - terzija i golemiot sobira~ na narodni umotvorbi Dimitar Miladinov, koj ~esto navra}al kaj terzijata Kosta da gi zabeleì usno kaànite narodni umotvorbi. ]e ti kaàm kir Kosta, ~unki te poznav oti si patriot. Ja sum storil niet da tiposam edna kniga so pesni i druzi narodni storenija, za da ostanat za spomen na na{eto poteklo, ~unki nie se kaj se gr~ime i gospod znae do kraj kako }e bideme. Ovie zborovi, go pottiknale Marko Cepenkov i samiot da istraùva, sobira i zapi{uva narodni umotvorbi. Dene{nite sobrani deset toma, ja potvrduvaat golemata, samopregorna tvore~ka aktivnost na Marko Cepenkov, iako ima dobar del ostanati vo rakopis.

Se rodil vo Prilep, no drugi nau~nici smetaat deka e od Kru{evo. Se {koluval vo manastirski u~ili{ta, a posle petnaesettata godina mu se priklu~il na tatkoto - terzija. Otvoraj}i vo Prilep sopstven du}an, Cepenkov imal prilika vo ìvo da gi slu{a, a potoa i da gi zabeleùva umotvorbite, kaàni od negovite mu{terii. Vo Sofija vo Zbornikot na narodni umotvorenija, nauka i kni`nina, Cepenkov objavil pove}e svoi materijali, i po doìveaniot uspeh, mu bilo sovetuvano da se vrati vo Prilep, da prodolì so istraùvawe i zapi{uvawe.

Ne doìveal da gi vidi objaveni site svoi narodni umotvorbi. Sosema zaboraven, umrel vo Sofija na devedeset i edna godina.

Pokraj so sobira~ka dejnost, pesni, poslovici, pogovorki, veruvawa, kletvi i blagoslovi, opisi i tolkuvawa na soni{ta, obi~ai, obredi i igri, Cepenkov se zanimaval i so pi{uvawe na originalni tekstovi kako {to e dramata Crne vojvoda, koja ja objavil vo Sofija, vo vesnikot Avtonomna Makedonija. Dramata ne gi zapazila osnovnite karakteristiki na svojot knièven rod, no taa e dragoceno svedo{tvo vo razvojot na makedonskata dramska literatura.

Napi{al i Avtobiografija, vo koja pokraj svojot ìvoten pat, mnogu ìvopisno go naslikal Prilep so site nastani na politi~ki, kulturen i ekonomski plan, vo tekot na nekolku decenii na XIX vek.

��

-iolo

,

ie

ao

ui

, u d c

- i o l o

,

ie

a o

u i

97979797979797, u d c

77777777777777

98

Prikaznite na Cepenkov

Vo na{eto tvore{tvo, Cepenkov ostana zabeleàn kako najgolem majstor na narodnite prikazni, za {to ni svedo~i i najobemniot Zbornik na narodni umotvorbi(na{ata literatura revnosno gi so~uvala i zbornicite na [apkarev i Miladinovci).

Blaè Koneski i Tome Sazdov istaknuvaat deka Cepenkov, tokmu vo narodnite prikazni, najuspe{no gi ostvaril svoite pisatelski sposobnosti. Toj zapi{al prikazni od najrazli~ni mesta i so najrazli~na tematika, koi gi grupirame vo dva vida- fantasti~ni i realisti~ni. Kaj Cepenkov e so~uvan onoj, prepoznatliv vekoven stil na dosledno prenesuvawe na usnoto tvore{tvo, na koe mu dava sopstveni belezi. Taka negovite junaci dobivaat karakteristiki na originalni likovi.

Jazikot na Cepenkov e tipi~no naroden.

Siljan [trkot Me|u prikaznite {to ni gi ostavil Cepenkov, najobemna e Siljan [trkot.

Tvore~kite intervencii vo site svoi narodni umotvorbi, najilustrativno se prikaàni vo ovaa prikazna koja poradi vol{ebnosta i fantasti~nosta, moè da li~i na skazna, dodeka spored umetni~kiot realizam moè da se definira i kako novela. Vo osnovata na ovaa prikazna leì roditelskata kletva, upatena kon razgaleniot i neposlu{en sin, kogo go “krasele” pove}e osobini - mrzliv, svoeglav, neodgovoren, predaden na uìvawata i iskoristuvaweto na roditelskata maka. Zaludno tatkoto se obiduval da go prevospita sinot, da mu ukaè na gre{kite, da izvle~e pouka od prikaznata za piliwata. Seto toa ne dopiralo do Siljan, koj si teral po svoeto, iako ve}e bil ènet i imal sin.

Ti sinko ne me slu{a{ za ova {to te u~am sega; arno ama }e dojde saatot {to mojve zborii se po glava }e te udrat i togaj }e poverua{; arno ama {to rekol nekoj }e ti dojde umot , ama }e ti pojdi kumot. Tolku znam sega, Siljane, tolku ti velam. Praj {to praj{, ~esti si tatkoto i majkata da ne dobie{ nekoja kletva vo nekoj lo{ saat, da trga{ maka.

Nasproti ukaùvawata na tatkoto, sinot mislel na prilepskite meani i drugite uìvawa {to gi nudel gradot, a doma{nata polska rabota kako edinstvena grià im ja ostaval na roditelite i soprugata. Posakal da izbega od roditelskiot dom i nikoga{ pove}e da ne se vrati.

Utre, daj Boè zdravje, odewe v grad i nazad nema da se vratam od ovie te{ki lakrdii {to mi gi re~e stariot da znam, oti navistina kletvata negoa }e me vatit; pile da se storam , belo more i crno }e preletam, ama u{te edna{ pri tatka ne dojduam. êkaj da me vidi {to ma` sum.

Sre}ata mu se nasmevnala pri sredbata so eden duovnik, koj do{ol od Bo`ji grob i Siljan zaminuva so nego, sakaj}i i toj da stane axija. Na patot doìvuvaat brodolom i edinstveno Siljan ja preìvuva taa katastrofa. Na eden pust, ~uden ostrov, naiduva na lu|e koi spored voljata i vodata od izvorot stanuvaat {trkovi, a spored potrebata, blagodarenie na drug izvor stanuvaat-lu|e. Siljan, kako {trk, stignuva doma i iska~en na oxakot, go gleda semejstvoto, no metamorfoziran vo ptica ne moè da vospostavi kontakt so niv.

Ah, proklet da je toj saat - si velev, Siljan- koga mu gre{iv na majka i na tatka, da me vtasa vakva kletva, za {trk da se storam i na ku}a da sedam. Leli da si bev ~oek sega i da si i pre~ekav svatojte na sestrami i jas da se raduvam i da se

nuM

ppvvb

TpnVnpspv

m}Pl

dgi

lvn

iinbnk

ts

989898989898989999999

P C

99

veselam, kak {to se site na svadbava.

Doma{nite nekolku pati go povredile {trkot i ostavile luzni na negovoto telo, no mnogu pove}e vo negovata du{a. Blagodarenie na Axi Kqak-kqak, povtorno zaminal na pustiot ostrov od kade so sebe ponel voda da se preobrazi vo ~ovek, koga povtorno }e sleta doma. Nikoj od doma{nite ne moèl da poveruva na negovata prikazna, s¢ duri toj argumentirano ne go dokaàl svoeto prisustvo.

. Jas {to dojdov ovde {trk, ne oti sakav da bidam {trk, ami kletvata od tatka i majka me vati {to ne i slu{av .

Vo sekoja prikazna na Cepenkov, se krie narodna mudrost, koja treba da bide prifatena, za{to taa e proizvod na iskustvoto, a iskustvoto i vremeto se najgolemite u~iteli, koi sovetuvaat vo vistinski ~as. Vo sprotivno, se znae, se pla}a preskap danok na naivnosta, brzopletosta, nemo}ta, tvrdoglavosta. Tokmu so svojata tvrdoglavost ili poto~no svoeglavost, Siljan na svoi ple}i gi po~uvstvuval udarite od drugata strana na yidot. Nieden yid ne se uriva so glava. Niedno uìvawe ne doa|a bez rabota i maka. Zatoa na mnogu mesta vo prikaznata e prisutno kaeweto na Siljan, so {to se naglasuva didakti~kiot karakter na ovoj fantasti~en raskaz.

Prethodno spomenavme deka prikaznata ima fantasti~ni elementi. Niv gi prepoznavame vo pretvoraweto na lu|eto vo {trkovi preku izvorskata voda i s¢ ona {to e povrzano so metamorfozata - lu|e - {trkovi, {trkovi - lu|e. Ima i realisti~ni momenti, osobeno koga stanuva zbor za psiholo{kata analiza na likovite. Dadeni se mnogu, iako kusi monolozi, sepak mnogu dlaboko emotivni, koi ja prikaùvaat du{evnata bolka na Siljan i bolnoto preìvuvawe i is~ekuvawe na negovite doma{ni.

Legendata za pretvoraweto na ~ovekot vo ptica i obratno, kako i legendata deka decata na svet gi nosat {trkovite i deka i den denes se prikaùva oti {trkovite se lu|e, samo ja potvrduvaat ubedlivosta vo raskaùvaweto na Cepenkov. Toa e ona {to go oddeluva Marko Cepenkov od site drugi sobira~i i publikuva~i na narodnite prikazni.

&�(#�$�!

Marko Cepenkov e na{ najploden sobira~ na narodni umotvorbi.

&�"�A�

Pro~itaj gi prikaznite, koi Cepenkov gi narekuva sni{ta: Gulabi, Yvezda i prikaznata Gospod koga gi sozdava{e lu|eto i napravi sporedba. Pronajdi gi site mudrosti i naravou~enija. Vo prikaznata Pravinata i krivinata, pronajdi gi eti~ko-moralnite normi.

o o a a

d

e e k t a a e

i a i i t e

a e a e

m

999999999999999999999

t t db

100

VOJDAN ÊRNODRINSKI

( 1875 - 1951)

Po~etocite na makedonskoto dramsko tvore{tvo, svrzani se za imiwata na Jordan Haxi -Konstantinov Xinot i Marko Cepenkov, no osnovopolo`nik na dramata vo vistinska smisla na zborot e Vojdan êrnodrinski.

Vojdan Pop Georgiev e roden vo s. Selci-Debarsko, a prezimeto êrnodrinski go zema spored imeto na rekata Crn Drim, so {to ja potvrduva privrzanosta kon rodiiot kraj. Semejstvoto se preseluva vo Ohrid, stravuvaj}i od odmazda, bidej}i negovata majka, otepala eden Arnautin, branej}i ja sopstvenata ~est i ugledot na domot. Gimnazija zapo~nal da u~i vo Solun, a koga negoviot tatko, po profesija sve{tenik, zaminal na slu`ba vo Sofija, Vojdan tamu go prodolìl gimnaziskoto obrazovanie. Studiite po pravo, gi zapo~nal vo Grac, a prodolìl vo Bern, no nikoga{ ne gi zavr{il. U~itelstvuval vo bitolskoto selo Mogila, no mnogu kratok period, zo{to povtorno se vratil vo Sofija, kade go oformil literaturniot kruòk Makedonski zagovor, a potoa i teatarskata grupa Skrb i uteha, so koja

grupa na 13 Maj 1901 godina, gi postavuva temelite na moderniot makedonski teatar. Za potrebite na ovoj teatar, gi napi{al piesite: Zlo za zlo, Drvarite, Robot i agata, Makedonska emigracija, Majstorite, Meanata, Na Nova Godina, Sre{ta, no najpoznata drama, so koja doìveal najgolem uspeh e Makedonska krvava svadba. Ovaa dramaêrnodrinski za prvpat ja postavil na scena na 07. 11. 1900 godina, a doìveala okolu 10 000 izvedbi niz Srbija, Bugarija i Makedonija pa so pravo moè da se re~e deka e najizveduvana pretstava na Balkanot.

Makedonska krvava svadba, iako ne e pi{uvana vo vremeto me|u dvete svetski vojni, koga tvorele avtorite na na{ite bitovo-socijalni drami, Vasil Iqoski, Anton Panov i Risto Krle, sepak, ja vbrojuvame vo istiot vid na drami, bidej}i gi sodrì istite elementi, otkrivaj}i gi bitot, mentalitetot i tradicijata na na{iot narod.

Dramata stilski se koleba me|u realizmot i romantizmot. Realisti~nite elementi proizleguvaat od samata inspiracija na êrnodrinski, bazirana na vistinski nastan, koj avtorot go pro~ital vo vesnik. Realisti~en element pronao|ame i vo istoriskata vistina - turskoto ropstvo, grabnuvaweto i potur~uvaweto na makedonskite momi. Romanti~arskite elementi se prepoznavaat vo idealiziraweto na likovite, osobeno Cveta i Duko, napivkata, osvestuvaweto i nad~ove~kite napori, so primesi na fantasti~ni elementi, vo momentite koga Duko samiot na sebe ja prezema seta potraga i istraga za spasuvawe na svojata sestra.

Dramata ima pet ~ina. Vo prviot ~in se zapoznavame so te{kiot argatski

"�� #��

gZandod

vPi

evimlps

101010101010100000000

Dr r r

1111111

101

ìvot pod tursko ropstvo, so glavnite likovi, ov~arot Spase i ètvarkata Cveta, kako i so grabnuva~ot Osman beg. Vtoriot ~in sodrì eden element od dramskata kompozicija-peripetija, so {to avtorot se oddale~uva od glavniot nastan, so cel da ja namali napnatosta kaj gleda~ite, prikaùvaj}i ni edna poseta na Turci vo domot na babata i dedoto na Cveta. Tretiot ~in e slika na haremot vo koj se vr{i silen pritisok vrz Cveta da se potur~i. êtvrtiot ~in ni go prikaùva organiziraniot otpor, predvoden od Spase i Duko na koi im se priklu~uva i naselenieto, a pettiot ~in, od koj proizleguva i samiot naslov na dramata, e ~inot na svadbata, vo koja namesto sre}ata, triumfira tragedijata.

Makedonska krvava svadbaOvaa drama, site svoi pri~insko-posledi~ni odnosi direktno gi pronao|a vo

polo`bata na makedonskiot narod, koj pokraj ropstvoto se soo~il i so nametnuvawe na verata i promena na identitetot, pa zatoa vpe~atokot koj go ostava e proizvod i sublimat na surovata realnost, ottrgnata od gradite i napi{ana so krvta na mnogute makedonski devojki, koi go `rtvuvale svojot ìvot vo ime na dostoinstvoto, ~esta, potekloto i pradedovskata vera.

Vo likot na Cveta ja prepoznavame sudbinata na site Makedonki koi se sprotivstavile na silata, zakanata, bescenetite darovi i tu|ata vera, zo{to seto toa ne moè da bide zamena za mladosta, ubavinata, qubovta i iskonskata povrzanost so rodnata grutka. Nasilno ottrgnata od svoite najbliski, so skr{eno srce i odzemeno pravo na sopstven izbor na qubov, Cveta bila frlena vo begoviot kafez, kade lavovski se borela za za~uvuvawe na ~esta , imeto i verata. Ni{to ne moèlo da ja spre~i vo èlbata da ostane svoja, da ne potklekne pred la`nite vetuvawa i falewa na turskata vera. Iako pred nejzinite noze, begot go isturil seto svoe bogatstvo, ne moèl da izvle~e soglasnost i prifa}awe na turskata vera kako svoja pobeda, potvrda na statusot i li~no zadovolstvo. Nitu izmamata, opivkata, nametnatoto ferexe, obidot za nadmudruvawe na konzulite, ne bile dovolno silni da ja skr{at verata i qubovta na Cveta. Blagodarenie na vnatre{nata sila, Cveta gi skr{ila sinxirite na lagata i kako ptica letnala kon svoeto jato, kade {to i otsekoga{ pripa|ala. Ako na edna strana pobedila pravdata, na druga strana rastela èlbata za osveta i krvavo piruvawe. Samo za kratko vo srcata na Cveta i Spase se vselila radosta. Svadbata kako kruna na nivnata qubov i triumf na verbata vo sopstveniot entitet, stanala krvava, zo{to namesto svadbeni ora, se oglasilo oru`jeto. Osman beg ne moèl da se pomiri so zagubata i porazot. Sam sakal da ñ presudi na Cveta, da go okrvavi nejziniot svadben den, no go stignuva zasluènata kazna. Iako smrtno raneta, Cveta uspeala da go izusti ona, zaradi {to ja minala golgotata vo haremot, zaradi {to e podgotvena da go dade i ìvotot- Umrev, ama Tur~inka ne stanav, kako nejzina moralna pobeda i pouka da ne se potklekne pred nasilstvoto i nepravdata. @iva i mrtva, ostanuva na ve~na straà na svojot rod, koren i pradedovska vera.

Osman beg kako pretstavnik na turskata vlast, smetal deka silata i zlatoto se dovolni da go skr{i sekoe srce i da se poigruva so sudbinite na siroma{nite devojki, pritoa ne znaej}i deka nivnoto bogatstvo e vo du{ata, dostoinstvoto i ~esta. S¢ {to posakal dobil i uìval vo svojata nadmo}. Potcenuvaj}i ja tu|ata vera i nametnuvaj}i ja svojata vera, gorko se izlaàl deka parite gi otvoraat site vrati.

Duko i Spase, vooruèni so qubov i verba vo pravdata, skoro goloraki samo so èzolot na pravdata, se sprotivstavuvaat na silata, dlaboko ubedeni vo èleznata volja i nepokoleblivosta na Cveta, deka }e istrae vo zaedni~kata namera koja e osnovno moto na siromaviot, no praveden i ~esen pat. Vo taa blagorodna misija, sami i silni, predvodeni od krstot na sopstvenata vera, gi otvoraat begovskite odai, povikuvaat

, a a t n t t o

o e i e ,

e a o o e a a e a ,

i e o o a a e t a a i a

e ,

o i

o a o , t

j

j

101010101010101111111

r d d d r r , r d , u

1111111

S C

102

do nebo da se vivne glasot i krikot na narodot, da slu{nat i presudat konzulite. A koga narodot , bratskoto srce i vqubenata du{a na Spase pla~at, toga{ i neboto ja prepoznava pravdata.

Duko: Ako sudite pravo, }e ja pu{tite da si ja zememe doma.

Valijata: (kon zaptijata) Da dojde momi~kata.(vleguvaat Cveta-oble~ena vo anamski ali{ta, Osman-Beg i Selim -Oxa)

Valijata (pokaùvaj}i na Cveta): Ete ja va{ata }erka dovlet. (konzulskite pratenici pravat bele{ki vo svoite tevter~iwa)

Trajan (za~udeno): [to?

Blaguna (iznenadena): Na{ata }erka?!

Duko: Sestro! Vie ste ja potur~ile ve}e, a?!

Valijata: Ne e potur~ena.

Spase (jadosano): Ami zo{to ste ja oblekle vo ferexe?

Selim -Oxa: Zo{to taa saka{e, bre sinko!

(site iznenadeno): Taa sakala?

Selim -Oxa: Taa saka{e, ami i da se tur~i saka.

Site hristijani: Da se tur~i?!

Valijata (kon Cveta):Saka{, mori, da se tur~i{?

Cveta (edvaj odgovara) Saakaam. (Site hristijani) Saka?!

Valijata: Turskata vera poubava ti se gleda?

Cveta (poleka): Poubava e (Site hristijani)Poubava!

Valijata: Ami Osman-Beg nasila te zede, ali ti saka{e?

Cveta (poleka): Jas sakav. (Site hristijani) Taa sakala?!

Blaguna (se spu{ta kon Cveta) Cveto, }erko!

Osman-Beg i Selim-Oxa (zapiraj}i ja): Dur! Nazad!

Valijata: A ti go qubi{ Osman-Beg?

Cveta (poleka): Go qubam.

Spase: Go qubi! Ah! Jas siromav!Trajan (kon Cveta) ]erko! [to e toa od tebe?

Valijata: E, ~uvte {to re~e va{ata ~upa?

Duko: Ami taa ne e! Otkrijte ja, da ja vidime!

dkp

D

Va

Vp

T

B

D

V

S

S

(

S

S

V

C

V

C

V

C

B

O

V

C

ST

V

D

1010101010101022222221111111

b A

103

Valijata; Samo toa ne moè da bide! ]itapot ne dava izin da gledaat |aurite edna Tur~inka.

Duko:Kako? Sega kaàvte oti taa ne e potur~ena, a sega mi kaùvate, oti }itapot ne daval izin!

Spase: Da ja vidime, otkrijte ja!

Blaguna(kon valijata) Jas sum i majka. ( se spu{ta kon Cveta). Jas sakam da ja vidam!

Selim-oxa i Osman-Beg(zapiraj}i) Dur, |aurko!(konzulskite pratenici pravat znak da ja pu{tat)

Valijata: Pu{tete, da ja vidat.

Blaguna(otvoraj}i i go buloto) Cveto! (otstapuva nanazad) Ah }erko!(pla~ej}i se spu{ta kon nea i ja pregrnuva)

Trajan: ]erko, svesti se!

Spase: Cveto, izgor moj!

Duko: Sestro, ali ne zaboravi?

Cveta (treperlivo se osvestuva): Majko, tatko! Brate Duko, ali ste vie? (zdogleduvaj}i go Spaseta) Ah, kade sum jas?

Blaguna: ]erko, vo crno ferexe si!

Cveta (iskinuvaj}i go ferexeto): Umiram, ama Tur~inka ne stanuvam!(poglednuvaj}i gi Turcite) Da begame, oti Turci ima ovde (site hristijani begaat kon vratata, nastanuva brkotija. Konzulskite pratenici, za~udeno go poglednuvaat valijata koj{to sosema se zbrkuva)

Valijata: Pu{tete ja momi~kata!..

Blagodarenie na nepomirlivotsta i zalagaweto na doma{nite, narodot i presudata na konzulite, Cveta se vratila vo roditelskiot dom, so èlba da se zaboravi pekolot i da se krunisa qubovta so Spase. Svadbata e krvava. Sekoj pla}a so sopstvenata krv. Osvetata mirisa na krv koga ne e zadovolena. Cveta smrtno raneta, poprvo gi odbira osvetata i smrtta, otkolku ìvotot.

Bitovi elementi Bitot (su{tinata) na eden narod, neskr{liv pred naletot na tiranijata, odbrana na dostoinstvoto i ~esta, moralniot lik, narodnite sfa}awa za moralnite vrednosti na ìvotot;Folklornoto bogatstvo so ètvarski pesni, melodi~nosta na kavalot,koi ja nadopolnuvaat idili~nosta na poleto i vqubenosta; sueverieto, pretskaùvaweto na zmijata koja ja navestuva nesre}ata; ubavinata na selskata nosija, nesporedliva so bogatstvoto koe go nudi begot, pojasot na bratot - izraz na bratska privrzanost, svadbata, blagoslovite za sre}a na mladencite i kletvite upateni kon du{manite i porobuva~ite.

Socijalni elementi Neograni~enata vlast,borbata za egzistencija na tu|ite, begovi imoti, nametnuvawe na tu|ata vera,mo}ta na parite, no od druga strana mo}ta na pravdata. Siromasite po pravilo nemaat pravo na sre}a. S¢ e usloveno od turskoto ropstvo.

a

t

k

e

?

},

o

t e o ,

a a , ; a - e

i a o

V

1010101010101033333333333333

V j S t d b d ! ] t p t d d g d t | t d

104

&�(#�$�!

Vojdan êrnodrinski e osnovopolo`nik na makedonskata drama.

&�"�A�

So ogled na toa deka ìveeme vo multietni~ko op{testvo, napi{i esej - Me|uetni~ka tolerancija

��

1010101010101044444441111111

105

MAKEDONSKATA LITERATURA

ME\U DVETE SVETSKI VOJNI

Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna iscrtuvaat novi granici vo Evropa. Za ̀ al makedonskiot narod, ne samo {to ne formira svoja dràva, no ostana raspar~en me|u sosednite tri dràvi -Bugarija, Srbija i Grcija.

Najistaknatite poedinci na makedonskiot narod i po Balkanskite vojni i po Prvata svetska vojna, barale re{avawe na makedonskoto pra{awe, da se so~uvaat etni~kite granici na Makedonija, kako i da se garantiraat pravata na makedonskiot narod. Tie se zalagale makedonskiot jazik da vleze vo u~ili{tata i administrativnite slu`bi, kako preduslov za sozdavawe na dràvnost, nacionalna literatura i kultura. Nesomneno biten faktor bilo i obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i nejzino osamostojuvawe vo makedonska crkovna organizacija.

Sekoja od sosednite dràvi, svojata denacionalizatorska politika ja ostvaruvala so legalni instrumenti preku obrazovanieto, kulturata, crkvata i policiskite medodi.

Edna od najzna~ajnite knièvni pojavi me|u dvete svetski vojni e Makedonskiot literaturen kruòk, formiran vo Sofija 1938 godina vo koj ~lenuvaat Nikola Vapcarov, Kole Nedelkovski, Dimitar Mitrev, Anton Popov i \or|i Abaxiev. Ovoj kruòk odigruva va`na knièvna i nacionalna uloga.

Vo triesettite godini na XX vek, se pojavuvaat i prvite poetski zbirki na makedonski jazik, {to }e bide od presudna va`nost za razvojot na makedonskiot literaturen jazik. Toa se pred s¢ zbirkite Narodni bigori i Oginot (1938 ) od Venko Markovski, Beli mugri (1939 ) od Ko~o Racin i M’skavici (1940) i Pe{ po svetot (1941) od Kole Nedelkovski. Zbirkite pi{uvani na vele{ki govor, ja prodlabo~ija ve}e postavenata osnova na makedonskiot literaturen jazik.

Vo vremeto pred NOB, naprednite mladinci, studenti i rabotnici imaat svoevidni kulturni manifestacii, filozofsko-marksisti~ki debati, a seto toa e podzasileno so izleguvaweto na glasilata Iskra i Socijalisti~ka zora

Vidliv e pridonesot na na{ata dramska literatura koja{to potpiraj}i se isklu~ivo na narodnata tradicija, prili~no nevoobi~aeno i vo ras~ekor so nekoi najelementarni literaturni normi {to zna~i pred poezijata i beletristikata, doìvuva vistinski preporod. Makedonskata drama ostvari dosta ploden i estetski uspe{en kontinuitet me|u dvete svetski vojni. Cvrsto potpiraj}i se na avtenti~nite nastani, protkaeni so bogat folkloren materijal sozdavani na naroden govor, uverlivo se nadovrzuvaat na vospostavenite vrednosti na osnovopolo`nikot Vojdan êrnodrinski.

Vo ova na{e te{ko razdobje za makedonskiot narod, nastanuvaat dramite Begalka i ôrbaxi Teodos na Vasil Iqoski, Pe~albari na Anton Panov i Parite se otepuva~ka, Milion ma~enici i Antica na Risto Krle, koi so svoite umetni~ki kvaliteti i denes pobuduvaat interes kaj publikata i so pravo gi narekuvame klasika na makedonskata dramska literatura.

Me|u dvete svetski vojni, vidliv pridones dadoa i poetskite ostvaruvawa na Ko~o Racin i Kole Nedelkovski, koi odigraa istoriska uloga vo razvojot na poezijata, pi{uvana pod vlijanieto na narodnata pesna.

. n

i t t e .

o

a i

t a j

a t o

ta

t e

e i ,

i e ,

n

e e i a

a ,

l

1010101010101055555555555555

106

VASIL IQOSKI

(1902 -1995)

Impresivnata afirmacija na na{ata dramska umetnost, me|u dvete svetski vojni, ja zapo~nal Vasil Iqoski, ~ija inicijativa ja prifatile Anton Panov i Risto Krle, iako site zaedno, prethodno ne moèle da se pofalat so nekoe pogolemo iskustvo vo drugite rodovi na literaturata.

Vasil Iqoski e roden na 20. 12. 1902 godina vo Kru{evo. U{te vo negovoto najrano detstvo, po Ilindenskoto vostanie, od opusto{enoto Kru{evo, tatko mu se prefrla vo Kumanovo, kade podocna go povlekuva i semejstvoto. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie, Iqoski se podgotvuval da go nasledi tatkoviot stolarski zanaet, no blagodarenie na svojata upornost i izrazita sklonost kon literaturata, nema da se otkaè od ponatamo{no obrazovanie, taka {to 1922 godina ja zavr{uva gimnazijata vo Kumanovo i se zapi{uva na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rano se opredeluva za literaturata, osobeno za nejziniot najsloèn i najneposreden rod - dramata. U~eni~kata druìna vo Kumanovo,

a potoa i kulturno-umetni~kata druìna na fakultetot, se mestata kade toj }e se obide da gi izrazi i da gi proveri svoite prvi srame`livi literaturni obidi.

Pred po{irokata javnost, najprvo se javuva so edno~inkata Po maturata, izvedena na makedonski jazik, kade avtorot tolkuva edna od glavnite ulogi. Potoa sledat Bura poradi elektrikata, Bogata vdovica,Biro za nevraboteni.

Dramata Begalka koja prethodno bila Len~e Kumanov~e, pa Beànka, bila napi{ana na kumanovski dijalekt, a svojata prva izvedba ja doìveala na Skopskiot teatar 1928 godina. So nea, kako i so dramata ôrbaxi Teodos, Iqoski se svrtuva kon tradicijata koja prethodno ja nametnal Vojdan êrnodrinski.

"�� $%��

Dramskite ostvaruvawa me|u dvete svetski vojni se svedo{tvo za mo}ta na jazikot i isklu~itelnata funkcija na govorot. Na scenata na toga{niot Naroden teatar vo Skopje i pokraj mnogute intervencii na vlasta, sepa, prozvu~i makedonskiot zbor.

Poniknuvaj}i vo posebni op{testveno-politi~ki okolnosti, bez kontinuirani i trajni vrski so porazvienite kulturni sredini, makedonskite bitovo-socijalni drami i nejzinite tvorci, ne moèa lesno da gi preskoknat site objektivni i nepremostlivi barieri, nitu da gi raskinat ni{kite so sredinata od koja poniknaa i za koja sozdavaa.

ao

is

ntt

jtz

Ptibs

1010101010101066666661111111

D | j }

107

ÔRBAXI TEODOS

Kako i dramata Begalka, taka i ôrbaxi Teodos se bitovo-socijalni drami. Prvobitniot naslov na dramata bil Nagazil ~ovekot, podocna prerabotena pod naslovôrbaxi Teodos. Dramata ima tri ~ina. U{te vo prviot ~in, avtorot, silno, ubedlivo n¢ soo~uva so eden karakter na despot koj od semejstvoto i opkruùvaweto, bara servilna pokornost . Negovite doma{ni ìveat vo strav duri i koga spie, zatoa {to sekoja negova naredba, za niv morala da bide zakon. Zatoa likot na Teodos, po svoite osobenosti e isklu~itelen, skoro nepovtorliv vo na{ata literatura.Toj strav, toj despotizam, ~orbaxi Teodos, go nametnuva vo prvite 17 pojavi vo dramata {to za doma{nite zna~i beskone~no izma~uvawe, treperewe i nad sonot i nad javeto, koga e vo pra{awe koja bilo naredba ili obi~en zbor na ~orbaxijata Teodos. Negovi `rtvi se: soprugata Paraskeva, sinot Tom~e, slugite Naca i Spiro. Strog i kon sebe i kon drugite, no pred s¢ mnogu precizen, vo ~ar{ijata poznat kako saat na dve noze, se nametnal so mo}ta koja kaj site vlevala stravopo~it. Bidej}i moral da odi na lozje, koe treba da mu go odzeme na dol`nikot Arso, a ~asovnikot zaprel, celoto semejstvo e na noga. Stravot e tolku silen {to ne smeat da go razbudat, za{to vinata sekako e nivna i za prerano, i za docnoto budewe. Nikoj nema hrabrost da go razbudi, za{to iako naviknati na negovite postojani prigovori i konfliktni situacii, duri i koga gi nema, da bara vlakno vo jajceto, sepak site stravuvaat koj da ja prezeme odgovornosta. Pedantniot i precizniot Teodos, koj mesto du{a imal ma{ina, se budi spored vnatre{niot ~asovnik i po soznanieto deka docni, siot bes go istura vrz soprugata koja zaedno so slugite treperi, izvr{uvaj}i gi site negovi naredbi koi po pravilo, sekoga{ se sloèni.

Teodos: (vika) Paraskevo, Paraskevo! Ela da me fr~osa{ u{te edna{...duri go ~ekam paltoto...

Keva: (doa|a so ~etkata) Eve Teodose! (mu gi bri{e pantolanite, elekot)

Teodos:(Za toa vreme i sam gleda nasekade po niv i kade }e najde vlakno ili pra{inka, ~isti so poduvnuvawe ili po~esto so izopnuvawe i isfrlawe sredniot prst zaka~en na palecot, {to kaj nego e postojana navika i avtomatiziran gest) Vlaknence da ne ostavi{!

Keva: Arno.

Teodos: Koj znae kolku }e se matka onaa fatenta vo racete so taa damka.

Keva: Te{ko izleguva: od vosok e.

Teodos: Me pokapale v crkva so sve}a...Si pravat kef... Gledaj Paraskevo, vlaknence...Se turkaat kako ovci v trlo, se trijat od tebe kako goveda od plot... izvalkani, }irlivi, smrdlivi... Ni v crkva pove}e ne odam.

Sinot Tom~e, opsednat od qubovta kon Stojanka, u{te pove}e ñ zadava bolka na majkata, a tatkoto ne dava da se spomene nejzinoto ime. Majkata kako sekoga{, iako e na stranata na sinot, mol~i, pritisnata vo mengeme, me|u sinot i mehanizmot(~asovnikot Teodos). Toj precizen mehanizam, edna{ rekol ne i toa za nego e zavr{ena rabota kako {to ~asovnikot go zavr{uva denot, no e po~etok na stradaweto na Tom~e i konfliktot, so koj zapo~nuva zapletot vo dramata. Tatkoto so svoeto ne i sinot so ̀ elbata da dobie blagoslov, da ja zeme Stojanka, stanuvaat rivali, sekoj ostanuvaj}i pri svoeto.

Hierarhijata vo semejstvoto, koja bila pravilo vo patrijarhalnite semejstva, namesto da donese red i harmonija, nosi ogromno oddale~uvawe i protivre~nost, taka {to glavnite `rtvi, Paraskeva i Tom~e gi pretvora vo sopruga -robinka i sin, opijanet od qubov-alkoholi~ar.

. d , , a o , a e i n e ,

o e o a . d a ,

m

, n e

a a t o , e

, , ,

1010101010101077777777777777

ÔRBAXI TEODOS

108

Pedantnosta e u{te edna karakteristika na ~orbaxijata, poradi {to povtorno drugi stradaat, a toj samo zapoveda da bidat zadovoleni site kriteriumi, koi od den vo den stanuvaat nepodnoslivi.

Kako treta karakteristika, pri~insko-posledi~no povrzana so prethodnite obele`ja na negoviot karakter(mehanizmot, pedantnosta) e nemaweto sluh za srceto na Tom~e, koj nema pravo da qubi siroma{na devojka . Na toa se nadgraduvaat i al~nosta i srebroqubivosta i pedanterijata, a seto toa vodi kon poniùvawe na drugite lu|e, omraza, otu|enost, netrpelivost kon s¢ {to ne e dostojno na negoviot rang, strav od zaraza, ako se rakuva so siroma{nite, trudoqubivite, koi imaat crno pod noktite.

Celiot zaplet vo dramata, go pravi Arso. Negoviot strav e golem, a stravot ili izolira i frla vo servilna pokornost ili pravi golemi ~udni kreacii, kako vo slu~ajov, koga zagrièniot Arso da ne go izgubi imotot, mu plete ogromna mreà, vo koja ~orbaxijata Teodos i site negovi visoki kriteriumi - despotizmot, mehanizmot, pedanterijata i stravot od zaraza, odedna{ zatajuvaat vo mreàta od koja za prvpat vo ìvotot ne moè da najde izlez. Stapicata koja mu ja podgotvil Arso, e krajno poniùva~ka za ~orbaxijata Teodos - da bide ciganski kum, a toa zna~i da se rakuva tokmu so tie koi imaat crno pod noktite.

Teodos: (doa|a prv, prosto begaj}i pred Ciganite koi odat po nego) Jas da bidam ciganski kum, toa li e red!

Pocko: (po nego) Ti bil ksmet, ~orbaxi Davadose!

Teodos: Kasmet? -Kijamet! Nej}am! Ne kabulam! Arsene,! Arsene! Kade si Arsene!

Arso: (izleguvaj}i od vrbjakot so kutija v raka) Eve me, odvaj ja najdov kutijava.

Teodos: Aman, Arsene kurtili me!

Arso: [to, {to ti se storilo ~orbaxi Teodose?

Teodos: Najlo{oto! Da me presretnea aramii poarno, otkolku ovie faraoni Nagaziv na ovie zamotani partali(pokaùva na bebenceto {to go nosi Conka) A ovie izripaa od dupka kako od pekol, pa ti si ni kum! Ciganska rabota! Toa li e red.

Pocko: Brat Arso, ni umre kumot, a ne ostavi nikoj svoj.

Conka: A i ni umrea nekolku deca {to ni gi krsti toj...(pla~e usileno da pobudi so~uvstvo)

Pocko: Ta rekovme da si najdeme drug kasmet, kako {to e adetot na{ risjanski.

Conka: I eve gospod ni go donese ba{ ~orbaxi Davados. Pogolem kasmet za nas ne moè da bide!

Teodos :Ne jas se vra}am, a vi ~ekajte drug.

Ampo: Ne e po adetot ~orbaxi; drug ne moè da bide prv.

Teodos: Mol~i bre! Ti amal }e me u~i{! Znae{ li koj sum jas?Kako {to rekov, taka }e bide.

Ma{inata otkaùva, potsmevot ~uka na negovata porta, ozboruvawata te~at niz ~ar{ijata. Negovata du{a e zgadena, imeto izvalkano ( nare~en e Davados), avtoritetot zgazen, a propasta tolku blisku. Zarazata od ~ove{tina go stignuva. Ne sakal da ima srce, no ma{ina, koja vo stapicata prestanuva da funkcionira, pa soo~en so zloto od koe se pla{el, u{te preta, ne se dava, go turka kamenot pred sebe i ponudenata ~a{a voda od Stojanka, koja po nikoja cena ne bi ja prifatil. No, sega i parite i cenite i pedanterijata i ugledot, s¢ e vo racete na Arso i itrite Cigani koi ne se otkaùvaat

dd

oTioz

iskpvpt

c

No

s

m

t

~zskvp

1010101010101088888881111111

P b j

109

od obi~ajot - onoj koj prv nagazil na novoroden~eto , da bide kum. Kako i dramata, taka i nevoljata na Teodos, dostignuva kulminacija, koga treba da jade od ista ~inija so Ciganite. Arso uìva vo poniznosta na Teodos, go ~uvstvuva svojot triumf - da si go spasi lozjeto, a kove i plan kako da ja krunisa qubovta na Tom~o i Stojanka, za koja qubov znae celata ~ar{ija.

Narodot gleda seir i uìva vo slatkata odmazda. Teodos pijan zboruva, se prepu{ta na veselbata i zaborava na s¢ ona {to porano bilo kodeks na negovo odnesuvawe. Jas na ovoj red! Jas vaka da do~ekam vo mojot ìvot. E, {to bil ìvotot! Laòven, lizgav: odi{, odi{ ispraven, silen i ~ist i - odedna{ padnat vo kal, izvalkan i sma~kan @ivot... Izloèn na potsmev od celata ~ar{ija, bolno pedantniot ~orbaxija, ~eka izlez i kraj na sopstvenite nevolji. Toa e vrvot na poniùvaweto {to }e mu go smisli, itriot,odmaznik Arso.

Sinot Tom~e, podgotven e da se probode so no`, dokolku ne popu{ti kamenoto srce na tatkoto. Arso ja iskoristuva celata situacija, kolku za sebe, tolku i za Tom~e. Osloboduvaj}i go ~orbacijata od sramot i kumstvoto, go nagovara Tom~e da ja prezeme ulogata, samo uslovot da ja zeme Sojanka da bide ispolnet. Nao|aj}i se vo takvi okolnosti, pritisnat do yid, Teodos popu{ta. Toj, koj celiot svoj ìvot gi delel lu|eto spored socijalniot status, a ne spored duhovnite vrednosti i koj veruval deka vo parite e silata i ~istotata, vo ime na sopstveniot spas, popu{ta.

Iqoski, dramatur{ki precizno gi predava situaciite so neizostavnite humor i nadmudruvawa, cinizam i sarkazam. Didakti~ki ukaùva na primerite, lo{o srce, lakomo oko, grabliva raka, srceto pusto ne znae ni za bogatstvo, ni za siroma{tija, koi prozvu~uvaat kako narodni izreki, celosno primeneti vo odreden kontekst, so cel da se izvle~at pouki, sebeprepoznavawe i kriti~ko sogleduvawe.

Samo so nekolku zborovi, koi gi istaknuvaat karakternite crti na ~orbaxi Teodos - du{evadnik, nam}or, bezdu{nik, se dovolno mo}ni, da se stekne, vistinska slika za nego, so site prethodno nabroeni karakteristiki, koi so pravo go vklu~uvaat vo najekstremnite likovi vo na{ata dramska literatura. ôrbaxijata, samiot za sebe, vo situacija na o~aj, veli: Jas sum za àlewe i pla~ewe, a ne za veselba, {to zboruva za tragikomi~nite situacii {to izviraat od narodniot bit i ìvot. Ciganite se negova antiteza, koi nastapuvaat so veselost, no i predumisla, da se zbogatat na najlesen moèn na~in(zloupotrebuvaj}i ja tradicijata -koj prv }e naide na novoroden~eto, }e bide kum) za{to spored nepi{ani pravila, niedno kumstvo ne se odbiva.

ôrbaxi Teodos, kako i Begalka se prvi komediografski obidi vo na{ata dramska literatura, koi so svojata izvornost i neposrednost }e ostanat najzna~ajni dela na Vasil Iqoski.

- Bitovi elementi Patrijarhalnite odnosi vo semejstvoto, pokornosta na soprugata, barawe blagoslov od tatkoto za svr{uva~ka, ~ar{iskite ozboruvawa, lukavstvoto na siromaviot i dol`nikot, mentalitetot na Ciganite, obi~aite, kumstvoto, pesnite, poslovicite, vedriot duh kako odbrana od nevoljite.

- Socijalni elementi Socijalniot status, klasnata podelenost na ~orbaxii i siromasi, pokornosta, zadolùvaweto, poniùvaweto, èlbata i grabeòt na Ciganite za brzo i lesno zbogatuvawe.

a o o a

a a :

n a ,

o . e i l a

r

l

i a t , a a n e

a i

, a ,

, o

@

l

1010101010101099999999999999

b j j j g b K

110

ANTON PANOV(1905-1967)

Vo makedonskata knièvna istorija dramata kako literaturen rod, odigra golema uloga vo budeweto na nacionalnata i socijalnata svest kaj narodot, ̀ ivo avtenti~no progovoruvaj}i na svojot makedonski jazik. Golem udel vo toa ima i Anton Panov, koj ja pretstavuva generacijata dramski pisateli me|u dvete svetski vojni.

Roden e vo Dojran. Poradi Prvata svetska vojna, negovoto obrazovanie te~elo so prekini. Se {koluval vo Strumica i Belgrad, a naporedno so gimnaziskoto obrazovanie, posetuval i muzi~ko u~ili{te, posle {to se vrabotil kako horist vo belgradskata opera. Vo Skopje i Sofija rabotel kako reìser. Vo 1936 godina bila izvedena dramata Pe~albari za koja vo 1938 godina ja dobiva nagradata na Srpskata kralska akademija. Vo narednite drami nikoga{ ne go povtoril prviot uspeh (Veronika Samrak,Pilikatnik,Preporodeni). Postoel i eden obid za roman pod naslov @ivi grobovi, no od ovoj son i tvore~ka ambicija, Panov

ostavil samo tri odlomki. Za sebe, samiot avtor, po povod ~etiriesetgodi{ninata od tvore~kiot pat, veli: Sre}en sum {to sum roden Makedonec i {to ñ pripa|am na prvata generacija makedonski pisateli koi se osmelija pod te{kite uslovi i u{te vo pote{ki vremiwa , prvi da po~nat da pi{uvaat na makedonski jazik. Nie istapivme kako progresivni rodoqubi na ~elo so Racin, koj ni sluè{e kako inspirator, iako nie bevme samo dramaturzi i ne se zanimavavme so poezija.

Vo na{ata dramska literatura, imeto na Panov sekoga{ se svrzuva za negovoto najdobro ostvaruvawe Pe~albari.

Pe~albari

Pe~albari e bitova drama so silni socijalni elementi, determinirani od ekonomskata polo`ba, eskploatacijata i no}niot trud, koj po pravilo bil egzistencija na tu|ozemjanite-pe~albarite.

Dramata e postavena na 03. 03. 1936 na scenata na Skopskiot teatar

Za ova drama, Anton Panov. motivot go prona{ol vo Belgrad kade {to rabotel vo teatarot i vra}aj}i se vo docnite ~asovi, se sre}aval so svoite zemjaci koi no}e rabotele po belgradskite furni.

��

ooppkn

n

P

en

D

vr

1111111111111100000001111111

111

Dramata ima ~etiri ~ina.

Vo prviot ~in predadeno e isprosuvaweto na ~orbaxiskata }erka Simka so {to se najavuva konfliktot me|u dvete klasno podeleni semejstva, uslovot koj go postavuva ~orbaxijata Jordan, za kogo i qubovta na sopstvenata }erka, ima cena. Socijalniot element, proizlezen od ekonomskata neednakvost, kako crvena ni{ka se provlekuva niz ostanatite delovi na dramata. Vo vtoriot ~in se javuva mladiot buntovnik Kostadin, koj preku primerot na tatkoto, pe~albar, zazema stav na nepomirlivost i odbivnost, so {to se oddeluva od svoite vrsnici, ~ija edinstvena egzistencija e pe~albata. Vo tretiot ~in kako protivteà na mladiot Kostadin, se javuva lihvarot Jordan, koj gazi na {totuku rodena sre}a vo domot na }erkata, fizi~ki se presmetuva, baraj}i negoviot uslov da bide ispolnet. Preku slikata na razdelba, tradicionalnoto ispra}awe na pe~albarite, gi prepoznavame bitovite elementi koi pokraj socijalnite elementi, se osnovno obele`je na ovaa drama. Vo ~etvrtiot ~in ja imame vistinskata slika na pe~albata, prisustvoto na eksploatatorot Aran|el, reinkarnacija na ~orbaxijata Jordan, koi gi krasat istite atributi na al~nost i srebroqubivost. Zavr{nata scena na dramata e najvpe~atliva. Majstorski izgradeni elementi, koi kompoziciski go ozna~uvaat raspletot, a kulminira tragizmot, so {to se zgolemuva vozvi{enosta i so svojata napnatost, iznuduvaat i taga i gnev zaradi seto ona {to bilo na{a sudbina - neminovnost i bezumnost.

Najoriginalna slika za nepovratnite pe~albarski pati{ta, preskap danok, koj mnogu na{i pe~albari go platija so cenata na svojot ìvot, svojata avtenti~nost so golema doza na prokletstvo, ja pronao|ame vo dramata Pe~albari od Anton Panov.

Najdrasti~en primer za neprifa}awe na pe~albata i pokraj op{to- narodnoto ubeduvawe deka e edinstven uslov za egzistencija, pronao|ame vo mladiot buntovnik Kostadin, koj dobro ja nau~il lekcijata, deka pe~albata pokraj pari nosi i smrt. Faktot deka ostanal sirak, poradi smrtta na tatkoto, pe~albar, definitivno go odreduva negoviot ìvoten tek, cvrstiot, neskr{liv stav kon pe~albata i pomirlivosta vo doma{noto ogni{te da ja pronajde sre}ata na svojot ìvot. Dodeka negovite vrsnici, masovno zaminuvale, prepu{taj}i se na neminovnata sudbina, predodredena od ekonomskata polo`ba, bez da ja prekinuvaat tradicijata na svoite predci, koi go izvrvile istiot pat, Kostadin, nemo gledal, za{to sekoga{ pred nego izleguvala slikata na bosonogoto detstvo. I kako sekoga{ po nepi{ano pravilo, qubovta pravi ~uda i gi kr{i site pravila i se udira od glavata i na najprincipielnite karakteri, taka i vo ovoj slu~aj na golemo isku{enie, go stava mladiot ~ovek, koj vo ime na qubovta i o~ekuvanoto dete, prisilno go zbri{uva minatoto, a so toa ja ispi{uva crnata strana na celoto semejstvo. Qubovta e bezuslovna, no ne i qubovta na Kostadin kon bogatata Simka , ~ij tatko postavuva uslov - pari, a toa zna~i pe~alba, otkaùvawe od sebe, od vetenoto i sopstvenata vizija - ìvot, isklu~ivo vo rodnata grutka. Kako da nemal pravo na sre}a, detstvo, mladost, is~ekuvawe na svojot prvenec i spokojna ìvea~ka, ne kako {to ja odredile drugi, no samiot toj. Kako so ~ekan po site negovi èlbi, udira bogatiot, nenasitnik, Jordan, koj osven parite ne poznava i ne priznava druga sre}a. Vo ime na dolgot, Kostadin zaminuva na pe~alba vo edna belgradska furna, kade {to no}nata rabota go iscrpuva i vo gradite ja vsaduva bolesta tuberkuloza. S¢ se uriva, i mladosta i idninata i èlbata da se vidi sinot Kole, komu treba da mu se ostavi amanet - nikoga{ da ne se fati vo pe~albarskoto oro.

Vo najtrogatelnata slika na dramata, koga se vra}aat pe~albarite i koga pred domot na Kostadin zamolknuva pesnata, a deteto Kole se frla vo pregratkite na nepoznat ~ovek, predadena e seta sudbina na pe~albarite i ironijata na tu|inata, decata da ne gi poznavaat svoite tatkovci ili najlo{oto, da ne gi do~ekaat ìvi.

o a t z , ,

o i t a , a a ao o -

j o

o k t a a e a i a i , a a n e o a i a , ¢e

a e ,

1111111111111111111111111111

D

112

Tipi~en primer na srebroqubec, lihvar i skràvec, kakvi {to sre}avame vo romanite od vremeto na realizmot, (Evgenija Grande od Balzak i Gospo|ica od Andri}) pretstaven e likot na ~orbaxijata Jordan, komu parite mu se sre}a, du{a, semejstvo. Bez bel obraz, ja prodava }erkata na onoj, koj }e dade pove}e pari, bez da ima sluh za tu|ite emocii, koi toj vo sebe gi zadu{il so silata na parite i bojata na òlticite, a drugite,onie {to se proizvod na du{ata - emociite, nitu gi poseduval kaj sebe, nitu gi prepoznaval i po~ituval kaj drugite. Li~nata sre}a ne ja gledal vo semejstvoto, no vo blesokot i kup~eto pari, koi so opsesivnata mo} na svoeto veli~estvo, gazat, poniùvaat, beskrajno zatvoraat vo carstvoto- edinstvenoto carstvo kade gospodarot istovremeno e i rob. ôrbaxijata Jordan itro gi namamuval dolìncite, stavaj}i im jamka okolu vratot. So takva jamka gi vrzuva i najbliskite, bez ~uvstvo na grià i sram, za{to zaslepen od blesokot na òltiot metal ne go gleda patot do ~udovi{nata izopa~enost i moralnoto osiroma{uvawe na ~ove~koto vo sebe.

Simka: (mu se frla na Jordana vo noze) Crna zakopaj me tatko, tatko, ne davaj me za Jovan...Kostadin go sakam...

Jordan: (od koga razmisluva) Nema {to, neli e merak, soglasen sum... Samo site svadbeni redovi i adeti da se ispolnat...Slu{aj, Kostadine! Ti si mlad. U{te leta{. Ako rekol gospod da mi bide{ zet, sakam otsega da bide{ poumen. Ne da leta{ kako lastovica. Po ova {to stana ve~erva, da ~ue svetot deka sum ti ja dal Simka bez pari; podobro da go zatvoram du}anot![to e red za moma }e plati{!

Kostadin: Jas pari nemam!

Jordan: Jas }e ti dadam na zaem.

Kostadin: Da se zadolàm? Na tatko i?..Ne, toa ne biduva Jordane!

Jordan: De, de! Trieset liri za Simka i dvaeset za svadba, dosta se. Pedeset liri ne se mnogu...Ima vreme. ]e raboti{, }e spe~ali{, }e mi gi vrati{. Samo, {to e red, red. Soglasen li si? (Kostadin se koleba)

Simka: Soglasi se, Kostadine...Zaradi mene...

... ... ... ... ... ... ... ... ............

Kostadin: [to saka{ so toa da kaè{?

Jordan: Pa sekoj si ima muva na kapata. Toa e jasno re~eno.

Kostadin: Sosem ne te razbiram...

Jordan: Ama sakam da kaàm, deka sekoj si ima dolg na glavata... Sekoj si misli. So red sum zemal, so red i da vratam.

Kostadin: A! Toa zna~i! Koj od kade {to zemal misli i da vrati. Kostadin zet mi ne misli da vrati. Imaj lice Jordane, {to ti e na misla, toa i na usta! Kaj mene e taka, nema drugo!

Jordan: E, de, de! Ako ti rekov, ne te fativ za gu{a...

Kostadin: Podobro e za gu{a!

Jordan :Ne luti se Kostadine, ama mene mi e najdobro, da si imam ~ista smetka. Smetka e toa. Jas sum ~ovek, esnaf, obraz imam!

Kostadin: Ti ima{ obraz! Jas go nemam!

Jordan: [est meseci pominaa od svadbata, ni za dolgot aber ima{, ni na pe~alba misli{...

Slogata, qubovta, sre}ata na rodenata }erka, kako i vnu~eto, ne moàt da gi

rpBtagnpijsi

z

slkb

nr

111111111111112222222Slogata, qubovta, sre}ata na rodenata }erka, kako i vnu~eto, ne moàt da gi

1111111

T b b }

113

zamenat parite, nitu da go nadopolnat namalenoto kup~e pari, dadeno na Kostadin kako uslov i golem zalog za sre}a. Likuva na pobednik koj uspeal da skr{i edno tvrdokorno srce, da go turne vo pe~albarskata arena, od kade go ~eka svojot dolg, a ne i vra}aweto na zetot. Toj ja ispil du{ata na mladiot pe~albar, zemaj}i gi parite kako bedna zamena na eden izguben ìvot, a za nego skapocena kruna, koja bez ~uvstvo na vina, i àl za vnu~eto i }erkata, gordo }e ja nosi vo ìvotot. Negovata svest i ponatamu ostanuva ~ista, za{to se rakovodi od filozofijata deka dolgot si e dolg, nezavisno dali e vo pra{awe ìvotot na najbliskite ili idninata na vnu~eto. Poslednite zborovi na }erkata Simka - pratil pari da go vikne{ dedo ti na zadu{a, zvu~at prokolnuva~ki, so onaa prepoznatliva èstokost vo kletvata na Bojana od istoimeniot raskaz Bojana od Ivan To~ko, kratko, ednore~ivo, a tolku seopfatno: Prokleto! Prokleto! Taa kletva e sinonim na pe~albata i sostaven del od fatalniot kraj na mnogute rasku}eni makedonski semejstva koi na sopstven grb ja po~uvstvuvaa tragedijata na pe~albarskata egzistencija.

Boàna: Tie se !

Simka:Oh, boè! Ne tolku radost odedna{...Srcevo }e mi pukne...(pesnata se zasiluva)

Kole:(Na prozorecot) Mamo! Ide tatko! Ide! Ide!

Boàna: (go gali ) Ide, ~edo! ]e ti donese bak{i{!

Simka: Dojdi Kostadine poskoro! (Pesnata se prekinua. Pauza. Kon Boàna so strav) Zo{to ne peat? [to zna~i toa?

Boàna :(so trpki, pret~uvstvuvaj}i go lo{oto) Nekoj umrel na tu|ina...

Simka: (Kako izgubena) Blizu do nas zamol~ea...(Obete se bez kapka krv, kako od vosok)

Zafir :(se pojavuva na pragot)

Kole:(Tr~a kon Zafira, radosno) Eve go tatko, mamo! (Mu gi opfa}a kolenata na Zafira. Mol~ewe)

Boàna :(Kako ne so svoj glas) Kade mi e sin mi Kostadin?

Zafir:(Mol~i. Potem go vadi od torbata pojasot Kostadinov i }eseto so pari; gi podava)

Simka: (go prima }eseto i pojasot) Ela, Kole...(go pregrnuva Koleta) Tatko ti ne }e si dojde...Nikoga{ ne }e si dojde... Ti pratil pari da go vikne{ dedo ti Jordan na zadu{a...

Boàna: (so {epot kon Zafira) Umre?

Zafir: Umre.

Socijalni elementi

Socijalnite elementi, tie crno - beli podelbi vo op{estvoto i generaciskiot jaz, se osnovnite elementi koi gi determiniraat sudirite. Siroma{tijata izlezot od beskrupuloznite lihvari go bara vo pe~albarstvoto, koe doa|a kako neminovnost da se spasi semejstvoto, da se vrati dolgot. Moralnite padovi i niskosti na siroma{tijata, instinktot na sebeodrùvawe, parite kako protivteà na siroma{tijata, tragikata na pe~albarskiot trud, prokletstvoto na parite- seto toa e slika na socijalnata i op{testvenata sredina, vo koja neminovno rastat i klasnite i generaciskite sudiri.

o o o a a a o a , aa i a

e

o

d

a

i

e n

, d e , a i .

1111111111111133333333333333

K

114

Zatoa dramata e osuda na eksploatatorite i socijalen protest na obespravenite.

Bitovi elementi

Bitovite elementi se neraskinliv del od ìvotot vo celata op{testvena sredina. Folklornoto bogatstvo od pesni i ora, mnogu prirodno se vklopuva vo dramskoto dejstvo, zasiluvaj}i ja poetikata vo ~inot na ispra}awe na pe~albarite, no i tragikata, koga molkot dovolno zboruva sam za sebe. Patrijarhalnite odnosi, isprosuvaweto na devojkata, otkupot kako obi~aj, mentalitetot na na{iot narod da se pomogne vo nevolja, sureduvaweto na domot za sre}no vra}awe na pe~albarite, o~ekuvaweto na podaroci, mnogute blagoslovi i kletvata, koja sama po sebe proizleguva od nu`noto zlo - parite.

&�(#�$�!

Dramata Pe~albari na Anton Panov pripa|a na dramskata literatura, teatarot i na minatoto. Tuka nema dilema. Dilemata e ne{to drugo; kolku toa minato i denes ìvee, vo formiraweto na duhot i svesta na mladiot ~ovek i voop{to na vremeto vo koe ìveeme .

&�"�A�

Napi{i esej - Svetot e mal, kolku {to mojata misla e golema.

Z

B

BFdknnpz

1111111111111144444441111111

Z j bZ

��&��

115

RISTO KRLE(1900-1975)

Me|u trojcata makedonski pretstavnici na bitovo-socijalnite drami, koi tvorele me|u dvete svetski vojni, spa|a i Risto Krle, koj vo literaturata vleguva na golema vrata so dramskiot prvenec Parite se otepuva~ka, a potoa i vtorata drama Antica, koja go nadminuva uspehot na prvonapi{aniot dramski tekst.

Roden e vo Struga kade go zavr{uva gimnaziskoto obrazovanie, posle {to se vrabotuva kako pisar vo op{tinata, no po smrtta na tatkoto, ja napu{til dràvnata rabota, za da ja prodolì semejnata tradicija i raboti kako ~evlar. Izvesen period, rabotel kako tutunski rabotnik vo monopolot vo Skopje, pa vo Hipotekarna banka vo Belgrad, vo ministerstvoto za prosveta, a se penzioniral kako slu`benik vo Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija.

Kako ~len na kulturno - teatarskoto dru{tvo Crn Drim, u~estvuval vo prvata dramska pretstava i toa bil prviot ~ekor na poleto na dramata i teatarot. Ovaa sredba so umetnosta go fascinirala mladiot ~evlar, {to }e stane negov tvore~ki poriv, koj }e go prinuduva da bara motivi {to vo celost }e go otkrijat negoviot talent i na delo }e ja potvrdat negovata opsesivnost so teatarot. Prilikata mu se ukaàla vo edno albansko selo do Podgradec kade {to rabotel kako ~evlar, da go slu{ne vistinskiot nastan za ~edoubistvo, i ovaa slu~ka dlaboko se vsadila vo umetni~kata du{a na Risto Krle, koja vo sebe ja nosel polni pet godini. Rabotata nad dramata Parite se otepuva~ka, ja zapo~nal 1932 godina, a ja zavr{il 1937 godina. Prvata izvedba na scena , dramata ja doìveala na 27. 12. 1938 godina vo Skopje.

Vtorata negova drama Antica, bila izvedena na 25. 01. 1945 godina , a tretata drama, Milion ma~enici moral da ja koregira po intervencijata na vlasta. Posle osloboduvaweto gi objavil dramite Grof Milivoj i Velik-den - napi{ani 1950. Napi{al i avtobiografija.

PARITE SE OTEPUVA^KA Iako dramata Parite se otepuva~ka, generalno ja smestuvame vo bitovo-socijalnite drami, za{to gi sodrì etnografskite karakteristiki na sekoja bitova drama i pe~albarstvoto kako izraz na socijalno-ekonomskata polo`ba na makedonskiot narod, sepak razrabotuvaj}i eden sosema drug element, a toa e sudbinskoto vo ìvotot, ja oddeluva ovaa drama od na{ite bitovo-socijalni drami, tokmu poradi problemot, nare~en -sudbinska tragedija, kako rezultat na ~inot na neprepoznavawe.

Vo prviot ~in, onaka kako {to avtorot ja gradi ekspozicijata na dramata, n¢

'�� (��

o o .

o e .

l o

a e .

-a t , ,

¢

j

1111111111111155555555555555

116

zapoznava so site likovi, koi spontano , bez nikakvo kauzalno povrzuvawe so seto ona {to potoa }e se razviva vo dramata. Toa se: tatkoto Mitre, majkata Mara, sestrata Kata i glavniot lik, An|ele, koi sledstveno na tradicionalnite obi~ai go ispra}aat sinot i bratot na pe~alba.

Vtoriot ~in, vremenski e pomesten posle 20 godini, koga podostareniot An|ele se vra}a doma i po soznanieto deka negovata sestra oformila svoe semejstvo, najprvo posakal da vleze vo nejzinata ku}a. Sestrata i bratot, sosema naivno, sakale da ja preispitaat memorijata na svoite roditeli i da se po{eguvaat na smetka na nivnite godini, kovaat plan kako sinot da se pretstavi pod tu|o ime, kako gostin koj bara preno}i{te.

LIKOVI VO DRAMATA An|ele, Mitre, Mara i Kata, na po~etokot se prikaàni kako siroma{ni, no

~esni i trudoqubivi selani, koi izvorot na svojata egzistencija go gledaat vo pe~albata. Takvi ostanuvaat polni dvaeset godini, nadevaj}i se deka pe~albarskiot trud od koren }e ja promeni nivnata materijalna polo`ba. No, se slu~uva sprotivnoto.Vo naivnata, skoro detska igra i brzopleta odluka na sestrata Kata, koja sakala da se po{eguva so roditelite i napravi eden celosen presvrt na nastanite, no namesto o~ekuvanata humoristi~na pretstava, kulminira fatalizmot, pretstaven niz grozomornoto ~edoubistvo i sopstvenata kazna i presuda-samoubistvo. Roditelite ne go prepoznavaat sinot, no gi prepoznavaat òlticite koi osobeno kaj tatkoto Mitre, ja budat strasta za grabe`, al~nost i ubistvo. Parite raspametuvaat i vo ludosta i pomateniot um, tatkoto Mitre zaborava na posledicite, tatkovstvoto, qubovta, gostoprimstvoto i ~ove~nosta i vo iluzijata deka pred sebe ima ubiec, koj popatno nekogo ubil i krie krvavi pari, bara potvrda na svoeto zlostorstvo. Crvot na somneòt ja nagrizuva negovata psiha i ra|a nova pretstava za sigurno ne~esno zbogatuvawe, (samo 6 godini) nasproti zarabotuva~kata na sinot koj pe~alel ve}e dve decenii, a s¢ u{te ne se vratil. Na toj pat ni{to ne moèlo da go spre~i. Ne zastanuva ni koga go opomenuva soprugata Mara, da se zadovoli so nekoj zlatnik, no predvoden od pomislata deka vo ku}ata imaat zlostornik, koj mora ednakvo da bide kaznet, a vo otsustvo na razum i du{a, posegnuva po ìvotot na gostinot. Prokletstvoto go stignuva po soznanieto deka go otepal sinot.

Mitre: Kako vi be{e na va{ata milost imeto?

An|ele: Aaa... Nikola.

Mitre: E, bre Nikola, si bil na gurbet, si jal gurbetski leb i znae{ kako e . I jas na mladi godini, nemaj}i svoja zemja , argat kaj begovite kako volot za slamata, sum bil vo Bugarija. Drugi vo Romanija, treti vo Srbija...Samo tamu malku odea, pove}eto vo Bugarija, a najmnogu vo Vla{ko, Romanija.

An|ele: I tie {to otidoa vo Bugarija idea golemi Bugari, tie {to idea od Srbija golemi Srbi, samo tie {to idea od Romanija si ostanuva istite. I posle jadi se edni so drugi. Propaganda!.. A {to go propadna vostanieto? - Toa!

Mitre: Vistina taka be{e. Pak eve sega Srbija.

An|ele: I tatko mi e od tie {to se pravat Bugari. I toj bil vo Bugarija

Mara: Od pustata tu|ina {to moè{ da ~eka{? Malku pari...Zatoa pusta tu|ina, te{ka e.

An|ele: A mori, strino, ne e |avolot tolku crn kolku {to go prikaùvaat. Da e taka, sekoj tamu bi umiral i nikoj ne bi se vratil, ama ~ovekot e pojak i od drvo

z{Ks

sppgp

L

~T}ssh~szt~knnvskdd

jsp

Sj

t

D

1111111111111166666661111111

b

117

i od kamen! Posle, vo Amerika ne se raboti kako vo Romanija dewe i no}e, osum saati.Vistina rabotata e te{ka ama posle ima{ slobodno vreme {to saka{ da pravi{: odi{ vo teatar, odi{ vo kino, odi{ vo park... Jadeweto ubavo, me gleda{ mene? I da re~eme, ne e lo{o. Sekoja rabota e te{ka!Da sedi{ e lesno. A nikoj ne sedi, ako ne raboti so sngata, raboti so mozokot!

Mitre: Mitrejce, ja posteli mu ti na Nikola, ~ovekot si e umoren, moèbi saka da si legne. Ni go zadràvme so gajlinata na{i...

Mara: Vistina, vistina...Neka pro{teva.

An|ele: I jas sum umoren, i vie ste umorni... (Mara izleguva desno) (Vadat cigari zapaluvaat obajcata) Poveli!

Mitre: Ti spe~ali nekoj manger za da gi zaraduva{ tvoite?An|ele: (mu go pokaùva so rakata kufer~eto) Ete ova e s¢.

Mitre: Belki i mojot ne{to }e donese...

An|ele: [tom bil tolku godini otiden bezdrugo }e donese. Ti iskrivi ja kapata!

Mitre: E, ako donese... (se potsmeva)Mara: (vleguva) Gotovo ti e. Ako saka{ moè{ da si legne{.

An|ele (go soblekuva paltoto i go ostava na minderot) Kako sum umoren od patot, sega koga }e legnam i vedna{ }e zaspijam kako zaklan. (izleguva desno)

Mitre: (ja zema Mara za raka i ja vodi i go pokaùva maloto kufer~e, spokoen) Eve ova kufer~e re~e mu bilo so pari.

Mara: Ubavi pari spe~alil, da si gi }erdosa, I nas so zdravje da ni dojde An|ele i da ni donese, i nie da si imame. Si rabotel so um...Mitre: (Mu zablazuva i so interesirawe go gleda kufer~eto) E, i deteto na{e so um ima raboteno, ama ne se znae {to }e donese.

Mara: Kolku }e donese tolku, samo pobrgu neka si dojde. Ajde sega da si legneme.Mitre: (ne trgnuvaj}i gi o~ite od kufer~eto) Taka e. Odi posteli, eve sum, }e dojdam.

Mara: Ajde idi, {to ima, vedna{ }e postelam (izleguva)

Mitre: (go potkreva kufer~eto) More {to bilo te{ko! [to para axiba, ima doneseno? (saka da go otvori) Zaklu~en bil. Se razbira, para ne se ostava nezaklu~ena. E bi sakal da vidam {to para e...(bara klu~ vo paltoto i od kako go nao|a, otklu~uva, no koga go podiga kapakot i nekoi rizi ,o~ite neobi~no gi otvora i pa|a - sednuva pred kufer~eto) Iiii!..Zlato!.. Zatoa bilo zaklu~eno so trista matrakuki...(vleguva Mara i ñ gi pokaùva)

Mara: Breee... stra{na para donesol!... Kako gi pe~alel, kako gi pustel {kretinskite!

Mitre: E, para spe~alilo ku~eto! Koga go potkrenav i vidov deka e te{ko, si misliv deka e srebro, a toa, èno, zlato! I~ na zlato ne mi otide umov!

Mara: Treba da gi ima najdeno...

: I e

a

i

a

a

m

a , d

l

v

r

1111111111111177777777777777

d ! P A b t R j d } t

118

Mitre: Ne znam bogami, ama stra{na para donesol(zema cigara od tabakerata koja An|ele ja ima ostaveno na minderot, pali i pu{i, ra{etuvaj}i se po sobata, kako netokmu vo umot)

Mara: Ajde da si legneme.

Mitre: (se trgnuva) ]e legneme de!(se ra{etuva so dolgi ~ekori nerven i vo dlaboki misli)

Mara: (go gleda za malku vreme i odi go fa}a za raka) Ajde da si legneme! [to }e sme sedele!...

Mitre: (i ja osloboduva rakata i ja turnuva Mara od sebesi)ûv!... (odi i naslu{uva na desnata vrata kaj {to e An|ele) Spie!... @eno spie!

Mara: Legnal za da spie.

Mitre: (odi pak go potkreva kapakot od kufer~eto i na Mara koja mu zastanala nad glavata) Mitrejce, èno...{to veli{?Mene mi se izme{a umov!.. Ova e para!.. Para e, ne e igra~ka!

Mara: (sfa}aj}i mu gi mislite da bi go spasila od stvorenata situacija mu sugerira) [to da ne saka{ da mu zeme{ nekolku òlti?

Mitre: Ne znam {to sakam (ja zema glavata vo obete race) glavata mi e kako butin (sednuva na golemiot kufer, pokraj maloto i o~ite ne gi trgnuva od nego) Breee...ku~e dete.Za malku vreme {to para spe~alilo!Kaj go natera vragot da dojde, }e me stavi vo nekoj grev...

Parite se otepuva~ka - ubivaat koga otsustvuva razumot, a nadvladuvaat ludosta, al~nosta i sebi~nosta, koi za ~as sudbinski mu presuduvaat na celoto semejstvo. Ni traga od ~ove~nost, gostoqubivost, soàluvawe, tatkova grià i roditelsko soìvuvawe so dojdenecot. Samo sjajot na zlatoto, al~nosta, srebroqubivosta koi ja predizvikuvaat fatalnosta {to sama se udira od nivnite glavi, da kazni, prevospita i naplati so silata na istiot grev - ̀ ivot za ̀ ivot. Samo majkata Mara s¢ u{te razumno stoi pred blesokot na zlatoto, zo{to vo nea pulsira nezapirlivata misla za sinot, pa predvodena od toj maj~inski instinkt ostanuva prisebna, no nemo}na da razubedi edna ve}e pomatena svest koja glave~ki se vturnuva vo propast. Skr{enoto maj~inoto srce ne moè da ja preboli zagubata, a tatkoto ne moè da ja prifati vistinata ~ij kreator be{e samiot toj. Pomatenata glava se izbistruva vo docen mig, no dovolno na vreme da ja pobara soodvetna kazna za sebe.

Elementot na neprepoznavawe

Vo dramata Parite se otepuva~ka, Risto Krle pravi otstapki po odnos na na~elnite obele`ja na realizmot zatoa {to voveduva nov moment - igra na sudbinata, so {to ovaa drama potsetuva na anti~kite drami - tragedii, kade {to mnogu ~esto se sre}avame so elementot na neprepoznavawe (Car Edip od Sofokle). Ovoj motiv na neprepoznavawe go sre}avame vo dramata na Alber Kami - Nedorazbirawe i vo dramata êst na Vasil Iqoski. Kaj Kami, neprepoznavaweto e svrzano so majkata i sestrata, koi ne go prepoznavaat bratot, a kaj Risto Krle, roditelite ne go prepoznavaat sinot. Vo dramata êst od Vasil Iqoski, neprepoznavaweto se odviva na relacija majka - èna - sin(soprug). Prviot teoreti~ar na tragedijata - Aristotel veli: najtragi~ni se onie drami, vo koi krvta stanuva protiv svojata krv.

Ne stanuva zbor za pozajmuvawe na motiv, no koincidencija {to pokaùva deka vo razni literaturi i epohi go sre}avame istiot motiv, koj neminovno doveduva do fatalen kraj.

MAn

M

Mm

Ms

Md

M

Mgn

M[

M(dv

aNspnspvnbj

E

nssn^kV`s

vf

1111111111111188888881111111

M N b g t p d ( b jM

119

Socijalni elementi

Samiot naslov i mototo na dramata ja otkrivaat mo}ta na parite, nivnata dominantnost, osnovnata potreba za egzistencija, no i al~nosta kako motorna sila, koja sama po sebe ja nosi nesre}ata. Siroma{tija i pari - dve sprotivstaveni strani, sekoja so svoi belezi. Siroma{tijata koja znae za ~esnost, po~it, rabota, pe~alba, i topol dom. Parite koi raspametuvaat i kobat i se udiraat od sopstvenata glava.

Bitovi elementi

Bitovite elementi proizleguvaat od obi~aite za ispra}awe na pe~albarot, pobo`nosta, veruvaweto vo svetecot na ku}ata, polnata sofra, {to go simbolizira vra}aweto doma, isturaweto voda za dobar pat, nezaklu~enata porta, blagoslovite na majkata, sueverieto so crnata ma~ka i zgasnatoto kandilo, samoubistvenoto kaewe na tatkoto, kletvata na majkata Pusti pari. Otepuva~ka ste vie.

&�(#�$�!

Zna~eweto na dramskite avtori i nivnite dramski tekstovi e vo toa {to na najpogoden na~in, vo isklu~ivo te{ki uslovi go afirmiraa na{eto folklorno bogatstvo, narodniot govor i go odrazija bitot i nepokorot na svojot narod.


Vo koj period e pi{uvana dramata 1. Makedonska krvava svadba?

Koi se karakteristikite na bitovo-socijalnite drami?2.

Koj literaturen rod e zastapen vo periodot me|u dvete svetski vojni?3.

Koj e osnovniot motiv vo dramata 4. Pe~albari?

Zo{to Kostadin se sprotivstavuva na pe~albarstvoto?5.

Zo{to parite se optepuva~ka?6.

Na koj vid drama potsetuvaat 7. Pe~albari, Parite se otepuva~ka i Makedonska krvava svadba?

Na koj vid potsetuva dramata 8. ôrbaxi Teodos?

Koj obi~aj go sre}ava{ vo dramata 9. ôrbaxi Teodos?

Dali ste pro~itale druga bitovo-socijalna drama?Koja? Napravi 10. sporedba.

Vo koi drami gi sre}avame elementot na neprepoznavawe?11.

, a .

i

, a a a

1111111111111199999999999999

S j

120

KOSTA SOLEV RACIN(1908-1943)

Vo na{ata literatura Kosta Racin vnese eden nov svet, edno novo ìvotno podra~je i so toa ne samo {to si sozdade dlaboka kreativna podloga za svojata umetnost, tuku sozdade li~en prostor, trajno obeleàn so nametnatata socijalno-revolucionerna tematika, koja stana negova op{ta prepoznatlivost.

Ko~o Racin ñ pripa|a na generacijata makedonski poeti i pisateli, koi tvorele me|u dvete svetski vojni. êlnoto mesto sekako mu pripa|a nemu, zatoa {to gi postavi temelite na sovremenata makedonska literatura i zatoa {to so svoite Beli mugri stana za{titnik, glasnogovornik i umetnik na obespravenata rabotni~ka klasa, koja vo godinite pred NOB, baraj}i ja socijalnata pravda, se identifikuva so likot i deloto na Ko~o Racin.

Kosta(Ko~o) Solev, poznat pod psevdonimot Racin, roden e vo 1908 godina vo Veles, vo rabotni~ko semejstvo. Od materijalni pri~ini go napu{til obrazovanieto, prodolùvaj}i ja tradicijata - grn~ar,kako najstar sin od {estte deca, so cel da obezbedi egzistencija na semejstvoto. Mnogu mlad

se vklu~uva vo naprednoto rabotni~ko dvièwe, a potoa stanuva i rakovoditel na SKOJ vo Veles. Posle IV kongres vo Drezden, kade u~estvuval kako delegat na KPJ, zatvoren e vo Split. Po izleguvaweto od zatvorot, doa|a vo Skopje(1932), kade raboti kako kamenorezec na novogradbite. Ilegalno go pe~ati vesnikot Iskra, poradi {to povtorno e zatvoren vo Sremska Mitrovica.Za vreme na bugarskata okupacija, bega od internacija i se priklu~uva kon partizanite. Zaginal na 13 juni na planinata Lopu{nik vo zapadna Makedonija, pod nerazjasneti okolnosti.

Ko~o Racin so golema upornost se borel da gi ostvari svoite ìvotni celi i ideali. U{te od najrana mladost, gi po~uvstvuval nevoljite na te{kiot argatski ìvot. Kako dvaesetgodi{nik, rabotej}i za gola egzistencija, napi{al: Jas sum rob na gospodarot, koj{to za gotovi pari ja kupuva mojata snaga. Nikoga{ ne se pomiril so taa stvarnost i zatoa go odbral patot na revolucioner i poet koj otvoreno }e se bori i }e progovori za nevoljite na svojot narod.

KNI@EVNO TVORE[TVOZad sebe Racin ostavil raznoobrazno literaturno tvore{tvo iako ̀ iveel samo

35 godini. Racin be{e poet, raskaùva~, kriti~ar, publicist.

Najzna~ajno delo proizlezeno od peroto na Racin, e zbirkata Beli mugri, otpe~atena ilegalno vo dekemvri 1939 godina vo maloto grat~e Samobor blizu Zagreb. Policijata go zabrani nejzinoto rasturawe, no taa preku tajni kanali, sepak dojde do racete na makedonskite ~itateli. Ovaa zbirka, ima posebno zna~ewe za istorijata

(�� )�� '*��

sSzkpoL

i`gti

K

3

oPr

1212121212121200000001111111

121

na makedonskata literatura, zo{to e prva kniga pesni na makedonski jazik i so nea zapo~nuva novo poglavje vo makedonskata poezija. Racin na ovaa zbirka rabotel od 1936 godina. Zbirkata vkupno ima 32 stranici so 12 pesni i e vistinska antologija na bolkite i stradawata na makedonskiot narod. Glaven junak vo negovata poezija e crnotrudoviot narod. Kako crvena ni{ka, niz site pesni se provlekuva obvinitelnoto pra{awe:

I koj razdvoi, i koj razdvoi,

~ovek od ~ovek so yid,

i koj napravi i koj napravi,

~ovek na ~oveka- rob?

Godinite od 1936 do 1941 pretstavuvaat eden od najzna~ajnite periodi vo makedonskata kulturna istorija, period koga se postavuva osnovata na sovremenata mekedonska literatura. Toa se godini koga Racin go sozdava svoeto najzna~ajno delo, koga go dava svojot najzna~aen prilog na na{ata nacionalna kultura, pojavuvaj}i se na istoriskata scena kako eden od tvorcite na taa, nova prerodba na makedonskata literatura.

Ko~o Racin e osnovopolo`nik na sovremenata makedonska poezija. Toj e naroden poet, za{to celoto negovo tvore{tvo e posveteno na toj stradalni~ki narod. Od najranata mladost poteknuva zbirkata Antologija na bolot, koja ostana vo rakopis. Ovaa neobjavena zbirka ima intimen karakter, bidej}i gi otkriva mom~e{kite kopneì i qubovni zanesi. Sepak, knièvnoto debitirawe na Racin se povrzuva so negovata prva pesna Sinovi na gladot i prozniot sostav Rezultat, koi vo sebe go nosat silniot socijalen protest na dvaesetgodi{niot grn~arski rabotnik. Prvite stihovi gi pi{uval na srpski jazik kako i pesnite koi potoa sledele: Snaga, Vo predve~erie, ̂ eli~en stroj, Od fabrikata, so koi upatuva revolt kon eksploatacijata na crnotrudoviot narod, no dava i svoja vizija za noviot, praveden svet.

Prva pe~atena pesna, napi{ana na makedonski jazik e Do eden rabotnik (1936) so koja pesna, vo godinite na nacionalno ugnetuvawe, progovori so makedonskiot zbor, koj ponatamu stana umetni~ki zbor na eden roden liri~ar.

Samo Ko~o Racin, koj i samiot poteknuva{e od siroma{no, zanaet~isko semejstvo, moè{e avtenti~no da ni ja prikaè surovata vistina prebolna, prete{ka i pregolema da se sobere vo malata poetska kni{ka Beli mugri.

Godinata 1939 kako i godinite pred nea i po nea, se godini na vrven izraz na stremeòt i afirmacija na makedonskata nacionalna kultura. Vo taa mala kni{ka do najsilen izraz dojde socijalnata problematika na toga{nata makedonska stvarnost- te{kata ekonomska polo`ba, socijalnata i klasnata razdelenost, koi kako vè{tena lava od poetovoto srce se isturija vrz dvanaesette pesni na Beli mugri. So zbirkata Beli mugri,Ko~o Racin se dokaà kako vistinski socijalen i revolucioneren tvorec na makedonskata poezija. Pojavata na Beli mugri treba da se sogleda vo sklopot na op{topoliti~kite nastojuvawa na na{iot narod, za ostvaruvawe na nacionalno-politi~ka sloboda, kako neposreden rezultat na tie nastojuvawa, kako nivna izrazita manifestacija na knièven plan. Ovaa zbirka pesni predizvikuva osoben interes so toa {to pretstavuva eden od prvite obidi da se sozdava umetni~ka poezija na makedonski jazik. Beli mugri se vesnik na budeweto na eden kulturno zaostanat narod, koj vo borbata za poaren ìvot sozreva, za sozdavawe na svoja nacionalna kultura. Ovaa mala zbirka pesni doa|a kako odgovor na raznite tvrdewa {to odat kon

a d a e o

o a , e a

n d . e o o e o a

) ,

o a

a o - a a c a -a s a

t a n

B

m

1212121212121211111111111111

j

122

toa da go osporat postoeweto na makedonskiot narod i negoviot jazik- pi{uva{e neposredno po izleguvaweto na Beli mugri belgradskoto napredno spisanie Mlada kultura -pritoa ocenuvaj}i go najto~no kulturno-istoriskoto i politi~koto zna~ewe na pojavata na Racinovite makedonski pesni.

SOCIJALNI MOTIVIVo negovata poezija doa|a do najsilen umetni~ki izraz socijalnata problematika

na makedonskata stvarnost. Taa dominantnost na socijalnata problematika, im odreduva na Racinovite poetski tekstovi posebno mesto vo na{ata predvoena poezija. Vo najtemnite crnila na sekojdnevniot argatski ìvot, kako fakel blesnuva pojavata na Beli mugri - slika, ogledalo, bolna vozdi{ka i krik na napateniot narod, no pred s¢ kako potvrda na vremeto i surovite op{testveni normi koi so kam{ikot na nepravdata, udiraa po najkrotkiot i najbedniot. Racin e najsilen vo socijalnite motivi, zatoa {to toj e glasot na argatskiot narod, onoj obespraven, eksploatiran i pogubuvan vo fabrikite, tutunovite poliwa, rudnicite, pe~albarskite pati{ta i tu|ite beli dvorovi. Zatoa toj e na{iot najgolem socijalen poet, koj premnogu ja znae{e takvata sudbina, tolku sli~na i prisutna vo negoviot dom i negovoto srce. Kakva simbolika! Beli mugri vo sonot, a vo realnosta samo jato crni gavrani, sinxir crni denovi, koi teàt i vle~at kon zemjata i grobot. Pesnata Denovi e sinonim na argatite, koi o~ekuvaa porozov vek, neguvaj}i nade` deka utroto }e ja promeni ìvotnata sudbina. Kakva ironija?

Za tu|i beli dvorovi

Kopaj si crni grobovi

Belinite na denono}nite èlbi i vizijata na svoite pati{ta, gi daruvaa na drugi, a za niv ostana crniloto kako crn orden na smrtta. Poetot go prokolnuva takviot ìvot nedostoen za ìvot ~ove~ki.

Aj pust da e

pust da bi ostanal ìvotot ku~e{ki

Negovata ropska sudbina bila predodredena, ve~na, nepromenliva i pomirliva. Sinxirot vle~el vo nedogled, teèl i bolel kolku {to teèla i nepravdata, molbata i kletvata, visoko i molbeno izvi{eni do neboto. Nevoljite na narodot ne se pro~itani ili usvoeni vistini, tuku surov ìvoten pat i dlaboko li~na ispoved i doìvuvawe. Taka spontano, so razbranuvana du{a, poetot }e re~e:

Kako na vratot |erdani

Niski kamewa studeni

Taka na ple{ki denovi

legnale ta nate`nale

Zaludno veruvale vo utroto deka }e donese nova promena i tokmu zatoa so pesna trgnuvale na rabota o~ekuvaj}i deka utroto }e gi pretvori i denot i ìvotot vo pesna. Razo~arani od edna pogolema izmama, bolni, umorni, bez zbor, se vra}ale nazad, porazeni i od nade`ta i od povtoruva~kata vistina koja gi izneverila i stanala nivna sekojdnevna neizbe`nost.

@oltozlatnite poliwa teèle so svojot rod, no teèla i makata na tutunobera~ite, svesni deka nieden kantar ne moè da gi izmeri nivnite maki. Kako bedna nagrada za dolgogodi{niot trud ja dobivale tuberkulozata - te{ka, olovna kruna,

tnkz

S

noVnku{fdsBtoK

dt

SkiT

ppps

tb

1212121212121222222221111111

t d g p t p t t d t d g t j pt

123

da gi potseti deka taa e nivna neminovnost i ve~en sopatnik. Racin mnogu slikovito ni ja predava makotrpnata berba na tutunot. Vo sekoj list, tutunobera~ite vgraduvaat svoja prikaska gorka na ìvotot klet, naniì bezglasno, a tolku jasno. No trudot e ukras na nivniot ìvot, izvor na egzistencija, hranitel na semejstvoto. Ne boli denono}niot trud, no boli nepravdata i sudbonosniot den koga kantarot ne~ujno go nosi nivniot trud.

Ta ne znae{ li

Denot li dojde toj da se meri

Merka mu nema, a v gradite dlabi

Bez da se zapre, bez dno da najde

I nesakaj}i, sama se kreva

furijata

Besot raste i prinudno stivnuva vo nivnite du{i, gor~liv i bezglasen, kako i bogovite da zamol~ele pred makata i vistinata na tutunobera~ite. Samiot naslov, Tutunobera~ite se identifikuva so sevkupno napi{anoto na Racin, idejno i tvore~ki, neraskinlivo, svrzan so sudbinata na svojot narod. Tutunobera~ite se reakcija na bezmilosnoto i nepodnoslivoto eksploatirawe, na denot koga mizerno se pla}a neizmerno te{kiot denono}en trud - eruptivno izbivaat vo spontan bunt i protest. Izrazot kantarot studen e sinonim na bezdu{nosta, a potenciraweto na izrazot potta, ne e samo poradi rabotata i makata, no i poradi onaa studena pot {to gi obleva vo momentot koga kulminira bezdu{nosta kon seto nivno ̀ olto zlato, ~ija nemerliva vrednost, se stava pod nozete na eksploatatorskata ~izma.

Pesnata Pro{tevawe, Racin im ja posvetil na pe~albarite. Vo golemiot grad, pe~albarot e rob, tro{ej}i ja svojata snaga po tu|i palati. Zad nego ostanuva sakanata da go dotkae nevestinskoto ruvo. Taa kako argatka vo monopolot isto kako i nego, ja ~uvstvuva eksploatacijata. Edinstveno {to im preostanuva e nade`ta vo podobro utre.

I ima, ima - radost golema

Radost dlaboka vo temninata

Da sveti{ Velo, àr da se stori{

Vo borba grob ti du{a zema

.

REVOLUCIONERNI MOTIVIRevolucionernata poezija na Racin (Kopa~ite i Tatun~o) oven~ana so

heroizmot i sebeodrekuvaweto, }e nametne junaci koi znaat samo eden pat - patot na borbata. Toa go kaùva vo pesnata Tatun~o - edna sintetizirana ispoved na najpotresnoto, no i najubavoto i najsvetloto vo letopisot na edna te{ka narodna istorija. Taa ispoved pokaùva deka borbata za sloboda, za onoj {to ja vodi, e negov ìvot , negovo stradawe negov podvig, ispoved i pred s¢ postoewe. Ovaa pesna dokaùva deka smislata na ìveeweto se pronao|a vo smislata na vrvnata li~na sre}a, no na drugata strana ostanuvaat onie, koi pomirlivosta so te{kata sudbonosna vistina, ja prifa}aat kako svoja filozofija i ja ostavaat vo nasledstvo na generaciite.

Kako revolucioneren poet, svojot glas i povik na borba, protiv eksploatatorite, Ko~o Racin najgrlato go kreva vo pesnata Kopa~ite

o t t i o

o ,

i e o i a o a

, a ,

o

o t a a v a a a

,

j

1212121212121233333333333333

R

124

Se k’ti no}ta crna

Se ruti karpa mrak

I petli v selo peat

I zorata se zori

Nad karpa v krv se mie

I temninata pie

Silno svetnal den

Racin e nepomirliv so sudbinata koja tivko tleela vo karpata na mrakot od kade treba da pukne i silno da svetne denot na pobedata. Toj povikuva da se preora, preobrazi zemjata, da se zdruàt site kopa~i od celiot svet za{to dru`bata i edinstvoto, se silata koja }e go urne kapitalizmot i }e ja rodi belata mugra na slobodata. Toj go ute{uva narodot deka ne e sam, poroben i eksploatiran, deka takvi gi ima mnogu, milioni stradalnici, koi treba da se obedinat i so kopa~i vo racete, odnosno so borbeniot duh koj e najsilnoto oru`je, da mu pokaàt na svetot deka pove}e ne moàt da ja trpat temninata na mrakot, no baraat da se razbie karpata na ropstvoto i tiranijata i silno da svetne denot na slobodata. Kopa~ite e silna i impresivna vizija na is~eznuvaweto na temninata i ra|aweto na mugrata na noviot den. Vo ime na narodot na crniot trud, vo ime na robovite i idnite neimari na noviot svet, poetot pora~uva:

Da bide ~estit denot

I prvata ni stapka

U prviot ni vek

I ne moè da se oddeli, dali Racin e sinonim na tutunobera~ite ili kopa~ite ili Lenka, no edno e sigurno oti toj e glasot, du{ata i srceto na site niv, sploteni vo edno ime- proleterijat.

ELEGIJAElegijata Lenka e primer za edna prerano zgasnata mladost, nedotkaena

nevestinska ko{ula i neispolnet mominski son. Mnogu Lenki bile rodeni za gradi kitki rozovi, a stanale `rtvi na modernata eksploatacija. Prerano zgasna taa ubavina, pla}aj}i preskap danok na bedata i eksploatacijata. Racinovata Lenka e pametnik na edna `rtvuvana mladost, eden nedotkaen ìvot kako {to nedotkaeni ostanele nevestinskite darovi na mnogute makedonski devojki. Trigodi{nata agonija na Lenka e bitka so vremeto i bitka so neumornata eksploatatorska rabota. Sekoja godina kako par~e ̀ ivo meso kine od teloto na Lenka. Ubavinata, mladosta i zdravjeto- tri atributi na eden nadeèn ìvot, koj zgasnuva pred o~ite na mo}nite i bezdu{nite krvopijci, no i pred zanemenata usta na pokorniot narod, koj bezglasno ñ se predaval na istata sudbina. Pesnata e elegija i opelo nad grobot, vo koj zgasnala ubavinata, sveìnata i belinata na nevinoto mominsko lice, rodeno za podobri vremiwa. Celata priroda so~uvstvuva so zagubata i tragikata. Nemo, prostum, stoi vremeto, a veterot ja pee najta`nata elegija za poslednoto zbogum.

I no}e koga mese~ko

Grob i so svila vie{e

Veter~ok tiho nad nea

àlna i taga ree{e

kpesgonivnp

ie

E

nkupongtknspp

1212121212121244444441111111

S ’t }t

125

@estokata realnost ra|a pra{awa, koi imperativno baraat da se otkrijat i da se sogledaat pri~inite na tie maki, zla i nepravdi i da se najde patot za nivnoto razre{uvawe. Kolku bolka i kolku tragika ima vo trite zavr{ni stiha? Ovie stihovi kaj sekoj ~itatel ja razbranuvaat emotivnata vnatre{nost, taka {to samo po sebe se nametnuva retorskoto pra{awe:

Zo{to mi, zo{to ostana

Ko{ula nedotkaena?

Ko{ula be{e darovna.

Poetot se pra{uva sebesi i ~itatelite, zo{to moralo taka da se slu~i, zo{to smrtta i tuberkulozata, rasku}enite proleterski ku}i, stanaa crn amblem na mnogu devojki. Nivnoto darovno platno ostanuva nedotkaeno kako i ìvotot daden vo zalog za idninata na novite generacii koi sigurno nema da ja do~ekaat istata sudbina.

Racin, prirodno ne moèl da ostane indiferenten kon seto ona {to bilo sekojdnevie na na{iot narod, no kako slikar, umetnik so pero i zbor, toa sekojdnevie go preto~il vo pesna. Bedata, potrebata od korka leb, ìvotot na nalani i ostaveniot nevestinski razboj, ne moàt da bidat ukras na edno vreme i eden ìvot.

Racin kosmopolit Poezijata so magijata na zborot, moè da bide najgolem ukras, bogatstvo

i svedo{tvo na eden narod, koj golemiot tovar na makata, go prifa}a olesnuva~ki, zaradi silata na duhot, koj izvi{uva i otvora beskrajni, kosmopolitski {iro~ini, da se prifati univerzalnoto - ~ove~koto. Pesnata Pe~al e klu~ot na Racinovoto i narodnoto srce. Taa e mo}en govor i mo}na metafora na edna senarodna, pravedna du{a.

Srceto puka obra~i

I pliska zname alovo

Srceto {to se otvora

I {iri {irno {iroko

Celiot svet da zagrne

Poetot so seta svoja qubov bi moèl da go pregrne celiot svet. Srceto nema {irini i dlabo~ini. Ima bezgrani~en prostor za sekoj ~ovek, koj po profesija e argat, a po du{a stradalnik. Herojot na novoto vreme ne se saka samo samiot sebe - toj gi saka site {to imaat pravo na ìvot. Toj optimizam e proekcija kon za~ove~eniot ~ovek na sega{nosta i idninata.

Qubov za ìvot ~ove~na

Vo vija gradi argatski

Racin dokaà deka i vo vreme na dehumanizacija, ~ove~koto s¢ u{te ìvee vo ~ovekot, deka s¢ u{te ne e uni{tena mislata na Maksim Gorki:ôvek- toa zvu~i gordo.Pobedata }e bide negova i svetot }e bide svet na edno o~ove~eno ~ove{tvo.

Racin be{e poet, borec i vizioner. Negovite Beli mugri, negovata vizija za praveden i sloboden svet, nabrgu po negovata smrt se pretvorija vo realnost.

Jazikot i stilot vo poezijata na RacinVo poezijata na Racin, jasno se gleda silnoto vlijanie na narodnata pesna.

Koristej}i gi motivite, folklorot, poetskite sredstva i versifikacijata na

i o i e

o u g

o e t

o , ,

o a

a , a a

o .

a

. a

121212121212125555555

r j f r r r f j

5555555

@ | b j

126

narodnata pesna,toj uspeal tvore~ki da gi iskoristi ekspresivnite mo`nosti na narodnata pesna i da sozdade svoj, tipi~en Racinov izraz. Narodnata pesna Racin ja koristel kako jazi~en fundament vrz koj gi gradel svoite sosema novi socijalni sodrìni i poraki. I vo versifikaciska smisla, toj ja upotrebuva metrikata, karakteristi~na za narodnata poezija. Vlijanieto na narodnata pesna kaj Racin ne e slu~ajno i stihijno, tuku toa e svesno odbirawe na patot do sopstven, silen, sugestiven i klasi~no odmeren i pre~isten poetski izraz. Na toj izraz dodadena e metafori~nosta i simolikata koi ja odreduvaat racinovskata sposobnost da se dade figurativno zna~ewe na zborot, kakvo {to zna~ewe bara samiot poetski izraz. Racin pi{uval na svojot vele{ki govor, koj govor podocna, pokraj prilepskiot i ki~evskiot, stanuva osnova na makedonskiot literaturen jazik. Po odnos na morfolo{ko i sintaksisti~kite osobenosti, kaj Racin se zabeleùva trudoqubivo odbirawe i sistematizirawe na karakteristikite na narodniot jazik, Toj napravil ogromni napori da gi obedini makedonskite jazi~ni celini vo eden jazi~en sistem, so koja na sovremen i umetni~ki na~in gi iznesuva svoite poraki vo edno mnogu te{ko vreme koga za toa nemalo uslovi.

Ciklusi pesni

Pokraj spomenatite pesni, zbirkata sodrì i dva ciklusa pesni: Elegii za tebe i Na Struga du}an da imam. Vo prviot ciklus, Racin otvoreno go postavuva pra{aweto na presmetka so eksploatatorskata sila, dodeka vo vtoriot ciklus, pokraj o~ajot i bolkata, blika eden prevoshoden lirizam od merakot i potrebata da se bide gospodar na svoeto.

Na Struga du}an da imam

Na kepencite da sedam

Da vidam samo da vidam

I na kepenokot da umram

Prikaùvaweto na zanaet~iskata tragika, Racin go iskaàl vo pesnata Na Struga du}an da imam. Pod naslovot na ovaa pesna kako moto e postavena narodnata poslovica zanaetot e zlaten. Toa e ironija, potsmev na edno nepovratno vreme, koe nemilosrdno se osloboduva od staroto, bez sekakvi skrupoli za negovata idili~na primamlivost. Vremiwa te{ki dojdoa i u{te pote{ki nesre}i- se krikot na te{kata bolka, Vo spomenot na minatoto koe e iluzija, nasproti sega{nosta, treba da se stopi makata na denot, koj ne e ve}e niven, no ne~ija tu|a ìvea~ka.

PROZATA NA RACINOnoj {to go poznava Racin vo poezijata, }e go prepoznae i vo prozata.Dosleden

na svojata vnatre{na integralnost, Racin ostanal svoj i vo dvete razli~ni poliwa na svojata intelektualna preokupiranost. Tematski, prozata, vo mnogu ne{ta se poklopuva so motivite i inspiraciite na negovata poezija, determinirani od istoto vreme i istata sudbina. Kako prozaist Racin debitira vo 1928 godina so avtobiografskiot sostav Rezultat. Vo ovaa novela, vo duhot i stilot na socijalnata literatura so revolucioneren patos i so eseisti~ki priod, ja izrazuva svojata ispoved za te{kata sudbina na rabotni~kata klasa i nejzinata borba za egzistencija. So avtobiografski karakter se i novelite Eden ìvot i Radosta e golema vo koi go istaknuva aktivisti~kiot odnos na ~ovekot kon ìvotot i negovata verba vo pravednata borba za podobar ìvot.

Najzna~ajna i umetni~ki najizdràna e novelata Vo kamenolomot, (1932) za koja ja dobiva nagradata na zagrebskoto spisanie Literatura. Racin go razrabotuva problemot i polo`bata na rabotni~kata klasa, nejzinata obespravenost, a idejnata

nnkiztijkklRncs

C

tpog

Spnpbm

P

nssisrskaz

kp

1212121212121266666661111111

j

127

poraka e da se osudi eksploatacijata, la`niot patriotizam i negriàta na rabotodavcite za za{tita na rabotnicite. Tuka gi prepoznavame moralnite i idejnite pozicii na Racin, koj dokaùva deka parata e pojaka od svesta. Parata ja ima silata da drì vo pokornost. Taa gospodari so svetot, a ~ovekot e nejzinata senka. Onoj {to gi ima parite, gi zasenuva drugite.

@ivotot vo kamenolomot e teòk, surov, tragi~en, no so tek na vremeto kaj rabotnicite se ra|a edna nova svest - koja }e gi preobrazi , transformira vo vistinski revolucioneri protiv klasaniot neprijatel. So toa ja izrazuva svojata uverenost deka nikoga{ i nikakva spogodbata so eksploatatorite ne moè da ima, no deka ne e daleku vremeto za promeni vo op{testvoto, koi moè da gi izvr{i samo klasno osoznaenata rabotni~ka klasa.

Bankarot Krsti} e tipi~en pretstavnik na eksploatatorskata klasa, emanacija na zloto vo toga{nata buròarska stvarnost, izraz na nejzinata antisocijalna, antimoralna i antihumanisti~ka realnost. Negovata ne~ove~nost se projavuva vo najstroga forma, koga drobilkata na kamenot prestanuva da raboti, za{to gi somlela ìvotite na trojca rabotnici, ~ija smrt za nego bila sitna, bezna~ajna slu~ka i poradi toa, rabotata nikako ne smee da trpi. Vo negoviot lik, Racin inkarniral antipod na ~ovek, na s¢ {to e ne~ove~ko vo ~ovekot.Zatoa siot svoj gnev i omraza, Racin gi istura vrz nego kako ~ovek-ma{ina, bez ~uvstvo, bez sovest, poln so zloba, grubost i nad s¢, golem materijalist.

Preku likovite vo prozata na Racin, se zapoznavme so negovite ~uvstva, za originalna, realisti~ka opservacija i so introspektivno psiholo{ko sogleduvawe na li~nostite.

Vo proznite sostavi-noveli Tatko, Zlaten zanaet, kako i vo po~etokot na nedovr{eniot roman Afion, Racin pokaùva interes za beletristi~ko fiksirawe na eden socijalno-ekonomski problem, koj se javuva kako silna ilustracija za radikalnite promeni vo ̀ ivotot i vo psihata na eden del od negoviot narod. Toj problem e izrazen vo propa|aweto na zanaet~istvoto kako posledica na brziot razvoj na kapitalisti~kite odnosi.

Racin se javuva i na poleto na filozofijata. Predmet na negovoto interesirawe e filozofijata na Hegel. Isto taka Racin se javuva i kako istori~ar so tekstot Bogomilite.

a e a i

j i a u a

a ,

o a i a a ,

a e

a a e o e

e t

1212121212121277777777777777

j

)��+�� (�� '*�� (�� ,��

128

&�(#�$�!

Racin e osnovopolo`nik na sovremenata makedonska poezija. Zbirkata Beli mugri so socijalnite motivi e svedo{tvo na argatskite maki, niven bolen krik i protest kon eksploatatorite. Revolucionernite pesni se apel za obedinuvawe na rabotni~kata klasa vo borbata za dostoinstven ìvot i ko~oracinovski son za belata mugra na svojot napaten narod.Sekoja negova pesna e himna na crnotrudoviot narod.

1212121212121288888881111111

)-&�.� �-�-�

129

KOLE NEDELKOVSKI(1912-1941)

Makedonskata narodna poezija, svoi dostojni sledbenici pronajde vo tvo-re{tvoto na poetite Kole Nedelkovski, Venko Markovski i Ko~o Racin, koi tvorea vo godinite me|u dvete svetski vojni, nasle-duvaj}i gi vrednostite na pre rod benicite i sozdavaj}i podloga za edna nova, sovremena poezija, koja neminovno go slede{e ~ekorot na predvoenoto vreme.

Kole Nedelkovski se rodil vo vele{koto selo Vojnica kako sin na zemjodelci. Gimnaziskoto obrazovanie go zapo~nal vo Veles, no od materijalni pri~ini go prekinal . Vo Skopje u~i molerski zanaet, a prodolìl da posetuva i ve~erno u~ili{te. Otvoreno gi iskaàl svoite stremeì kon rabotni~koto dvièwe, poradi {to bil pod budnoto oko na vlasta. Emigriral vo Bugarija,no silno se razo~aral od podatokot na odnaroduvawe. Se vrabotil kako dekorater. a naporedno posetuval i razni kursevi so cel da go dooformi svoeto obrazovanie. Vo 1937 stanal ~len na Makedonskiot literaturen kruòk, a 1940 ja objavuva prvata stihozbirka M’skavici. Drugaruval so Nikola Vapcarov,

Dimitar Mitrev, \or|i Abaxiev i drugi ~lenovi na makedonskiot kruòk. Te{kite ìvotni uslovi ne go obeshrabruvaat. Naprotiv celosno se svrtuva kon sopstvenata nadgradba, ìvej}i vo edna progresivna sredina, pod ~ie vlijanie izrasnuva vo li~nost predadena na literaturata i interesite na sopstvenata zemja. Nemu osobeno mu pomaga Nikola Vapcarov, koj za likot i deloto na Nedelkovski veli: Po celi no}i go ~ita{e Zbornikot na Miladinovci i so ~asovi bara{e vo Narodnata biblioteka da najde ne{to napi{ano za narodniot folklor, za prerodbata na Makedonija vo 19 vek. I ne drug, ami Kole Nedelkovski ja otkri vo raftovite na Sofiskata narodna biblioteka odamna zaboravenata kniga na Misirkov- Za makedonckite raboti. Toa be{e golema radost vo negoviot ìvot i so sre}ata na dete gi ~ita{e stranicite na ova dragocena kniga (Dimitar Mitrev)

Vo 1941 godina ja objavil vtorata stihozbirka Pe{ po svetot, a 12 dena podocna bil otkrien od policijata kako raznesuva~ na letoci. Siot materijal prethodno go uni{til i ne sakaj}i da im padne vo race, se frlil od mansardata na edna sofiska pove}ekatnica.

Prvata zbirka Mskavici sodrì 16 pesni. Motivite se ropstvoto, tiranijata, rodoqubieto i bedata. Ovaa zbirka e pi{uvana pod silno vlijanie na narodnata makedonska poezija. Izrasnat vo sredina, vo koja narodnata pesna bila re~isi edinstvenata projava na makedonskiot narod na literaturno pole, toj, vpro~em kako i

(�� ,��

, -, a -i a t

o a o i , .

n l o t .

l 7 n a , e a o o i a 9 a a e

a o a

, a i i

1212121212121299999999999999

130

drugite negovi sovremenici - poeti, mora{e da trgne od sodrìnite,pa i od izraznite sredstva na narodnata poezija. Zatoa golem broj od pesnite na Nedelkovski, tolku mnogu li~at na pesni sre}avani vo zbirkite na narodni pesni, vo poznatiot Zbornik na Miladinovci, koj{to zbornik na Nedelkovski mu bil postojana lektira.

Tri temi dominiraat vo poezijata na Kole Nedelkovski: 1. Nacionalno-revolucionernoto minato na na{iot narod 2. Emigrantskiot ìvot i 3. Borbata za socijalna pravda. I tokmu pesnite za borbite na makedonskiot narod, se pod neposredno vlijanie na narodnata poezija i so najmnogu romantika i rekviziti, vo forma na razgovor: me|u gora i devojka(Ratkina nevolja,), me|u majka i sin(Ropstvo, An|elko, Na Kinisuvawe i dr)

Pe{ po svetot e nacionalna poema vo koja na eden romanti~no-borben na~in e evocirana istoriskata tragi~na sudbina na makedonskiot narod vo ilindenskiot i posle ilindenskiot period. Patriotski vdahnovena, temata e svedo{tvo koe predupreduva - zabeleùva Miodrag Drugovac.

Pe{ po svetot e najdolgata pesna, po koja stihozbirkata go dobila imeto.Se sostoi od 9 pesni. Koncepirana kako presek na oddelni momenti od stradalni~kiot ìvot na makedonskiot narod i od negovata borba, poemata nosi donekade i istoriski reminiscencii ( Ilinden, Gemixiite, zatvorite vo Solun) i ~esto povtoruvani opomeni protiv onie {to samo vrevat za Makedonija, a zasekoga{ se oddale~ile od nea i od ìvotot na narodnite masi. Osnovniot motiv e da gi vospee svoite ~uvstva na predanost kon rodinata i kopneòt za narodna sloboda.

Prvata zbirka ja posvetil na majka si, a vtorata na mladite makedonski borci.

Socijalni motiviPesnata Rabotnik ni ja otkriva seta obespravenost na rabotnicite ~ii

stare~ki, nemo}ni race, ne mu se potrebni nikomu. Mladosta ja minal po skeliwa, davaj}i s¢ od sebe da ja ispolni baranata norma, a kako nagrada ja dobiva ulicata, bedata i neobezbedenata starost. Poetot vo ime na site obespraveni, go kreva glasot protiv eksploatatorite koi ja pijat krvta na rabotnikot i kako isceden limon, korkata ja frlaat na ulica. Nedelkovski s¢ pove}e klasno se osoznava; ne go gleda zloto samo vo nacionalnata obespravenost na makedonskiot narod. Toa zlo, leì vo kapitalisti~koto op{testvo i poredokot {to gi osudile rabotnite lu|e bez ogled na toa dali se nacionalno slobodni ili ne, da go minat ìvotot po zemnici vla`ni, a mladosta da im se vodi samo vo crnina. Vo pesnata Rabotnik, Nedelkovski }e vikne:

Pa dosta sme bra}a

Robja na vekot

Socijalnite motivi sami po sebe se nametnuvaat kako tvore~ka opredelba na Kole Nedelkovski. Pesnata Ratkina nevolja, ja predava sudbinata na mnogute makedonski devojki koi pod silata na ropstvoto i bedata, ne moèle da go podgotvat svoeto nevestinsko ruvo. Taa nivna bolka tivko tleela vo srceto, bezglasna , potisnata i zabraneta. Vo gorata, devojkata Ratka, moèla da ja otvori du{ata i da ja iskaè svojata nevolja znaej}i deka vinovnik za stradawata na mnogute pregoreni mominski srca e turskoto ropstvo.

Toa lele tursko ropstvo

Siot narod {to zapuste

dsmn

rznfA

eip

s`ronp

P

S

sdbpkzknav

nmsiss

1313131313131300000001111111

131

Patriotski motivi

Poetot Kole Nedelkovski bil ogor~en protivnik na la`noto prijatelstvo na makedonskiot narod. @iveej}i vo Sofija i samiot bil svedok na licemerieto, zlobata, la`niot patriotizam i mo}ta na propagandite. Vo pesnata Glas od Makedonija, bara Makedonecot sam da bide kreator na svojata sudbina. Upatuva povik za obedinuvawe na site Makedonci, znaej}i deka silata i monolitnosta se edinstvenoto oru`je protiv la`nite osloboditeli na makedonskiot narod. Istovremeno pesnata Glas od Makedonija e osuda na krvnicite kleti {to niz svetot ja raseaja smrtta, udar upaten protiv onie {to, vo dnite na najcrnoto ropstvo na makedonskiot narod, vrevea za negovo osloboduvawe.

Viknale, pi{tat so siot pe~at

Za kogo sega radost pa gotvat?

Za vas li, majki so nemo}ni ~eda

{to vekot solzlivìvot vi gloda.

No Kole Nedelkovski e ubeden deka narodot nema da go prelaàt, toj }e se krene protiv okupatorite i protiv onie {to {pekuliraa so makedonskata zemja. Vo pesnata Glas od Makedonija ogor~en od fanfarite na boèmnite osloboditeli }e izvika:

O, trajte, trajte, tirani nedni!

Dosta se tija lag i i zloba-

Pakosen glas od ustite gadni

Nad mojot narod u sekoja doba

Nedelkovski go ~uvstvuva momentot na seop{tata osloboditelna borba protiv neprijatelot, zatoa posakuva makedonskiot narod da go najde svoeto mesto i da go postigne svoeto nacionalno i socijalno osloboduvawe. Toj sam }e re{i:

So svojata volja sudba i seva

Vo ìvotot edna{ sam da se te{i

Da izdigne slavno svoj rod bez vreva

Poezijata me|u dvete svetski vojni, oboena so krvta i crnilata na makedonskiot narod, ostavi traen spomen za argatskiot ìvot, eksploatacijata, ropskata pokornost i la`nite osloboditeli na Makedonija. Za Nedelkovski poezijata e vid borba za ostvaruvawe na narodnite ideali.

a , a e e dn a

e o e

v o

t t a

1313131313131311111111111111

P

132

&�(#�$�!

Kole Nedelkovski pi{uval pod vlijanie na narodnata pesna. Negovite pesni se nadopolnuvaat na ko~oracinovskite sliki i ~uvstva, so koi gi izrazuva bedata i nepravdata.


1. Osnovopolo`nik na koja poezija e Racin?

2. Koja godina i kade izleguva zbirkata na Racin?

3. Koi motivi se zastapeni vo zbirkata?

4. Grupiraj gi pesnite po motivi.

5. Kade Racin go gledame kako kosmopolit?

6. Pokraj poezija, {to u{te pi{uval Racin?

7. Koj poet pi{uval po primerot na Racin?

8. Koi motivi dominiraat vo poezijata na Nedelkovski?

9. Poezijata na Racin i Nedelkovski e izraz na bunt. Kon kogo e naso~en toj bunt?

10. Potseti se na poetskite izrazni sredstva ( nau~eni vo osnovno u~ili{te) Pronajdi gi stilskite izrazni sredstva vo pesnite: Denovi, Tutunobera~ite i Lenka ( podelete se vo grupi)

1313131313131322222221111111

133

VENKO MARKOVSKI(1915- 1988)

Nezavisno od toa {to i Venko Markovski pripa|a kon dvodomnite poeti, (dvotatkovinskite poeti i pisateli koi pi{uvale na maj~iniot jazik i na jazikot na sredinata vo koja ìveele) sepak toj i pokraj toa {to dolgo vreme ìveel i rabotel vo Bugrija, zazema zna~ajno mesto vo makedonskata kulturna istorija.

Roden e na 15 mart 1915 godina vo Skopje. Gimnazisko obrazovanie steknal vo rodiot grad, a slovenska filologija studiral vo Sofija. Bil ~len na Makedonskata literaturna grupa osnovana vo Skopje 1931 i na Makedonskiot literaturen kruòk (1938-1941) osnovan vo Sofija. Vo 1937 godina emigrira vo Sofija kade {to edna godina podocna na makedonski jazik gi objavil zbirkite Narodni bigori i Oginot. Vo tekot na Vtorata svetska vojna se vratil vo Makedonija. Stanal ~len na Glavniot {tab na NOB i POJ, ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM i delegat na zasedanieto. Vo periodot od 1944-1945 aktivno u~estvuval vo trite komisii za nostrifikacija na makedonskiot jazik. Bidej}i do{ol vo konflikt so Josip Broz Tito zatvoren e vo Skopje, a familijata mu e internirana vo Ki~evo. Za vreme na vojnata do{ol vo sudir so vlastite po {to bil

zatvoren na Goli Otok. Po dvedeceniski pritisok vo 1967 godina, Venko Markovski emigrira vo Sofija, kade ìveel s¢ do smrtta na 7 januari 1988 godina.

Prvite poetski obidi na Venko Markovski se pod vlijanie na narodnata pesna. Takvi se zbirkite Narodni bigori i Oginot. Ovie zbirki(1938)objaveni godina i polovina pred pojavata na stihozbirkata na Ko~o Racin, ozna~ija nova epoha vo razvojot na makedonskata poezija- veli akademik Blaè Ristovski, koj li~no go poznaval poetot. Toj dodava: Makedonskata kultura ne moè da se otkaè od negovata poezija, za{to taka bi se otkaàla od makedonskata istorija. Koga ne bi bilo taka, toga{ Venko Markovski, ne bi imal potreba u{te vo 1938 godina prvite dve stihozbirki na sovremenata makedonska poezija, da gi objavi vo Sofija na makedonski jazik. Spored misleweto na Georgi Stardelov, negovata poetska imaginacija najneposredno i najdlaboko e povrzana so zemjata makedonska.

Za ovoj kompromitiran poet, svoe mislewe iznesuva i akademik Milan \ur-~inov koj veli: Toj golem fond od negovoto tvore{tvo, apsolutno treba da bide

"��

o ,

i t j

i o

o o l a 1 ka a l o o a a i -i . z e a l i

a i a j e a a a a

-e

131313131313133333333~inov koj veli: Toj golem fond od negovoto tvore{tvo, apsolutno treba da bide

3333333e

134

integrirano vo istorijata na makedonskata literatura, posebno vo poezijata od 20 vek.

Vo 1945 godina ja objavuva poemata Republika so motiv od obnovata i izgradbata na zemjata, a vo prviot razvoen period na socijalisti~kiot realizam, 1951 godina ja objavuva dramata Goce.

Vo razvojot na poezijata, kaj Venko Markovski se razlikuvaat tri fazi. Prvata faza go opfa}a onoj period koga gi objavil prvite zbirki na makedonski jazik. Vtorata faza e periodot koga potpadnal pod vlijanie na socijalisti~kiot realizam i pi{uval pesni vo social-realisti~ki stil posveteni na Tito, od 1938 do 1941 godina, koga objavi 10 knigi poezija. Ve}e tuka se nazrea negovite slabosti kako poet koga zapo~na dosledno i bukvalno da se pridrùva do poetikata na socijalisti~kiot realizam. Toj na taa poetika ostana dosleden do krajot na ̀ ivotot.Saka{e da bide socijalisti~ki poet. Socrealizmot nemu mu be{e obrazec. Pesnite Altana, @et-varkite i Oginot se zna~ajni za na{ata sovremena poezija, no tie zaostanuvaat zad poezijata na Ko~o Racin, veli Milan \ur~inov.

Tretata faza e svrzana za ìvotot vo Bugarija, koga pi{uval na bugarski jazik.

Pesnite na Venko Markovski se so qubovni i borbeni motivi.

Altana

Poetot svojata mlade{ka voodu{evenost od ubavinata na devojkata Altana i siot svoj senzibilitet i neskrieno ~uvstvo na qubov, gi predava vo pesnata Altana. Devojkata nadarena so isklu~itelna ubavina, poetot ja iska~uva na piedestal, zatoa {to taa ne e samo negova iskrena voodu{evenost i tvore~ka inspiracija, tuku taa e i javen i skrien merak na ma{kite pogledi i me~taewa, del od javeto i del od sonot, koi raspametuvaat i povtorno teraat na vqubuvawe s¢ do izgorot. Poetot smeta deka devojkata dostoinstveno go nosi imeto i ne moèj}i da ñ najde posoodvetno ime, nitu pak da ja stavi vo drugi ramki, osven vo ona komparativno sogleduvawe so zlatoto - altanot, ~ie bogatstvo e edinstveno merlivo so rasko{nata ubavina na Altana, veli:

Edna e moma Altana

Na lice pupka trendafil

Na snaga - stroga kalina,

Na merak- ogin razgoren!

Taa e najgolemiot „vinovnik“ za stradaweto i kr{eweto na ma{kite srca, no od druga strana taa e prolet vo mlade{kata du{a, silen izvor koj ja napojuva du{ata i povtorno rasplakuva, za{to e nedosti`na, nedofatliva, samo u{te edna pri~ina za pamet svrtela ili srce odnela. Godinite ne se pre~ka, bidej}i merakot ne ja poznava taa vremenska opredelba, tuku znae samo za kopneòt i strastite koi nezavisno od vozrasta, povtorno vra}aat na izvorot, na sveò napojuvawe na du{ata, koja posakuva ve~no da e mlada i vo ~ekor so nemerlivata gletka ispolneta so ubavina.

Koj ne ja videl Altana?

Komu ne srce odnela?

i2

no

fVpkzrsvp

A

sD{ikdpa

Tdpptvv

1313131313131344444441111111

t g t j t d t t t p b p j t d

135

@eneti venec, frlaat,

Ergeni gorat za nea.

Pesnata po motiv e qubovna. O~igledno e vlijanieto na narodnata pesna, bidej}i na{ite tvorci vo godinite pred Vtorata svetska vojna, (Kole Nedelkovski i Ko~o Racin) ili gledano retroaktivno, od vremeto na prerodbata (Konstantin Miladinov) iskluivo svojata tvore~ka inspiracija ja nao|ale vo pazuvite na ogromnoto narodno tvore{tvo, koe bilo nivna najverna lektira i edinstven u~itel.

@etvarkite

Motivot vo pesnata e socijalen. Poetot ni dava vistinska slika na ètvata, i makata na ètvarkite, koja ne samo {to proizleguva od izgorot na julskoto sonce, ramnoto pole bez senka, zovrienata glava, no pred s¢ od eksloatacijata na nivniot trud, nemo}ta sami da se spravat so silata koja od niv iscrpuva s¢ {to e vredno - motivot za rabota i zarabotuva~ka, kako i verbata vo novoto utro, poinakvo od ednoli~nosta na nivniot vek.

Na stradna du{a se svila taga

A bujna mladost ja zajal crv

Pesnata - taa ve~na pridru`ni~ka na ètvata, koja stimulira i zabrzuva vo ritamot da se slee i tempoto na rabotata, e bezglasna, nema, za{to vo praznata du{a nema ni{to radosno {to bi pottiknalo i emotivno povrzalo so trudot i nagradata od toj trud. Zemjata e tu|a, zarabotuva~kata e tu|a, samo trudot i potta vrela, bliknata na bledi ~ela e niven crn amblem {to ja sublimira seta ropska polo`ba na toj crnotrudov narod. Vo taa ètvarska maka e vtkaen siot gnev na poetot, zaradi nenadomestlivata zaguba na mladosta, zdravjeto i ìvotot, vtkaeni vo edna iscrpuva~ka ìvea~ka, koja neminovno e sekojdnevie na ètvarite, bez nade` za promena na denot vo koj so glad se borat, za korka leb. Onaka kako {to podocna Racin }e povika na op{tonaroden bunt protiv eksploatacijata, taka i poetot Venko Markovski, so silata na gromoglasnik }e go povika narodot na borba da se preobrazi robovskiot vek,

pa da svetnat o~i od radost ìva

}e pee narod na vessel glas.

Oginot

Pesnata e povik na borba, za{to poetot edinstveniot izlez go gleda vo taa spasonosnosna borba koja }e stavi kraj na seop{tite maki i neumornoto iskoristuvawe na tu|iot trud. Vpro~em narodot taa borba ja ~eka, samo treba nekoj da go organizira i da go povede po vrvicite na burite i oginot.

Na borba ma{ko pleme

Za radost svetnal den

Pred nas e novo vreme

Zad nas e narod dren.

}o ) o

, , , t a

o a d av a a et k

a e a

1313131313131355555555555555

@ t f t

136

Poetot veruva vo silata na narodot, vo taa ma{kost, koja vo ime na toj radosten den, vo ime na golemiot predizvik - slobodata, treba da se stavi na raspolagawe so seta sila i verba, za{to gnevot i buntot {to tleele vo niv so decenii, go ~eka denot na krvavata presmetka. Vo taa borba, mnogumina drugi narodi go izdejstvuvaa pravoto na dostoinstven ìvot, pa taka i makedonskiot narod, po primerot na drugite }e go pronajde patot za iskorenuvawe na eksploatatorskoto zlo. I selata i gradovite vo oginot i ~adot, vo proleanata krv i sopstvenata `rtva, go gledaat ra|aweto na pobedonosniot ~in.

U dim se pusti sela

Se lee krv niz grad

Ej svetat bujni ~ela

Na no` e star i mlad.

Slobodata neminovno bara `rtvi, no toa e edinstveniopt pat od koj ne smee da ima otstapki. Naprotiv splotenosta, borbeniot duh i moral, vsadeni na ~elata i du{ite na napateniot narod za socijalna pravda, se najsilnoto oru`je, koe vo toj razgoren ogan od omraza, gnev i nezapirliva èlba, pobeduva i po cena na ìvotot. Silna e poetovata verba vo sopstveniot narod, kolku {to e silna i zaedni~kata èlba za urivawe na ropstvoto. Od daleku poetot go slu{al lelekot na senarodnata bolka i vrz sebe ja ~uvstvuval seta moralna odgovornost so zbor da povika:

Na borba silno pleme

Nad ropstvo gree den!

Pred nas e novo vreme

Zad nas e narod dren.

dsnngvp

dirSzv

1313131313131366666661111111

P j j

137

PISATELI MAKEDONCI KOI PI[UVALE NA DRUGI JAZICI

Dvodomni ili dvotatkovinski poeti i pisateli

Mnogumina Makedonci od ekonomski pri~ini emigrirale vo sosednite zemji, a nekoi i vo Amerika, vo potraga po podobra egistencija, no imalo i drugi pri~ini, kako podelbata na Makedonija, propagandite na sosednite dràvi, ~ija osnovna cel bila pridobivawe na makedonskata inteligenicja, vklu~uvawe vo svojot obrazoven sistem, a potoa koristeni vo svoja slu`ba, i kako u~iteli isprateni vo Makedonija. Vo nedostig na svoj, makedonski literaturen jazik, mnogumina na{i intelektualci, veruvaj}i deka, dokolku pi{uvaat na jazikot na zemjata vo koja prestojuvaat, brzo }e ja postignat svojata literaturna afirmacija, zatoa tvorele na tu| jazik, i zad sebe ostavile ogromno tvore{tvo, koe svedo~i za okolnostite vo koi prinudno tvorele.

Na bugarski jazik pi{uvale: Nikola Jonkov Vapcarov i Hristo Smirnenski.

Na srpski jazik pi{uvale: Kosta Abra{evi} i An|elko Krsti}

Na angliski jazik pi{uval: Stojan Hristov

Na albanski jazik: Sterjo Spase

Poso~enive imiwa pretstavuvaat avtohtoni tvore~ki celini. Neosporen e faktot deka vo nivnite dela silno pulsira makedonskiot bit, pa ottamu nivnata pripadnost kon na{ata literatura e logi~na i prirodna.Taa tvore~ka i ~ove~ka trauma i bolka, toj silen poriv da se nurnat vo ìvotnite kolote~ini, so dokaùvawe na sopstvenata darba, treba da se prifati kako vistinski presti` na individualniot makedonski duh, otelotvoren vo drugi sredini i na drugi jazici.

, ,

l n . ,

o e

n a a e t

1313131313131377777777777777

�+��/-�.�

138

NIKOLA JONKOV VAPCAROV(1909-1942)

Me|u makedonskite pisateli koi pi{uvale na tu| jazik, najzna~aen pretstavnik e Nikola Jonkov Vapcarov. Se rodil vo Bansko-Pirinska Makedonija, vo semejstvo, koe celosno bilo predadeno na makedonskoto osloboditelno dvi‘ewe. Vo Sofija, Vapcarov, bil eden od organizatorite na Makedonskiot literaturen kruòk, i so pravo go nosel epitetot - du{a na kruòkot.

Za vreme na svojot kratok ìvot, Vapcarov, objavil samo edna zbirka Motorni pesni, napi{ana na bugarski jazik, a negovite pesni gi prevele G. Todorovski,S. Janevski i T. Arsovski.

Kako golem patriot-Makedonec, se pretstavuva niz pesnite: Zemja, Tatkovina, Ilindenska.

Svojata nacionalna pripadnost, Vapcarov, najotvoreno ja izrazil vo pesnata Zemja, vo koja u{te na po~etokot naglasuva deka zemjata po koja ~ekori ne e negova tatkovina.

Taa zemja

Sega {to ja ~ekoram

Taa zemja - svoja ne ja znam

Taa zemja, prostete e tu|a.

Vo narednata strofa, poetot dava poetska slika na svojata tatkovina, rasposlana od Pirin, Ohrid i Egejot, vospevaj}i go son~eviot makedonski jug, vodopadite na Voden, herojskata storija za Ilinden.

Qubovta kon rodniot kraj, kulminira vo stihovite:

Moj roden kraj! Kraj li~en

Lulan vo buri

Poen so krv

Srede vitlavici mre`ni

Vo pesnata Ilindenska, Vapcarov, ukaùva na pri~inite za neuspehot na Ilindenskoto vostanie. Vinata ne treba da se bara me|u Ilindencite, tuku vo onie koi go izbrzaa i se sokrija zad sopstvenite interesi.

,�� 0�� "�*��

peBkoble

VppT

pI

VZdt

oV

Q

Ik

1313131313131388888881111111

139

HRISTO SMIRNENSKI(1898-1923)

Kako i Vapcarov, taka i Hristo Smirnenski, pi{uval na bugarski jazik. Se rodil vo Kuku{, no koga begalcite go napu{tale razoreniot Kuku{, me|u niv se na{ol i petnaesetgodi{niot Hristo, koj so semejstvoto bega vo Sofija. Negovata mladost, bila tragi~na. Umira na 25 godini kako posledica na tifusot i tuberkulozata.

Negovata poezija glavno e so socijalni i revolucionerni motivi. Stihozbirkata Da bide den, ja objavil vo Sofija 1922 godina

Za pesnata Crvenite eskadroni, inspiracija nao|a vo pobedonosniot od na sovetskata Crvena armija - da se sru{i carskiot reìm i da se sozdade socijalisti~ko op{testvo. Idejata e deka samo preku borba moè da se odbrani skapo spe~alenata sloboda. Zatoa ~uvstvoto na voshit e prisutno vo sekoja strofa, vo sekoj stih. Smirnenski so molba se obra}a do crvenite eskadroni da go prodolàt svojot pohod protiv nepravdite svetski

vo koi e vperen pogledot na milioni porobeni narodi vo svetot. Spored Smirnenski, crvenite eskadroni se predvesnici na dni svetli, vo svetol kraj, a Oktomvriskata revolucija so svoeto golemo istorisko zna~ewe i pridobivki, so crveni bukvi da se zapi{e vo istorijata.

Ah, letajte eskdroni! Pogledot va{ milioni

Pogledi go sledat sega so nade` topol lik

Svil desnica tvrda, zdravo, cel svet denes kreva glava

Vivnat, trgnat i ma|epsan od pobedniot vi vik

Iznenadno v uplav neka padne crna zgrada seka

Od nepravdi svetski zbrani, na zadu{en krik vo bol

I ~ovekot {tom se vrati zad otvoreni vrati,

Mrtvi da se site stari himeri od zakon zol

Ah, letajte sred toj kole`, sred do`d ognen pliska v pole,

Vie- vior,predvesnici na dni svetli vo svetol kraj!

1�� )/��

, o , , , a

i ,

a e o a o . a i, a e

1313131313131399999999999999

140

KOSTA ABRA[EVI](1879-1898)

Eden od pisatelite Makedonci, koi pi{uvale na srpski jazik e Kosta Abra{evi}. Se rodil vo Ohrid, no semejstvoto vo potraga po podobar ìvot se preseluva vo [abac. Te{kata bolest- tuberkuloza, bila pri~ina za preranata smrt na 19 godi{na vozrast. Negovi najpoznati pesni se: Pesna, Crvena, Bratstvo, Maj i rabotnicite

Abra{evi}, vo svojata poezija e nepomirliv so socijalnata obespravenost, za{to bez socijalna sloboda, nema ni nacionalna sloboda. Najdobar primer za takvata nepomirlivost sre}avame vo pesnata Crvena. ûvstvoto na gnev se preleva vo bunt i revolucioneren patos. Naslovot Crvena simboli~no go iskaùva borbenoto raspoloènie i revoltot protiv klasniot neprijatel. Osnovniot motiv vo pesnata Crvena e nepravdata vo klasnoto op{testvo, odbrana na dostoinstvoto, a porakata na poetot e deka samo preku borba moè da se dojde do socijalna i nacionalna sloboda. So glas na vistinski borec, ja izrazuva re{itelnosta na ugnetenite masi, obzemeni so ~uvstvo na revolt i omraza.

O, tirani, slu{nete; vo nekoj iden den

I na{ata odmazda crvena }e bide

Abra{evi} direktno se obra}a kon vinovnicite na socijalnata agonija na ugnetenite masi.

(�� +�&��2

nOsbvB

ssppbsimopsbo

u

1414141414141400000001111111

141

AN\ELKO KRSTI](1871-1953)

Roden e vo s. Labuni{ta - Stru{ko. Se {koluval vo Belgrad.Kako u~itel vo srpska slu`ba, u~itelstvuval vo pove}e pomali mesta vo Makedonija.Pi{uval na srpski jazik. Objavil dve zbirki raskazi, patepisi, edna drama i eden roman.

Osnovnata tema na negovoto tvore{tvo e ma~niot pe~albarski ìvot na Makedoncite. An|elko Krsti} dade niza vonredni uspesi, no malku zabeleàni i objektivno oceneti realisti~ni tipovi i sliki na makedonskata stvarnost. Romanot Trajan e roman na eden lik, preku koj e predadena ìvotnata stvarnost vo vtorata polovina na XIX vek. Makotrpniot pe~albarski ìvot, pretstaven e preku ìlavata i ma~na borba na glavniot lik za nacionalno osloboduvawe. Romanot opfa}a 40 godini pe~albarski ìvot.

��3�� (��2

STOJAN HRISTOV(1897-1996)

Amerikanski pisatel od makedonsko poteklo, novinar, publicist, senator, avtor na romanot Mojot amerikanski axilak.

Roden e vo s. Konomladi- Kostursko, Egejska Makedonija. Na 14 godini zaminal na pe~alba, pred po~etokot na Prvata balkanska vojna .Najprvo bil fizi~ki rabotnik, no uspeal da gi zavr{i studiite vo Indijana. Kako novinar se vrabotil vo ̂ ikago, rabotej}i kako dopisnik od Balkanot. Raskaùva~ i romansier, avtor na romanite Mara, Lavot od Janina, Ovaa e mojata tatkovina, Orelot i {trkot i Mojot amerikanski axilak. Site romani se prevedeni na makedonski jazik. So romanite, Stojan Hristov celosno e svrten kon rodniot kraj kako i pe~albarskata odiseja so avtobiografski karakter. Pi{uval na angliski jazik. Niz sudbinata na tatkoto i sinot se dava generaciskata razlika i razli~nite ideali. Na èlbata na sinot da u~i na angliski jazik za da moè da komunicira, u~i i gradi kariera, se sprotivstavuva tatkoto koj potenciral deka e

bitna pe~albata, a ne li~niot prosperitet. Preku likot na sinot pretstaveni ni se mladite pe~albari, koi so svojata zanesenost od bleskavata amerikanska civilizacija sakaat da bidat prifateni kako sinovi na novata zemja. Likot na tatkoto sosema odgovara na tradicionalnite, stereotipni likovi na pe~albari, koi pe~albata ja sfa}aat samo kako izvor na egzistencija.

)�� 1��

l l i i

t e o a u a n a i

, i

. a o e .

t ti o a . a i i e e a a a

1414141414141411111111111111

142

STERJO SPASE

(1914-1989)

Sterjo Spase spa|a vo kategorijata na plodni avtori, koj vo albanskata literatura, ostavi bogato knièvno nasledstvo, glavno vo proznata beletristika(raskaz, roman, reportaà, zapis) kako i vo podra~jata na kriti~kiot i eseisti~kiot zapis, teorijata na literaturata i preveduva~kata aktivnost. Preveduvan na pove}e jazici, no za àl, pove}ego-di{nata politi~ka izolacija na Albanija so pove}e zemji, osobeno so sosedite, ja osiroma{i makedonskata javnost, duri i od najelementarnite soznanija za eden mo{ne bogat literaturen opus.

Roden e vo selo Globo~ani-Mala Prespa- Albanija, kraj vo koj isklu~ivo ìvee makedonsko naselenie.Zavr{il u~itelska {kola vo Elbasan. Studiral vo Italija i Rusija.

Negovata knièvna dejnost e mo{ne raznovidna. Pi{uval tekstovi za potrebite na u~ili{tata(dolgogodi{en prosveten rabotnik) preveduval od drugi literaturi. Pi{uval raskazi: Mlade{ki venec, Na kriljata na edna èna, Nevestata bez dulak, Pozdrav od seloto.

Napi{al desetina romani: Zo{to, Tie ne bea sami, Pokraj ezero, Ognovi, Vostanici. Pi{uval na albanski jazik. Prviot roman koj e preveden na makedonski jazik, e romanot Zo{to. Vo ovoj roman indirektno e prikaàna avtorovata mladost, obid da se iskaè nezadovolstvo od stvarnosta, svoeviden bunt protiv nea, raskin so sredinata i tradicijata. Za ovoj svoj roman so obvinuva~ki naslov, Sterjo Spase se inspiriral od romanite na Gete, pa ottamu negovata èstoka osuda prosledena so pesimizam i nihilizam. Romanot e koncepiran kako dnevnik na glavniot lik Xon Zaveri, koj{to ja zagubil verbata vo ìvot oti nema sili da napravi skladen spoj me|u stvarnosta i idealnata pretstava za svetot. Prisutni se negovite razmisluvawa za qubovta, zbunetosta pred fenomenot na ìvea~kata, dlabokite razliki me|u seloto i gradot i primaweto na ~istata qubov.

)�� )��

nPP

VjosipZsqg

1414141414141422222221111111�� -�.�

143

&�(#�$�!

Pra{aweto za dvojnata pripadnost na pisatelite po duh i po ra|awe Makedonci, a po jazikot na sredinata vo koja sozdavale, nitu moè, nitu treba da bide ograni~uva~ki faktor za nivno ramnopravno vklu~uvawe vo site procesi na na{ata kultura. Neosporen e faktot deka vo nivnite dela silno pulsira makedonskiot bit, pa ottamu nivnata pripadnost kon na{ata literatura e logi~na i prirodna.


1. Koi pisateli Makedonci, pi{uvale na bugarski jazik?

2. Koi pisateli pu{uvale na srpski jazik?

3. Koi se motivite vo poezijata na Nikola Vapcarov?

4 Koj na{ avtor pi{uval na angliski jazik?

5. Koja e tematikata vo tvore{tvoto na Stojan Hristov?

6. Koj e prviot roman na Sterjo Spase?

7 Zo{to makedonski poeti i pisateli pi{uvale na drug jazik?

8. Na koj jazik pi{uval Venko Markovski?

9. Koi zbirki Venko Markovski gi na{i{al na makedonski jazik?

10. Koi se motivite vo poezijata na Venko Markovski?

1414141414141433333333333333

144

145

POETI KOI TVORELE VO NOB

14614141414146666611111

147

MITE BOGOEVSKI(1919 - 1942)

Narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija gi razgore srcata na mnogu mladi lu|e koi so svojot entuzijazam i poetski zbor odgovorija na povikot na toa herojsko vreme. Borci i poeti, so svojot li~en primer stanaa pobornici na svetlata idninata na svojot narod. Svojot mlad ìvot, Mite Bogoevski go vgradi vo temelite na slobodata, a zad nego ostana negovata poezija da svedo~i za edna buntovna priroda, nepomirliva so okupacijata, i seta vo slu`ba na golemite podvizi od istorijata na svojata zemja.

Roden e vo seloto Bolno - Resensko.Trgovska gimnazija zavr{il vo Bitola. Poradi materijalnata sostojba na roditelite, moral da gi prekine studiite na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad. Se vratil vo rodniot kraj so cel da se priklu~i na progresivnite dvièwa. Vo 1936 godina stanuva ~len na SKOJ, a vo 1939 i ~len na KPJ. Kako mladinec, pripadnik na progresivnite dvièwa, nekolku pati bil zatvoren vo Resen, Bitola i Belgrad. Vo po~etokot na 1942 godina, se priklu~uva kon partizanskite edinici, no na 12 Septemvri 1942 godina koga negovoto selo e blokirano, za da ne im padne ìv vo racete na neprijatelot se samoubiva so posledniot kur{um. Proglasen e

za naroden heroj na Jugoslavija.

Kako poet Mite Bogoevski se formiral pod vlijanie na narodnata poezija, no i od delata na Maksim Gorki, vo koi se veli~a heroizmot i dostoinstvoto na ~ovekot. Prvite pesni na mladiot Bogoevski ne se so~uvani, a se znae samo za ~etiri pesni, koi svedo~at za skromnoto tvore{tvo na ovoj prerano zaginat poet. Toa se pesnite: Razdeluva~ka, Stojanka mlada partizanka, Trieset i devet minaa i Sproti Ilinden. Slobodno moè da se re~e deka pesnite na Bogoevski se proekcija na ̀ ivotot i idealot za ìvot.

Poezijata, vo revolucionernite godini od 1941 do 1944 be{e vo ~ekor so ìvotnite premreìja, imaj}i ja vo sebe golemata odgovornost da ja otkrie ìvotnata drama i agonijata, da beleì i vospeva, pottiknuva i motivira. Zatoa ovaa poezija, vo sebe, kako poraka gi nosi onie poetski ritmi {to izniknale i {to go odrazile revolucionerniot od na na{ata istorija.Zatoa velime, sudbinata na na{iot ~ovek vo tie borbeni godini, be{e i sudbina na poezijata. Toj ̀ ivoten paralelizam, se ogleduva vo faktot {to na{ata poezija, sekoga{ bila izraz na duhovnite struewa na vremeto i ~ovekot {to opstojuval vo nego. Narodnoosloboditelnata borba davala vistinski primeri na heroizam, i toa bilo ìvotna sintagma na poetot borec, sou~esnik i bele`nik na podvizite i slavata na heroite. Takov primer na vozvi{en heroizam, sre}avame vo pesnata Stojanka mlada partizanka. Pesnata kompoziciski e gradena vo dijalo{ka (razgovorna) forma i toa vrz tri elementi. Prvo-~asot na borba, vtoro-pisokot na majkata i treto - Stojanka, vozvi{ena od heroizmot na mrtviot brat, stanuva partizanka.

e i , a i a , a

a a t e a k , a a a e

o . , :

i t

o a , e o a o i i , a -a

RI

14141414147777777777

��

148

Posledniot ~as ve}e nabliì

Se kinat, drobat temni oblaci

Zora se zori, sonce izgreva,

V ~eta se berat odbor junaci

Osnovnata ideja e, samo so borba se doa|a do slobodata. Majkata ostanuva doma da taguva za smrtta na sinot, a sestrata go zazema ispraznetoto mesto na bratot.

Samo Stojanka brata ne àli.

Ne roni solzi prokleti

Ne kolne sudba stradna

Oble~e srma ruba komitska

Narami pu{ka , sabja zapa{a

Trgna Stojanka brata da vtasa

I negovata druìna

Bogoevski ja vospeva ènata, dostojna ma{ka zamena i samo`rtva, kako negovo pret~uvstvo za sopstveniot samo`rtvuva~ki ~in {to }e odbeleì eden vonreden, heroizam i svoj zavet, kako del od idealot, koj go oven~a so priznanieto - naroden heroj.

Spomenot za Ilinden, toj, na{ slaven istoriski nastan, kako zname za nova slavna borba, go inspirira da ja napi{e pesnata Sproti Ilinden - da se pretstavi Ilinden od 1903 godina, kako pottik za novi borbi i pobedi, da se razbudi ~uvstvoto na qubov

Ko v~era be{e

Ko ovoj ~as-

Se dade glas-

„Stanete!“

Prvata pu{ka pukna

ogan i krv.

âsot posleden ~ukna:

„Umrejte,

za da ìvejte!“

Makedonija ma~na rodena,

Pak propadna

I porobena ostana.

Utre e Ilinden

Svet den.

Gumno e

Pred nozete na rabotnicite,

I na selanite

Od Makedonija

I od cel golem svet

Nek padne ovoj sistem klet,

Vreme e plodot da se berit

Frlajte ji vilite,

Grabijte gi kosite,

Udrete na tiranijata.

d

phh

Sbo

14141414148888811111

P d t } b

149

kon minatoto na svojata tatkovina. Stihot Umrete, za da ìveete, ukaùva na `rtvuvaweto, kako moralen dolg i edinstven pat koj vodi do ispolnuvawe na idealite, neostvaren niven son, no vistinski ìvot na idnite generacii.

Iako i posle 1903 godina, Makedonija, povtorno e porobena, Bogoevski veruva vo silata i duhot na Makedonecot, koj }e gi prodolì i ispolni stremeìte na slavnite Ilindenci. Vo stihovite Trieset i devet minaa, koja e posvetena na edna akcija na partizanskoto dvièwe vo onoj del na Makedonija, koj be{e sredi{te na Ilindenskoto vostanie, (akcijata e izvr{ena od odredot „Dame Gruev“ vo selo Smilevo, na sam den Ilinden 1942 godina, kade {to odràle politi~ki miting, po povod 39-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie). Bogoevski se pokaà kako talentiran poet so silno izrazeno socijalno i rodoqubivo ~uvstvo. Pesnata e poleten izraz na eden nov revolucioneren po~etok - prvi poizraziti projavi na osloboditelnoto dvièwe {to ja razgoruvaa za re{itelni akcii senarodnata borbena volja.

Ropstvo se te{ko nadvilo

Ne dava du{man sloboda

Ne moìt glava da krenit

Narod poteglil okovi,

Sultanot si ojde - nov dojde.

Se sobra celo Smilevo

Da slu{a dumi plameni

Za novi slavni svetli dni

Radost im srce ispolni

Du{a im plamna za borba.

RAZDELUVA^KA- vo ovaa pesna Bogoevski, po primerot na Racin, se navra}a na pe~albarskiot motiv, na{a istoriska neminovnost i opsesivnost, so {to se javuva kako socijalen poet, koj so~uvstvuva so tragikata na pe~albarskata razdelba.

Od pesnite na Bogoevski se ~uvstvuva lirizmot na poetot koj ja pi{uval svojata poezija so ~ist, neoptovaren poetski vosklik i so gotovnost za podvig, vo imeto na novata narodna borba, za sloboden den. Novoto {to go donesuva Mite Bogoevski vo na{ata poezija, se ogleduva tokmu vo neposrednata i aktuelnata povrzanost na temata (itorijata) i motivot,(odnosot kon istorijata) so zna~ajni nastani od stvarnosta, i vo toa {to poetot gleda na svojata poetska rabota, kako dlaboko po~uvstvuvana socijalna pora~ka od istoriskiot moment i istoriskite prioriteti na svojot narod.

a ,

o e a o n d o n a

a a

a a o a o a

14141414149999999999

j S U t d t

150

ACO KARAMANOV(1927-1944)

Vo tekot na NOB, vo Makedonija tvorele Mite Bogoevski i Aco Karamanov - poeti koi gi poloìja ìvotite na pragot na zorata za koja sonuvaa. Nivnata krv se slea so crveniot otsjaj na bunata, se vreà na znamiwata na na{ite pobedi.

Aco Karamanov so svoite 17 leta se vbroi vo redicata na onie poeti {to ja pretstavuvaat plejadata na socijalna i rodoqubiva poezija.

Roden e 1927 godina vo Radovi{. Se {koluval vo Veliko Ora{je, Smederevo i Skopje, za{to negoviot tatko- po{tenski slu`benik ~estopati bil premestuvan vo slu`bata. Mladiot u~enik vo sebe nosel golema qubov koja{to mu podari pu{ka, mesto nasmevka i edna èstoka omraza koja go inspirira{e da se bori. Poetot ja prifati istoriskata potreba da zapee so glasot na bojna truba, so grub i rapav stih da bide:

Poet-dinamit

Poet na borbata

Da ima plotun vo du{ata skrit

Da bide srasnat so svojot pogled

Kon utre{niot den

Po mnogu ne{ta Aco Karamanov be{e edinstvenata pojava vo na{ata knièvna istorija, ne samo so nesporedlivata produktivnost i svojata vulkanska tvore~ka individualnost, no i kako mlada li~nost, koja ostavi neizbri{livi tragi so svoite realizacii, dilemi i raspnuvawa.

Svoite sedumnaeset leta Aco Karamanov gi poloì na pragot na slobodata. Zad nego ostanaa negovite humani poraki zapi{ani vo stihovite i trajnite svedo{tva za mlade{kata vizija za poubav svet. Ostana edinstvenata zbirka pesni Crvena prolet, koja sodrì vkupno 39 pesni.

Za razlika od drugite poeti, negovi prethodnici i sovremenici, Karamanov ne pi{uval pod vlijanie na narodnata poezija, tuku zabrzano se vklu~il vo tekovite na modernata poetika. Svoite afiniteti kon literaturata gi pokaàl u{te vo detskite godini, ~itaj}i gi delata na Majakovski, Gete, Bajron, [iler, Lermontov, [ekspir, kako i filozofskite raspravi na Hegel. Osobeno se inspiriral od revolucionernata poezija na Nikola Jonkov Vapcarov. Prifa}aj}i go tvore~kiot pat kako najsvetol ideal i najdlabok izraz na vistinata, samiot Karamanov }e napi{e poetski manifest -[to bi sakal da bidam? Ovoj tekst e sudbinska odrednica, prifa}awe na literaturata i

�*� (�/��

iir

nmk

pmgkpib

15151515150000011111

151

ìvotot voop{to.

Sakam da stanam ~ovek vo vistinska smisla na zborot, sakam da stanam pisatel, da gi izobli~uvam nedostatocite , da ja {ibam nepravdata, da bidam u~itel na narodot, da mu ja dadam svojata qubov, {iroka kako {to {iroka e negovata rodna zemja, dlaboka kako {to e dlaboka negovata radost, negovata sre}na, svetla sudbina. Postoi li ne{to poubavo od toa? Da go otfrli{ bremeto na sekidnevnite griì, i da stane{ naroden u~itel, negov za{titnik od nepravdite.

Sakam da bidam pisatel, no nema da peam za angeli i demoni, nema da bladam za esenski miraì i dekoracii.

I jas, ako voop{to stanam pisatel, }e se griàm so site sili da mu bidam veren sluìtel na svojot narod, tolkuva~ na negovite radosti i maki, na negovite kopneì i so pero da gi branam negovite ideali od site neprijatelski stihii.

Samo taka }e moàm da mu bidam polezen na svojot narod i vo isto vreme polezen na celoto op{testvo, koe }e do~eka posre}ni denovi na zaemna qubov i bratstvo me|u bogati i bedni, me|u onie {to sakaat da ja izgradat veli~estvenata zgrada na ~ove~kata kultura i civilizacija, idealot na Bajron, Tolstoj, Vazov, Petefi.

Samo taka }e moàm da go ispolnam dolgot na vistinski naroden pisatel. Toa e mojot dolg!

( 27. 11.1943 godina- Skopje)

Kako poet so isklu~itelen talent, so zanes i verba vo idninata, Karamanov so pu{ka i pero se bore{e protiv fa{izmot. Pesnata Nie sme bezbrojni e potvrda za celiot negov borben duh, koj nesebi~no im go vsaduval na site, da bide zaedni~ki imenitel na site borci koi se `rtvuvaa za slobodata.

I koga }e zableska besniot uragan,

I kur{umite koga }e zagrmat kleto,

Na{ata qubov kon ova zemja

}e im ja kaème na site vo svetot.

Kaj nego s¢ e vo znakot na visokite ideali, za{to poetovata poraka e rezultat na èlbite i sfa}awata, da se stavi vo slu`ba na integritetot, kako edinstven moèn na~in da se ostvarat mlade{kite stremeì koi kako poraka i apel gi upatuva do site. So sopstveniot primer ukaùva na gotovnost za podvig.

So race nade`ni, i èlezni gradi

Vo koi viorot na burata pee,

So àrot na na{ite srca mladi,

~ekame borbata da zatatni

@ivotniot i tvore~kiot pat na Karamanov naporedno se protkajuvaat zagledani vo idninata. Niz stihovite jasno ja gleda takvata idnina kakva {to posakuva{e da ja ima. Sekoja negova pesna e odraz na stvarnosta za {to najuverlivo ni svedo~i pesnata Poet, od koja zra~i vizionerstvoto na Karamanov. Mlade{ki voznesen od poezijata na Vapcarov, ja trasira svojata ìvotna vrvica peej}i:

m l a

a

m e

e i a

)

v a i

t n .

i a a a P

15151515151111111111

152

Jas sakam da stanam poet-dinamit

So jarost vo gradite, so prolet vo me~tite,

Sloboden i silen i za borba èden

Buren bestra{en so glas -bojna truba,

Jas sakam da stanam poet na trudot,

Na pesnata gruba,

Zatoa te qubam samo tebe

O burna borbo, o vrieù silen,

vo tvoite pazuvi neka me pogrebaat

Mene, sinot i poetot, ognolik na trudot.

I na barikadi mo}ni koga }e stanam

Srede do`d kur{umi

Sred jarosen dim

Pod jarkoto sonce

}e peam sre}en.

Ovaa pesna e programa, povik i li~na ispoved na Karamanov, koja ne samo {to ja pokaùva negovata ìvotna opredelba, tuku gi otkriva i glavnite punktovi na negovata poezija - tri osnovni poliwa koi dosledno go odrazuvat senarodniot i li~niot stav: socijalniot, revolucionerniot i intimniot.

Na poleto na socijalnata borba, toj ne e samo nabquduva~ i registrator na op{testvenite nepravdi. Karamanov podednakvo ̀ ali za deteto na ulica, za pita~ot, papsanite od trudot za koi bi pla~el i pla~ej}i pi{uva.

Bi sakal da zapla~am...

Zo{to e taa taga vo srcata

I tie race qubeni od esenskiot stud

Tie race pod sinoto utro,

Tie race {to {epotat kako proletna molitva

Izniknata vo zakanuvawa i vrzana so taga;

Zo{to se tie race, racete na ôvekot,

Koga site go prokolnuvaat pita~ot..

Poetot iskreno àli za Pita~ot vo tiho noemvrisko utro, potsetuvaj}i deka racete na ôvekot, podadeni za milost i par~e leb, mrznat, ~ekaj}i ja tu|ata toplina, koja ne moè da se identifikuva so premrznatiot i osameniot. Poetot bara so~uvstvo i kako Maksim Gorki pora~uva: Najte{ko e ~ovekot da se soàluva.

{nl

op

dts

15151515152222211111

J d t p t d t

153

O, ne go prokolnuvaj,

Ne prikaùvaj za toa srce ~ove~ko

Ni{to vo negovata intimna poezija ne e prenaglaseno, no neposredno kako {to vpro~em se odvival i ìvotot. So intimen karakter e pesnata Tajna

Pak li saka{ da ti go kaàm toa

{to ti go kaàv v~era, vo sinata no}

Deka si za mene smev i solza.

Deka si za mene i slabost i mo}.

Ah, ostavi ja ve}e taa ispoved

Neka spie mirno vo tvoeto srce.

I mojata du{a neka bide tvoja

A moe da bide tvoeto srce.

Za prerano zaginatiot poet Aco Karamanov, so qubov i po~it, oìvuvaj}i go negoviot borben lik, toplo, so dlaboka po~it, si spomenuva poetot Gogo Ivanovski

I od toj den mra~en, ne te vidov ve}e

ûv deka si padnal nekade v boj

Da go brani{ denot na onaa ve~er

{to trepka{e v qubov yvezdeniot raj

Ne tamu na nekoi barikadi, tuku na eden greben na Male{evskite Planini, kaj berovskoto selo Smojmirovo, no}ta pome|u 10 i 11 Oktomvri, borej}i se vo redovite na na XIII Makedonska narodonoosloboditelna brigada, vo eden krvav sudir na partizanite so Germancite, vo ranata esen na 1944 godina, Karamanov gi poloì svoite 17 leta na pragot na slobodata. Od negovite mrtvi gradi, tatko mu ja izvadil edinstvenata zbirka Crvena prolet, koja posmrtno e objavena.

Od ovaa vremenska distanca, humanisti~kite poraki na Karamanov se prisutni i denes, zbogatuvaj}i go na{iot duhoven prostor. Mladosta ne qubi i ne saka samo da ìvee, ami taa saka da sozdava ìvot, i site svoi setila da gi natopuva vo negovoto bogatstvo i vo raznoobraznosta. Svoite stremeì, taa gi crpi od ìvotot. Mladosta i ìvotot, toa se dve sili {to zaemno se ra|aat...Mladosta ja pretstavuva du{ata na dene{niot den...

o

o

, o r i l

i a a d a `

j

15151515153333333333

O g p j

154


Koi poeti tvorele vo NOB?1.

Koi se motivite vo poezijata na Mite Bogoevski?2.

Za koj istoriski nastan pi{uva Bogoevski?3.

Pod ~ie vlijanie pi{uval Bogoevski?4.

Kako se vika edinstvenata zbirka pesni na Karamanov?5.

Koi se porakite na Karamanov vo poetskiot manifest?6.

Koi motivi preovladuvaat vo poezijata na Karamanov?7.

Koja manifestacija sekoja godina se odrùva vo Radovi{? Kako se vika 8. taa manifestacija? Koj u~estvuva na ovaa manifestacija?

&�"�A�

GOVORNA VE@BA

(STAVOT NA KARAMANOV) MLADOSTA SAKA DA SOZDAVA @IVOT

15151515154444411111

�� - ��

155

POVOENA MAKEDONSKA LITERATURA

15615151515156666611111

157

POJAVA I PRETSTAVNICI

Vo prvite povoeni godini, godini na socijalisti~ki realizam, (1944-1950) seto literaturno tvore{tvo e vo slu`ba na socijalisti~kata revolucija, razvojot na rabotni~kata klasa, i politi~kata ideologija na Komunisti~kata partija. Vo po~etokot na taa poezija, ~ij edinstven motiv e borbata, stoi edna mlade{ka stihijna èlba i eden razgoren povik za oddavawe site sili vo slu`ba na narodnoto borbeno delo. Toa e poetski po~etok na edna spontana odu{evenost, na edna neoptovarena ~ista lirska socijalnost, na poletnost, koja privlekuva so svojata ednostavnost. Tie prvi povoeni godini, bea po~etok na poetskite porivi na Aco [opov, Slavko Janevski i Blaè Koneski, koi ja pretstavuvaat prvata faza, ~ija osnovna karakteristika e dominantnosta na patriotskata lirika.

Vtorata faza vo poezijata , koja uslovno zapo~nuva od 1950 godina, e faza na intimna poezija, koga poetite se svrtuvaat kon sebe, kon svojot vnatre{en svet, koga doa|a do izraz subjektivnoto, li~noto gledawe na ìvotot i svetot. Nabrzo poetite doa|aat do soznanie deka poezijata treba da bide ne{to pove}e od privatna intimna ispoved.

Tretata i ~etvrtata faza se karakteriziraat so poetska zrelost i svrtuvawe kon objektivnoto, kolektivnoto, i tradicijata. Ovaa faza ja odbeleàa poetskite ostvaruvawa na Mateja Matevski, Gane Todorovski, Ante Popovski, Petre M Andreevski, Radovan Pavlovski i Vlada Uro{evi}.

So temata na NOB e odbeleàn i po~etokot na sovremenata makedonska proza So prvite raskazi za borbata po~nuva, vsu{nost i istorijata na makedonskoto beletristi~no, prozno kaùvawe. I samo edna taka zna~ajna tema, samo eden takov ìvoten impuls, moè{e da go zabrza sozdavaweto na ovoj nov ànr vo povesta na makedonskata literatura. Vrvnite dela vo makedonskata proza se ostvareni vo periodot na slobodniot razvoj na makedonskata literatura. Toa e period na intenziven raste` i bogatstvo na tendencii, idei i dostreli. Vo prvite godini po osloboduvaweto, afirmacijata na makedonskata prozna re~, glavno }e se ostvaruva na stranicite na spisanijata Nov den- (prvo literaturno spisanie vo Makedonija {to izleguva na sovremen literaturen jazik,) Sovremenost i Razgledi. Vo ovoj period e vtisnat eden knièvno- istoriski datum - 1947godina, a toa e pojavata na prvata zbirka raskazi vo sovremenata makedonska literatura -Rastrel od Jovan Bo{kovski.

I pokraj razlikite vo tradicijata i razli~niot intenzitet vo razvojot na makedonskata poezija i makedonskata proza, tie vo prvite povoeni godini gi nosat zaedni~kite znaci na po~etni{tvo na edna literatura, koja kone~no go dobivva pravoto na izraz na svoj jazik i koja poetski i egzaltirano gi iznesuva doìvuvawata od borbata i osvoenata sloboda, od pobedata i izgradbata na svojata zemja. Prvata generacija povoeni raskaùva~i ja pretstavuvaat Jovan Bo{kovski,Stale Popov, Slavko Janevski, \or|i Abaxie, Vlado Maleski, Kole â{ule i Jordan Leov.

Raskazot ima razvoen pat so svoi zakonitosti koi go izdignaa na nivoto na ~isto estetska pridobivka. Razvojnite procesi na makedonskiot raskaz vo izminatite decenii gi dviàt pisatelite, koi doa|aj}i vo nekolku generaciski branovi, ja pokaùvaat svojata tvore~ka vitalnost i spremnost za istraùvawe na mo`nostite {to gi nudi ovoj ànr.

Sovremeniot makedonski roman po svojot {irok spektar na razgraneti

) t o a o a i ie

ao o

n e

M

a o v a t

` , a a n o

a t a a a ,

a e a e

i

151515151577777 Sovremeniot makedonski roman po svojot {irok spektar na razgraneti

77777i

158

tematsko-estetski mo`nosti, poslednive nekolku decenii zabeleà evidenten podem. Ne samo po brojot, tuku i po svoeto literaturno umetni~ko zna~ewe, po dimenziite i osobenostite na svojata umetni~ko -estetska struktura, romanot stanuva dominantna forma vo makedonskata literatura. Vo periodot na pedesettite i po~etokot na {eesettite godini, koga potrebata od sveì temi be{e prioritetna , makedonskite romansieri, zasnovaa tip na istorisko socijalen roman. Vo 1952 godina se javuva prviot makedonski roman Selo zad sedumte jaseni, (podocna preraboten pod naslov Stebla) od Slavko Janevski. Vo ovoj period tvorat @ivko îngo, Metodija Fotev, Meto Jovanovski, Simon Drakul, Dimitar Solev, Cvetko Martinovski, i Petre M Andreevski.

Vo poslednata decenija na XX vek od tekovite vo makedonskata literatura , avtorite podednakvo se zainteresirani za istoriskite, socijalnite psiholo{kite i moralnite sostojbi, dilemi i procesi, izbegnuvaj}i go stilskiot {ematizam, so {to ostvarija pogolema tvore~ka individualizacija.

Dramata (koja silen podem napravi me|u dvete svetski vojni), vo godinite na NOB, nema svoi pretstavnici, za da po osloboduvaweto, so pojavata na prvite teatri {irum zemjata, povtorno po~na da se neguva makedonskata nacionalna drama. Vo ovoj period tvori postarata generacija Vasil Iqoski, Risto Krle i Anton Panov, za da vo pedesettite godini, na{ata dramska literatura bide zbogatena so pojavata na vtorata generacija: Koleâ{ule, Tome Arsovski, a nekolku godini podocna i Georgi Stalev Branko Pendovski i Goran Stefanovski.

tNof{rpSMA

Vpsp

DnztpgB

15151515158888811111

b

159

STALE POPOV(1902 -1965)

Vo makedonskata literatura Stale Popov go vovede bitoviot roman {to stana negova prepoznatlivost i kontinuirano navra}awe kon tradicionalniot regionalizam, otkrivaj}i go bitot, mentalitetot, folklornoto i etnografskoto bogatstvo na eden na{ region - Mariovo

Roden e vo 1902 godina vo s. Melnica -Mariovsko kako sin na sve{tenik. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te vo selo Vitoli{te, u~i bogoslovija vo Bitola so {to ja prodolìl semejnata tradicija. Vo Beglrad se zapi{al na Teolo{kiot fakultet, kade rabotel i kako pisar vo Sobranieto. Po vojnata stanal pretsedatel na Okoliskiot odbor na Prilep, upravnik na [umskata direkcija, a se penzioniral kako profesor po makedonski jazik. Umrel vo Skopje 1965 godina.

Vo literaturata, Stale Popov, se javuva relativno docna. Vo 1951 godina zapo~nal da gi objavuva svoite prvi prozni trudovi vo spisanieto Sovremenost. Vo 1953 godina se javuva so prviot del od romanot Krpen ìvot, a slednata godina i so vtoriot del od romanot. Dve godini podocna, go objavuva istoriskiot roman Tole Pa{a, povesta Kale{ An|a, psiholo{kiot roman Dilber Stana, a 1961 godina gi objavil zbirkite raskazi Mariovski pana|ur, Itar Pejo i Mariovski raskazi. Posmrtno se objaveni romanite: [akir vojvoda, Neobi~no dete i Doktor Ore{kovski.

Krpen ìvot Romanot e so naglasena etnolo{ka su{tina, so site obi~ai, kultura, moral, narodni mudrosti, ekonomsko-socijalnata polo`ba, na~in na opstojuvawe na semejstvoto, no i roman hronika, sledej}i gi nastanite od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek. Ovoj roman e regionalen roman, koj ja dava celata geografska karta na Mariovo, kako dokumentaren film, so site istoriski fakti, legendata za trojcata bra}a po ~ii imiwa selata gi dobile svoite toponimi, po opisot na ku}ite, arhitekturata na selskata makedonska ku}a, prilagodena za pogolemo semejno ìveewe, so prostor za stokata, podelba na ma{ki i ènski raboti i seto toa zbogateno so elementi od folklorot, so {to se prezentira vistinskata sredina vo vistinsko vreme.

Avtorot na {iroko ja raskaùva legendata za postanokot na imeto Vitoli{ta vo koja se veli deka trite sosedni sela gi osnovale trojcata bra}a Vito, Gale i Rade. Kako vistinski slikar na svoeto rodno Mariovo, dava detalni, prenaglaseni opisi na mariovskite ku}i, podeleni na ma{ko-ènski kat i kat za stokata, a iscrpno, so mo} na vistinski registrator go predava patrijarhalnoto ̀ iveewe na mnogu~lenoto semejstvo kade s¢ se odviva po strogo propi{an red, prazni~noto i delni~koto ̀ iveewe, moralot, sueverieto, pobo`nosta, predrasudite i eti~nosta na selskoto ̀ iveewe. Stale Popov e izrazit regionalen pisatel. Romanot Krpen ̀ ivot, isklu~ivo prostorno i vremenski

)��

o . ,

i :

, a t a }a r d

a . a a o , e i

15151515159999999999

160

e svrzan za eden region - Mariovo i toa vo eden mo{ne buren period od makedonskata istorija od krajot na XIX vek, koj vek e odbeleàn so krajot na turskoto ropstvo. Tokmu toj lokalitet, Stale Popov go ~uvstvuva kako svoj dom. Materijal za romanot pred s¢ crpi od svoite nabquduvawa, reminiscencii i tu|ite raskaùvawa za Ilindenskiot period, Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna. Stale Popov so ovoj roman si postavil zada~a da gi naslika sekojdnevnite vistini za ìvotot na makedonskiot selanec so site negovi li~ni i semejni problemi, obi~ai, koi go odrùvale i od koren menuvale celokupnoto Mariovo. Ovoj roman e bitov-socijalen, bidej}i celosno e svrten kon mentalitetot na rodnoto Mariovo, za~uvuvawe na narodniot duh, obi~aite svrzani za golemite semejni nastani - svadbi, ra|awa, povojnici, kr{tevki, pesnite i orata, kako i socijalniot status na selanite koi vo godinite na osmanliskoto ropstvo, barale promena na celokupnite socijalno - politi~ki uslovi, pritisnati od eksploatacijata na doma{nite ~orbaxii i politi~kite propagandi na srpskata, bugarskata i gr~kata vlast. Zatoa velime deka romanot Krpen ìvot od Stale Popov, proizleguva od srceto i du{ata na mariovskiot narod, sogledan od site strani {to go so~inuvaat toj ìvot.

Likot na Dosta Ro`denkata

Potrebata od koren da se promeni zaostanatoto Mariovo, najprvo }e ja po~uvstvuva Dosta Ro`denkata. Taa so svoite gradski naviki, steknati vo Solun, }e pokaè primer kako treba da se odrùva domot, kako da se vospituvaat decata, za da bide sledena kako prva lastovica vo zadocnetata prolet na zaostanatoto Mariovo. Za nea ne postoi nadvore{niot svet vo koj se ozboruva i kleveti, vo koj se gubi vremeto i vodat prazni razgovori. Taa e stoèr na semejstvoto kade {to organizira, planira i postavuva s¢ na svoe mesto za op{toto dobro na site. Likot na Dosta Ro`denkata e najubav primer za raskrstuvaweto so minatoto koe stega, gu{i i gi unazaduva lu|eto. Istovremeno taa e primer kako moè da se postigne s¢ vo ìvotot koga se posakuva ubavoto, vrednoto i op{tokorisnoto vo toj ìvot. @iveej}i vo gradska sredina, vo konzulsko semejstvo, taa vo ramkite na svoite mo`nosti, }e gi prifati navikite, kulturata, pismenosta, kako da brza da zeme s¢ {to ñ nudi ìvotot vo gradot. Iako vo rodniot kraj naiduva na potsmev, taa gr~evito se bori da go so~uva steknatoto, znaej}i deka cvrsto stoi na praviot pat. Nenametlivo, spontano, niz rabota, niz primer, so topol zbor i nasmev, gi u~i selanite i go menuva od koren nivnoto ̀ iveewe. Kako so no` ja presekuva tradicijata kupuvawe na nevestite, ne dozvoluvaj}i da bide ponièna i kupena kako stoka. Te{ko spe~alenata vtora radost i vtor ̀ ivot, qubomorno gi ~uva od pogledite, ozboruvawata, magiite i malogra|an{tinata. No za dobronamernite, qubopitnite, portite na nejziniot dom se {iroko otvoreni. So gordost }e go pokaùva ro`denskiot }ilim, koj }e stane za{titen znak vo podgotovkite na sekoja nevesta. So gordost }e gi pokaùva svoite deca, zdravi, ~isti, vospitani, olicetvorenie na zdrava semejna klima. Prva }e ja dade }erkata Ne{ka na u~ili{te, a so toa im go pokaùva vistinskiot pat na selanite za korenita preobrazba za op{toto dobro na site. S¢ vo nejzinoto semejstvo e plod na nejzinite race i um. Soprugot, cenej}i gi kvalitetite na svojata èna, ñ dal odvrzani race, znaej}i deka taa sigurno go vodi kormiloto na brodot po mirnite semejni vodi. Ni{to ne moèlo da ja uni{ti sre}ata na Dosta. Iako jatrvata se obidela da ñ ja pomati radosta, jasno e deka vo ìvotot pobeduvaat ispravnite, bezgre{nite, vrednite, umnite. Simpatiite na pisatelot i ~itatelite se na stranata na Dosta. Taa e avangarda vo na{ata literatura i burevesnik na novoto vreme.

Krpeniot ìvot ni ja simbolizira èlbata na ~ovekot za sre}a, dom, prijatel, semejstvo. Taa e onaa iskonska borba na makedonskata èna da se bori zad sebe da ostavi traga, da go prodolì rodot i lozata na ~ove~koto ìveewe. Ja simbolizira

eitcppsmssirobps

L

ppbniinIukkrzsnioqrgsvnnbIinv

so

16161616160000011111

M b

161

ve~nata potraga po qubov, roditelska grià - potomstvoto da ima posre}en ìvot. Ovaa poraka na pisatelot i to~no utvrdenoto mesto na ènata, preku likot na Dosta Ro`denkata, se na piedestalot na site skalila i op{testveni normi, koi go diktiraat statusot na makedonskata èna i nejzinata borba za emancipacija i prosperitet.

Likot na Mitra

Stale Popov za svoj stoèr na site nastani go ima semejstvoto Sukalovci ~ii ìvotni storii se grupirani okolu dvete heroini, Mitra i Dosta Ro`denkata. Vo prviot del od romanot, pogolem prostor, pisatelot ñ otstapuva na Mitra so {to hronolo{ki strogo e zapazen razvojot na romansierskoto dejstvo. Gradej}i go ovoj lik, mnogu realisti~ki, na po~etokot na romanot ja postavil kako stolb na semejstvoto Sukalovci so site nejzini pogledi na semejno ̀ iveewe i relacijata soprug-deca-deveri (Ilko i Trajko), pretstavuvaj}i ja kako primitivna, nepismena, so niski egoisti~ki stremeì, grabe`liva, itra, podgotvena na sekakvo zlo koga e vo pra{awe li~niot materijalen interes. Vo posleden moment ispla{ena, zloto da ne rodi zlo, odnosno da ne ja stigne bo`jata kazna, se predomisluva, ubedena vo mo}ta na magijata.

I toga{ Mitra go prifati noviot stvor, mu go pretol~i pap~eto so dve kamen~iwa {to gi spremi odnapred za taa rabota, simna od Dostenite pletenki edno kon~e i mu go vrza, go izdigna na glav~e, go pogledna i pred o~ite i izleze nejzinata\ur|a koga se oddeli od nea, i koga babata Masa isto vaka ja odnese na gorni kraj vo pepelta.

\avolot se dade na rabota: De Mitro, sega ili nikoga. Eve ti go du{manot v race. Ni pari dava{, ni ma|ii da pravi{, ni da go ~eka{ so meseci, a moè i godini. Ete sega pottisni go za grklan~eto i gotovo e kako rskavec. Nikoj nema da te vidi. ]e kaè{ taka se rodi - i aj so zdravje.

So polni usti kletvi, Mitra ìvee vo imaginaren svet, a klu~ot i smislata za ìvotot, gi pronao|a vo sueverieto so {to go nadopolnuva propu{tenoto obrazovanie. Site ñ go svrtele grbot, za{to pravdata e najgolem klu~ koj gi otvara portite na vistinata. @ivotot te~e za vrednite, pravednite, progresivnite. Taka Mitra, nesvesno ñ go otvorila patot na svojata rivalka, da stane spasitel na zaostanatoto Mariovo.

Vo vtoriot del na romanot, Stale Popov ne ja spomenuva Mitra, kako da ja kaznuva, davaj}i ñ prioritet na Dosta Ro`denkata.

Slikar realist

Stale Popov , pokraj realisti~nata slika na Mariovo, kako vistinski realist, gi slika i likovite, so {to ja zaokruùva avtenti~nata sredina vo koja se su{testvuva, slika, bez koja romanot ne bi ja nosel taa karakteristika na bitov roman, osobeno poradi faktot {to likot e osnovno jadro za da funkcionira eden ìvot. Eve kako go slika likot na 32 selanka Dosta Ro`denkata.

Liceto na Dosta ñ e belo crnoaglesto, kale{a, {to se vika. Ama kale{a, ne crna. Crni o~i, crni ve|i, crni kosi, beluzlikavo lice, sitni beli zabi, nabubreni crvenkasti usni, prav nos, mali u{iwa, pu{tena gu{ka- seto toa -poubavo,samo kaj Bogorodica. Ami snagata! Ispravena kako pu{ka, gradi istureni napred, stegnata polovina, dolgi noze, obli race, ~isti nokti, izmiena, is~istena, kako za pred ~oveka, {to bi rekle mariovci.

Opisot go prodolùva so nejzinoto rabotno sekojdnevie - sluginka vo rusko, konzulsko semejstvo vo Solun. Umna, sposobna, brzo gi prima pozitivnite strani, spontano primenuva, a koga se vra}a vo Ro`den, iako ismevana, prodolùva da gi primenuva gradskite naviki i svoeto samouko obrazovanie, od koe podocna, polza

. a t

i .

o ,

o i i t a

e i e i

v

a . a o

a

, ,

o o

e i j a

, ,

i a

r

16161616161111111111

b }

162

}e imaat i nejzinite deca. Prakti~na i samostojna, prilagodliva, na mnogu mudar na~in za razlika od Mitra, go pokaùva svojot materijalen egoizam, pridobivaj}i ja naklonetosta na deverot, so {to go trasira patot do negovoto nasledstvo. Dosta se zalaga za progresivnoto i vozvi{enoto, za radikalno menuvawe na patrijarhalnite sfa}awa, posebno za ulogata i mestoto na ènata vo semejstvoto. Koga nejzinite deca formiraat svoi semejstva, taa ja doìvuva najgolemata radost. Doa|a do uveruvawe, deka duri sega ìvotot e pred nea.

Dosta se zaplaka glasno i ve}e po desetti pat go povtori:

Spolaj mi ti, bre boènce, oti i za mene del si ostavil!

E, Do~ko! Krpen ̀ ivot, krpen ̀ ivot, ama ete i so krpen si pominavme , poarno od so nov. Neka ti se ̀ ivi zetot i snaata, da se pofali{ so niv! Se navedna, ja bakna starski po sred ~elo.

Drugi likovi

Nasproti ovie dva lika, Stale Popov prikaùva i drugi likovi, kako dedo Petko, pop Trajko, u~itelot Bino. Dedo Petko Baleto e navodaxija koj gi spojuva ìvotnite sudbini na lu|eto i na toj na~in materijalno se obezbeduva. Vo likot na dedo Petko Baleto, Stale Popov prikaàl vistinski mariovski mudrec, koj ve{to gi plete i povrzuva, spojuva ̀ ivotnite sudbini na selanite, sekoga{ izvlekuvaj}i korist pred s¢ za sebe. Neumoren du{kalo, uverliv, slatkore~iv, uspeva vo svojata edinstvena profesija na koja ñ se predal so seta svoja mariovska itrina.

Drugite ma{ki likovi, vo prv red onie od semejstvoto Sukalovi, kaj Stale Popov ja gubat dominantnosta, nasproti ènskite likovi. Ilko, Stojko i Trajko vredno rabotele, daleku od domot, so stokata i zemjata, prepu{taj}i im gi site ènski raboti na Dosta i Mitra vo ku}ite.

Jazikot na Stale Popov

Jazikot so koj se sluì pisatelot e narodniot govor, a stilot e slikovit i emocionalen {to nalikuva na narodnite prikazni, poslovici, mudri misli, so {to se izrazuva na~inot na vodewe na dijalog, na~inot na razmisluvawe, kako izraz na hierarhiskata podredenost vo semejstvoto i soìvotot na selanite vo Mariovo.

Krpen ìvot e vistinski mariovski letopis, povest za sudbinata na Makedonija i nejzinite lu|e na trime|eto na vremeto i trime|eto na istorijata - zabeleàl Miodrag Drugovac.

Pisatelot ostana dosleden na svojot naroden govor, bez doteruvawe i usloèno razvivawe, mnogu blisku do duhot i stilot na onaa ubava prostota i skladna elementarnost, kakva {to ja sre}avame vo na{ite narodni prikazni, taka ìvo, Stale Popov gi postavi likovite i nivnite dijalozi vo nivnata prirodna sredina, sami da se razotkrivaat i govorat so bogatstvoto na mariovskiot govor, zbogaten so mudrosta i lesnotijata na prepoznatliviot mariovski humor.

Bitovi elementi vo romanot

Avtorot dava {arenolika panorama na mariovskiot selski bit. Realisti~ki so faktografska to~nost i zrela opservacija, pred nas se razotkriva pitomosta i divinata na eden kraj, kade {to civilizacijata ne doprela ni so svojata elementarnost. Bogati folklorni i etnografski obele`ja, predadeni so studioznost i ìva oduhotvorenost na eden avtenti~en registrator na nadvore{niot svet i psihoanaliti~ar na du{evnosta na selskiot svet. Detalno se predadeni obi~aite od selskoto sekojdnevie, osobeno onie

}nnzsfd

os

P`dppp

Pvr

J

esh

KiM

PrePrl

B

Afnfnn

161616161622222

r j

11111

} j P j}

163

so ra|aweto na decata, nare~nicite, povojnicite, svadbite, ulogata na navodaxijata, otkupot na nevestite, magiite, blagoslovite, narodnite mudrosti i kletvi, koi go ottrgnuvaat ovoj svet od svojata prirodnost i ednostavno serviraat na dlanka, tolku dale~en, a sepak mnogu blizok.

Socijalni elementi vo romanot

Op{testveniot ̀ ivot, socijalnata, kulturnata i politi~kata sredina na krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek; obespravenosta i eksploatacijata na selanite, nemirnite godini na ilindenskiot period, Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna, seto toa e realnata sredina na mariovskiot kraj, neminovno opfaten so ovie istoriski buri, koi go naru{uvaat patrijarhalniot na~in na ìveewe.Preku egzarskite u~ili{ta se {irat propagandite, so {to se nametnuvaat omrazata, otu|uvaweto, ubistvata, razedinetosta i borbata za presti` i prevlast, pa ottamu i ovaa stihijnost, povle~enost i zaostanatost.

, o u

Xe a , a , t

16161616163333333333

| j b j

��

164


Na koja literatura ñ pripa|a Stale Popov?1.

[to se podrazbira pod poimot regionalen pisatel?2.

Za koj kraj od Makedonija pi{uva Stale Popov?3.

Kakov roman e Krpen ìvot?4.

Koi se bitovi elementi vo romanot?5.

Koi se socijalni elementi vo romanot?6.

Koi karakteristiki vo likot na Dosta Ro`denkata gi opravduva{?7.

Koi revolucionerni promeni vo zaostanatoto Mariovo gi vnesuva taa?8.

Na {to se bazira primitivizmot na Mitra?9.

Zo{to romanot se vika Krpen ìvot?10.

&�"�A�

Napi{i esej - Tradicijata go ~uva minatoto. Navedi primeri od literaturata i pro{iri gi tvoite znaewe so stru~na literatura od pove}e oblasti, koi go neguvaat na{eto kulturno nasledstvo.

&�(#�$�!

Stale Popov e regionalen pisatel, isklu~ivo svrzan za mariovskiot kraj. Romanot Krpen ìvot e bitov roman - roman za su{tinata na ìvotot, so site komponenti {to go gradat toj ìvot;izraz na narodniot duh, ~uvar na tradicijata i folklornoto bogatstvo,spomen za nekoga{nite patrijarhalni odnosi, slika na mariovskite sela,istaknuvawe na avangardnoto i potisnuvawe na primitivizmot.

16161616164444411111

165

\OR\I ABAXIEV(1910 -1963)

Istoriskata beletristika vo Makedonija, zapo~nuva so \or|i Abaxiev. Celosno svrten kon podale~noto minato na makedonskiot narod, Abaxiev dade poinakvo otslikuvawe na na{ite istoriski nastani, iako gi oboi so jazikot i stilot na literaturata, sepak mnogu avtenti~no, gi dolovi predilindenskite i ilindenskite denovi i istoriskite li~nosti svrzani za toa vreme od na{ata istorija.

Roden e vo Dojran na 07.10.1910 godina . Na petgodi{na vozrast so roditelite emigrira vo Bugarija. Gimnaziskoto obrazovanie go zavr{uva vo Blagoevgrad, a Pravniot fakultet vo Sofija. Kako student se priklu~uva kon Makedonskiot literaturen kruòk kade ~lenuvale i Kole Nedelkovski, Anton Popov i Nikola Jonkov Vapcarov. Bil sekretar na Nacionalniot komitet na makedonskite emigrantski dru{tva vo Bugarija i redaktor na nivnoto glasilo - vesnikot Makedonsko zname. Vo Bugarija gi objavuva svoite prvi raskazi pod naslov Trud i lu|e. Vo Makedonija se vra}a vo po~etokot na 1948 godina i se vrabotuva vo Uredot za informacii na toga{nata

Vlada na Narodna Republika Makedonija, a po formiraweto na Institutot za nacionalna istorija, se vrabotuva kako nau~en sorabotnik.

Na poleto na literaturata, Abaxiev zapo~na i zavr{i kako nepokolebliv i vonredno dosleden privrzanik na edna socijalno angaìrana literatura. Prvite raskazi i reportaì objaveni na bugarski jazik , bile posveteni na lu|eto od dnoto na ìvotot. Podocna i s¢ do krajot na ìvotot, se opredelil za podrug vid na literaturno iskaùvawe - da go iskaùva herojskoto i tragi~noto vo istoriskiot letopis na makedonskata nacionalna istorija. Knièvnoto tvor{tvo vo Makedonija, Abaxiev go prodolùva so pi{uvawe na raskazi vo koi centralno mesto zemaat nastanite i likovite svrzani za Ilindenskoto vostanie. So ovaa istoriska tematika se zbirkite raskazi: Izgrev, Epopeja na noòt, Poslednata sredba. Najvpe~atliv lik vo negovite raskazi e likot na Goce Del~ev, a najubav raskaz so ovoj lik e Tabakerata.

Na poleto na romansierskoto tvore{tvo, Abaxiev debitira so istoriskiot roman Aramisko gnezdo - tema od ajdutstvoto vo Makedonija. So romanot Pustina, objaven 1961 godina, Abaxiev pravi kvalitativen skok vo izrazot, stilot, psiholo{kata prosledenost na likovite, literaturnata nadgradba nad istoriskiot nastan, koj ostanuva vo pozadina, a kulminira dlabokata protivre~nost na likovite po odnos na najsu{testvenoto pra{awe -ìvot ili smrt.

Na smrtna postela, nedovr{en go ostava romanot @e{ka zemja. Po~inal na samiot den Ilinden, na denot za koj najmnogu pi{uval.

a o o o k i i

a . , t n n a i o a o i a a

o i .

o a v i e e

n n a j a

n

A

16161616165555555555

4��3� �+5��

166

PustinaIstoriska osnova na romanot

Kon krajot na april 1903 godina, solunskite atentatori ja napi{aa najslavnata stranica od makedonskata istorija. Be{e toa veli~estvena samo`rtva na oltarot na Makedonija. Atentatite zapo~nale na 28 April so uni{tuvawe na brodot”Gvadalkivir”, a zavr{ile na 30 April so samo`rtveniot ~in na atentatorite Kostadin Kirkov i CvetkoTrajkov. Patnikot na brodot bil Pavel [atev, koj napi{al. Jas potajno vo du{ata si se raduvav {to celiot parabrod }e izgori i {to nema da ima nitu edna ~ove~ka `rtva, zo{to so svojata akcija nie nikoga{ ne sme se stremele da barame ~ove~ki `rtvi, u{te pove}e koga se znae deka patnicite vo parabrodot se nevini po odnos na na{ata makedonska kauza(vodel grià parabrodot da bide poblisku do bregot, za da moè patnicite da se spasat) Pet minuti podocna, otkako gradot go zafatil celosen mrak, Orce gi zapalil fitilite na dinamitot postaven vo bankata. Vo kusiot interval do eksplozijata, prvata grià na Orce bila da go spasi direktorot na bankata so negovoto semejstvo. Kakva moralna ubavina i kolku ~ove~ka blagorodnost ima vo toj gest na Hristo Siljanov?

Postojat samo dve pisma koi atentatorot Jordan Pop-Jordanov-Orceto gi ispratil do sakanata Kate. Vo edno od niv pi{uva: Sigurno }e pra{a{: Neophodno li e da umram? Za mene nema drug izlez. Toj {to ne gi {tedi ìvotite na drugite, nema pravo da go {tedi ni sopstveniot ìvot. Znaev deka na{ata akcija }e im pri~ini smrt na mnogu nevini lu|e, }e donese mnogu solzi i stradawa, zar po seto toa {to }e go storime, jas }e imam pravo da ìveam?Mislam }e bide nisko i podlo. Da umram, za mene e vrhovna povelba na mojata sovest.

Psiholo{ki roman

Spored vremenskiot period, koj Abaxiev go tretira vo romanot, Pustina e istoriski roman, a spored stilskite osobenosti e psiholo{ki, za{to silno, dlaboko i analiti~ki gi razotkriva vnatre{nite strukturi na li~nostite, najskrienite motivi na nivnata psiha i moral, davaj}i analiza na sovesta, deka tragedijata na lu|eto leì vo samite niv, a ne vo istorijata. So silata na edna introspekcija, Abaxiev nurnuva vo dlabokata potsvest na preìveanite atentatori, bez da se zadrùva na ona {to e predmet na prou~uvawe na istori~arite i drugi literaturni sogleduvawa na va`nite istoriski nastani.

Dejstvoto e locirano vo solunskiot zatvor, kade Arso i Gligor ja o~ekuvaat presudata. Vremenski, s¢ se slu~uva pred na{iot golem istoriski period Ilinden - vo proletta 1903, koga grupa zavr{eni gimnazijalci, sakale da go svrtat vnimanieto vrz nere{enoto makedonsko pra{awe. Istorijata sekoga{ pred mladiot ~ovek postavuvala bezbroj odgovorni zada~i, mnogu isku{enija, otkaùvawa, `rtvi, no i ideal i visoki celi, vo koi se pronao|a svetlinata na idninata i smislata za ìvot. Vo ime na slobodata, likovite od romanot Pustina na \or|i Abaxiev, prezemaat odgovorna zada~a pred koja stojat so seta svoja mladost, serioznost, odgovornost i istrajnost. Avtorot ne zboruva za ~inot na samite atentati, tuku za posledicite i du{evnite sostojbi, na dvajcata protagonisti koi slu~ajno ostanale ìvi. Romanot Pustina e psiholo{ki roman, nadgraden nad istoriskite momenti i od objektiven ~in se transformira vo subjektivno otkrivawe na ~ovekovata svest i sovest. Ovoj roman gi otkriva najskrienite motivi, vnatre{nite peripetii, du{evnite reakcii na glavnite likovi i nivnite moralni vrednosti.

Fabulata e prikaàna preku osum glavi so naslovi: Prezir, Realnost, Raspnuvawe, Karpa, Pak zaedno, @repka, Vo detstvoto i Izlez.

PI

sMaCd~~pbzVni

iepsem

P

ianvvpi

pvvpiVoidP~rn

R

16161616166666611111

PP

167

Preku romanot Pustina, Abaxiev gi animira sudbinite na dvajcata preìveani atentatori. Toa se Arso i Gligor koi se vpu{taat vo surova borba, rakovodeni od filozofijata deka smrtta e neizbe`nost so visoko eti~ko zna~ewe. Zavetot e golem , a toa zna~i samo`rtvuvawe, vo imeto na slobodata. Se zakolnale na bezuslovna smrt, {to }e bide nivna definitivna opredelba i dosledna predadenost na t.n. gemixiska filozofija - da se ostane ìv, toa zna~i - predavstvo. Za atentatorite smrtta e neizbe`nost, da se ispolni zavetot i da se onevozmoì ponatamo{nata konkretna akcija vo korist na idejata koja ja zastapuvaat.

Vo romanot, nastanite ne se podredeni po hronolo{ki redosled. Celta na vakvoto raskaùvawe e da se stavi akcent na samite likovi, da se dade psiholo{ki portret so site vnatre{ni dilemi i raspnuvawa.

Likot na Arso-pasiven odnos kon ìvotot

Doverenata zada~a da ja minira Otomanskata banka vo Solun , Arso ja prima kako predizvik i kruna koja }e gi oven~a negovite 19 godini, }e go napravi atentator i heroj, }e otvori svetla stranica vo makedonskata istorija. No faten na samoto mesto, od devetnaesetgodi{no mom~e se pretvora vo starec komu mu e premnogu od ìvotot, baraj}i ja smrtta koja }e stavi kraj na site izgubeni iluzii. Tretiraj}i go svojot slu~aj kako predavstvo, Arso se izma~uva mazohisti~ki. Raspnat me|u realnosta i èlbata, toj samo fizi~ki su{testvuva, a umstveno e otsuten, opsednat so mislata da umre, da im se pridruì na drugarite, koi ~esno ja izvr{ija zada~ata. Negovite race se nepodvi`ni, o~ite bezìvotni, prodolètokot na ìvotot ne~esen, sovesta mra~na, dolgot kon Makedonija i drugarite, neoddolèn. Zatoa s¢ }e bide pot~ineto na ̀ elbata da se umre. Arso e davenik, koj ne gi bara ni slamkata ni bregot. O~ajnik koj gi potro{il site rezervi za ̀ ivot, osamenik koj ja odbiva rakata za pomo{, ramoto za potpora i zborot za prijatelstvo. Bega, se krie vo svojot mra~en svet, vo pekolot, kade }e gi pronajde i spasot i sre}ata i dru`bata so heroite. Vo smrtta e ~esta, doverbata i smislata na zapo~natoto delo. Na heroite likot im e ~ist samo koga se mrtvi. @ivite heroi ne se heroi. Tie mu izneverile na golemoto i va`noto {to gi potkrenalo. Tie ~esno ja izvr{ija svojata obvrska. I zaginaa. A toj ostana da go izvalka nivnoto lice. Griàta na sovesta i ~uvstvoto na vina, se ogromna teìna na ple}ite na Arso. Zatoa bega od samiot sebe, izvr{uvaj}i ja zakletvata, koja be{e negova edinstvena opsesija. Brza da se presmeta so sebesi, za{to svetot ne zasluùva nikakvo vnimanie.Site imaa 19 godini, ista zada~a, razli~en uspeh, no smrtta povtorno }e gi obedini. Nivnata be{e herojska, romanti~na, so po~it i cvet. Negovata smrt be{e dolgo ~ekana, tivka, prokolnata, kukavi~ka i navredliva, no va`no smrt {to }e gi ispolni idealite na Arso.

Arso go pretstavuva fatalisti~kiot, stati~en, pasiven odnos sprema svetot i ìvotot voop{to.

Se be{e rastrgnato vo nego. Dlaboko se nadignuva{e nezadovolstvoto i prezirot kon sebesi, kon lu|eto vo ovoj proklet grad. Ni{to ve}e ne mu ostanuva{e. Ni{to. Samo {turiot epilog na eden tolku ubav son {to im dava{e smisla na negovite devetnaeset godini. Ovoj podol svet, {to sega go ogreva sonceto, ne zasluùva ni da plukne{ na nego.

Likot na Gligor- aktivisti~ki odnos kon ìvotot

Nasproti nego, Gligor e vquben vo ìvotot i slobodata . Zatoa velime deka toj e nositel na druga teza- aktivisti~ki odnos kon ìvotot, poln so borba, dinamika, qubov. Prviot grev ne go obeshrabruva, naprotiv pottiknuva na novi dokaùvawa,

i d , , a e a

o o

a r o d o a a e a o j a e i e e .a . a a , a

i

i

a e

a , ,

h

16161616167777777777

P P t Ab b j

168

novi horizonti i mo`nosti {to }e gi dade vtoriot del od ìvotot. A toj ìvot e pred nego. Ima samo 19 godini i dovolno èlbi da se potvrdi vo godinite {to doa|aat. Vo nieden moment ne pokaà ramnodu{nost, nitu za vreme na sudskata postapka, kade triumfiraat sarkazmot i stegnatata tupanica, {to ukaùvaat na silna, nepokorna li~nost, koja ja najavuva presmetkata so tiranijata i vlasta. Taka gi brani sopstvenite ideali i pravoto na dostoinstveno i sestrano sogleduvawe na aspektite, samiot stavaj}i se na stranata na obvinitelite, a ne na optuènite, na koi treba da im se sudi so najte{kata kazna - besilka. Toj se bori, predizvikuva i kani na èstoko sudirawe so svetot. Toj ja saka vtorata presuda - doìvoten zatvor, zatoa {to e prodolètok na ìvotot, navistina robija{ki, ama se vika ìvot, {to mu dava posebna dimenzija na ovoj lik, najavuvaj}i go dramskiot zaplet, deka ja zapo~nuva bitkata za ìvot.

Te fatija- mu re~e Arso.

Da,ama pak }e im izbegam! - samouvereno odgovori Gligor.

Rezignacijata, retrospektivata na nastanite i malodu{nosta, ne se obele`je na Gligor. Naprotiv, dijalektika, barawe izlez, nepomirlivost, vtora prilika za ̀ ivot i vtor nastap na politi~kata scena, toa se vode~kite misli od koi nitu melanholi~niot Arso, samoìvnikot Xemal aga, pustinata, èdta, povtornata sredba so zatvorot, natrupanite ~ove~ki koski, ne go raskolebuvaat da se otkaè od zacrtanata linija, koja kolku i da obremenuva, vremenski i prostorno, sepak e opravdana, zo{to go vodi kon celta, vo sopstvena humanisti~ka misija, koja e univerzalna za sekoe bitie, soo~eno so izborot na ìvot ili smrt. Toj vo taa bitka ne e egoist, naprotiv mnogu human, borben i po`rtvuvan koga e vo pra{awe drugarot, negovata bolest, pomirlivost so sudbinata, pa ottamu potrebata da mu se vdahne ̀ elba, da se vqubi vo ̀ ivotot, bez da bara nagrada za ona {to go napravi za obajcata.

_Sega atentatore moj, se nadevam deka si gi izgonil od sebe zlite duhovi. Ima da ja zavr{i{ onaa tvoja zada~a {to si ja zapo~nal i ne si ja zavr{il i poradi toa padna vo o~aj.Zar ti misli{ deka e taka ednostavno da postigne{ edna cel i taka e prosto da se umre naedna{ po odreden plan? Nie ne sme se oslobodile od kletvata , taa ne zadolùva. Drugarite koi zaginaa go ispolnija svojot dolg. Nie treba da go ispoknime na{iot.

- Jas nema {to da zavr{uvam. Se e prazno vo mene Ja nemam cel.

- Ne, ne moè{ da go zafrli{ ìvotot vo kakva i da e jama. Nepravdata postoi, postoi{ i ti , borecu protiv nea. Vo taa smrdliva dupka me zafa}aat soni{ta za ìvotot na slobodnite lu|e. Zad ovoj yid se istegnuva pustinata...Ti {to se sprotivstavuva{e na cela imperija, malodu{no se prekr{i. Ne te zafati bura, a taka ne{to vo tebe se skr{i vo tvoite misli, vo tvoeto ~uvstvo kon lu|eto i svetot. I saka{ sebesi da se ubedi{ deka ne postoi{! A ti si od krv i meso i ne moè{ da ne ja ~uvstvuva{ bliskosta i neraskinlivata vrska so seto ona {to postoi.

- Me|u minatoto i sega{nosta se sru{eni mostovite-sumorno re~e Arso-

Gotovo atentatore! Go zasluì ordenot. Pobrzaj, nadvor te ~eka Ana.

Toj si ja izvle~e glavata od pod odarot. Gi vide vòltenite nokti od nozete na Arso {to visea nad nego.

-Nesre}ni~e - rikna vo bolka i navreda Gligor. Teloto na Arso mu izgleda{e neobi~no izdolèno. Tenkoto jaè vrzano na re{etkata dlaboko se be{e iskopalo vo negoviot vrat. Na pomodrenoto lice be{e zamrznatata grimasa na tuku{to svr{enata agonija.

nnVtliinsò

GvAnkciipz

_jpe, i

-

-pzsainp

-

G

TA

-iva

16161616168888811111

} A j

169

Zborovite - Gotovo e atentatore!Go zasluì ordenot. Pobrzaj nadvor te ~eka Ana- se odbrani zborovi so cel da go potseti na najva`niot ~in vo ìvotot i atentatorskiot heroizam, kako i mlade{kata qubov kon Ana, koja qubov zasluùva da se napravi napor za ìvot. Zborovi odbrani so mnogu vnimanie, koi, ni ja otkrivaat ~ove{tinata, samo`rtvata i druèqubivosta na Grigor. Na edna strana dobiva sloboda, na druga strana gubi drugar. Porazen od soznanieto deka uspeal samo toj, pobednik i gubitnik vo isto vreme, hrabro stoi pred ìvotot. Granicata, geografska ili figurativna,begstvo i sloboda, bea negov triumf na duhot i limit na èlbite, koi vo realizacijata ja otkrija seta nat~ove~ka borba, da se ras~isti so sebe, pa taka prosvetlen od sopstvenata doslednost, nagraden od sopstveniot heroizam, da dokaè deka pogolem ideal od ìvotot - nema.

Na tatkovinata ñ se potrebni heroi. Slobodata bara `rtvi, no ne i gubitnici koi krevaat raka na sebe bez borba za sopstveniot ìvot. Samoubistvoto gi odbira slabite, a ìvotot bara, silni, tvrdokorni, moralno pro~isteni i istrajni lu|e, koi gradej}i ja idninata, ne ~epkaat vo minatoto, vo koe se pronao|a samo gre{kata, koja opomenuva i ne vleva sila za nov po~etok. Arso ja saka{e smrtta i taa go stigna nego. Gligor go saka{e ìvotot i ìvotot mu gi pokaà pravite pati{ta za ìvot. Samo ìviot ~ovek moè da ja ostvari celta za koja se bori. Samo ìviot ~ovek moè da ñ se oddolì na tatkovinata. Revolucionerot se bori za idejata na Organizacijata, no taa borba ja vklu~uva i borbata za sopstveniot ìvot, koj ìvot povtorno e vo slu`ba na zavetot na rodnata zemja.

&�(#�$�!

Romanot ima istoriska osnova, no ovoj roman e psiholo{ki, koj ne gi razgleduva pri~inite, nitu dava celosna slika na samite atentati vo Solun, tuku gi razotkriva posledicite od neuspehot na dvajcata preìveani atentatori. Dijametralno, dva sprotivni lika - edniot optimisti~ki gleda na ̀ ivotot, vo koj ̀ ivot mora da ima padovi i letovi, no borbeniot duh ne smee da priznae poraz; drugiot - nepopravliv pesimist, koj smeta deka smrtta e edinstven izlez da se so~uva moralniot lik i eti~koto ubeduvawe -samo heroite se dostojni za po~it.

e i a t a , a , a e

i a i a .

o ñ o a

16161616169999999999

Zb G t t t t !G d t P b j d t

��/�� +�� )�-�

170

Razmisli

Idealite vo minatoto...-

Dali sme site isti- psiholo{ki, emotivno,fizi~ki, slabi, silni i i - strajni?

Moè li tu|ite ideali da bidat na{i?-

Idealot na mojata generacija?-

Vredi li da se ima ideal ili idol?-

Dali idninata e poinakva so ili bez ideali?-

Nikoj nema pravo da mi nametnuva svoi pati{ta, pogledi, i ~uvstva...-

[to }e im kaème na generaciite?-

Idealite- momentalni - trajni-

Mojot idol...-

Mediumite i nivnoto vlijanie vo formiraweto na idealiite i idolite...-

POVTORUVAWE NIZ PRA[AWA1. Koj istoriski nastat posluìl kako osnova za romanot Pustina?2. Kakva zada~a imal Arso?3. Kako ja prima i kako se odnesuva do samiot tek na izvr{uvawe?4. Zo{to ne uspeva Arso?5. Od kogo doznavame za miniraweto na Otomanskata banka?6. Zo{to ne znaeme za miniraweto na brodot Viktorija?7. Kako ja primaat prvata, a kako vtorata presuda?8. Kako se odnesuva Arso vo zatvorot, a kako Gligor?9. Nabroj gi osobinite na Arso?10.Nabroj gi osobinite na Gligor?11.Kakov e nivniot stav po odnos na ìvotot i smrtta?12.Zo{to Arso vo karpata ja ispi{uva godinata na umirawe?13.Komu ìvotot mu gi otvora vratite za vtor ìvot i zo{to?14. Koj stav go opravduva{?

&�"�A�

Napi{i esej - Mojata generacija me|u idealite i idolite

17171717170000011111

171

SLAVKO JANEVSKI

(1920- 2000)

Makedonskata literatura prostum stoi pred likot i grandioznoto tvore{tvo na Slavko Janevski, koj ja ispi{a prvata stranica na makedonskiot roman Selo zad sedumte jaseni vo 1952 godina i so toa go najavi svoeto triumfalno vleguvawe vo na{ata siroma{na kulturna istorija.

Roden e vo Skopje kade zavr{il tehni~ko u~ili{te.U~estvuval vo Narodnoosloboditelnata borba, vo Tretata makedonska brigada, se borel na Kozjak, a po osloboditelnoto dvièwe go ureduva spisanieto Horizont. ^len na MANU od nejzinoto formirawe. Zastapuvan e vo pove}e antologii, doma{ni i stranski. Nositel na nagradata AVNOJ. Od mnogubrojnite patuvawa po svetot, se javuva i kako patepisac, a se obidel i vo druga sfera na umetnosta kako slikar.

Knièvno tvore{tvo

Janevski vo na{ata literatura se javuva kako romansier, raskaùva~, poet, pisatel za deca i avtor na pove}e filmski scenarija. Vo godinite na NOB, gi zapo~nuva svoite prvi poetski obidi, opredeluvaj}i se za revolucionerniot motiv, koj go otkriva Janevski kako borec, sou~esnik i svedok na golemite krvavi epopei. Revolucijata }e bide osnovna tematika i vo proznoto tvore{tvo, davaj}i im umetni~ka vrednost i vsaduvaj}i golem humanizam vo vistinitite slu~ki od Revolucijata. Presudna godina vo makedonskata literatura e 1952 godina, koga go objavuva prviot svoj roman i voop{to prv makedonski roman Selo zad sedumte jaseni, (podocna preraboteno pod naslovot Stebla) iako knièvnata rabota ja zapo~nal mnogu porano, najavuvaj}i se kako ploden avtor, sepak so svojot prv roman ñ podigna knièven pametnik na na{ata kulturna istorija. Potoa romanite Dve Marii, Mese~ar, I bol i bes, povesta Ulica, zbirkite raskazi Klovnovi i lu|e, Omornini, Kov~eg, Zad tajnata vrata.Zbirkite poezija Krvava niza, Pruga na mladosta(zaedno so Aco [opov) Egejska barutna zora, Leb i kamen Evangelie po Itar Pejo, Kainavelija, Okovano jabolko, kako i zbirkite za deca [e}erna prikazna, Marsovci i gluvci, Senkata na Karamba Baramba, Crveni i òlti, Baram, baram,baramba{.

Krajot na osumdesettite i po~etokot na devedesettite godini vo makedonskiot roman se projavuvaat novi tendencii, koi bea pottiknati od posmodernata. Vo toj period Slavko Janevski gi objavi romanite posveteni na kukulinskiot ciklus - vo koj prv roman e Tvrdoglavi, tetralogijata Mirakuli na grozomorata, Devet Kerbinovi vekovi, ûdotvorci, vo koi se sozdava ~udotvoren spoj na istoriskite i mitskite elementi.

Avtor e na filmskite scenarija: Vol~ja no}, Viza na zloto i Makedonskiot del od pekolot.

)�� 0��, a a a i a i d e a

e

e i

t j j

ie

t

L

171717171711111del od pekolot.

11111

172

Eden mesec pred smrtta od pe~at, izleguva romanot Deponija

Ulica

Povesta Ulica e prvo prozno ostvaruvawe na Slavko Janevski, objavena 1950 godina. Vo nea se dadeni li~nite doìvuvawa Jane Slavkovi}, (koj vsu{nost e samiot avtor)( dete narator) od vremeto pred Vtorata svetska vojna, na preminot od detstvo vo mladost, koga palaviot ìvot na skopjan~iwata, siroma{ni, bezdomni i siraci, pa i onie od doma}inskite semejstva, glavno se odvival na ulica. Jane e gimnazijalec komu te{ko mu odi u~eweto, poradi odnosot na u~itelite kon u~enicite - navredi , zakani, }otek, zatvori. Zatoa ulicata e zamena za monotonoto u~ili{te, a ponuduva - sloboda, drugaruvawe i sozrevawe. Jane sistematski gi redi site svoi iskustva od ulicata, sredbata so pogolemite, poiskusnite, od koi se primaat ìvotnite lekcii, koi edna strana tresnuvaat na zemja, no od druga strana, imponiraat.Toa se Ba`dar, Pen~o, Kuzman - mom~iwa otfrleni od op{testvoto, koi sami se snao|aat za ìvot - so kra`bi, palavosti, izmami i nasilstvo. Sepak, glaven lik vo povesta Ulica e ulicata, nejzinata nezamenliva uloga vo razvojot so site opasnosti {to gi nudi, so seta svoja {iro~ina, svetlina, temnina i no}ebudnost. Stoèr na celokupnoto detsko i mlade{ko ìveewe e ulicata - glaven lik i lokacija na ovaa povest od Slavko Janevski. Taa ulica na koja se pravat prvite ~ekori, sklu~uvaat prvite prijatelstva, kade se osoznava nadvore{niot svet, stanuva veli~estvena, ne samo poradi predizvikot, koj detstvoto go vodi po svoi vol{ebni pati{ta, no i poradi nemaweto drug izbor za poinakvo ìvewe vo godinite pred Vtorata svetska vojna. Lokalizacijata na dejstvo e vo predvoeno Skopje, vo negovite maala, so kaldrma i mali siroma{ni ku}i~ki, kade ìvotot si pusliral bez ovaa dene{na dinamika, skromno, pove}e siroma{no, so bezdomnici, sira~iwa, vo najubaviot kraj na zemjinata topka - {iro~inkata na krajot na ulicata. Taa ulica, bezizlez i sokak i taa {iro~inka, se neprikosnoven prostor, vo koj caruva vremeto, dolgo, a sepak nikoga{ dovolno da se “potro{at” site sili i razmisluvawa koi kako reka se slevaat vo centarot na detskiot svet , koj so svoi nepi{ani zakoni go gradi samo ulicata.

U~ili{teto, niàta gimnazija, so svoite strogi zakonomernosti na prevospituvawe, so sila, zakani, }otek i zatvori, dejstvuvala odbivno, zastra{uva~ki, a ulicata - nudej}i ja tolku posakuvanata sloboda kako alternativa, ìvoten univerzitet, ~udesen primamliv svet, vo koj caruvaat poiskusnite, posilnite, vo koj povtorno se dobiva }otek i pla}a danokot na pomal, neiskusen, i ~esen - stanuva bezgrani~en svet, iako e samo bezizlezen sokak. Be{e toa nepi{an zakon, surov i ednoli~en i mu dava{e pravo samo na posilniot.

[iro~inkata ne e bez sajbija, iako e toj bez tapija, bez dokument re~isi, so {to bi imal pravo da go ~ini ona, {to ~ine{e. Be{e srednostav, zgr~en vo dvaesetgodi{no palto, bos, neizbri~en, so te{ko opredelivi godini. Toa be{e ~ovek, {to so ne{to osobeno privlekuva{e i odbiva{e vo isto vreme, i dolgo se pamete{e. Nie decata od tesnata zafrlena ulica, se pla{evme od nego i go po~ituvavme. Bev ubeden , toj ~ovek ne se saka{e.

Imeto na ova mom~e - Ba`dar, e svrzano za ba`darinata {to ja naplatuval za da se vleze vo toj vol{eben svet, kade caruval toj, najmo}niot, besku}nik, koj ìveel vo edna napu{tena i zaboravena limena karoserija na ford. Koga vrnelo vo fordot se sokrivale „odbranite“, Dimko, Pen~o, Ante i Jane Slavkovi}. Poneiskusnite, begaj}i od surovosta na u~ili{tniot reìm, se pokoruvale, molele i pravele s¢ ona {to }e go naredele iskusnite. Stradale, se povreduvale, skoro do samo`rtva, samo

E

U

gavpkz-ukP-usiJkkpekskpsn

paukbe

sd{Nu

dvsb{

17171717172222211111

E D p jE

173

da se dodvorat i dokaàt pred silniot, koj odbira, komanduva i kaznuva dokolku ne se po~ituva negovata naredba. Jane Slavkovi}, koj imal samo 12 godini, i komu u~ili{teto mu stanalo odvratno, poradi sekojdnevnite poniùvawa i zatvorawa, pove}e go prifatil poniùvaweto od iskusnite deca, zatoa {to otvara mo`nosti za poinakvo drugaruvawe, dokaùvawe i rastewe. @ivotnata {kola e mnogu poprivle~na od niàta gimnazija, òlta, zdodevna zgrada, koja za niv nudi eden nerazbirliv svet na nauka, nedostapen na nivnata vozrast i eden nesfatliv odnos na nastavnicite, koi dosledno gi primenuvale spartanskite metodi na vospituvawe.

-Odi{ li v gimnazija?

-Odam, zbuneto se zagledav vo prstite na svoite bosi noze. ̂ uvstvuvav deka rumenilo mi go obleva sekoga{ bledoto lice.

-Bravo! ]e stane{ doctor! - se nasmea Pen~o, {mrkna, potoa - A jas sum sloboden, pravam {to sakam. Sam sum si gospodar.

Toa potsmevawe, bilo prv ~ekor na begstvo od onoj svet na nauka i vlez vo drugiot svet, pak na „nauka“. Stihijata me povle~e , @ivotniot vior me zavrte i me ponese niz suviot grad. Me frla{e po tu|ite gradini so esenski plodovi, me vra}a{e na {iro~inkata i me trkala{e nasekade so poludivite besprizorni. Tie ve}e gi nau~ija prvite bukvi od krade~kiot bukvar i go polagaa svojot ìvoten ispit po tu|ite ku}i Neo~ekuvano brzo se sprijateluvav so ovie deca bez detstvo - mali lu|e so siva neizvesna sudbina.

Iako navidum igrite nalikuvaat na palavost, sepak, predvodeni od poiskusnite bezdomnici, koi prinudno se snao|ale za ìvot, tie nivni igri dobivale dimenzii na zada~i, ogovornosti, koi selektiraat spored silata i snaodlivosta, poradi koi no}e ne se spie, razmisluva kako da se izvr{i doverenata zada~a i stravuva od kazna, ili ne daj boè, otfrlawe od druìnata. Kon taa druìna podocna se priklu~uvaat i Kuzman i Crnite bra}a, koi kaj Jane Slavkovi} (raskaùva~ot) go nosat sledniot zaklu~ok: dve ~udni crti zabeleàv i kaj malite i kaj golemite- samoistaknuvawe pred drugite i ~udni, ~esto zli postapki, od dolga zdodevnost ili nema{tija.Tokmu taa nema{tija izmisluvala najgolemi ne{ta i otkrila najsovr{eni ne{ta - sitni kra`bi, |avol{tini, podzemni hodnici, crni ma~ki, pretstavi i cirkusi, no najsovr{enoto ne{to {to samo siroma{tijata moèla da go izmisli e topkata od partali.Rano ja setiv ovaa tivka taga za site ovie lu|e, {to podocna so prvite mlade{ki godini me slede{e stoeej}i negde na granicata pome|u slep bes i razmisluvawe - zo{to e s¢ vaka, zo{to ̀ ivotot potsetuva na poluslepo, rudni~ko kow~e, {to vle~e pregolema teìna za svojata sila.

Jane se vra}a na gimnazijata, za{to sozreva, a svesta vo „sozreanata“ glava otkriva zli nameri vo taa druìna, sopki, kra`bi, izmami, zatvori i neotkrieni i nedorasnati tajni pati{ta da se bide car vo taa druìna. Drugi prodolùvat po matnite vodi na ̀ ivotot, nemaj}i drug izbor ili ednostavno predodredeni da go ̀ iveat takviot ìvot. Zatoa ulicata za mnogumina si ostana ulica - bezizlez, slep sokak.

Dimko otide na zanaet kaj kolarot, Akim pak se vrati kaj svojot majstor vo slatkarskata rabotilnica, Ba`dar presede nekoe vreme zad katinar, a potoa se izgubi od ulicata kon onaa strana na Vardar i mu stana pomo{nik na eden ribar.

Slavko Janevski, mnogu slikovito, ìvo, ponira vo psihologijata na svoite junaci, razotkrivaj}i gi pri~inite - op{testvenite, socijalnite i politi~kite

u u , a a t i

o

o i }i o e

e a e e n :

d a ,

o a i ¢a

a i o t

r e

e e

m

m

m

j

171717171733333

ju r r j r j

33333

j

j b

174

faktori, koi dovele do formirawe na karakterite na ovie deca, negriàta za siracite i nivnata idnina, a ulicata, bezvremeno i bespetpari~no im se servira so seta svoja crna i bela boja, ostavaj}i sami, daleku od instituciite da go trasiraat svojot ìvot. Energijata ja tro{at na pogre{no pole, no za niv edinstveno prifatliv na~in na sebesnao|awe. Kako i Maksim Gorki, taka i Janevski gi sakal ovie deca. Zatoa voop{to ne gi ukrasuva so pravot na ubavinata, no naprotiv gi pretstavuva so seta prirodnost, tolku vpe~atliva po nivnata nadvore{nost, {to go tera da nurne vo nivnata intima i ja pronajde nivnata bolka - nepravdata, koja bolka edinstveno gi obedinuva i zatoa nivnata nevolja stanuva u{te pogolema.

&�(#�$�!

Slavko Janevski e avtor na prviot makedonski roman Selo zad sedumte jaseni, podocna preraboten pod naslov Stebla. (1952) Povesta Ulica e slika na ìvotot vo predvoeno Skopje; ìvotot na bezdomnicite koi izlezot od bezizlezot go baraat vo ulicata, a taa ne nudi ni{to dobro, osven gol ̀ ivot i borba za toj ̀ ivot. Glavniot narator e deteto Jane Slavkovi}.

&�"�A�

Skopje go izgubi maalskiot ìvot. Dene{nite generacii imaat svoe detstvo, svoj ìvot, svoi interesi. Napravete govorna ve`ba - zna~eweto na obrazovniot proces, pravilnata naso~enost i posvetenost, zna~eweto na ulicata i s okolu ulicata. Koj e „svetot“ na dene{nite mladi lu|e?

Napi{i esej - Temninata na no}ta vo koja gasne svetlinata i ubavinata na mojata mladost.


Koj e avtor na prviot makedonski roman?1.

Koga se slu~uva dejstvoto vo povesta 2. Ulica?

Koj e glavniot narator?3.

Zo{to go napu{taat u~ili{teto?4.

Kako se stanuva glaven vo ulicata?5.

So {to gi privlekuva ulicata?6.

Nabroj gi porocite na ulicata?7.

Kakva e socijalnata polo`ba na decata?8.

Koi se nivnite opredelbi vo ìvotot?9.

10. Dali denes imate va{a “ulica?”

ficEsntin

17171717174444411111

f ff

RE^NIK NA POMALKU POZNATI ZBOROVI

175

176

AAdaptira - prilagoduvawe

Agonija - pretsmrtna borba

Akumulira -natrupuvawe, zgolemuvawe

Altruisti~ki -nesebi~nost, qubov kon drugite

Analogija - sli~nost

Animira -oìvuvawe

Antipod -protivnik,

Ambis -provalija

BBeletristika -ubava literatura

Brokat -svilena tkaenina

VVersifikacija -nauka za stihot

DDamari -ìli

Degradira -zapostaven, potcenet

Dekadenten -propadnat

Dekor - ukras

Demon -|avol

Despot -tiranin

Didakti~ki -pou~no

Dijametralno -sosema sprotivno

17171717176666611111

177

EEgoizam -sebi~nost

Entitet -bitnost, su{tina

Enigma -prikrienost, zagonetka

Enterierist -onoj koj vnatre{no ureduva

Etnolo{ka -vrska so obi~aite

Eti~ki - moralno ~ist

IIgnorirawe -ne saka da znae, otfrla

Iluzija -laga, voobrazenost

Inverzija -obraten red

Introspekcija -gledawe vnatre

Inferiornost -dolen, slab kvalitet

KKauzalno -pri~insko-posledi~no

Klasika -anti~ka-prvoklasen, od prv red

Kolosalen -ogromen, xin

Konvencii -spogodba

Koruptivnost -potkupuvawe

Kosmopolit -gra|anin na svetot

LLajt motiv -vode~ka misla

Lihvar -naplatuva kamata

MMaksima- moto, glavna misla

17171717177777777777

178

Margini -ivici, grani~nici

Melanholija -taga, poti{tenost

Mizantrop -~ovekomrzec

Militarizam - voen

Misterija -tajna

Misticizam -veruvawe vo ~udo

Monolitnost -edinstvenost

Morbidnost -bolna sostojba

NNihilizam -otsustvo na vrednost

OOpsesija -opfatenost, obzemenost

PPalan~anec -od malo grat~e

Paradoksalno -protiv op{to mislewe

Protagonist -nositel na glavna uloga

RRacionalno -razumno

Rezime - zbir

Revnosno - maksimalna vloènost

Registrator -ureduva~

Rezignacija -pomirlivost

Reinkarnacija -povtorno vleguvawe na du{ata vo teloto

Rivalitet -natprevar, soperni{tvo

Rubqa -ruska para

Ruina -ru{evina

171717171788888

u ru

11111

M

179

SSarkazam -vrv na ironija

Satanizam -kult kon |avolot

Segmenti - delovi

Servilno - ropska pokornost

Splin -zdodevnost

T Trilogija -od tri dela

FFatalizam-verba vo sudbinata

Frank-francuska para

Fundament-baza, osnova

HHalucinacii-prividenie

Hierarhija-podredenost

CCinizam -poniùva~ki,besramnost

17171717179999999999

18018181818180000011111

��

�� ......................................................6

�0�=*2'"�-2/ H0$-� %2 /=�2/ '0 '2�............................................................................. 6�D=&+=* '0 D0$%-/2�2/ '0 �0�=*2'"�-2/ &+0"2%=' "-"/=� ................................8�D=&+=* '0 �D2�='-/= %2 &D0�0/-M�-2/ "-"/=� '0 �0�=*2'"�-2/ H0$-� .... 9"-'/0�"0 .................................................................................................................................... 11D=M='-L0 .................................................................................................................................... 12&D0�0/-M�0 "/DF�/FD0 '0 D=M='-L0/0 .......................................................................... 13�D2"/0 D=M='-L0 .................................................................................................................... 15�D-D2� (�D=*-�0/) ................................................................................................................. 16�2*�=/ ("F�H=�/) ..................................................................................................................... 19"2&+0"F%0Y= �=TF �2*�=/2/ - �D-D2�2/ ................................................................... 20�2*0+'0 �0D0�/=D-"/-�0 '0 D=M='-L0/0 ................................................................... 22�=$+-M'- D=M='-L- ............................................................................................................... 240�/-%'- - �0"-%'- D=M='-L- .......................................................................................... 25'=&0L-H0 .................................................................................................................................... 26�D=*�=/ ...................................................................................................................................... 28F*%2HF%0Y= '0 �D=*�=/2/ ................................................................................................. 30�D=*+26�- �D=*�=/ (�D=*�=/ "2 �D=*+2&) ............................................................... 32�D-+26�- 2�D=*=+�- ........................................................................................................... 33%/2D2"/=�='- D=M='-M'- M+='2%-0/D-�F/ - 0�2$-L-H0 ............................................................................................................ 36D=M='-M'- =�%-%0+='/- ..................................................................................................... 37"+2C='0 D=M='-L0 ................................................................................................................ 35="=H (�� ) .................................................................................................... 50%="'-� ......................................................................................................................................... 52D0*-2 ........................................................................................................................................... 53/=+=%-$-H0 ............................................................................................................................... 54D=�+0�0 ...................................................................................................................................... 56

+-/=D0/FD0D=0+-$0�POJAVA I KARAKTERISTIKI NA REALIZMOT ..................................................................... 60

VIDOVI REALIZAM .................................................................................................................... 62

PRETSTAVNICI NA REALIZMOT ............................................................................................. 62

ONORE DE BALZAK ..................................................................................................................... 63

FJODOR MIHAILOVI^ DOSTOEVSKI .................................................................................. 71LAV TOLSTOJ ............................................................................................................................... 77

181

MODERNITE STRUEWA VO LITERATURATA

POJAVA, OSOBENOSTI I GLAVNI PRETSTAVNICI NA

MODERNATA VO SVETSKATA LITERATURA ......................................................... 85

EDGAR ALAN PO .......................................................................................................................... 86[ARL BODLER ............................................................................................................................. 89

MAKEDONSKATA LITERATURA KON KRAJOT NA XIX I POÊTOKOT NA XX VEK ........... 96MARKO CEPENKOV ..................................................................................................................... 97

VOJDAN ÊRNODRINSKI ...................................................................................................... 100

MAKEDONSKATA LITERATURA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI ........................................ 105VASIL IQOSKI ....................................................................................................................... 106

ANTON PANOV .......................................................................................................................... 110

RISTO KRLE .............................................................................................................................. 115

KOSTA SOLEV RACIN .............................................................................................................. 120

KOLE NEDELKOVSKI ............................................................................................................... 129

VENKO MARKOVSKI ................................................................................................................. 133

PISATELI MAKEDONCI KOI PI[UVALE NA DRUGI JAZICI ......................................... 137

NIKOLA JONKOV VAPCAROV ................................................................................................. 138

HRISTO SMIRNENSKI ............................................................................................................ 139

KOSTA ABRA[EVI] ................................................................................................................. 140

AN\ELKO KRSTI] .................................................................................................................... 141

STOJAN HRISTOV ..................................................................................................................... 141

STERJO SPASE ......................................................................................................................... 142

POETI KOI TVORELE VO NOB

MITE BOGOEVSKI .................................................................................................................... 147

ACO KARAMANOV ...................................................................................................................... 150

POVOENA MAKEDONSKA LITERATURA

POJAVA I PRETSTAVNICI ..................................................................................................... 157

STALE POPOV ........................................................................................................................... 159

\OR\I ABAXIEV ....................................................................................................................... 165

SLAVKO JANEVSKI .................................................................................................................. 171

RE^NIK NA POMALKU POZNATI ZBOROVI ......................................................................... 175

Documents

makedonski za 3 godina - e-ucebnicie-ucebnici.mon.gov.mk/pdf/21_treta_Makedonski jazik_PRINT_WEB.pdf · na XIX vek, so poslednata faza na ovoj pravec, nare~ena naturalizam. Realizmot