LIZING KOT OBLIKA ZADOLEVANJA

IVKO BERGANT

GEA College, Visoka ola za podjetnitvo, Piran ABECEDA Revizija d.o.o., Ljubljana

Povzetek

Prispevek sistematino obravnava najem kot orodje financiranja z vidika najemnika. Ob opredelitvi razlinih vrst najema je veji poudarek dan finannemu najemu ter poslovnemu najemu ter njunim prednostim ter slabostim. Posebej je obravnavano podroje odloanja o nakupu ali najemu, saj dilema finanni ali poslovni najem ni prava alternativa. Prikazana je tudi monost kompleksnih projektov najema. V nadaljevanju je dan poudarek na izboru najemodajalca ter posebnostim uporabe najema v javnem sektorju. Za slednje se kaejo velike monosti po sprejemu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Na sicernji razvoj instrumenta najema ima velik vpliv 8in odgovornost) drava s svojim davnim sistemom.

Kljune besede: najem, poslovni najem, finanni najem, zakup, zunajbilanno financiranje, ekonomska lastnina, pravna lastnina, odloanje, javno-zasebno partnerstvo

1. Uvod

"Leasing" v angleini poenostavljeno pomeni najem. V nadaljevanju bomo torej govorili o najemu in ne o lizingu, saj za uvajanje tujke ni nobene potrebe. Najem je eden najstarejih finannih intrumentov (Sumerci, okoli 3000 let pred naim tetjem, so dajali v najem pluge in ladje). Pomembneji pa je postal ele po drugi svetovni vojni zlasti v ZDA, od koder se je hitro razvil na vse celine. V letu 1988 je bila v Ottawi sprejeta celo konvencija o mednarodnem finannem najemu v obliki enotnih pravil na tem podroju. Hitri razvoj je omogoil ustanovitev tevilnih (tudi zelo velikih) podjetij, ki se ukvarjajo s storitvami najema kot svojo osnovno dejavnostjo. Najem lahko opredelimo kot posel, pri katerem lastnik sredstva oziroma najemodajalec (lessor) daje to sredstvo v najem najemodajalcu oziroma najemniku (lessee), pri emer sredstvo ostaja v lasti najemodajalca, najemnik pa ima pravico to sredstvo uporabljati v skladu s svojim interesom. Dobavitelj sredstva, ki se daje v najem je lahko najemodajalec, ni pa nujno. Financer posla je lahko najemodajalec, dobavitelj ali pa finanna institucija. Logika takega posla temelji na spoznanju, da pravno lastnitvo nad sredstvi ni temeljni pogoj

v poslovanju. Pomembneje je imeti monost neovirane uporabe sredstev, ki ni obremenjena s tveganji, ki jih nosi lastnitvo. Le-to se namre pogosto kae kot tvegan luksuz. Najem lahko obravnavamo z najrazlinejih vidikov, kot na primer:

finanni vidik ekonomski vidik tehnino tehnoloki vidik razvojni vidik trni vidik (veanje konkurennosti) organizacijski vidik (zunanje opravljanje dejavnosti "outsourcing") eden od ukrepov sanacije in izboljanja poslovanja dajanje v najem kot dejavnost

e iz uvodnih opredelitev izhaja, da je temeljna znailnost najema prav funkcija financiranja. V tem prispevku se bomo zato dotaknili zlasti finannih in deloma ekonomskih znailnosti najema, posebej z vidika javnih zavodov. Hkrati pa bomo obravnavali najem predvsem s strani najemojemalca (pasivni najem), torej kot intrument financiranja poslovanja1, ne bomo se torej ukvarjali s problemi aktivnih najemnih poslov (s strani najemodajalca).

2. Vrste najema Najem lahko razvramo z najrazlinejih vidikov, kot na primer: 1. Z vidika vrst predmetov najema razlikujemo:

a) Najem trajnih potronih dobrin (kolo, avto, oln, jahta, itd.), ki predvsem ustreza zadovoljevanju obasnih potreb.

b) Najem investicijskih dobrin zajema posamezno opremo, prevozna sredstva, veja postrojenja, obrate in celo tovarne.

c) Najem nepreminin zajema zemljia in zgradbe (poslovne ali proizvodne) d) Najem rabljenih sredstev zajema tudi tista sredstva, ki so e bila predmet najema,

vendar e niso v celoti izrabljena. 2. Z vidika poloaja najemodajalca razlikujemo:

a) Neposredni najem (direct lease), kjer je proizvajalec sredstva, ki se daje v najem, hkrati tudi najemodajalec.

b) Posredni najem (indirect lease, leveraged lease), kjer je najemodajalec posebno podjetje, ki se ukvarja z nudenjem najemnih storitev in posreduje med proizvajalcem in najemnikom opreme.

3. Z vidika trajanja najema razlikujemo: a) Kratkoroni najem (short term lease, renting) b) Srednjeroni najem (3 do 5 let)

1 Seveda se lahko z najemom ukvarjajo in ga uporabljajo tudi fizine osebe, vendar to ni predmet nae obravnave

c) Dolgoroni najem (nad 5 let) 4. Z vidika obsega storitev najemodajalca razlikujemo:

a) Najem s polnim servisom ali bruto najem (maintenance or full-service lease, gross lease), kjer najemodajalec zagotavlja celotno vzdrevanje in zavarovanje ter vse dajatve v zvezi s posedovanjem predmeta najema.

b) isti najem (net lease), kjer vse stroke nosi najemojemalec. 5. Z vidika odplaila razlikujemo:

a) Najem s popolnim odplailom (full pay-out lease), pri katerem se do konca najemnega obdobja pokrijejo vsi stroki premoenja, ki je predmet najema.

b) Najem z nepopolnim odplailom (non full pay-out lease), pri katerem se najemodajalcu ne nadomesti celotne nabavne vrednosti sredstva in ostalih strokov

6. Z vidika monega preklica razlikujemo: a) Preklicni najem (cancellable lease), kjer lahko obe stranki preklieta pogodbo v

doloenem roku. V takem primeru so lahko dogovorjene tudi pogodbene kazni oziroma odkodnina.

b) Nepreklicni najem (noncancellable lease), ki je obiajen zlasti pri poslovnih najemih. 7. Z vidika monosti odkupa razlikujemo:

a) Najem z nakupno opcijo (lease with purchase option ali "credit-bail" v Franciji), kjer lahko najemojemalec po preteku najema odkupi najeto sredstvo. Moen je tudi dogovor o obnovitvi najema pod ugodnejimi pogoji.

b) Najem brez nakupne opcije (lease without purchase option) c) Najem z nakupom (hire purchase agreement), kjer s plailom zadnjega obroka najema,

najemojemalec postane tudi lastnik predmeta, ki je bil do tedaj v najemu. V razvitih dravah je take vrste najem kot finanni najem predmet posebne zakonske obravnave, zlasti z davnega vidika.

8. Z vidika pogodbenih strank razlikujemo: a) Domai najem (domestic lease), kjer sta vsaj dva udeleenca od treh iz iste drave

(Gmr, str. 106) b) Meddravni najem (cross border lease), kjer sta najemojemalec in najemodajalec iz

razlinih drav. c) Mednarodni najem (international lease), pri katerem, za razliko do meddravnega,

nastopa ve udeleencev, predvsem najemodajalnih podjetij iz razlinih drav, ki olajajo probleme zaradi razlik v davnih in pravnih sistemih (Gmr, str. 107).

9. Z vidika povezanosti s prodajo razlikujemo: a) Prodaja in povratni nakup (sale and lease back), kjer najemojemalec najprej proda del

premoenja, nato pa ga vzame nazaj v najem. Kupec tega premoenja je torej hkrati tudi najemodajalec. Praviloma gre za visoke vrednosti (zemlja, zgradbe, pa tudi druga visoko vredna sredstva, na primer letala itd.) in za dalja obdobja, kar ob relativno dragi transakciji omogoa ustrezne uinke. Uinek prodaje in povratnega najema je odvisen tudi od tega ali gre za finanni ali za poslovni najem. Praviloma pa transakcija ugodno vpliva na bilanco stanja podjetja,

njegovo zadolenost in finanno ravnoteje. S tem pa se povea njegova investicijska sposobnost in sposobnost zadolevanja. Zato upravieno tejemo prodajo s povratnim nakupom tudi med ukrepe financiranja podjetja v krizi. V konni fazi gre namre za zamenjavo dela istih finannih dolgov najemojemalca, z obveznostjo za plailo bodoih najemnin. Seveda je posebej pomembno upotevati tudi davne uinke take transakcije.

b) Najem, ki poveuje prodajo (sales-aid lease, sales type), kjer proizvajalec nudi v najem svoje proizvode in s tem poveuje obseg svoje prodaje. Pokazalo se je namre kot psiholoka prednost, e se kupcu omogoi veja svoboda pri odloanju (Korica, str. 268). Pri tem se proizvajalec povezuje zlasti s podjetji, ki se ukvarjajo s storitvami najema. Lep primer take povezave so "prodajni programi" (vendor programmes) kot ena od oblik standardiziranega poslovnega najema (Geneen , str. 91 in 92).

10. Z vidika naina financiranja razlikujemo: a) Najem brez finannega vzvoda (non leveraged lease), pri katerem najem v celoti

financira najemodajalec. b) Najem s finannim vzvodom (leveraged lease), pri katerem nakup sredstva

najemodajalcu financira neka finanna institucija. 11. Z vidika monosti po konani dobi najema razlikujemo:

a) Terminski najem (term leasing, run-off lease) b) Obnovitveni najem (revolving lease)

12. Z vidika doloenosti predmeta najema razlikujemo: a) Individualni najem, kjer je predmet najema vnaprej natanno doloen b) Blanketni najem, kjer predmet najema ni natanno doloen

13. Z vidika poloaja najemnika oziroma prenosa tveganja (zato ju drugae obravnavajo tudi raunovodski standardi) razlikujemo:

a) Finanni najem (financial lease, capital lease, net lease) b) Poslovni najem (operating lease, service lease, true lease)

Razlini pravni in raunovodski sistemi najem razlino razvrajo. Ugotoviti moramo, da nam tevilne vrste najema in njihove e bolj tevilne razliice, kaejo monosti prilagajanja posameznega posla dejanskim interesom vseh udeleencev, saj se lahko posamezne vrste najema med seboj povezujejo. Vse to mora biti seveda zajeto v ustrezni najemni pogodbi ter usklajeno z ostalo dokumentacijo kompleksnega najemnega posla. Kljub tevilnim vrstam najema se kot najpomembneje razlikovanje kae med poslovnim in finannim najemom, zato ju bomo v nadaljevanju nekoliko podrobneje obravnavali. Finanni najem Pri finannem najemu se prenesejo pomembna tveganja in koristi z lastnika predmeta najema na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Najemodajalcu tak posel omogoa povrailo nalobe v predmet najema ter ustrezen donos. (SRS 1, toka 1.46k).

O finannem najemu2 praviloma govorimo, e je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev (SRS 1, toka 1.57):

a) na koncu najema se lastnitvo nad sredstvom prenese na najemnika; teje se, da je ta pogoj izpolnjen, e to nedvoumno izhaja iz najemne pogodbe

b) najemnik ima monost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po priakovanju precej nija od potene vrednosti na dan, ko to monost lahko izrabi, na zaetku najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to monost izrabil

c) trajanje najema se ujema z vejim delom dobe koristnosti sredstva, na koncu pa se lastnitvo prenese ali ne

d) na zaetku najema je sedanja vrednost najmanje vsote najemnin enaka najmanj poteni vrednosti najetega sredstva

e) najeta sredstva so tako posebne narave, da jih lahko brez vejih sprememb uporablja samo najemnik

Znaki okoliin, ki posami ali skupaj vodijo do uvrstitve najema med finanne najeme, so tudi (SRS 1, toka 1.58):

a) e najemnik lahko odpove najem, najemodajaleve izgube zaradi odpovedi bremenijo najemnika

b) dobiki ali izgube zaradi spreminjanja potene preostale vrednosti pripadajo najemniku

c) najemnik lahko podalja najem v naslednje obdobje za najemnino, ki je bistveno manja od trne

Gre za primer loevanja med ekonomsko lastnino (prevzem tveganja in koristi) ter pravno lastnino. ele v letu 1984 je bila s prejetjem raunovodskega standarda o loitvi finannega od poslovnega najema3 prvi podana monost, da se v bilanci stanja izkae tudi sredstvo, ki ni v pravni lasti temve le v ekonomski lasti podjetja. Ekonomska lastnina naeloma pomeni prevzem skorajda vseh oblik tveganja in koristi, ki so sicer povezane s pravno lastnino, pri emer ni nujno, da je to spremljano tudi s prenosom pravne lastnine, kar je razvidno tudi iz zgornjih pogojev SRS za opredelitev finannega najema. Sodilo ekonomske lastnine je poseben izraz upotevanja pravila pomembnosti vsebine pred obliko. V tem okviru naj posebej obravnavamo pojem zakupa. Nekateri ga preprosto izenaujejo z najemom, saj tudi v angleini ni posebnega prevoda. Menim, da potrebno opozoriti na vsebinsko razliko obeh pojmov, ki jo je pokazal dr. Turk (2004, str. 832): "Zakup je najem stvari, katere uinke je mogoe dosei ele z delom, praviloma so to zemljia". Slovenski

2 Najem obravnava tudi mednarodni raunovodski standard MRS 17, ki pa ni enotno sprejet v svetu. Pomembna sta e FAS 13 v ZDA in SSAP 21 v Veliki Britaniji. Med njimi so doloene razlike (Nemec, Koir, 2001 2. del). Nekatere drave e vedno uporabljajo metodo pravnega lastnitva in ne ekonomskega lastnitva. Zato nekateri avtorji celo menijo, da je raunovodenje najemov med "najmanj reljivimi in najbolj frustrirajoimi podroji raunovodstva" (Naser, 1993, str. 131). 3 Statement of Standard Accounting Practice 21 (SSAP 21), Accounting Standard Committee, 1984, London

pravopis (2001, str. 1718) poleg zemljia daje e primer zakupa gostilne in pa: "vzeti v zakup posledice svoje odloitve". Z drugimi besedami to pomeni, da zakupnik (zemljia ali lokala) prevzame veino tveganj, hkrati pa tudi veino koristi, ki izhajajo iz uporabe v zakup vzetega sredstva. Iz tega sledi, da zakup vsebinsko pravzaprav pomeni finanni najem, ki pa je obiajno uporabljen za primer dolgoronega najema zemljia (praviloma kmetijskega oziroma gozdnega) ali lokala. Potemtakem nikakor ne bi mogli enaiti zakupa in poslovnega najema, saj pri slednjem veina tveganj ostane pri najemodajalcu. Finanni najem ima tevilne oblike, ena pomembnejih delitev je na:

1. Najem brez nakupne opcije z vsaj dvema razliicama: Najemnik nima pravice do soudelebe pri prodaji sredstva, ki je bilo predmet

najema. in nima pravice do sklenitve nove najemne pogodbe z nominalno najemnino

Najemnik ima pravico do soudelebe pri prodaji sredstva in do sklenitve nove najemne pogodbe z nominalno najemnino

2. Najem z nakupno opcijo (call option) daje najemniku pravico do soudelebe pri prodaji sredstva, ki je bilo predmet najema. in pravico do sklenitve nove najemne pogodbe z nominalno najemnino. Poleg tega pa lahko najemnik kupi sredstvo ob koncu najemnega obdobja po dogovorjeni (vendar ne nominalni) ceni

Raunovodsko obravnavanje finannega najema pri najemniku je zajeto v SRS zlasti z naslednjimi dolobami: SRS 1 Opredmetena osnovna sredstva (toke 1.1, 1.7, 1.19, 1.20, 1.46klmno, 1.57 in 1.59), SRS 9 Dolgoroni dolgovi (toka 9.3 in 9.35), SRS 13 Amortizacija (toka 13.5 in 13.14), SRS 24 Oblike izkaza stanja (toka 24.20.), SRS 30 Raunovodsko informiranje (toka 30.24). V skladu z navedenimi SRS najemnik izkae pridobljena osnovna sredstva v viini nabavne vrednosti ali sedanje vrednosti najmanje vsote najemnin, e je ta manja. Ta sredstva se amortizirajo na enak nain kot podobna osnovna sredstva v lasti najemnika. V razkritjih podjetje prikae katera osnovna sredstva so bila pridobljena s finannim najemom. Posebej podjetje prikae tudi ustrezne raunovodske usmeritve. Poslovni najem Poslovni najem je vsak najem, ki ni finanni. Za njega je torej bistveno, da veino poslovnega tveganja, ki izhaja iz lastnitva sredstva, ohranja najemodajalec. Poslovni najem zato najdemo zlasti v primerih, ko je obiajno preostala vrednost sredstva relativno visoka. Le-ta se kae kot kljunega pomena za poslovni najem (Schallheim, 1994, str. 20), saj so lahko veliki dobiki pa tudi velike izgube realizirane prav na tem podroju. Nekatere podrobneje vsebinske razlike med poslovnim in finannim najemom kae tabela 1 (Prirejeno in dopolnjeno po: Grant, Gent: 1992, str. 16 ter Zajec: 2001, str. 17).

Tabela 1: Temeljne razlike med poslovnim in finannim najemom

Finanni najem Poslovni najem

Najemnik nosi tveganja povezana z lastnitvom (na primer: izguba, okvare, zastarelost, preostala vrednost)

Vsa tveganja povezana z lastnitvom ostanejo pri najemojemalcu

Najemno obdobje navadno pokriva veji del dobe koristnosti predmeta najema

Najemodajalec ponudi sredstvo v asu njegove koristnosti vekrat v najem

Najemne pogodbe ni mono odpovedati brez vejih strokov najemnika

Najemno pogodbo je mono odpovedati brez vejih posledic za najemnika

Stroki vzdrevanja, popravil in zavarovanja bremene najemnika

Te stroke obiajno nosi najemodajalec, lahko pa so v pogodbi posebna doloila

Najemnik sodeluje pri odtujitvi in prodaji predmeta najema

O prodaji predmeta najema odloa najemodajalec

Veji del iztrka od prodaje predmeta najema pripada najemniku

Iztrek od prodaje predmeta najema pripada izkljuno najemodajalcu

Je intrument bilannega financiranja, na predmet najema se obraunava amortizacija

Je instrument zunajbilannega financiranja, amortizacija se ne obraunava

Stroek je amortizacija in obresti Stroek je najemnina Stroki so obiajno viji v zaetnem obdobju Stroki so enakomerno porazdeljeni DDV se plaa ob najemu DDV se plaa ob plailu najemnin Investicija predstavlja davno olajavo Davne olajave za najemnika ni Z raunovodskega vidika najemnina predstavlja najemniku poslovni odhodek, ki praviloma asovno enakomerno bremeni izkaz poslovnega izida, ne glede na to kako se plauje. Najemnik razkriva podatke o nepreklicnih poslovnih najemih v kratkem, srednjem in dolgem roku, viino odhodkov za najemnine ter morebitna pomembna doloila iz najemnih pogodb. To pomeni, da se v poslovni najem vzeto sredstvo ne izkazuje v bilanci stanja najemnika, kljub temu, da ga uporablja v svojem poslovanju. Iz tega sledi, da je poslovni najem s finannega vidika pomemben zunajbilanni finanni instrument. Omogoa namre financiranje sredstva, ki ni izkazano v bilanci stanja4. V primeru poslovnega najema gre torej za zunajbilanno financiranje za razliko do bilannega financiranja v primeru finannega najema, kar je tudi pokazano v tabeli 1. Poslovni najem ima tevilne razliice, saj je mono veliko prilagajanje potrebam najemnikov. Med temi lahko omenimo zlasti naslednje (Geneen, 1990, str. 95 do 57):

1. Prilagodljivi najem (flex lease). Najem na primer na 7 let ima obiajno opcijo, da lahko najemnik prekine pogodbo eno leto prej. Pri prilagodljivem najemu pa je dana dodatna monost, da najemnik prekine pogodbo dve ali tri leta prej pod pogojem, da

4 Zunajbilanno financiranje lahko opredelimo tudi kot izmenjavo sredstev med organizacijami, ki se direktno ne odraa v bilanci stanja dolnika (Jansen, 1990, str. 68).

vrne najeto sredstvo in ga zamenja z novim, ki je vredno ve ali vsaj enako kot prejnje.

2. Zamenljivi najem (exchange hire) omogoa, da najemnik po doloeni dobi zamenja doloen odstotek najetih sredstev (obiajno 40 % do 50 % po dveh letih) s tem, da je doba novega najema dalja ali vsaj enaka prvotno dogovorjeni. Ta vrsta najema je posebej zanimiva pri opremi z visoko tehnologijo, ki hitro zastareva.

3. Najem z monostjo predasnega poplaila (option lease) omogoa najemniku, da ob vnaprej doloenih rokih poplaa najemnino in odkupi sredstvo z doloenim diskontom. Ta razliica je lahko zanimiva v primerih, kjer je manj tveganja v pogledu preostale vrednosti sredstva.

4. Prodajni programi (vendor programmes) izhajajo iz povezave med proizvajalci opreme in najemodajalci. Prvi zagotavljajo kakovost izdelkov, drugi pa zagotavljajo boniteto najemnikov in izvedbo posla. Pri tem je nujna delitev tveganj med oba partnerja, kar oba motivira k ustreznem sodelovanju in kakovosti.

Z vidika nakupa sredstva po preteku najema pa ima poslovni najem naslednje razliice (Schallheim, 1994, str. 4):

kupiti sredstvo obnoviti najem prekiniti najem

Seveda vsako doloilo o opcijah, ki jih ima najemnik poveujejo vrednost najema ter s tem dvigajo tudi znesek najemnine. Iz vsega povedanega sledi, da sta tako finanni kot tudi poslovni najem poleg drugih lastnosti v veliki meri tudi intrumenta financiranja poslovanja5. S tega vidika ju bomo v nadaljevanju tudi obravnavali.

3. Najem kot instrument financiranja

3.1. Prednosti najema z vidika najemnika Literatura, e bolj pa oglasno gradivo lizinkih podjetij navaja tevilne prednosti najema. Razvrstimo jih lahko predvsem v tiri skupine (Schallheim, 1994, str. 4):

1. Davni prihranki 2. isti finanni prihranki 3. Zmanjanje transakcijskih in informacijskih strokov 4. Razporejanje tveganja

Poudariti pa je treba, da kakrnikoli prihranki ne nastajajo samodejno pri vsakem najemu, lahko namre celo ni nobenega prihranka. Zato vsak posel zahteva svoj ekonomsko finanni izraun. V nadaljevanju bomo zato kritino obravnavali nekatere prednosti najema, ki spadajo v zgornje tiri skupine. 5 Ve o zunajbilannem financiranju glej Kodeks, toke 4.46 ter 7.23 do 7.28 ter Bergant (1995, str. 224 do 244).

Ad 1) Do finannih prihrankov z izkorianjem davnega ita naeloma lahko le pride v primeru razlinih davnih obremenitev najemnika in najemodajalca. Pri tem se izraun dodatno zaplete zaradi tveganja sprememb v davnem sistemu in zaradi spremenljivosti prihodkov v prihodnosti. Zlasti v okviru kompleksnega najemnega posla (tudi mednarodnega oziroma meddravnega) je mono bolje izkoristiti razline vrste davnih olajav in se prilagoditi davnemu sistemu. Uinek najema z davnega vidika je v veliki meri odvisen od velikosti davnega ita podjetja in monosti njegovega prenaanja na drugo podjetje (Schallheim, 1994, str. 14). Ad 2) Z vidika financiranja lahko natejemo zlasti naslednje prednosti najema: Najem omogoa pridobitev doloenega sredstva brez dodatnih zahtev za dolgorono

financiranje ali pa le z minimalnim lastnim vlokom. Na ta nain podjetje ohranja svoje monosti najetja posojil ter angairanja svojega obratnega kapitala za druge namene. Ta trditev seveda dri, e se zaradi strokov najema ne zmanja rast dobika najemnika in e podjetje zagotovi ustrezno financiranje vezanih sredstev v morebitno poveanih terjatvah in zalogah (zaradi poveanega obsega poslovanja). Ta prednost je zanimiva predvsem za javna podjetja in institucije, ki so omejene na podroju zadolevanja ter za podjetja z nizko sposobnostjo zadolevanja. V primeru visoke sposobnosti zadolevanja podjetja je namre nedvomno najem posojila ceneji, e primerjamo le stroke financiranja.

Najemnik lahko vpliva na raunovodsko izkazovanje posla (zunabilanno financiranje), kar je lahko spet zanimivo zlasti za javna podjetja (Geneen, 1990, str. 93). Ta trditev je bolj psiholoke kot finanne narave. Zunajbilannega financiranja se res ne vidi v sami bilanci stanja in iz izraunanih kazalnikov, vendar strokovnjaki vedo, da je za celovito analizo finannega poloaja podjetja pomemben tudi zunajbilanni finanni poloaj (Bergant, 1995, str. 242). Ne glede na to je poslovodstvo pogosto nagnjeno k zunajbilannemu financiranju tudi zaradi boljih kazalnikov podjetja od katerih je odvisna njihova stimulacija oziroma bonitete (Schallheim, 1994, str. 75).

Najemnik se lahko izogne nekaterim omejitvam, ki jih obiajno vsebujejo posojilne pogodbe. Kljub temu pa kreditorji pogosto postavljajo svoje omejitve tudi v pogledu morebitnih najemov.

Najem je zelo primeren intrument za financiranje kompleksnih projektov. Tudi to velja pod pogojem obstoja davnih in drugih olajav ali lajega pridobivanja dodatnih sredstev (projektno financiranje).

Najem zmanjuje tveganje v zvezi s plailno sposobnostjo podjetja: o olajuje predvidevanje izdatkov o omogoa skladnost med dinamiko izkorianja investicije in dinamiko plaevanja

najemnine oziroma financiranja

o zmanjuje se pritisk na obratni kapital, saj se finannih sredstev ne angaira vnaprej, temve se sredstvo financira sproti preko svojih uinkov

Nateto dri pod pogojem, da najem ne vpliva na zmanjanje denarnega toka podjetja v primerjavi z najemom posojila.

Ad 3) Podjetje lahko zmanja tudi nekatere stroke, kot na primer: Izogne se strokom nabave Najem se lahko prilagaja najemnikovim potrebam Najem odpravlja problem prodaje starih osnovnih sredstev in stroke s tem v zvezi Z oievanjem nekaterih stranskih dejavnosti in uporabo specializiranih storitev

najemojemalca se lahko zmanjuje tudi stroek delovne sile (e na primer vzdrevanje sredstva v najemu prevzame najemodajalec)

Najemodajalci lahko dobijo bolje pogoje pri nabavi osnovni sredstev (koliinski rabati itd.), kar lahko deloma poceni tudi najemnino

Najem zmanjuje tveganje najemodajalcu kot financerju, kar zmanjuje stroke zavarovanja posojila (na primer ni potrebna hipoteka).

Iz istega razloga predstavlja najem obiajno nekoliko hitreji dostop do financiranja Kljub natetim prednostim, so to le monosti, ki jih je potrebno upotevati v celovitem

izraunu smotrnosti najema in same po sebi ne pomenijo samodejne prednosti pred najemom posojila.

Ad 4) Podjetje lahko z najemom zmanjuje poslovna tveganja kot na primer: Zagotavlja se skladnost:

o med eksploatacijo in amortizacijo osnovnega sredstva o med rokom najema in ivljenjsko dobo osnovnega sredstva o med rokom najema in dobo koristnosti sredstva zaradi hitrega tehnolokega razvoja o med rokom najema in asom trajanja potrebe po predmetu najema (sezonska ali

specialna dela) o med rokom najema in spremembami konjunkture na trgu o med rokom najema in negotovimi roki izgradnje vejih postrojenj

Nepreklicni najem zagotavlja vejo varnost V primeru neuinkovitosti ali neustreznosti najetega sredstva, podjetje sredstvo laje

vrne kot v primeru nakupa Z najemom je mono zagotoviti stalno uporabo sodobne tehnologije ter s tem poveati

svojo konkurennost na trgu Najem zmanjuje tveganje v razmerah inflacije Kljuni len v razporejanju tveganja med najemodajalcem in najemnikom je viina preostale vrednosti sredstva. Zato so pogodbena doloila v tem pogledu izredno pomembna. Prav tako je le od pogodbenih doloil odvisno, v kolikni meri in kako hitro je mono

zagotoviti skladnosti, ki so natete v prvi alineji te toke. Tveganje v razmerah inflacije se z najemom le redko uinkovito obvladuje, seveda pa je to odvisno tudi od pogajalskih moi najemnika in najemodajalca.

Ugotovimo lahko, da prednosti najema niso absolutne in je vedno treba iskati njegovo ekonomsko upravienost. e posebej tudi zato, ker so tevilne prednosti najema pogosto sicer popularno deklarirane, vendar so dvomljive (Brealey, 1991, str. 656 in Schallheim, 1994, str. 15). Z vidika temeljnih motivov financiranja z najemom lahko trg na zgornjih osnovah razdelimo na naslednje segmente (Schallheim, 1994, str. 4):

1. Davno motivirani najemniki 2. Manja podjetja (tudi nova podjetja "venture leasing market") in podjetja z nizko

sposobnostjo zadolevanja 3. Podjetja, ki elijo zmanjati tveganje preostale vrednosti sredstev (na primer

raunalniki in druge elektronske naprave, letala in podobno) 4. Mednarodna in nadnacionalna podjetja za mednarodni in meddravni najem

Za celovito sliko in oceno upravienosti najema pa moramo upotevati tudi mone slabosti najema, kar bomo obravnavali v nadaljevanju.

3.2. Slabosti najema z vidika najemnika Najveja slabost najema sredstev je, da je obiajno draji kot najem posojila. Zato je njegovo vijo ceno vedno potrebno primerjati s koristmi, ki smo jih obravnavali v prejnjem poglavju. Med slabosti najema lahko tejemo tudi vse pomisleke, ki smo jih navedli pri obravnavanju prednosti najema. Druge mone slabosti najema je smotrno loiti glede na poslovni in finanni najem. Slabosti poslovnega najema so zlasti naslednje (Geneen, 1990, str. 93):

1. Poslovni najem zaradi svoje opredelitve omejuje paleto monih predmetov najema (na primer kadar gre za posebno specialno opremo, proizvodni obrat itd.), predvsem zaradi dolge ivljenjske dobe, ki zahteva (ob visoki konni neodplaani vrednosti) precejnji finanni napor najemodajalca.

2. Predasna prekinitev najema lahko za najemnika pomeni visoke dodatne stroke. 3. Ob konanem najemu je treba predmet najema vrniti ustrezno ohranjenega, kar naj bi

dokazovalo korektno uporabo. Zato se lahko pojavijo na koncu dodatni stroki popravil, pri avtomobilih pa e dodatno plailo za preseek prevoenih kilometrov.

4. e bi ob koncu najema elel najemnik e podaljati rok najema, je lahko to relativno drago, seveda pa dodaten prihodek najemodajalca.

Slabosti finannega najema so zlasti naslednje: 1. Za najemnika so, v primeru neizpolnjevanja obveznosti, huje posledice kot v primeru

najetja posojila, saj mora obiajno predasno odplaati najemnino. 2. Najemnik je lahko, v razmerju do dobavitelja predmeta v najemu, slabe zavarovan

kot kupec. Tudi v Sloveniji smo e imeli primer steaja najemodajalca. 3. Najemnik mora plaevati najemnino kljub izgubi oziroma unienju zaradi vije sile ali

napakam predmeta najema. 4. Relativno velika je togost pri spreminjanju doloil najemne pogodbe (zlasti v pogledu

pogodbenega roka, viine najemnine, obrestne mere itd.) 5. Relativno zahtevna (tvegana) je kalkulacija upravienosti finannega najema 6. Nekaj slabosti izhaja tudi iz okolja:

e ni dovolj razvit trg za rabljeno opremo e ni dovolj razvit pravni sistem e ni dovolj razvit zavarovalniki trg e ni dovolj stabilen gospodarski sistem (davni sistem, inflacija, obrestna mera

itd.) e primerjamo prednosti in slabosti najema, lahko ugotovimo, da je ocena ekonomske upravienosti najema kompleksna in zahtevna naloga, saj mora upotevati tevilne vidike in monosti. e upotevamo samo oji strokovni vidik, je nesporno poslovni najem ceneji in manj tvegan od finannega najema (Ladava, 2001, str. 22), vendar njuna medsebojna primerjava ne pomeni, da je to tudi vedno prava alternativa za odloanje, kar bomo pokazali v nadaljevanju. Primerjava med finannim najemom in poslovnim najemom ni vedno ustrezna tudi zaradi dejstva, da oba v praktinih reitvah privzemata doloene lastnosti enega in drugega. Zato nekateri avtorji govorijo celo o tretji vrsti najema, to je kombinirani najem (Brigham, 2002, str. 786). V Sloveniji prevladuje finanni najem, v svetu pa poslovni ( Kranjec, 2001, str. 20), vendar ocenjujem, da se bo tudi pri nas v veji meri uveljavil poslovni najem, ki je med drugim tudi procesno enostavneji.

3.3. Odloanje o najemu e izhajamo iz predpostavke, da lahko pridemo do uporabe sredstva na ve nainov, lahko pridemo da sheme poslovnih odloitev, ki jo prikazuje slika 1.

Slika 1: Shema poslovnih odloitev

Nakup Poslovni najem

Z lastnimi sredstvi

S posojilom

Finanni najem

Dolgorono posojilo

Krakoroni najem

Dolgoroni najem

Kratkorono posojilo

Potreba po sredstvu

Iz slike 1 je razvidno zlasti naslednje:

1. V primeru potrebe po nekem sredstvu se najprej postavlja alternativa: nakup ali poslovni najem. Finanni najem ni alternativa nakupu, saj obiajno vsebuje klavzulo o nakupu sredstva. V primeru ko te klavzule ni, se finanni najem s finannega vidika (ne pa raunovodsko) vsebinsko priblia poslovnemu najemu, kar kae rtkana puica med finannim in poslovnim najemom.

2. Zgornja alternativa zahteva kompleksnejo informacijo za odloanje, ne samo isto kalkulacijo strokov nakupa in strokov poslovnega najema. Pogosto ni dovolj tudi izraun denarnega toka v obeh primerih, kajti gre tudi za druge elemente odloitve. Ti so lahko na primer stratekega, razvojnega znaaja, saj je lahko v doloenem primeru iz razlinih razlogov tudi pravna lastnina pomembna, lahko celo izkljuujoa.

3. V primeru, da je pomembneje uporabljati sredstvo kot biti njegov lastnik, je potrebno prouiti tevilne oblike poslovnega najema in jih prilagoditi proizvodnim in finannim potrebam investitorja.

4. V primeru, da prevladajo argumenti o nakupu sredstva, sta alternativi nakup z lastnimi sredstvi ali s posojilom. Nakup z lastnimi sredstvi predpostavlja obstoj presenega obratnega kapitala podjetja, to je preseka dolgoronih virov nad njihovim optimalnim

obsegom6(torej prekomerne plailne sposobnosti podjetja). V takem primeru lahko podjetje opravi nakup iz svojih denarnih presekov (na primer zmanja kratkorone finanne nalobe) ali pa se kratkorono zadoli. Drugi primer je na sliki 1 prikazan s rtkano rto. V obeh primerih podjetje zmanja svoj obratni kapital.

5. V primeru, da podjetje ne razpolaga s presekom obratnega kapitala, je nujno posojilo. To pa je mono z najemom dolgoronega posojila ali pa preko finannega najema. Kratkorono posojilo (rtkana puica) je tu le kot dodatna monost kombiniranja virov v primeru visoke plailne sposobnosti podjetja, nikakor pa ne kot alternativa.

6. Slika kae, da prava alternativa za odloanje obiajno ni med poslovnim ali finannim najemom, temve med najemom dolgoronega posojila in finannim najemom.

7. Tudi iz slike 1 je razvidna pomembna vloga obeh vrst najema v pogledu financiranja podjetja.

Pri tem pa je treba opozoriti, da slika 1 ne potrjuje teze, ki je v literaturi precej razirjena. to je predpostavka, da sta posojilo in najem substituta. To pomeni, da alternativa, ki smo jo postavili kot predmet odloanja (posojilo ali najem) ni nujno prava, eprav jo podpira veina teoretinih in praktinih modelov. e namre izhajamo dosledno iz MM teorema o optimalni strukturi financiranja podjetja, se pokae, da lahko podjetje, ki ima doloen obseg najema, vzame celo ve posojil, kot brez tega najema in s tem izbolja svojo strukturo financiranja (Schallheim, 1994, str. 111). To pomeni, da posojilo in najem nista substituta ampak se medsebojno dopolnjujeta s ciljem optimiranja strukture financiranja. Nekateri empirini dokazi to trditev potrjujejo, nekateri pa zavraajo, zato v tem pogledu teorija e ni rekla zadnje besede. Z potrebe praktinega odloanja je vsekakor najbolje doloiti diskontno stopnjo (za izraun neto sedanje vrednosti kot temeljne informacije o prednosti najema ali posojila opomba B) stalnih plail najemnine v viini obrestne mere dolga, popravljene za uinek davnega ita ali pa kar obrestne mere dolgoronega posojila (Schallheim, ibidem). Za najemnika je zagotovo pomemben podatek, koliko bo plaal najemodajalcu ve, kot je nabavna cena predmeta v najemu. Do tega podatka je teko priti iz dveh razlogov:

najemodajalec praviloma ne kae javno svoje kalkulacije stroek je asovno razporejen na ve obdobij, kar je treba upotevati

Zato menim, da bi bila koristno uporabiti tudi naslednjo metodo, ki pa je v literaturi nismo zasledili: Najprej moramo izraunati najemniki faktor (NF):

SV - SVn NF = --------------,

ZN pri emer je: 6 Ve o tem v Bergant (2003, str. 337)

SV = sedanja (nabavna) vrednost predmeta najema SVn = sedanja vrednost preostale vrednosti predmeta najema po konanem najemu ZN = znesek najemnine (obroka).

Za najemnika je zanimiva tista obrestna mera (ki si jo je zaraunal najemodajalec), ki vkljuuje tudi vse ostale stroke posla (najemna obrestna mera). e jo izrazimo z i, jo lahko izraunamo z uporabo numerine metode preproste iteracije po naslednji formuli:

1 1 inaslednji = ------------ . (1 - ---------------),

NF - x (1 + i)n-x

pri emer je:

n = tevilo plailnih razdobij znotraj obdobja najema x = tevilo obrokov, plaanih vnaprej.

S pomojo raunalnika pa imamo rezultat seveda praktino takoj. e so bili obroki meseni, dobimo seveda meseno najemno obrestno mero (i), ki jo nato preraunamo v letno in dobimo primerljivo obrestno mero. Nadalje je treba poudariti, da slika 1 prikazuje poenostavljeno shemo, saj je pri smotrnem odloanju treba upotevati vsaj e naslednje elemente:

tehnoloke prednosti servis prilagodljivost nelastnine vpliv na finanni poloaj podjetja sposobnost zadolevanja podjetja davne in druge vzpodbude pomembnost in tveganje v zvezi s preostalo vrednostjo pomembnost monega preklica najema pomembnost varnosti drugih upnikov teave pri zavarovanju kredita itd.

e bolj pa zadeva postane zahtevna v primeru kompleksnejih projektov. Enega od takih kae slika 2 (povzeto po: Nevitt, 1980, str. 28).

Slika 2: Primer kompleksnega najemnega projekta Lastniki kapital Najemnina Kupnina Dolgovani kapital Vrailo dolga Dogovor o hipoteki Preseek dobika Potrdilo o lastnitvu Obveznice Pogodba o ustanovitvi Lastniki Najemna pogodba

certifikat Ostanek dobika

Naronik

Predmet najema (n.pr. tovarna ali rudnik)

Posojilodajalci

Najemodajalec

Investitorji Najemnik Davne olajave

Drava Slika 2 kae primer, kjer zaradi velikosti projekta posojilodajalcem pridruijo tudi investitorji z lastnikim kapitalom in ustanovijo posebno podjetje najemodajalca (owner trust). Zaradi lajega zbiranja sredstev se ustanovi e eno podjetje - naronik (indenture trust), na katerega najemodajalec cedira terjatve iz naslova danega najema, hipoteko na predmet najema itd. To podjetje potem funkcionira kot finanna organizacija. Zbira namre tako sredstva investitorjev, kot tudi posojilodajalcev, ki dajo posojilo v zameno za izdane obveznice s strani podjetja lastnikov najemodajalca. Z zbranimi sredstvi naronik plaa predmet najema v imenu podjetja lastnikov, v asu najema pa razporeja dobljene obroke s strani najemnika za

vrailo kreditov in kot prihodek najemodajalcu, ki del teh prihodkov prenese na investitorje. Celoten posel obiajno vodi eden od investitorjev, ki je tudi druba za nudenje storitev najema (lahko je tudi edini investitor). Smotrnost konstrukcije posla se bistveno povea v razmerah razvitega davnega sistema, kjer je mono izkoristiti tudi te dodatne (davne) prednosti. Ne glede na kompleksnost najema pa je priporoljivo upotevati nekaj temeljnih usmeritev, ki so pomembne pri odloanju tipa najem ali nakup (Schallheim, 1994, str. 179):

1. Uporabljaj neto sedanjo vrednost (net advantage to leasing) 2. Ne pozabi na preostalo vrednost sredstva po konanem najemu 3. Upotevaj vse davne posledice posla 4. Upoteva pravila raunovodenja najemov (tudi zunajbilanno financiranje ima lahko

svojo vrednost) 5. Upotevaj vse monosti (opcije), ki jih nudi najem

Posebej je zanimivo dejstvo, da v literaturi praktino ni zaslediti posebnosti pri izbiri najemodajalca. Verjetno je to posledica predpostavke, da deluje pregleden trg ponudnikov, katerih ponudbe so jasno primerljive. Tedaj podjetje pa izbere tistega, ki ponuja bolje pogoje. Menim, da odloitev o izboru najemodajalca le ni tako enostavna, e posebej v razmerah manj razvitega trga najemov. Temeljna teava je v relativno slabi primerljivosti ponudb razlinih najemodajalcev. Le-ti se na vse naine elijo izogniti monosti jasne primerjave najemnih pogojev in skrivajo temeljne informacije (Bonik, 2002, str. 17). Prav tako niso pripravljeni odgovoriti na vrsto vpraanj, posebej tista o davni obremenitvi najemnika (Bonik, ibidem). Ponudniki najema se pogosto posluujejo razlinih trikov, ki onemogoajo interesentu priti do iste slike, kot na primer (Runa, 2002, str. 24): dodatni stroki najema, nain obraunavanja in plaevanja obresti, tevilo obrokov za plailo, dogovorjena odkupna cena pri poslovnem najemu itd. Med najpomembnejimi je gotovo informacija o efektivni obrestni meri, ki jo mora najemodajalec fizinim osebam razkriti v pogodbi, za pravne osebe pa to ni nujno. Poleg teav z neprimerljivostjo razlinih ponudb pa se podjetje srea tudi z vpraanjem morebitnih drugih sodil pri izboru najemodajalca. Menim, da je to vpraanje e zlasti pomembno v primeru javnega sektorja kot morebitnega najemnika. Ocenjujem, da se pri poudarjanju pomembnosti izbora najemodajalce preprosto ne more pretiravati. Temeljni pogoji, ki bi jih moral najemodajalec izpolnjevati so predvsem naslednji:

1. Finanna stabilnost 2. Redni zunanji nadzor 3. Zavzetost (Commitment) in pripadnost dejavnosti dajanja najema kot osnovni

dejavnosti Podrobneja sodila so v veliki meri odvisna od ciljev, ki jih podjetje eli dosei. Zato si je pred odloanjem o izboru koristno odgovoriti na naslednja vpraanja:

Ali elimo dobiti predvsem dodaten vir financiranja ali so za nas pomembni tudi drugi vidiki najema (davni, zunajbilanni, strokovni, razvojni, trni itd.)?

Ali je za nas pomembneja pravna lastnina oziroma v kakni meri? Ali imamo potrebo le po novem sredstvu ali pa tudi po vzdrevanju in dodatnem

znanju? Do kaknega obsega elimo sredstva financirati z najemom? Za kakno obdobje elimo opredeliti najem? Ali elimo odkupiti sredstvo po konanem najemu? Ali elimo posebej naim potrebam prirejene reitve ali pa "standardni paket"? Ali dajemo prednost najemodajalcem z bannim lastnitvom ali pa neodvisnim

ponudnikom? Ali elimo samo pogodbeno povezavo ali pa dolgorono partnerstvo (stopnja

povezanosti)? Ali je lahko ponudnik lokalna firma ali pa potrebujemo veliko, mednarodno podjetje? Ali je potrebno vplesti tudi druge partnerje v celotni konstrukciji najema

(posojilodajalce, proizvajalce, zavarovalnice itd.)? Med pomembna sodila za izbor najemodajalca lahko nedvomno uvrstimo naslednja:

izkunje na ojem podroju izvajanja najemov in ostalih predvidenih storitev sposobnost prilagajanja potrebam naronika skladnost s tehnologijo naronika informacijski in komunikacijski sistem ponudnika sposobnost sprejemanja inovacij v dejavnosti in paleta razlinih ponujenih monosti

(opcij) obseg dodatnih storitev (vzdrevanje, popravila itd.) ire poznavanje stroke, povezane s predmeti najema monost razvoja dolgoronega sodelovanja sposobnost organiziranja in vodenja kompleksnejih najemnih projektov pripravljenost in sposobnost sodelovanja z najemnikom pri obvladovanju poslovnih

tveganj pripravljenost in sposobnost razumevanja finannega poloaja najemnika ter

sodelovanje pri iskanju najugodnejih reitev zanesljivost in sploni ugled ter tveganja in finanni poloaj (boniteta) ponudnika cena posameznih ponujenih storitev ter cena paketa

Na razgovore in pogajanja z najemodajalcem se je koristno pripraviti, kot na primer:

jasno opredeliti ne le svoje zahteve, temve tudi interese, ki porajajo te zahteve, relativne prioritete in minimalne zahteve

v okviru pogajalske ekipe jasno razdeliti vloge in odgovornosti ter postaviti jasno strategijo

zagotoviti monost kreativnega pristopa znotraj ekipe

pripraviti argumente za svoja izhodia in zahteve

4. Posebnosti pri uporabi najema za financiranje javnega sektorja Na nekatere lastnosti in naelne monosti najema v javnem sektorju smo opozorili e v dosedanjem izvajanju, nekatere monosti pa izhajajo tudi iz splonega prikaza vrst najema ter njihovih prednosti in slabosti. Pri uporabi najema kot instrumenta financiranja poslovanja v javnem sektorju je potrebno ugotoviti, da je neposredni pravni okvir takih odloitev podan z zakonom o izvrevanju prorauna Republike Slovenije. Posebej problematiko najemov ureja 21. len zakona, ki zelo natanno doloa pristojnosti v pogledu odloanja o najemu. Ne glede nato je uporaba najema v doloeni meri mona. Za pripravo predloga za sklepanje o najemu je potrebno naelno upotevati popolnoma enake usmeritve kot za podjetja. Tako kot je pri podjetju med drugim potrebno upotevati skladnost odloitve tudi z razvojno strategijo in vizijo, je v javnem sektorju potrebno zagotoviti realizacijo temeljnega cilja: uresnievanje javnega interesa. Ocenjujem, da se s predvidenim sistemskim Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), katerega osnutek je bil v sploni razpravi v dravnem zboru 28. 9. 2006, odpirajo tevilne nove monosti uporabe najema. Ne glede na spremembe, ki jih bo osnutek e nedvomno doivel, lahko trdimo, da v celoti gledano predstavlja pomemben korak v smeri dodatnih monosti financiranja dejavnosti javnega interesa. Osnutek ZJZP sicer ne govori o najemu, vendar nedvomno odpira monosti njegove uporabe. To lahko sklepamo iz tevilnih naelnih doloil, kot so na primer:

dajanje prednosti JZP pred klasinimi javnimi naroili (8. len) predvidene spodbude za razvoj JZP (9. len) obvezni prevzem dela poslovnih tveganj s strani javnega sektorja, sicer razmerje ne

predstavlja JZP (15. len) sredstva so lahko v celoti ali deloma v javnem interesu (26. len) gre za dolgorone nalobe, vendar za doloen as, kar ustreza vsebini najema (71.

len) prilagodljiva doloila o prenosu lastninske pravice (80. len) doloila o vsebini koncesijskega razmerja ustrezajo tudi modelom z uporabo najem

(90. len) opredelitve pogodbenega (23. len) ali statusnega partnerstva (98. len) omogoajo

uporabo najema Uporaba najema kot orodja financiranja lahko v javnem sektorju (zaradi sicer omejenih virov) lahko nedvomno pospei izvajanje ali izbolja izvajanje dejavnosti javnega interesa. Pri tem je

oitno prostor tudi za kompleksneje in veje projekte, ki bi bili lahko kombinirani tako z udelebo finannih institucij kot tudi z udelebo lastnikega kapitala.

5. Zakljuek

Ugotovimo lahko, da iroke monosti uporabe najema zahtevajo tudi ustrezno pozornost poslovodstva podjetij. Pri vejem projektu najema je potreben elaborat kot za vejo investicijo. Posebej bi bilo treba poudariti, da v praksi sicer razirjene statine kalkulacije najema, ki ne upotevajo asovne komponente in dinamike gotovinskega toka, niso ustrezna informacija za smotrno poslovno odloitev. V nekaterih dejavnostih je najem postal e normalna in redna oblika financiranja poslovanja. Menimo, da so odprte e iroke monosti uporabe tega intrumenta, zlasti v naih razmerah. K temu pa bi morala ne nazadnje prispevati tudi ekonomska politika drave z vsemi svojimi, zlasti z davnimi intrumenti. V javnem sektorju se odpirajo iroke monosti uporabe najema sprejetjem Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki je v pripravi. Ne glede na spremembe, ki jih bo osnutek e deleen, je e dana monost javnemu sektorju, da se nanj ustrezno pripravi. To pomeni zlasti identifikacijo monih podroij in projektov. Pri tem bodo nedvomno prav prile tudi informacije o irokih monostih, ki jih pri financiranju nudijo razlini modeli najema.

LITERATURA

1. Bergant .: Sistem kompleksne analize finannega poloaja podjetja. ITEO, Ljubljana, 1995

2. Bergant .: Kapitalska ustreznost da ali ne? Zbornik 35. simpozija o sodobnih metodah v raunovodstvu, financah in reviziji, Koordinacijski odbor ZRFRS in ZES, Portoro, 2003, str. 337 do 361.

3. Bonik L.: Nepreglednost ponudb in zaaran krog davnih predpisov. Ljubljana: Finance t. 76 z dne 22. 4. 2002, str. 17

4. Brigham E. F., Ehrhardt M. C.: Financial Management. 10. izdaja, South-Western, Ohio, 2002

5. Brealey R. A., Myers S. C.: Principles of Corporate Finance, 4. izdaja, McGraw-Hill, New York, 1991

6. Cenker W. J., Bloom R.: The Leasing Conundrum. Management Accounting Quaterly, Spring 2000, http://www.mamag.com/spring00/sp00bloom.htm (19. 2. 2001)

7. Geneen S.: Extending the potential of operating leasing, Readings in Off-Balance Sheet Finance. Eurostudy Publishing Company, London, 1990, str. 90 do 97

8. Grant R., Gent D.: Asset Finance and Leasing Handbook. Woodhead-Faulkner, New York, 1992

http://www.mamag.com/spring00/sp00bloom.htm

9. Gmr C. J.: Trade Financing, Euromoney Publications, London, 1981 10. Jansen F. H. W.: Facts and Fiction: Leasing. Readings in Off-Balance Sheet Finance.

Eurostudy Publishing Company, London, 1990, str. 68 do 74 11. Korica M.: Ekonomski aspekti leasing poslova. Marketing t. 19/1988, Zagreb 12. Kranjec S.: as lizinga nepreminin ele prihaja. Finance t. 83 z dne 21. 5. 2001, str.

20 13. Ladava P.: Najve pridobimo z operativnim lizingom. Finance t. 83 2001, str. 22 do

23 14. Naser K. H. M.: Creative Financial Accounting. Prentice Hall, New York, 1993 15. Nevitt P. K.: Project Financing. Euromoney Publications, London, 1980 16. Nemec A., Koir B.: Najem Leasing 1. in 2. del. Gradivo posvetovanja o najemu,

Slovenski intitut za revizijo, Ljubljana, 20. in 21. novembra 2001 17. Runa N.: Trenjski triki. Ljubljana: Finance t. 76 z dne 22. 4. 2002, str. 24 18. Schallheim J. S.: Lease or Buy? Harvard Business School Press, Boston, 1994 19. Turk I.: Pojmovnik raunovodstva, financ in revizije. Slovenski intitut za revizijo,

Ljubljana, 2004 20. Zajec I.: Vpliv leasinga na poslovni izid. Fin-Info t. 4/2001, Skupina Nove KBM 21. Kodeks poslovnofinannih nael. Slovenski intitut za revizijo, Ljubljana, 2001 22. Slovenski pravopis. SAZU, Ljubljana 2001 23. Zakon o izvrevanju prorauna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005116&stevilka=513724. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (osnutek). http://www.skupnostobcin.si/Aktualno/pdf/predlog_zakon_jav_zas_part[1].pdf (30. 9. 2006) Objavljeno v: Zbornik 8. izobraevalnega seminarja o javnih financah in dravnem revidiranju. Zveza ekonomistov Slovenije, Portoro, oktober 2006, str. 53 do 73

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005116&stevilka=5137http://www.skupnostobcin.si/Aktualno/pdf/predlog_zakon_jav_zas_part%5B1%5D.pdf