LJUDSKO SLIKARSTVO - etno-muzej.si .LJUDSKO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM Razstava prikazuje slovensko

  • View
    221

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of LJUDSKO SLIKARSTVO - etno-muzej.si .LJUDSKO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM Razstava prikazuje slovensko

  • LJUDSKO SLIKARSTVO

    V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI

    Hl63

  • LJUDSKO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM

    Razstava prikazuje slovensko ljudsko slikarstvo, del ljudske umetnosti, ki je v preteklih asih s kromno sprem-ljala umetnost vladajoih in izobra-enih krogov. Ob ugodnih drubenih spremembah v 18.stoletju pa se je bo-hotno razcvetela in si ustvarils la-stno podobo in izraz. Propadla oj e ob koncu 19. stoletja vzporedno z v iorom kapitalizma ter industrij ske kulture na deelo in z razvojem komunikacij. Socioloko tolmaijo ljudsko umetnost kot umetnost kulturno odmaknjenih (pri nas) vakih kolektivov. ki iz visoke umetnosti pridobljene vplive po svoje prevrednotijo. Na razstavi smo poizkusili predstavi-ti vse zvrsti ljudskega slovenskega slikarstva od slik na steklo, panjskih konnic, stenskih slik~rij, votivnih podob, do pisanic, poslikane keramike in poslikane hine opreme. Ob teTi smo prikazali sploen zgodovinski razvej in nekatere ugotovitve o delavnicah in razvoju. Osnovni namen razstave pa je - na kakovostnih primerkih sloven-skega ljudskega slikarstva prikazati odvisnost ljudskih slikarij od njiho-vega mesta v arhitekturi ali kjerkoli drugje v prostoru. Danes se vse pre-rado pozablja, da smo ljudskim podo-bam s tem, ko smo jih iztrgali iz

  • - 2 -

    okolja, v katerem so imele strogo dolo~eno mesto, odvzeli vsaj pol vrednosti in estetske u~inkovitosti. Z ljudskimi podo-

    ~ bami je prav t ako kot s fragmentom moza-i~nega tlaka, ta je lahko e vedno lep, nikoli pa ne more nadomestit i estetskega u~inka celote, katere del je . Ljudske slikarije u~inkujejo pred ~sem v skupinah, tako slike na steklo - v Hbohkovem kotu" -panjske kon~nice - na pro~elju ~ebelnjaka, celo pro~elje in ne snmo detajli po-

    oo slikane skrinj e - v kmo~ki hii itd. Tu-di osvetljava je pomembna . Ob tem, da je ljudski slikar ljubil ive barve in mo~ne kontraste, se j e tudi dobro zavedal, da mora biti skrinja v poltemi notranjo-sti kme~kega doma poslikana z ivimi bar-

    \ vami, ~e naj se sploh vidijoda v t akni svetlobi podrobnosti niso p~av ni~ vane, ampak celota in da mrak z mehko roko pri-

    o jetno omah~a mo~ne kontraste. Ker nam je pri razstavi najvaneja umet-nostna stran teh izdelkov, pri kateri nam je kot razstavni moment omenjeni prostor osnovno vodilo, nismo upotevali navede-nih ikonografskih in regionalnih kriteri-jev, ki se z umetnostno stranjo ne ukvar-jajo. Razstnva se za~ne s slikami na steklo. To so slike na hrbtni strani i p, ki so potem obrnjene, tako da vidi opazovalec sliko zrcalno obrnjeno. V ve~ji meri so zaeli slikati na hrbtno stran ip ele v gotiki.

  • - 3 -

    V 18.stoletju ~e me5ansko slikanje na steklo propad810in se preteno omeje-vala na kopiranje oljnih slik . V tem 5asu je prelo v ljudske roke, se pre-vredn~tilc.tn dobilo obilico novih mo-~i. Sprva je bilo slikanje na steklo preprostim steklarjem postranski ZQslu-ek. Ti so v ipo, na katero so slika-li, dostikrat vbrusili psevdobar05ne okraske, uporabljali pozlato in zrcalo za ozadje. Pozlato in zrcalo so obdr-ale tudi prave ljudske hine slikar-ske delavnice, ki so gastajale konec 18.stoletja zlasti v Cekem in Bavar-skem gozdu. V teh delavnicah so e slikali s tempernimi barvami, medtem ko so steklarji slikali e z omajlni-mi barvami. Te delavnice so bile iz-

    . redno plodne~ napravile so tudi do 25.000 slik na leto, Slike so nato prodajali trgovci, raznaal' pa so jih kronjarji po vsej Evropi. V dru-gi 5etrtini 19.stoletja so za5eli slikati podobe nn steklo tudi P!i nas. Na razstavi smo prikazali dela ljudske slikarske delavnice iz Selc v Selki dolini, ki je za5ela slikati pred le-tom 1840 in je delovala do leta 1891. Hkrati sta delovala v drugi in tretji 5etrtini 19.stoletja na Gorenjskem e dva slikarja, ki pa ju drui ve5 de-lavnikih vezi, tako da njuna dela predstavljamo skupno kot izdelke ene delavnice. Nae slikarje je nedVODDO

  • - 4 -

    --spodbudil uvoz, vendar se slike, ki so jim bile kot predloge, dokaj izvirno predelali. Slike na steklo se odlikujejo po izredno ivih barvah in gladki ploskvi, ki je redno uokvirjena v rn, rahlo profiliran okvir, kar e poudarja barve. Motivika slik na steklo je skoraj izkljuno nabona. Zl8.sti zaitniki BaV~etlajov njej pomembno mesto G Slike na steklo so visele v kotu kmeke "hie" nad mizo. Struktura in estetski vid teh slikarij sta vezana na kot, kjer so obeene v vr-nti in xxx x uinkujejo kot celota. Svet-loba, ki prihaja skozi okenci v kotu, del-no slepi-opazovalca, da vidi v temnem ko-tu le bolj ali mRnj-nedolono arenje barv in moten odsev svetlobe na neravnem stek-lu. Ponoi pa igrajo n2 b2rvnih ploskvah oesavi ~igetajoe svetlobe leerbe, tr-ske ali oljenke. Na razstavi smo poskusili s slikami v ko-tu dosei le priblien predstavni pojem o uinku teh slikarij.

    Poslikane Qanjske konnice so slovenska posebnost, ki je znana e zlasti po raz-novr s tni ~n t evilni motiviki. Sreen splet okoliin in pogojev (razvi-to ~ebelarstvo in slikarstvo, varovalni znaaj zaitnikov, praktien pomen zazna-movanja panjev itd.) je omogoil nastanek tega slikarstva nekako sredi 18.stoletja~

  • ... 5 -

    Prvot no so s likal i panje obrtni slikar-ji pozni h baronih delavnic, v drugi etrtini 19.stoletja pa sta se jim pri-druili dve delavnici z izredno mnoino proi zvodnjo; prva v Selcah v Selki dolini, druga v gornji Savinjski dolini. Poleg teh delavnic je slikalo konnice e veliko posameznih slikarjev in ebelarjev samih, vendar tevilo njihovih del e zdale ne dosee niti proizvodnje ene same delavnice. Na razstavi loimo dela omenjenih skupin~ Prouevanje ko n-nic je bilo usmerjeno predvsem v moti-viko, zato je dobren del estetskega mika teh slikarij ostal neznan, zlasti, ker so konnice obravnavali predvsem i ztrgane iz izvirnega okolja. Resnine barvne in ostale slikarske odlike tega slikarstva moramo razumeti le, e spo-znamo, da ima slikarstvo na panjskih konnicah dvojno strukturo. Proelje ebe lnjaka je bilo vedno obrnjeno pro-ti jugu, tako da se je od ebelnjaka na dale odpiral nemoten pogled; seve-da j e bil namenjen izletavanj u ebel. Opazovalcu se je nudil e od dal e ce-lovit pogl ed na pisano barvno proelje ebelnjaka , ki je uinkovalo kot pr e-proga a l i mozaik. Barvna skala tega slikarstva je rabila predvsem temu po-gledu. Iz bliine pa si je 0Eazovalec lahko ogledal posamezne koncnice, ki so pri-povedovale smeno ali zanimivo zgodbi-

  • - 6 -

    co, predstavljale naboen prizor ali ZB-itnika, pri emer barve niso bile zelo pomembne. Na razstavi smo poskusili predstaviti kon-nice na proelju ebelnjaka v njihovi dvojni strukturi. Pri tem je uinek al samo polovi en, ker so barve na konnicah e dokaj obl edele od sonca ali izprane od deja.

    LJUDSKB STENSKE SLIKARIJE

    Med ljudskim slikarstvom prevladujejo pre-t eno slike nn suh omet (al secco), slika-nje na sve omet (al fresco) je le izjemno. To iz dveh vzrokov, ker se je slikanje al fresco e precej Eozabilo i n ker je skora j vedno ljudski , vecinoma potujoi sl i kar naslikal podobe na hio , ki je bila stara e nekaj let. Zato se zdi, da so te slike nekoliko nerodno vkomponirane v zidove med okna in druge arhit ektonske elemente. e pa se zavedamo, da je bil slikar postav-lj en pred teko nalogo nas likati podobo na zid, ki likovno e zadostuje sam sebi, mu mo r amo priznati precej smisla za komponi-ranje slikanega okrasa v prostor. Motivno je na jpogoste je upodobljen sv.Flor-jan, "zaitnik" pred ognjem, Marija kot t'univerzalna zaitnica" ter razni biblij-ski prizori. Na taj erskem so tako poslikani svinjaki.

  • - 7 -

    na katerih je najpogosteje upodobljen SV. Anton s prai em. Ljudska znamenja so vekrat poslikann; pri tem slikar, e le more , upoteva konstruktivne elemente, ki jih krnsi s cvetlinim okrasjem in pri ten louje

    --- a tika od drugih konstrukcij skih viin-skih stopenj. V kapelinih niah z rav-nim dnom si slikar ne zastavlja poseb-nih problemov , vekrat poslika celo polkrone nie. Pri tem se slikarije sev~da ozirajo na lego kapelicer ki stoji navadno ob poti, tako da se mi-moidoemu odpro razni pogledi na podo-be.

    VOTIVNE PODOBE

    Votivne podobe so povezane z romanji in zaobljubami. Nastale so bodisi kot s likana zahvala za neko e izkazano milost (reitev iz nesree, sreno prebolelo bolezen) aJ.i pa kot 2ronje podobe , v katerih se prosilec sele priporoa svojemu patronu. Najve po-dob je bilo v neko znanih bojih po -teh ko t sovTunjice, Velesovo, Ljubno, Radmirje, Zalostna gora itd., najdemo pa jih tudi v manjih cerkvah na Slo-venskem, ki so iz tega ali onega vzro-ka slovele po udeni moi svojega patrona. Votivne podobe so obesili na primernem kraju v cerkvi, navadno v

  • - 8 -

    prezbiteriju in za oltarjem, vendar brez narta, drugo poleg druge, kakor so jih pa prinaali in kot j e prostor dopual. V odnosu do cerkvenega prostora tako obee-ne votivne podobe s svojo intimno loveko, naivno vsebino in pisano obliko dopolnjuje-jo resno cerkveno notranjino. Navada je k nam prila iz sosednjih, nemko govoreih alpskih krajev, kj er se votivne pod obe ponovno zano pojavljat i v velikem tevilu okol i 1630 po presledku v dobi r e-formaci je. Pri n~s so se ga najpre j oprije-li posamezni kj. in druine iz vijih drube-nih plasti, ki so go voril e nemko (trgovci, me ani, podeelski pl emi6i). Njim s l ede v 18 .stoletju polagoma kmetje , ki pa to nava-do ohrnnijo tudi v 19.stoletju, e dolgo po tem, ko ga "bolji" stanovi e opustijo . Votivna podoba dobi ele v 19.stoletju po-polnoma kmeki in samouki znaaj, prej pa ne . Nekatere delavnice, ki izdelujejo v otiv-ne podobe v 17. in lB.st ol etju, so bi l e v svojem merilu in podee l skem okol ju prav ~8.1itetne , kot n.pr.: de lavnica Jamkov v Skorji Loki, mojstri votivni h podob v okoli-ci Skofje Loke, Kran ja in Kamnika.

    To, da nekdo votira - dQruj e zaobljubl j eno podobo, je tudi znak doloenega drubenega poloaja, neke vrste po trditev blaginje. Do takega zakljuka