Likovno izra¾anje predolskega otroka

  • View
    336

  • Download
    30

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Likovno izražanje predšolskega otroka

Text of Likovno izra¾anje predolskega otroka

  • PREDOLSKEGA OTROKA

    Eda Patru

    tudijsko gradivo za tudente Visokoolskega strokovnega tudijskega programa Predolske vzgoje

    LIKOVNO IZRAANJE

  • Pred. Eda Patru

    LIKOVNO IZRAANJE PREDOLSKEGA OTROKAtudijsko gradivo za tudente Visokoolskega strokovnega tudijskega programa Predolske vzgoje

    Besedilo ni lektoriranoRecenzent: Lara KobalOblikovanje: Eda Patru

    Za izdajatelja: dr. Mara CotiIzdala:Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta Koper2009 avtor

    CIP - Katalni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    37.015.31:7(075.8)(0.034.2)

    PATRU, Eda Likovno izraanje predolskega otroka [Elektronski vir] : tudijsko gradivo za tudente Visokoolskega strokovnega tudijskega programa Predolske vzgoje / Eda Patru. - El. knjiga. - Koper : Pedagoka fakulteta, 2009

    ISBN 978-961-6528-86-3

    247611392

  • PREDGOVOR

    tudijsko gradivo z naslovom Likovno izraanje predolskega otroka, je namenjeno tudentom Visokoolskega strokovnega tudijskega programa Predolske vzgoje. Seveda je lahko gradivo v pomo tudi vsem tistim, ki se dnevno sreujejo in delajo na likovnem podroju s predolskimi otroki. V gradivu so v strnjeni obliki predstavljene likovno didaktine vsebine, vsebine vezane na likvno izraanje ter likovni razvoj predolskega otroka ter nekatere vsebine iz likovne teorije. Te so pregledno opisane veinoma preko miselnih vzorcev in reprodukcij otrokih likovnih del, likovnih del znanih umetnikov ter primerov iz narave.

    Publikacija bo tudentom v pomo pri tudiju in nadgradnji lastnega znanja iz likovno-didaktinega podroja.

    Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k realizaciji tudijskega gradiva.

    Avtorica

  • Predgovor1. Uvod v likovno teorijo 1

    2. Likovno izraanje predolskega otroka 35

    3. Likovno didaktine vsebine 47

    Literatura 64Viri reprodukcij likovnih del in fotografij 66

    1.1 Temeljne likovne prvine 21.2 Likovne spremenljivke 201.3 Likovne kompozicije 221.4 Oblikovalna naela 241.5 Likovna podroja in likovne tehnike 26

    2.1 Znailnosti likovnega izraanja predolskega otroka 362.2 Razvojne stopnje likovnega izraanja otrok 38 2.2.1 Stopnja izraanja s primarnimi simboli oz. stopnja ekanja (od 1. do 3. leta) 39 2.2.2 Stopnja izraanja s kombiniranjem simbolov oz. stopnja shematinega prikazovanja (od 3. do 6. leta) 42 2.2.3 Stopnja intelektualnega realizma (od 6. do 10. leta) 44

    3.1 Didaktina naela likovne edukacije v predolskem obdobju 483.2 Nartovanje likovnih dejavnosti 49 3.2.1 Kurikulum za vrtce 49 3.2.2 Oblike vzgojiteljevega nartovanja 50 3.2.3 Dnevno nartovanje - priprava na likovno dejavnost 51 3.2.4 Potek likovne dejavnosti 52 3.2.5 Primer priprave na likovno dejavnost 53 3.2.6 Cilji likovne dejavnosti v predolskem obdobju 54 3.2.7 Metode in oblike dela 55 3.2.8 Teme in motivi 56 3.2.9 Materiali in orodja, Una sredstva in pripomoki 573.3 Vrednotenje in analiza otrokih likovnih del 583.4 Likovna edukacija v prvi triadi osnovne ole 593.5 Oznaevanje, shranjevanje ter razstavljanje otrokih likovnih del 603.6 Likovna ureditev igralnice ali drugega otrokovega okolja 613.7 Napravilnosti povezane z likovnimi dejavnostmi 623.8 Napana interpretacija likovne problematike v likovnih delih otrok 63

    VSE

    BIN

    A

  • UVOD V LIKOVNO TEORIJO

    1

  • UVOD VLIKOVNOTEORIJO1.1 Temeljne likovne prvine

    Temeljne likovne prvinePROSTOR

    PLOSKEVOBLIKA

    SVETLO-TEMNO

    TOCKAV

    CRTAV

    BARVA

    2

  • To;kaPrimer I: Toka Primer II: rta Primer III: Svetlo-temno

    Primer VI: PloskevPrimer IV: Barva Primer VII: Prostor

    Primer V: Oblika

  • TEMELJNELIKOVNEPRVINE

    Toka

    Posebnost inlikovna naloga toke je, da ujame in zadri pogled.

    Najbolja toka je okrogla ali krog. Enako dobre so tudi vse ostale pravilne oblike.

    Toka je lahko nepravilne oblike (nima pa take moi kot toka pravilne oblike).

    Toko obutimo pri vsakem krianju linij, pa tudi na koncu linije.

    Na toko lahko vplivajo drugi likovni elementi. Ti ji spremenijo mo privlanosti.

    S toko lahko oriemo tudi drugelikovne elemente: npr. linijo (z zaporednim nizanjem tok) ali ploskev

    Z gostenjem ali redenjem tok lahko doseemo razlina svetla in temna podroja povrin, s katerimi lahko prikaemo prostor. Primer 2: delo otroka starega 4 leta

    Primer 3: Lucio Fontana, Concetto spaziale, perforiran papir, 1949,

    Primer 1: Primer likovnega elementa toke v naravi TOKA

    4

  • Osnovni in prevladujoi likovni element.

    Enakovreden oz. dopolnilnilikovni element drugimuporabljenim v likovnem delu.

    Nain prikazovanja prostora ter povrine.

    Primer 6: delo otroka starega 4 leta

    Primer 5: delo otroka starega 4 leta

    V otrokih likovnih delih je toka uporabljena lahko kot:

    Primer 4: delo otroka starega 3 leta in 6 mesecev,otrokov komentar: komarji

    5

  • Primer 9: Andreu Alforo, Laocconte III,1995 (kiparsko delo)

    Primer 7: Primer likovnega elementa rte v naravi

    TEMELJNELIKOVNEPRVINE

    rta

    rta je posledica gibanja pisala ali risala. Gibanje je tudi glavna likovna lastnost rte.

    Z linijo ali rto je mogoe orisati in izrisati predmete ter oblike. rto lahko riemo prostorono

    ali z geometrijskimi pripomoki (z ravnilom ali estilom). Taka rta je narisana tehnino, v matematiki imamo ve izrazov: osnovnica, diagonala itd.

    rto s katero riemo obliko imenujemo obris ali kontura. Takna rta orisuje.

    Pomembna znailnost rte je enodimenzionalnost.

    rte lahko izraajo razline lastnosti, ki nakazujejo njen znaaj.

    Poznamo razline tipe rt. Razlikujejo se po debelini,obliki, smeri in dolini.

    S rtami lahko navideznoprikaemo povrino, sestavo ali strukturo predmeta.

    RTA

    Primer 8: delo otroka starega 10 let

    6

  • rta in otroka likovnadela:

    Otrokom omogoimo raziskovanje razlino debelih rt z ustvarjanjem ter uporabo razlino debelih risal.

    Primer 11: delo otroka starega 1 leto in 11 mesecev

    Za otroke pripravimo likovnenaloge, ki spodbujajo uporabo ter interpretacijo razlinih rt.

    Otrokom omogoimo raziskovanje razlino debelih rt z uporabo enega risala, npr. mehkega opia.

    Primer 13: delo otroka starega 1 leto in 11 mesecev

    Primer 10: delo otroka starega 4 leta

    Primer 12: delo otroka starega 6 let in 4 mesece 7

  • TEMELJNELIKOVNEPRVINE

    Svetlo-temo

    Primer 14: Primer likovnega elementa svetlo-temno v naravi

    Primer 15: delo otroka starega 4 leta in 10 mesecev

    V okolju, ki nas obdaja ter v likovnih delih, nastajajo razlike med svetlejimi in temnejimi predeli.

    Z meanjem bele in rne barve lahko dobimo razline sive odtenke, ki jih lahko uredimo v svetlostno ali tonsko lestvico.

    V likovnem delu predstavlja bela barva veliko svetlobe, rna barva pa zelo malo ali ni.

    Svetlostne razlike, ki jih zaznavamo v okolju nam nakazujejo ter dajejo informacijo predvsem o oblikah predmetov in njihovih povrinah ter o globini prostora v katerem se nahajajo.

    SVETLO-TEMNO

    Primer 16: Giorgio Morandi, Large Still Lifewith Coffeepot, 1933

    8

  • Svetlo-temno in otroka likovnadela:

    Otrokom ponudimo razline temne podlage ter materialena katere upodabljajo motive v svetlih barvah in obratno.

    Primer 18: delo otroka starega 4 leta

    Za otroke pripravimo likovnenaloge, ki spodbujajo uporabo ter interpretacijo svetlih in temnih barvnih odnosov.

    Otrokom omogoimo raziskovanje svetlo-temnihodnosov v naravi in v lastnih ter likovnih delih priznanih umetnikov.

    Primer 17: delo otroka starega 6 let

    Primer 19: delo otroka starega 2 leti 9

  • Primer 21: Piet Mondrian, Kompozicija.,1921

    Primer 20: Primer likovnega elementa barve v naravi

    Primer 22: delo otroka starega 1 leto in 3 mesece

    TEMELJNELIKOVNEPRVINE

    Barva= = =

    Pri likovnem ustvarjanjuse uporabljajo barvne snovi(ne barvne svetlobe).

    In sekundarne barve: ORANNO, VIOLA in ZELENO.

    Barvne snovi loimo naprimarne ali osnovne barve:RUMENO, RDEO in MODRO.

    Barve meamo na subtraktivni nain.Z meanjem dveh osnovnih dobimosekundarne barve, ki so pestre in iste.

    Poznamo tudi nevtralne barve: bela, rna in siva barva.

    BARVA

    Z meanjem dveh sekundarnih barv dobimo terciarne barve.

    10

  • Barvam doloimo:

    - barvni ton ali barvnost- svetlost- nasienost ali istost

    Telesnost na predmetih prikaemo lahko tako, da barvi dodamo belo ali rno barvo. Barvi vzamemo barvnost, njeno barvno kvaliteto in sijaj.

    e hoemo ohraniti barvo isto jo moramo v likovnemdelu uporabiti naploskovit nain.

    Prostor in telesnost lahko prikaemo tudi z barvo (ne samo z belo ali rno). Uporabimo tople in hladne barve iz barvnega kroga.

    Svet

    lost

    istost

    Barvn sto

    Primer 23: Giorgio Morandi, Tihoitje, 1956

    Primer 24: Paul Cezanne, Tihoitje z lobanjo,1895-1900

    Barve so urejene v barvnem krogu.

    Barvna modulacija

    Barvna modelacija

    Prikazovanje prostora z barvo

    Barvna harmonija

    Barvnikrog

    O barvah...

    Na osnovi sorodnosti oz. podobnosti barv.

    Na osnovi kontrastnihodnosov barv. 11

  • Osnovne barve se med seboj razlikujejo po svoji BARVNOSTI. Zato tvorijo medsebojna nasprotja oz. BARVNE KONTRASTE.

    Kontrast barve proti barvi

    Svetlo temni kontrast

    Toplo hladni kontrast

    Komplementarni kontrast

    Simultani barvni kontrast

    Kontrast barvne kvalitete

    Kontrast barvne kvantitete

    Primer 26: Ma