Lepa nasa domovina - Cloverleaf-mall · 2012. 10. 17. · LEPA NA·A DOMOVINA BESeDA 6 vrsti v Latermanovem drevoredu; ljudstvo bo vedelo o va‰em praviãnem koncu prav toliko, kolikor

BESeDALEPA NA·A DOMOVINA

1

Ivan Cankar

Lepa na‰adomovinaGovori in ãlanki - izbor

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Ivan CankarLEPA NA·A DOMOVINAGovori in ãlanki - izbor

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-109-6

[email protected]/beseda


3

Slovensko ljudstvo in slovenska kultura

Cenjeni poslu‰alci!Zdaj, v tem viharnem volilnem boju, je dela veliko, ãa-

sa malo. Zato mi oprostite, ãe to predavanje ni tako temelji-to in dovr‰eno, kakor bi se spodobilo za tako vaÏen predmet.Smatrajte torej to predavanje le kot poskus, morda celo kotponesreãen poskus veãjega in temeljitej‰ega dela. Vendar pase mi zdi, da je ravno zdaj, ravno ob tem viharnem ãasu po-trebno govoriti o slovenskem ljudstvu in o slovenski kulturi,— zakaj nikoli ‰e kakor zdaj ni bilo toliko pridigovanja, toli-ko ãasih jako klavrnega besediãenja o narodu in narodnosti,o ljudstvu in o kulturi! —

Dolgo je Ïe, kar se ukvarjam s peresom; marsikatero brid-ko oãitanje sem presli‰al v teh teÏkih letih, marsikatero hudograjo in pa tudi, kar je bilo ‰e posebno grenko, marsikateroneumno hvalo. Ampak v vsakem oãitanju, v vsaki graji in vvsaki hvali se je ponavljala pesem, ki sem se tako navadil na-njo, da mora biti zapisana tudi na mojem grobu:

»To ni za ljudstvo!«Za par ljudi pi‰e‰, za par ljudi se muãi‰, za par ljudi si stra-

dal od zaãetka do konca; kajti ljudstvo te ne razume, ono jetuje tebi in tvojemu delu, ti si tuj njemu in njegovemu Ïiv-ljenju!

Tako se je godilo meni, drugim pa se ne godi niã bolj‰e.V ljubljanskem gledali‰ãu igrajo lepo moderno ali pa tudi


4

klasiãno dramo. Drugo jutro Ïe prepevajo po Ljubljani tistoljubeznivo pesem:

»To ni za ljudstvo!«Na‰e ljudstvo ne mara takih reãi, na‰e ljudstvo ni zrelo za

take reãi, ne ponujajte na‰emu ljudstvu torte, ko je komajÏgancev vajeno! In res — moderna ali klasiãna drama izginesramotno z odra, na odru pa se prikaÏe domaãa umetnost, kiima na ãelu zapisano geslo ,Ejdu‰’ in ,ga Ïe ’maja!’ —

Tako se godi gledali‰ãu, drugim pa se ne godi niã bolj‰e.V Ljubljani razstavijo slovenski umetniki svoje slike in

kipe. Da je njih umetnost velika in ãista, tega jim Ïiva du‰a neodreka. Ampak vsi ljubljanski zvonovi zapojó takoj tisto pri-srãno pesem:

»To ni za ljudstvo!«Na‰i umetniki ne delajo za ljudstvo, ne poznajo ga in zato

jih tudi ono ne pozná. Naj torej stradajo in Ïivotarijo nada-lje, kakor so stradali in Ïivotarili doslej! Na‰e ljudstvo ne rabiumetnosti, doslej je Ïivelo brez nje, pa naj Ïivi brez njé dokonca! In resniãno: na‰i umetniki so pobrali ‰ila in kopita inso pobegnili v tujino, vsi do zadnjega, s svojo umetnostjovred. Zakaj spoznali so v svoji modrosti, da je vendarle neko-liko prijetnej‰e, ãe stradajo v tujini, nego da bi stradali domá,kjer imajo na preÏgani juhi ‰e oãitanje in zasmeh v zabelo.

Tako se godí umetnosti, znanosti pa se ne godí niã bolj‰e.Nekaj mladih ljudí, nekaj idealistov, je zaãutilo potrebo, da

pripovedujejo ljudém ne samo o antikristu in o farju, temveãda mu pokaÏejo, slepcu doslej, pot do spoznanja in resnice.Ampak tudi njim je zabrnela v u‰esa na‰a narodna himna:

»To ni za ljudstvo!«Stari gospodarji in poznavalci ljudstva se jim pomilovalno


5

posmehujejo: Kaj treba na‰emu ljudstvu spoznanja in resni-ce! âe bi spoznavalo, bi spoznalo najprej svoje ubo‰tvo in bipostalo rabiatno; ãe bi ugledalo pot do resnice, bi na‰lo takojpot izpod priÏnice — in kje bi ostala potem far in antikrist, tedve na‰i najsvetej‰i narodni svetinji, ta dva stebra slovenske-ga Ïivljenja in nehanja tekom burnih desetletij?

Vsi vi teÏaki na polju slovenske kulture: obujte ‰kornje,nategnite jermena, poveÏite cule, zakaj—

»To ni za ljudstvo!«

V spoznanju, da na‰e ljudstvo ni kulturno, sta si edina oba-dva stara slovenska tabora. Tako dobe ãasih celó najhuj‰isovraÏniki mirno zati‰je, da se poljubijo v slogi in bratstvu.Nekoã je na Dunaju vodnik naroda oznanil vsemu svetu:Na‰e ljudstvo je zaostalo v kulturi za sto let, na‰e ljudstvo jeneumno in zabito! In takoj je zvonilo in potrkavalo tisoãerozvonov na zelenih holmih prostrane slovenske domovine:Obrekovalec ljudstva! Na‰e ljudstvo ni zabito in neumno,temveã na‰e ljudstvo hodi v cerkev, pod priÏnico in v spo-vednico, na‰e ljudstvo ne mara va‰e tujinske kulture, na‰emuljudstvu zadostuje boÏja beseda in svetinja oãetov! …

Tako sta si edina obadva tabora in obadva tabora ne vesta,koliko grenke resnice je skrite v tem nekulturnem kulturnemboju, v teh kulturnih besedah o nekulturi!

Ko sem prvikrat sli‰al tisto brutalno oãitanje: Ne dela‰ zaljudstvo, vi vsi ne delate za ljudstvo! — sem bil globoko potrt.Naravno je, da ãloveku ne more biti prijetno pri srcu, ãe mupoklican besednik narodov zaluãi v obraz: Nepotreben si,nepotreben s svojim delom vred! Pojdite in obesite se vsi po


6

vrsti v Latermanovem drevoredu; ljudstvo bo vedelo o va‰empraviãnem koncu prav toliko, kolikor je vedelo o va‰em deluin Ïivljenju! … Moj obãutek je bil podoben bridkosti ãloveka,ki je romal ponoãi zaspan in truden tri dolge ure; in ko se muzdí, da Ïe vidi svetlo okno svojega doma, spozna nenadomain ves prestra‰en, da stojí na tistem kriÏpotu, odkoder je bilnastopil svoje klavrno romanje …

Kaj torej?Dvomil nisem niti za trenotek, da govoré ljudjé resnico, da

pojó cerkveni zvonovi neskaljeno pesem: da je to takoime-novano kulturno delovanje izgubljeno in brezplodno, kakorvoda v pesku. In da je tisti modrijan praviãno besedoval ovislicah v Latermanovem drevoredu …

V tej bridkosti in potrtosti me je prijel usmiljen ãlovek podpazduho in me je vodil v krãmo. NasteÏaj je odprl duri, izteg-nil je roko in je govoril téle pametne besede:

Ne Ïaluj, prijatelj! Saj je resnica in pismo, da vi vsi ne de-late za ljudstvo; da je vse va‰e nehanje in trpljenje nepotreb-no, ãe mislite, da darujete ljudstvu; da vas ljudstvo ne razu-me, kakor ga vi ne razumete! — Ampak prijatelj: sursum cor-da! Ne delujete za ljudstvo, zato pa delujete za narod; netrpite za ljudstvo, zato pa trpite za narod; narodu darujete innarod vam bo hvaleÏen! …

Nisem razumel te globoke modrosti, toda prijatelj, ki je bilusmiljen, mi je razloÏil stvar na jako prijeten naãin:

Glej to prostrano, zakajeno, slabo razsvetljeno izbo! Glej teljudi! Njih obrazi so grobi, v njih oãeh je veã skrbí in sovra‰-tva, nego uãenosti, njih roké so teÏke in okorne, njih oblekaje zakrpana in posvaljkana, iz ust pa jim Ïganje smrdi … Glej,to je ljudstvo! … Njih lica so groba, ker so oÏgana od sonca,


7

njih roké so teÏke in okorne, ker so trudne od dela, v njihoãeh je skrb in sovra‰tvo, ker so ugledale krivico, iz ust jimsmrdí Ïganje, ker je ‰ampanjec drag … Glej, to je ljudstvo! …Stopi prédenj in mu beri Maeterlincka in Wedekinda, pa ti boodgovorilo: Ne norãuj se, kanalja, zakaj dolga so tvoja u‰esa.In ‰e bolj‰e ti bo odgovorilo: Plaãaj, kultura, kar si dolÏnamojemu delu, nato se mi pokloni, da se ti poklonim tudijaz …

Tako prijatelj, sva videla ljudstvo, poglejva ‰e narod.Narod je sedel v salonu in je bil Ïe nekoliko pijan. Izba je

bila svetla in prijazna, mize so bile pogrnjene. In za mizamije sedel ãrno obleãeni, veseli, glasni narod. Njegov obraz jebil rdeã in vroã; iz lic je puhtelo vino, v oãéh je gorela pre-‰ernost Ïivljenja. Pa se je vzdignil izza mize lep in postavengospod, potrkal je s prstanom ob kozarec in je izpregovoril:

Gospoda slavna! Ker smo tako lepo zbrani, je potreba, dapokaÏemo kletim sovragom, kdo da smo! Kaj je slovenskinarod? Slovenski narod je teptan … Natakar, zapri duri, da nebo smrdelo sem tisto ljudstvo s svojim Ïganjem in tobakom.Teptan je, pravim! Ampak po krivici uÏiva na‰ narod to pre-ziranje in zaniãevanje: visoko se je vzdignila njegova kultu-ra — tak zapri … ti prokleto ljudstvo! — in na‰ narod je sto-pil v ravno vrsto z drugimi mogoãnimi narodi! Zatorej zapo-jemo lahko s ponosom …

In po salonu je veliãastno zaorila himna: »Slovenec sem«… Nato so hoteli zapeti ‰e »Hej Slovani«, toda glave so klo-nile in glasovi so umirali … Ljudstvo se je raz‰lo Ïe zgodaj, kerje bilo trudno, narod pa je ostal pod mizo in je smrãal …


8

Moj prijatelj je bil hudoben, toda vsaka resnica je hudobna.Pokazal mi je narod, kakr‰en je v polnoãni navdu‰enosti,

ki je najbolj odkritosrãna in ki najoãitneje razodeva na‰e kul-turno stanje … Na‰i narodni prazniki, veliki semnji na‰e kul-ture, niso bili drugega niã, nego polnoãna navdu‰enost … Skak‰no glorijo so pozdravljali prvo slovensko umetni‰ko raz-stavo! âlovek bi si bil mislil, da je napoãil nenadoma danvstajenja, da je na‰a umetnost re‰ena, na‰a kultura rehabili-tirana, da stopimo lahko z jasnim obrazom pred narod, ki jerodil Michelangela! Ampak komaj je za‰lo sonce, so pobeg-nili slavnostni govorniki v krãme in so se muzali in smejali:To je bil hec! Takega pa ‰e ne! Ali ste videli tiste packarije?Poãenega gro‰a bi ne dal zanje vse skupaj! Jakopiã pravi, daje naslikal svetnika, pa je bolj podoben ljubljanski barabi alipa trÏa‰kemu fakinu, kakor pa svetniku! Ljub‰i mi je Ïabjipildek za ·entklavÏem! …

Prej si govoril o vstajenja dnevu! — se zaãudi mlad poet.Slavnostni govornik pa ga usmiljeno pouãi in okara: Vsta-

jenja dan, kultura, umetnost, znanost — to, pesniãe, so pol-noãni strahovi! Pameten narodnjak jih kliãe podnevi, zato kervé, da ne pridejo; opolnoãi pa jih pustí pri miru!…

·e prijaznej‰a je druga zgodba, ki sem jo nekoã Ïe opisal.Napravili so velik shod, imenitno manifestacijo v prilog slo-venske univerze. Dvorana je bila natlaãena, pri‰el je ves ãrnoobleãeni, izobraÏeni, navdu‰eni, dostojni narod; ljudstva nibilo od nikoder in ga tudi treba ni bilo: ne sodilo bi bilo vdvorano niã bolj‰e, kakor delavec v »Piccolovo« redakcijo.Nastopili so govorniki drug za drugim, dolga vrsta jih je bila.Govorili so, da se je zemlja tresla in da so meni, ki sem me-hak ãlovek, stopile solze v oãi. Tisti veãer sem bil prepriãan,


9

da je slovenski narod enkrat za vselej re‰en, ali pa da bo re‰envsaj naslednje jutro ob prvi zori. Po dovr‰eni slovesnosti sé-dejo slavnostni govorniki v krãmo, bri‰ejo si potna ãela in semuzajo:

Toliko dela za tako neumnost! Kaj pa nam je treba univer-ze! âe bi jih imeli troje: v Ljubljani eno, v ·i‰ki eno in na Vrh-niki eno, — jaz bi ‰el na Dunaj! —

—Pa si tako lepo govoril! — se zaãudi mehkobni poet.Slavnostni govornik pa se razljuti:—Kaj govoril! Ali misli‰, da bom govoril o na‰i nekulturi?

Saj sem narodnjak! Navadi se razloãevati med mislijo in be-sedo, med pametjo in navdu‰enjem! Mi govorimo o kulturi,zato ker je nimamo; ko bi jo imeli, bi molãali o nji!

In osramoãen je povesil glavo poet …Tudi tretja zgodba je prijetna v precej‰nji meri.V Ljubljani so postavljali Pre‰ernu spomenik in so napra-

vili veliko slavje. Kdo je bil slavljen: ali Pre‰eren, ali njegovspomenik, ali oãe Janez Bleiweis, ali Ïupan Hribar, ‰e ni na-tanko dognano; dognano je le toliko, da je bilo tako veliko inimenitno slavje, kakr‰nega narod ‰e ni doÏivel; vse je bilobrez mere navdu‰eno, posebno zategadelj, ker ni vedelo za-kaj. O Pre‰ernu je vedel tisti narod le toliko, da je rad vino pil,da je Ïivel v divjem zakonu in da je zaljubljene pesmi pel; ospomeniku je vedel toliko, da je neizreãeno neokusen — am-pak slavje je bilo lepo in lep je bil dan. Lep je bil dan, ‰e lep‰ije bil veãer. Toliko cviãka se ‰e nikoli ni stoãilo v Ljubljani,toliko slovesnih govorov se ‰e nikoli ni govorilo, celi potokinajglasnej‰ih fraz so curljali po ulicah in so se stekali v Ljub-ljanico. Narod je bil navdu‰en in je na veliãasten naãin doka-zal svoje neomajno rodoljubje — in praznik je bil semènj mo-


10

tovilastega slavokriãanja in bobnastega vseslovanstva. Zakajna semnju je bil Pre‰ernov spomenik, Pre‰ernovega duhá nibilo; na semnju je bil narod, ljudstva ni bilo! —

Popoldne ‰ele je pri‰lo ljudstvo. In ljudstvo ni slavilo praz-nika, ljudstvo ni bilo navdu‰eno, ne za Pre‰ernov spomenik,ne za vseslovanski boben, ne za fraz curljajoãe potoke. Ljud-stvo je pri‰lo pozdravit tistega ãloveka, ki je pred petdeseti-mi leti v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi da-nes ljudstvo samo — svetel cilj na gori: »Najveã sveta otro-kom sli‰i Slave, tja bomo na‰li pot.« —

Takrat se je jasno pokazala silna razdalja med ljudstvom innarodom. Morda sta ãutila to silno razdaljo obadva, ljudstvoin narod — morda sta videla obadva tisti brezmejno ‰iroki,brezdanje globoki prepàd, ki ju loãi od nekdaj in ki je do vrhanapolnjen s smradljivo vodo smradljivih fraz …

Stvar je tedàj taka: ljudstvu je kultura tuja, narodu pa je zna-na samo po imenu in mu je le pretveza za pijano navdu‰e-nost. Na tak naãin visi na‰a kultura v zraku, Ïiví sama svojeÏivljenje — in kadar nekoã pogine, se nobeno oko ne bo sol-zilo za njó, narod in ljudstvo bosta Ïivela svoje Ïivljenje vmiru in nemiru dalje, kakor sta Ïivela doslej. Ljudstvo imasvojo cerkev in svojo priÏnico, kakor je imelo cerkev in priÏ-nico pred tristo leti; kar se naroda tiãe, je pa za njegovo nav-du‰enost Marko Pohlin tudi dober; — in imenitnih imenimamo naposled Ïe toliko, da jih je zadosti za tisoã narodnihpraznikov …

Resnico oznanjata obadva tabora: kultura je nepotrebnatako ljudstvu kakor narodu! —

Kaj je kultura? Kateri pojem izraÏa ta beseda, ki je nam


11

vsem tako domaãa in hkrati tako stra‰no tuja? Literatura,umetnost, znanost — to je le zunanji izraz, je le dokumentnarodove kulture, je dokument narodovega du‰evnega inmaterialnega blagostanja. Na‰a slovenska kultura, kakor je nadana‰nji stopnji, je rezultat vsega na‰ega du‰evnega in ma-terialnega dela od zaãetka zavednega narodovega Ïivljenjado danes. — Zgodovina narodove kulture in zgodovina naro-da samega, je zgodovina njegovega politiãnega, druÏabnegain gospodarskega razvoja.

·e pred nedavnim ãasom je bilo sploh nespametno govoritio slovenski narodni kulturi. Zgodovina slovenskega naroda jezgodovina tlaãana, hlapca, ki je sluÏil na vekov veke in ki seje tako korenito navadil sluÏiti, da mu je pre‰lo suÏenjstvo vmesó in kri. Stoletja je sluÏil politiãno in druÏabno tistemugospodarju, ki mu je bil najbliÏji; stoletja je romal v noãi inmraku njegov zasuÏnjeni duh po cesti, ki vodi v Rim. Prvoveselo znamenje mladovzklile kulture se je pokazalo v refor-macijski dobi. V drugi polovici ‰estnajstega stoletja sta Pri-moÏ Trubar in Jurij Dalmatin postavila prvi in veliãasten spo-menik slovenski kulturi. Omejena in nerazumna je trditev, daje bilo tisto veliko gibanje samo in edino versko gibanje, da nitorej pomenilo za slovenski narod niã drugega, kakor malo-pomemben korak iz ene cerkve v drugo, iz enega du‰evnegasuÏenjstva v drugo. V tem kakor v vseh znamenitih kulturnihbojih si je dalo du‰ka mogoãno, v masi ljudstva dremajoãehrepenenje po svobodi. Verski reformatorji so bili buditeljitega hrepenenja, so bili njegovi voditelji proti cilju. V temboju proti tradiciji suÏenjstva so se prvi posluÏili oroÏja litera-ture in so tako napisali prvi dokument kulture slovenske; prvi


12

dokument hrepenenja po svobodi, po vi‰jem du‰evnem intelesnem blagostanju.

In ker so to storili, jih je doletela usoda velike veãine kul-turnih delavcev: izgnani iz domovine so poginili v temì, njihdelo pa je uniãila rimska cerkev z ognjem in meãem … Slo-venski narod se je pogreznil v huj‰e tlaãanstvo, upognil jehrbet pod teÏjim jarmom …

Drugo veliko kulturno gibanje so bili kmeãki punti v ‰estnaj-stem in sedemnajstem stoletju. Vsaka ped svobode, ki si jopribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi. Tisti obupani, vsvojem obupu do blaznosti pogumni kmetje, ki so poÏigaligra‰ãine in ki so se upirali cesarski vojski s kosami, cepci invilami, tisti kmetje, ki so obe‰ali valpte in gnali gra‰ãake predplug, niso bili manj‰i delavci na polju slovenske kulture, negoTrubar in Dalmatin. — Matija Gubec, ki so ga posadili v Za-grebu na razbeljen tron ter mu dali na glavo razbeljeno kro-no in mu potisnili v roko razbeljeno Ïezlo, zasluÏi v vékomenspomin tron od brona na Markovem trgu in krono od zlatá.— Trubar in Dalmatin sta zapisala v knjigo spomenik slavne-ga svojega dela, puntarski kmetje so ga zapisali v kamenitoslovensko zemljo s svojo vroão krvjó …

Zakaj doletela jih je tista usoda, ki je usoda velike veãinekulturnih delavcev: poginili so v sramoti, njih delo pa so po-konãali z ognjem in meãem …

Nobeno delo, ki ga je izvr‰il ãlovek v prilog svobode, torej vprilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj ga ne more zavekomaj pokonãati, ne meã! — S krvjó tistih na‰ih delavcevprvorojencev je bila pognojena njiva vse na‰e poznej‰e kul-


13

ture. In kadar bo Ïetev dozorela, kadar bodo kosé priprav-ljene, se bomo spominjali muãenikov!

Sto let in dalj je leÏal na tleh slovenski narod, suÏenj tujinskegospode. VÏivel se je pod suÏenjstvo kakor konj pod komat.Tako se je vdal in poniÏal, da si ni mogel misliti veã ne sebene svojega soseda brez valpta z biãem v roki. Zelo praviãnain resniãna je tista lepa Trdinova povest o Petru in Pavlu …(Da bi ta suÏenjska slov. zemlja oskrunila podplat svobodne-mu ãloveku!) Vzdramil se je narod ‰ele pod vplivom sveÏesape, ki je dihala s Francoskega, tudi slovenskemu narodu seje zable‰ãalo v oãeh, ko je vzplamenela v Parizu luã vélikefrancoske revolucije … in Vodnik je navdu‰en pozdravljalÏezlo Napoleonovo … No, ta preporod je bil kakor hipno pre-bujenje, ko se ãlovek strese in se mu zalesketajo oãi … Napo-leon je ‰el — in ãe je bilo ljudstvo tepeno z biãem, je bilo te-peno zdaj s ‰korpijoni.

Kako se je godilo Slovencem od Napoleona do FrancaJoÏefa, popisuje dr. Lonãar v svoji bro‰uri: Politiãno ÏivljenjeSlovencev:

»Obupenje bil socialni, kulturni in politiãni poloÏaj Slo-vencev v predmarãni dobi. Domaãe plemstvo so bili izgubi-li popolnoma; kar je bilo plemstva, je bilo odtujeno naroduin je delalo za nem‰ke, la‰ke in madÏarske koristi. S sloven-skimi Ïulji je bogatelo na ‰kodo slovenstvu. Tudi me‰ãanstvoje bilo neslovensko po duhu in deloma tudi po krvi. Malitrgovci in obrtniki, o katerih bi se lahko reklo, ,da ni domame‰ãanov, kadar gredó kmetje na polje’, so bili odvisni odtuje gospode in tujih uradnikov in so se jim zato prilagodo-vali v mi‰ljenju in vedenju … Kmet ni bil svoboden, temveã


14

podloÏen svojemu gra‰ãaku. Trli sta ga tlaka in desetina ka-kor tudi veliki davki … Tlaãanstvo pa je slabo vplivalo na mo-ralo slovenskega naroda, ki mu je vzgojilo servilizem, hlap-ãevsko poniÏnost pred gospodo, kar je umevno, ako se jemed gra‰ãinskimi uradniki nahajal oskrbnik, ki se je bahal:,Jaz sem ãetrta boÏja oseba na zemlji!’ —«

Îe v drugi polovici teh Ïalostnih ãasov je Ïivel in pisal najveã-ji slovenski pesnik, Pre‰eren. V kak‰nih politiãnih in druÏab-nih razmerah je Ïivel, kako je Ïivel, izginil in poginil on samin njegov najoÏji prijateljski krog, to je prvo in stra‰no zna-menje nove dobe. Pre‰eren je Ïivel kakor proletarec in se jehotel obesiti, predno ga je re‰ila smrt; Andrej Smolè, idealenãlovek, je Ïivel viharno Ïivljenje in je klavrno umrl; âop se jeutopil.

Îivljenje, nehanje in smrt teh ljudi je Ïaloigra, ki jo bo tre-ba ‰e napisati in ki odpira duri nasteÏaj v preteklost na‰eganaroda in v njegovo prihodnost do na‰ih dni.

Zakaj nikoli poprej kakor v Pre‰ernovi dobi se ni tako jas-no odprlo brezno med narodom in ljudstvom. Pre‰eren je bilvelik pesnik in ljudstvo ga ni veã razumelo; njegove pesmi, izsrca pete, so zvenele in izzvenele brez odmeva — ljudstvo jihni sli‰alo. Ljudstvo ni veã poznalo tistih, ki so darovali na nje-govem oltarju svoje telo in svojo du‰o. Zaãela se je dolgavrsta tragedij, grozna vrsta, ki ni zakljuãena do dana‰njih dni.Vsa strma cesta na‰e kulture je oro‰ena in pognojena s solza-mi in s krvjó.

Vsi tisti na‰i veliki in praviãni pesniki, umetniki in znan-stveniki, ki so s po‰teno mislijo in moãno voljo zidali dalje invi‰je na zgradbi na‰e kulture — vsi so plaãali svoje poãetje s


15

svojo sreão in s svojim Ïivljenjem. V narodu, ki so ga ljubili,so bili tujci, v najbolj‰em sluãaju nepoznani, v navadnem slu-ãaju zasmehovani in zaniãevani. Ne z zlatimi, s krvavimiãrkami je pisana knjiga slovenske kulture.

Zakaj se je tako godilo in zakaj se je moralo tako goditi —o tem jutri! —

II

Cenjeni poslu‰alci!Kakor so mi povedali nekateri drugaãe zelo razumni in

prekanjeni ljudje, sem govoril vãeraj na tak naãin, da meljudstvo ni razumelo. To je naravnost prekletstvo, ki leÏi nameni. Pri‰el sem, da bi sveãano protestiral proti temu, da mislovenski kulturni delavci ne delamo za ljudstvo, da nas ljud-stvo ne razume — in glej, zdaj Ïe spet protesta ni razumelo.To je res velika Ïalost in bridkost in verjemite mi, da sem serazjokal, ko sem tisto sli‰al in bral … Zatorej vas prosim, ce-njeni poslu‰alci: ãe je med vami kak diplomiran in uãen na-rodnjak, ki bi mojih besed ne razumel, naj se oglasi in blago-hotno mu bom razloÏil, kar bo treba …

In ker je ravno prilika tako lepa, naj omenim ‰e neko ãistoposebno kuriozno stvar, ki me je doletela v Trstu. Neki na-rodnjak je govoril in pisal, da jaz ne razumem trÏa‰kih raz-mer in da TrÏaãani ne razumejo kranjskih — da bi bilo po-temtakem bolj‰e, ãe bi jaz ostal v Ljubljani (Ljubljanãani bispet rekli, da naj ostanem na Dunaju) — kar se pravi po do-maãe: kak‰en hudiã pa te je klical sem, pojdi, od koder si pri-‰el. — V enem oziru je imel tisti narodnjak prav, da ne po-znam trÏa‰kih razmer. Nisem namreã vedel doslej, da so


16

trÏa‰ki narodnjaki vrgli Zedinjeno Slovenijo v morje adrijan-sko in da imamo zdaj spet sedem slovenskih provincij. JazponiÏni slovenski pisatelj in vseslovenski socialist sem si mis-lil, da sem povsod domá, kamor postavim svojo nogo v slo-venski domovini. Zdaj vidim, da so narodnjaki ukrenili dru-gaãe, in jemljem to stvar na znanje. Kar se pa nas socialnihdemokratov tiãe, izjavljam, da ostanemo vseslovenski, kakorsmo bili, in da se drÏimo trdno svoje narodne avtonomije, kine bo obsegala samo trÏa‰ko okolico, temveã vso Slovenijood Adrije do Drave! —

Sinoãi sem govoril o narodu in o ljudstvu, o stra‰ni usodina‰e du‰evne kulture in o bedi na‰ih kulturnih delavcev. Do-volite, da nadaljujem o tej Ïalostni stvari!

Ni dolgo tega, da sem videl delavce, ki niso ne strokovno,ne politiãno organizirani. Sedeli so v gostih gruãah, Ïenske inmo‰ki, v umazani, zatohli krãmi; pred vsakim parom stekle-nica Ïganja. Nikoli ‰e nisem videl tako izpitih, upalih obrazov— izpitih in upalih od teÏkega dela, od slabega Ïivljenja in odÏganja. Peli so narodne pesmi — hripavo kriãanje brez melo-dije in brez besed … Ko sem jih gledal in poslu‰al, mi je biloslabo — slabo ne od zatohlega vzduha, ki je puhtèl iz krãmekakor iz apnenice, tudi ne od alkoholnega smradú — temveãslabo od srama in srda.

V srdu in sramu sem pomislil: kaj niso celo ti ljudjé, ti ne-izobraÏeni, neorganizirani, ki jih je dostojni kulturni narod zzaniãevanjem zavrgel in ki jih imenuje poÏivinjene — kaj nisoceló ti ljudjé kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njihizmuãenih pleãih, kakor je slonela nekoã gr‰ka kultura napleãih helotov, rimska kultura na pleãih vsenarodnih suÏ-njev? Kaj ni delo teh zaniãevanih, nepoznanih tisti temelj, na


17

katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se skorodotika Ïe oblakov? … Oblakov se dotika babilonski stolp na‰ekulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih pleãih, ga nevidijo, ker so njih motne oãi uprte v tlà! …

·e sem sli‰al njih divje, nerazloãno kriãanje in sem pove-sil glavo in sem ‰el osramoãen po svoji poti …

Par dní pozneje sem pri‰el v prijazno ljubljansko rodbino inpogostili so me s ãajem. Stanovanje je bilo urejeno po nena-vadnem, ãisto umetni‰kem okusu. Tam sem videl pohi‰tvo,zbrano in izbrano s skrbno, ãuteão roko in zrelimi oãmi, takoda so se starodavne dragocenosti: umetelno rezljane kranjskeskrinje, omare, stari stoli, majolike iz razliãnih ãasov in kra-jev, pozlaãeni pasovi in z zlatom vezene avbe stare slovenskeno‰e, da so se vse te stvari prijetno in naravno druÏile z izdel-ki nove obrtne umetnosti.

Prijetna je bila izba in ‰e prijetnej‰i so bili ljudjé v tej izbi.Na mladih obrazih, v veselo smejoãih se oãeh, v lahkih kret-njah — samo Ïivo Ïivljenje! Niã preteklosti, niã spominov, neobÏalovanja, ne strahú; vedri pogled veselo uprt v veselo pri-hodnost!

Govoril sem z njimi; Ïe njih ãisti glas je razodeval du‰evnoin srãno inteligenco. Kar je lepega rodila na‰a kultura, jim jebilo znano in drago, jim je pre‰lo v um in srce. Z lahkoto inbrezskrbnostjo otroka so potrgali zlate sadove, ki jih je obro-dilo drevo na‰e kulture, to drevo, ki je vzraslo iz zemlje, po-gnojene s trudom in trupli na‰ih kulturnih delavcev …

Ko sem stopil na cesto, sem se spomnil na tiste pijane, iz-pite in izmuãene ljudí … Bog vedi, ãe ni bilo nakljuãje takohudobno, da je ba‰ kulturno delo tistih pri Ïivem telesu mrt-


18

vih, zakopanih ljudí napravilo tako ãudno pot, da se je spre-menilo na poslednjem svojem koncu v prijazen smehljajlepe, nedolÏne Melite …

In spomnil sem se na mladoletne, prezgodaj ostarele, vpra‰ne cunje obleãene, trudne delavke — ki se rodé in delajoin se zgrudijo v prezgodnji grob, — ki so Ïivele in niso vide-le Ïivljenja. Bog vedi, ãe ni hotelo hudobno nakljuãje, da jedelo in Ïivljenje ene izmed tistih kulturnih delavk napravilotako ãudno pot, da se je na svojem poslednjem cilju spreme-nilo v svetal pogled ãrnooke nedolÏne Anke …

Kultura je ‰la, kakor ne more biti drugaãe, v svojem razvojuvzporedno s politiãnim in socialnim razvojem. V politiãnemin drÏavnem Ïivljenju se je uveljavila moã me‰ãanstva, v so-cialnem Ïivljenju je zavladal kapitalizem neomejeno. In vsakultura, kolikor se pojavlja v svojih zunanjih znamenijh, jepostala me‰ãanska in kapitalistiãna ali bolje reãeno, je stopilav sluÏbo me‰ãanstva in kapitalizma. Velika masa ljudstva jebila s svojim delom producent kulture, ne pa njen konsu-ment … Kitajski kuliji kopljejo v Transwaalu diamante, nosijopa jih dame v New Yorku; delavke v Belgiji izdelujejo drago-cene in umetne ãipke, nosijo pa jih demimondke v Parizu …Dragotin Kette je dopolnil Pre‰erna in je pisal nesmrtneverze; on je umrl mladoleten v velikem ubo‰tvu, dragoceno-sti njegovih verzov pa ljudstvo ne pozná, polastil se jih je tistimali del me‰ãanske mladine, ki je umetnosti Ïeljan …

Kakor si je osvojila moderna kapitalistiãna druÏba ljudskeroké in ljudsko delo, zato ker se je polastila produktivnihsredstev, tako in natanko tako si je usuÏnjila tudi umne delav-


19

ce. Pisatelj, umetnik, znanstvenik je prav tak hlapec in suÏenjme‰ãanske druÏbe, kakor tvorni‰ki, Ïelezni‰ki, rudni‰ki dela-vec. Du‰evno blagostanje, du‰evna kultura se ne dá mislitibrez materialnega blagostanja, brez materialne kulture. Kdorsi je osvojil sredstva za proizvajanje materialne kulture, tistisi je osvojil Ïe tudi hkrati du‰evno kulturo ter si jo je najel zadeklo in hi‰no … Kakor sluÏi naporno telesno delo milijonovin milijonov le neznatni manj‰ini v blagor in udobnost, takosluÏi du‰evno delo prav tisti neznatni manj‰ini v veselje inrazvedrilo …

Konkreten sluãaj: Gra‰ãak stanuje v lepi vili, pol ure odmesta. Naãrt za vilo je napravil umetnik arhitekt, zidali so jodelavci zidarji, poslikal jo je slikar umetnik, kipe je postavilkipar, vrt je obdelal vrtnar. Ko so delavci in umetniki opravilisvoje delo, so ‰li po svojih potih, gra‰ãak pa je pri‰el in se jenaselil tam tako po domaãe, kakor da je bil vilo sezidal inolep‰al sam in kakor da je njegov praviãni in zasluÏeni dom… Pod véãer se obleãe v ãrno obleko, ki mu jo je napravil kro-jaã, poprej ‰e povÏije malo veãerjo, ki mu jo je pripravil ku-har, nató sede v voz, ki so ga napravili tvorni‰ki delavci in kiga vodi voznik, ter se pelje v gledali‰ãe, da poslu‰a dramo aliopero, ki jo je ustvaril umetnik gospodu gra‰ãaku v ãast inrazvedrilo in ki jo proizvajajo dramatiãni umetniki ali oper-ni pevci; za njim v loÏi sedi livriran sluÏabnik, da ploska aliÏviÏga namesto svojega lenega gospodarja, in naposled sédegospod gra‰ãak morda ‰e v restavracijo, veãerja tam vdrugiãin bere morda navsezadnje ‰e humoristiãen feljton, ki sem gazapisal jaz gospodu gra‰ãaku v bolj‰e prebavljanje …

To je plastiãen sluãaj, ampak zdi se mi, da razodeva vsosme‰nost in hkrati vso krivico ustroja kapitalistiãne druÏbe.


20

Seveda pravi gra‰ãak ves srdít in uÏaljen: Saj so plaãani vsi povrsti: arhitekt, zidar, slikar, kipar, vrtnar, krojaã, voznik, tvor-ni‰ki delavec, vsi do pisatelja, ki je spisal dramo, do kompo-nista, ki je opero uglasbil, vsi do zadnjih ‰tatistov na odru …in morda celo Cankar ni pisal svojega feljtona zastonj …

Vsekakor: Edinole prekanjeni Ribniãan je pripravil svoje-ga konja tako daleã, da se je navadil Ïiveti brez hrane; ampakkomaj se je tega navadil, je poginil …

Delavec in umetnik stojita v sluÏbi kapitala, hranita ga inmnoÏita z moãjo svojih rok in svojega uma, kopiãita nepre-stano in zmerom vi‰je materialno in du‰evno kulturo … Vnjih rokah, v njih umu ‰ele je postal kapitál Ïiv, so postalaproduktivna sredstva delujoãa … Kapitalist sprejemlje bogatiblagoslov, sedí v restavraciji in prebavlja …

Za slovenski narod je bil ta razvoj kulture ‰e veliko veãja ne-sreãa nego za vse druge narode. Pri nas se je razvijalo me-‰ãanstvo zelo poãasi; saj ‰e ni dolgo tega, da je bila veãja po-lovica na‰ega me‰ãanstva tujerodna, slovenskemu Ïivlju inslovenski narodni kulturi Ïe od zaãetka sovraÏna. Kar je tako-imenovanega slovenskega me‰ãanskega sloja, je po svoji ve-liki veãini ‰e jako mlad in je iz‰el naravnost iz kmetskega indelavskega ljudstva.

âudno je in premi‰ljevanja vredno, da ta mladost in toljudsko pokolenje na‰ega me‰ãanstva ni na korist ne me‰ãan-stvu samemu, ne ljudstvu, in najmanj ‰e kulturi.

V drugih narodih si je ohranilo ali pa vsaj pridobilo, ali patudi samo opona‰a in hlini ljubezen do du‰evne kulture inrazumevanje zanjo ter igrá tisto ulogo, ki so jo igrali v prej‰-njih vekih bogati aristokratje in ‰kofje, blagodarni za‰ãitniki


21

in obenem kruti gospodarji du‰evne kulture in njenih delav-cev.

Na‰e me‰ãanstvo pa je po svojem velikem delu podobnookornemu mesarju, ki ni znal ne brati ne pisati, ki nikoli nisli‰al ne peti ne zvoniti o kaki umetnosti ali znanosti in kinenadoma zadene v loteriji véliki dobitek. Zdaj je gospod.Kupi si koãijo z dvema paroma konj, natakne si cilinder po-strani na glavo, na vsaki izmed deseterih debelih prstov si na-takne po troje prstanov z briljanti, vozari se po korzu in kliãeljudstvu: Odkrijte se, jaz sem aristokrat!…

Neki ugleden, osebno po‰ten in izobraÏen politik je pove-dal zadnjiã javno v Ljubljani: Jaz sem burÏoá, mi smo burÏo-ázna stranka. In on sam, ki je to izjavil, je sin ubogega kme-ta in od daleã se mu pozná, da nosi ‰e zmerom ãevlje na kve-der.

Poznam veliko drugih, ki bi za noben denar ne sedli za istomizo, kjer sedé delavci v delavski obleki … v Ljubljani jih jeveliko, tudi v Trstu se jih morda ne manjka. Saj sem Ïe videlmladega gospoda, ki ga je bilo sram, da je ‰la po cesti njegovamati z njim, ker je bila po kmeãko obleãena; ‰el je en korakpred njo in se je delal, kakor da je ne pozná.

Ti na‰i parveniji, ti na‰i mesarji s cilindrom postrani soburÏoazijci samo po zunanjosti, so samo po zunanjosti ari-stokratje. Edine ãednosti drugorodnih burÏoazijcev in aristo-kratov, da ãuvajo, pomagajo mnoÏiti du‰evno kulturo, ali dajo vsaj uÏivajo, te ãednosti v na‰i burÏoaziji ni. Poznam vLjubljani gospoda, ki je aristokrat od nog do glave, veliknarodnjak in navdu‰en za vseh stotero narodnih svetinj, alikoliko jih Ïe je. Voljen je v razliãne potrebne in nepotrebneodbore, predseduje skoro vsak veãer tej ali oni potrebni ali


22

nepotrebni seji — skratka, stebèr slovenskega naroda, edenizmed najimenitnej‰ih in najzasluÏnej‰ih stebròv … Pa gapra‰am: Ali ste brali to ali to? — Ne. Novej‰e slov.literatureprincipialno ne berem. — Ali ste bili v razstavi? — Ne, v raz-stave principialno ne hodim! — Ne, dram principialno nehodim poslu‰at! —Glejte, ta principialni narodnjak je tipusteh slovenskih navdu‰enih narodnjakov. Na vseh koncih inkrajih kriãí o kulturi, razÏaljen je, ãe odreka kdo slovenskemunarodu kulturo, sam pa ne gane zanjo niti mezinca, on je inhoãe ostati principialno zabit! —

Silno tenka je plast tiste na‰e burÏoazije, ki si je ohranilaali pridobila smisel za du‰evno kulturo. Tako tenka je tá plast,da sama iz svoje moãi ne more veã vzdrÏati podjetja, ki se mupravi slovenska du‰evna kultura. Odjemalci izdelkov kultur-nih delavcev so dandana‰nji po veãini samo ‰e mlada dekletaiz premoÏnej‰ih hi‰, uãiteljice in gimnazijci. BurÏoazija je pu-stila svojo du‰evno kulturo na cedilu, ne plaãa veã svojihdelavcev in slovenska du‰evna kultura je napovedala bank-rot.

Stra‰en je ta bankrot, stra‰nej‰i in za narod sramotnej‰i, ka-kor ãe bi falirale vse slovenske banke od prve do zadnje. Stra-‰en in sramoten je ta bankrot in traja Ïe dolga desetletja;brezposelni delavci tavajo kakor beraãi od ogla do ogla, izkraja v kraj.

Daleã je ‰e dan, ko bo ozdravljeno in raz‰irjeno to propa-lo podjetje slovenske du‰evne kulture; ozdravilo in raz‰irilopa ga bo slovensko ljudstvo! —


23

Principialni rodoljub in narodnjak vpra‰a z navdu‰enim svo-jim glasom:

Zakaj pa vi pesniki ne pojete za ljudstvo, zakaj vi slikarji neslikate za ljudstvo, zakaj vi uãenjaki ne pi‰ete za ljudstvo?

Kolika hinav‰ãina v tem vpra‰anju in kolika neumnost!âlove‰ka druÏba, kakr‰na je dandanes, je kratila delovne-

mu ljudstvu vsako izobrazbo, ga je oropala vsake vi‰je du-‰evne kulture, zakaj rabila je njegovo moã na polju, v tvorni-cah, na Ïeleznici, v rudnikih. Tako je z rokami suÏnjev, zdelom suÏnjev postavila temelj kulture, gmotno blagostanje.Nató je udinjala in usuÏnjila kulturne delavce, da so na temtemelju gradili krasno zgradbo umetnosti in znanosti … Zdajpa, ko bi bil ãas plaãila, ko je zgradba Ïe skoraj dograjena,pride falirana druÏba in vpra‰a: Kdo pa vas je najel? Zakaj pane delate za ljudstvo? Jaz ne rabim te va‰e umetnosti, nisemje naroãil! Delajte za ljudstvo! Ti, Zupanãiã, skoãi na Ïelez-nico in beri tam kurjaãu svoje sonete! Ti, Lajovic, vleci svojklavir v rudnik in komponiraj rudarjem simfonijo! Ti, Gro‰elj,pojdi v predilnico in razlagaj delavkam Darwinovo teorijo! Inti, ljubi moj Cankar, pojdi ãitat svoje novele ljubljanskim ba-rabam! —

Kulturne delavce je primoral razvoj ãlove‰ke druÏbe, da sose odtujili masi ljudstva; primoral jih je dosedanji razvoj du-‰evne kulture, da so zidali naprej, kjer so njih predniki zaãeli.In ker se je dana‰nja kapitalistiãna druÏba polastila v svojprid vsakega dela, tako telesnega kakor du‰evnega, ker je tadruÏba odrekala ljudstvu vsako kulturo, kakor mu ‰e danda-nes odreka v mnogih krajih umetnost branja in pisanja — seni moglo zgoditi drugaãe, kakor da so se kulturni delavci zme-rom bolj in bolj oddaljevali ljudstvu. Ljudstvu so bili odtujeni,


24

tista druÏba pa, ki jim je odtujila ljudstvo, jih je zdaj tudisama pustila na cedilu. Na cedilu jih je pustila in se jim smejev obraz: Zakaj pa ne delate za ljudstvo?

Tako Ïivé sluÏabniki bankrotne slovenske du‰evne kulturedandanes stra‰no Ïivljenje brezposelnega fabri‰kega delav-ca.

Kako so Ïivotarili na‰i pesniki in umetniki od Pre‰erna pado najnovej‰ih ãasov, vam je znano. Beda pa je zmerom veã-ja. Zakaj teh dandana‰nji tako nepotrebnih kulturnih delav-cev je zmerom veã, odjemalcev pa ni, ker je podjetje bankrot-no … âasih sem Ïe pisal o usodi in Ïivljenju umetnikov, am-pak ljudjé so mi komaj napol verjeli in so mislili, da pripove-dujem romantiãne bajke. Toda niti besedica ni pretirana, nitibesedica ni izmi‰ljena — resnica sama je tako kruta in grda,da jo je teÏko opisati in da ni potreba zraven prav nobenefantazije. Morda vam je znana zgodovina ljubljanske cukrar-ne. (Îivljenje tam, Kette in Murn.)

Razstava pri Miethkeju (Groharjevo stradanje).Tratnik v Monakovem (za skodelico kave — pokrajina).Smrekarjeva karta iz Monakovega.Na‰e Ïivljenje na Dunaju — v Studentenheimu.Zupanãiãevo âez plan — polno slave, malo cigaret.Moja knjiga — ki jo je ‰kof seÏgal — moja stanovanja — bolj

humoristiãno.Znanstveniki ne dobé ne zaloÏnika ne tiskarja. — Saj to ni

za ljudstvo!

Zdaj pa je vpra‰anje: kje je izhod iz tega bankrota, iz te brez-poselnosti? Na to vpra‰anje nam je nehoté in nevedé prav


25

lepo in natanko odgovoril tisti principialni narodnjak, ko jezasmehovaje vpra‰al: Zakaj pa ne pi‰ete za ljudstvo?

Lepo in praviãno nam je odgovoril, povedal je tisto, karsmo Ïe mi zdavnaj ãutili in hoteli v svojem srcu: zgodí naj se,kakor se mora zgoditi: z ljudstvom, k ljudstvu. Kadar pogine —in Bog daj, da bi se kmalu zgodilo — ta gnila, z vsemi hudi-mi in naglavnimi grehi obloÏena druÏba, takrat ne smé pogi-niti z njó, kar so zgradili v njenem okrutnem suÏenjstvu na‰ikulturni delavci. Takrat se bo pokazalo, da so na‰i kulturnidelavci v suÏenjstvu kriviãne in nepo‰tene druÏbe delali zaljudstvo; da bo ljudstvo, kadar postavi svojo teÏko nogo na til-nik temu zlaganemu narodu in zlaganemu narodnja‰tvu, dabo ljudstvo trgalo sadove s tistega drevesa, ki so ga kulturnitlaãani za svoje nehvaleÏne gospodarje sadili ter ga gnojili ssvojo srãno krvjó! — Vse kar so delali in kar so ustvarili, vse,za kar so trpeli in umrli na‰i delavci — od Trubarja in Dal-matina, od Matija Gubca in puntarskih kmetov — do Pre-‰erna in Ketteja in do vseh tistih, ki trpé in delajo v sramote-polni sedanjosti — vse tisto bo nekoã svobodna last svobod-nega ljudstva! —

Takih besed se ustra‰i principialno navdu‰eni narodnjak.Prestra‰i se in pravi: Saj sem jaz tudi za ljudstvo! To praviposebno takrat, kadar so volitve blizu. Zakaj principialnonavdu‰eni narodnjaki imajo to ãudno manijo, da neznanskoradi zastopajo ljudstvo, kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli. — Sajsem jaz tudi za ljudstvo! —

Na vseh koncih in krajih mu leze izpod suknje strah predljudstvom in zaniãevanje do ljudstva. Nekih starih zapra‰e-nih tradicij, ki jih imenuje narodne svetinje, se drÏi kakor


26

klòp; ljudstvo mu je ‰e zmerom nekaj takega, kar sedí ali stojípred njim, zakliãe trikrat »Ïivio« ter izgine nató kakor kafra— do prihodnjih volitev. Njemu ni ljudstvo drugega niã, ka-kor trobojna zastava, ki roma kriÏem cele Slovenije po razliã-nih narodnih semnjih, zato da listi potem lahko pi‰ejo: »Pri‰liso tudi na‰i vrli TrÏaãani.« — Komaj pa se ljudstvo nekolikovzdrami, komaj zaãne misliti, da trobojnica ni ne edina nepoglavitna reã, temveã da pride najprej telesni blagor in po-tem ‰ele narodna slovesnost — Ïe je narodnjak razÏaljen, kri-ãi in obrekuje to svoje ljudstvo, ki se je tako nenadoma innepriãakovano izvilo iz trobojne zastave in ta koreniti narod-njak bi videl najraj‰i, ãe bi se tisto slovensko ljudstvo, ki semu ne ljubi veã »Ïivio« klicati kakemu vodenemu programu,ker ima drugih skrbi preveã — ãe bi vse tisto ljudstvo dezer-tiralo v Ameriko, ali makár na luno. — Ob vsaki besedi, obvsaki kretnji, ob vsakem dejanju pokaÏe ocilindreni narod-njak, da mu je ljudstvo zoprno, da se ga naravnost bojí. Obvsaki svoji besedi, v vsakem svojem volilnem programu inoklicu pokaÏe, da ima rad — ne ljudstvo, temveã ljudsko po-niÏnost. Dokler je ljudstvo poniÏno, dokler veruje v praznefraze, dokler nosi zastavo kriÏem domovine in stavi slavolo-ke in mlaje ocilindrenim in ofrakanim malikom — dotlej jeljudstvo narod, dotlej se imenuje na‰e dobro, zavedno ljudstvo.— Komaj se zaveda svoje moãi in svoje pravice — tedaj je na-enkrat zapeljano ljudstvo, zbegano ljudstvo, z eno besedo:ljudstvo — in narodnjak se razÏaljen obrne od njega … Zakajto je najpopolnej‰a razlaga: navdu‰en narodnjak je za ljudskepravice, ne pa za ljudsko pravico. Ljudska pravica je samo ena— pravic pa je zelo veliko in imajo najrazliãnej‰a imena; vTrstu jim pravijo svetinje. Za te svetinje — jaz bi res rad en-


27

krat videl kak‰ne so — se navdu‰ujejo narodnjaki; tisto edi-no, veliko, poslednjo pravico sovraÏijo, ker se je bojé; in ka-dar nam priborí socialna revolucija to veliko poslednjo pra-vico, nam bo priborila z njó tudi mogoãno ljudsko kulturo intakrat ne bo veã prostora ne za tiste sicer vsega spo‰tovanjavredne svetinje, ne za narod in ne za njegove solzave narod-njake! —

Naj se tem prisiljenim in vsiljenim prijateljem ljudstva ‰etako natanko dokaÏe, kako puhlo je njih narodnja‰tvo in dapomeni ravno nekaj nasprotnega, nego pa ljubezen do ljud-stva — nazadnje vpra‰ajo popolnoma nedolÏno: Kako da ni-sem prijatelj ljudstva? Saj sem! — Taki so, kakor kranjski kle-rikalec, ki je pravkar poljubil Ïupniku roko in se na to zaãu-dil: Jaz da sem klerikalec? Kaj pa je to, klerikalizem? …

(Zgodba o kmetih.)Kak‰no sovra‰tvo do ljudstva? Kaj je to, sovra‰tvo do ljud-

stva? Jaz sem prijatelj ljudstva! — Prijatelj je — sinoãi pa muje kanalja koÏuh vzel!

Ni ‰e dolgo tega, kar sem spoznal ãloveka, ki Ïivi med de-lavci Ïe petnajst let. Ko je pri‰el médnje, so ljudjé pljuvalinanj, gospod Ïupnik sam se je toliko poniÏal, da mu je plju-nil v usta — stran, brezverec, antikrist! — Ko je zaãel delav-ce pouãevati, da jih je najprej ‰ele privedel do spoznanja kri-vice, katere suÏnji so, — ni dobil prostora v celem kraju, skri-vati se je moral s svojimi prijatelji o mraku na kakem travnikuali na polju. Kamor se je prikazal, se je prikazalo brÏ tudi parÏandarmov. In ni se zgodilo redkokdaj, da je premi‰ljeval osvojem kulturnem delu med ‰tirimi stenami ter Ïivel nadrÏavne stro‰ke. Tudi se mu je pripetilo, da je moral naskri-


28

vaj pobegniti iz domovine v svobodno ·vico — seveda se jeãez par mesecev povrnil ter nadaljeval svoje delo. Danes, popetnajstih letih so tisti delavci strokovno in politiãno organi-zirani, stojé v kulturnem oziru visoko nad mnogoterimidiplomiranimi narodnjaki; po Ïganju ne smrdí veã tam, petjeni veã brez melodije in brez besed — samo ne verjamem, ãebi tiste besede ugajale narodnjakom; njih knjiÏnica je boga-ta in knjige niso nerazrezane, temveã doÏivel sem veselje, daso rabljene in posvaljkane take knjige, o katerih pravijonarodnjaki, da niso pisane za ljudstvo … Tam in takrat semvidel, kaj je resniãno, pogumno, vztrajno kulturno delo, ki sene prestra‰i niãesar, ki nikoli ne omahuje, nikoli ne obupu-je. Ob tem velikem delu se mi je zazdelo moje lastno delozelo malenkostno in zelo malo koristno. Zakaj spoznal sem,kod vodi in kam drÏi edina pot do re‰itve ljudstva iz tlaãanst-va, do re‰itve kulture iz dana‰njega bankrota, do re‰itve kul-turnih delavcev iz sramotne brezposelnosti, iz zaniãevanja inponiÏanja! —

Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne padeposlednja barikada, dokler ni doseÏen poslednji cilj! Boj zapopolno socialno in politiãno osvobojenje — zakaj brez so-cialne in politiãne svobode je nemogoãa kulturna svoboda.Dokler bo ljudstvo suÏenj druÏbe, suÏenj tega anonimneganaroda — dotlej bo tlaãanila, dotlej bo brezpravna in poniÏa-na tudi du‰evna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kul-turen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja ne-ãiste cilje, je sovraÏnik ljudstva in sovraÏnik kulture.


29

Oãi‰ãenje in pomlajenje

Prijatelji TrÏaãani!Preden vam spregovorim o velikih in vaÏnih stvareh, ki

so v Ïivi zvezi z Ïivljenjem na‰ega slovenskega naroda in zÏivljenjem nas vseh, vam sporoãim, TrÏaãani, pozdrave izLjubljane! Nekoã je rekel ljubljanski Ïupan doktor Ivan Tav-ãar lepo in resniãno: »Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa sonjena pljuãa!« Brez pljuã srce ne bo utripalo, brez srca nebodo pljuãa dihala! Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna,samostojna, demokratiãna Jugoslavija nemogoãa, bi bila mrt-va Ïe ob rojstvu, pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljublja-ne k vam, ãuti, da pride domov, da stoji na domaãih tleh, dagovori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki soãustvujejo z njimin so z njim enih misli. Pozdravljeni!

I

Prijatelji! Kadar preboli ãlovek teÏko bolezen, kadar se vzdra-mi iz silne preizku‰nje, iz temne blodnje, takrat ni veã tisti, kije bil poprej. Oni prej‰nji, ki je Ïivel pred boleznijo, mu jeãisto drug ãlovek, mu je skoraj tujec. Prerojenemu, iz trplje-nja, iz groznice in blodenj vzdramljenemu se zdi, da je vsenjegovo prej‰nje bitje in nehanje nekje v daljni daljavi zanjim, da je vmes celo dolgo, veliko in stra‰no Ïivljenje. âutipa obenem, da ni bila brezkoristna ta preizku‰nja z vsemi nje-


30

nimi brezmejnimi grozotami, da je bila preizku‰nja potreb-na zato, da so njegove razbolele oãi ugledale veselo zarjojutra in pomladi, da so oãi njegove du‰e ugledale zarjo nove-ga, po globljenega spoznanja. Najprej spoznanja zmot in gre-hov preteklosti, nato spoznanja poti, ki vodi iz jutra v dan, izsedanjosti v bodoãnost.

Silen je vihar, ki buãi preko trpeãe zemlje, preko ãlove‰tva,tega ubogega, v krãih in vroãici poblaznelega. Vihar ru‰i me-sta in vasi, pusto‰i deÏele, da so gole in puste kakor bera‰kadlan, vzdignil je valove morja, da treskajo ob najvi‰je brego-ve, poplavljajo pokrajine, kjer je nekoã dihalo bogato Ïivlje-nje. Ali ta vihar ne podira le mogoãnih hrastov, temveã neprizanese niti ne poniÏnim bilkam na senoÏeti, niti ne drob-nemu, komaj iz popja vzklilemu cvetju na mladikah. Tisoãi intisoãi mladih, Ïivljenja vrednih bitij padajo pred na‰imi oãmiv prezgodnji grob. S silnim korakom hodi smrt po okrvavlje-ni zemlji in kosi in Ïanje brez misli in usmiljenja. Zdaj je res-nica, kar je govoril pesnik-prerok pred mnogimi leti:

»Grobovi tulijo …‰ume in tulijo razpokanikot nenasitna Ïrela, zevajoãav polnoãni mrak … Kaj hoãete od nas?Imeli smo ljudi — v poljani cvet,imeli smo jih — vrhu gore hrast,imeli smo jih — dali smo jih vam —kaj hoãete, grobovi, ‰e od nas?«

Ali ne samo v strelskih jarkih — ne samo tam Ïanje smrt!Obilo in preobilo Ïetev je na‰la tudi v tihih domovih, med


31

‰tirimi stenami. Tam umirajo tisoãi za neizprosno boleznijo,ki se imenuje bridkost in skrb in — glad.

Kljub vsemu, kljub temu brezdanjemu morju krvi in morjusolz — kljub vsemu ni predrznost, ãe pravim, da je in ostaneresniãno, kar sem bil nekoã napisal:

»Nobena solza ni potoãena zastonj, nobena kaplja krvi niprelita zastonj!«

In ‰e nadalje:

»Svetlej‰i iz noãi zasije danÏivljenje mlado vre iz starih ranin iz trohnobe se rodi vstajenje!«

Kajti kolikor tisoãev jih je padlo na boji‰ãih, kolikor tisoãevjih je umrlo doma od vsega hudega: — ostalo jih bo ‰e dovolj,da se zgodi, o ãemer sem trdno in verno prepriãan: na temogromnem pokopali‰ãu, na teh od solz in krvi bogato pogno-jenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlej‰i, lep‰i dom,ki si ga bodo uredili po svoji, iz trpljenja vzkipeli volji, po svo-jem, v novih spoznanjih dozorelem razumu!

To moje prepriãanje, to moje zvesto zaupanje v veselej‰ona‰o bodoãnost ni prazna beseda, ni gola Ïelja! Utemeljenoje v vsem, kar vidim in sli‰im, da le stopim na cesto. Nespa-metne so govorice o razuzdanosti, podivjanosti in posurove-losti; nespametne so in kriviãne. Ker vse, kar se godi Ïalost-nega, je le zatohla noã pred zarjo, ki je blizu! Jaz vidim oãi, kiso gledale grozot grozoto in so zdaj zami‰ljene, temne in ud-rte; vidim lica, razjedena in izglodana od boleãin. Ali iz glo-boãine teh razpaljenih oãi, ki so gledale smrti v obraz, sijekakor luã iz teme novo spoznanje Ïivljenja in smrti; s teh za-gorelih, izglodanih lic odseva mo‰ka zrelost, pogum in moã.


32

Nedorasli prepevajoãi otroci so ‰li, da se pobratijo s smrtjo;vrnili so se dorasli, v ognju in peklu preizku‰eni moÏje; nisose vraãali prepevaje, temveã zami‰ljeni vase in v svet in vbodoãnost; oãi‰ãeni so se vrnili iz jeklene kopeli. In prav takose je zgodilo z vsakim posameznikom onih drugih, ki so biliostali v zapu‰ãenih in osirotelih domovih, in ki so gledali inokusili krivico za krivico, trpeli nasilje na telesu in du‰i. Vsakzase — izvzamem le tiste, ki nimajo ne srca, ne du‰e, temveãle usta in denarnico — vsak zase se je priãel zavedati zmot inzablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati zvero in upanjem zagledal v prihodnost, zaãel si meriti novopot — sebi, otrokom in vnukom.

To je oãi‰ãenje in pomlajenje.

II

Kar velja za posameznika med nami, velja za narode, velja zastruje in stranke v narodih, velja za celotno vesoljno ãlove‰-tvo.

Kakor posamezni ãlovek, je stranka Ïivo bitje, ne mrtevkamen. Raste in razvija se z narodom, iz katerega se je bilaporodila; Ïivljenje naroda je njeno Ïivljenje, trpljenje narodanjeno trpljenje, moã naroda — njena moã. Ako se tega ne za-veda, ali noãe zavedati, se sama izlu‰ãi iz naroda, je tujka vdomaãi hi‰i; in sodba ji je pisana!

Pri nas na Slovenskem se je v teh teÏkih ãasih izvr‰il v Ïiv-ljenju strank velik in pomemben preobrat. Kakor ni ‰la voj-na mimo nobenega ãloveka brez sledu, tako ni ‰la brez sle-du mimo Ïivih strank, ki so se z narodom zrasle, da so kri nje-gove krvi, da sopejo Ïivljenje njegovega Ïivljenja. Posamez-


33

ni se — kakor bolnik, ki je po dolgi bolezni okreval — raz-gleda po svoji preteklosti, se zamisli v prihodnost in ji snujecilje. Niã drugaãe ni s strankami: dramijo se iz mrtvila prete-klih dni, i‰ãejo si novih poti v prihodnost.

Najmoãnej‰a stranka na‰a, »Slovenska ljudska stranka« jebila dvoje desetletij za ves zunanji svet glasnica slovenskeganaroda; kar je ta stranka mislila, hotela in zahtevala, to jemislil, hotel in zahteval slovenski narod — tako se jim jezdelo namreã na takoimenovanih merodajnih mestih. V svo-jem jedru in imenu je bila to stranka kmetov, malih obrtni-kov in tistih delavcev, ki niso mogli ali niso smeli zaupati vsocialno demokracijo, v njena naãela in njeno taktiko. V tejmoãni stranki se je Ïe pred vojno oznanjal razdor, ki je tekomvojne oãitno izbruhnil. Veãina se je postavila na odloãno de-mokratiãno in narodno stali‰ãe ter s posnemanja vrednoenergijo in doslednostjo vodi to svojo politiko. Manj‰ina se-stoji iz konservativcev, katerih, kakor vse njih nehanje kaÏe,ni vojna niãesar nauãila; v narodnem oziru so indiferentni, vsocialnem pa dediãi starih liberalcev. SveÏ duh pomlajenja jezavel v tej stranki in prosta zavest mladosti ji daje moã v deluter zaupanje v dosego velikih ciljev, ki si jih je bila postavila.

Enako je zaãutila potrebo pomlajenja »narodno-naprednastranka«, ta stranka na‰ega malome‰ãanstva, uradni‰tva, ve-ãine uãiteljstva in velikega dela slovenske inteligence. Pre-krstila se je iz »narodno-napredne stranke« v »slovenskodemokratsko stranko«. Prihodnost, morda Ïe bliÏnja, bo po-kazala, kaj in koliko je na tem demokratizmu, ãe ne ostanesamo v imenu in na papirju in ãe se bo stranka zares hotelain mogla otresti svojih starih liberalnih nazorov, ki so bilipred vojno vsaj v socialnem oziru naravnost predpotopni.


34

Tudi v »Jugoslovanski socialno demokratiãni stranki« se jev ãasu vojne pojavilo gibanje — ki pa je poganjalo svoje kalitudi Ïe dolgo pred vojno — in ki stremi po oãi‰ãenju in po-mlajenju stranke. Mnogi prista‰i stranke se delajo slepe ingluhe, ne priznavajo tega gibanja in ga taje, toda dejstva, kije jasno pred na‰imi oãmi, se ne da utajiti, dejstva namreã, dase je stranka razcepila v dvoje struj, ki ju po starem vzorcuimenujejo »starine« in »mladine«.

Socialistiãno misel so prinesli slovenskemu delavstvu stro-kovno in nekoliko tudi politiãno izobraÏeni delavci, ki so sev dolgih letih bivanja in dela v nem‰ki tujini nauãili temelj-nih naukov marksizma, spoznali ogromno korist organizacijeter se prepojili s ãisto materialistiãnim mi‰ljenjem. Teh prvihboriteljev za osvobojenje slovenskega delavstva izpod kapi-talistiãnega jarma nepozabljiva zasluga je, da se je delavstvopriãelo dramiti, zaãelo se organizirati ter se s silo svoje orga-nizacije povzdignilo iz suÏenjstva do ãlove‰kega, res skrom-nega, pa vendarle ãlove‰kega Ïivljenja. To je bilo veliko, bilopa je obenem vse. Politiãno prebujenje delavstva v socialistiã-ni smeri se je omejilo na par »‰lagerjev«, na par fraz, kar mi-mogrede pobranih iz Marksa in Engelsa. In ‰e teh »‰lager-jev«in fraz delavci poveãinoma niso prav razumeli. Ostalo jeza dolga leta pri strokovnih in gospodarskih organizacijah, okaki politiãni socialnodemokratiãni stranki sploh ni moglobiti govora. In tudi pozneje se v tem oziru ni posebno velikospremenilo, kljub vztrajnemu in poÏrtvovalnemu delu Etbi-na Kristana in nekaterih malo‰tevilnih njegovih sovrstnikov.Socialna demokracija na Slovenskem je tudi po slabotnih za-ãetkih svoje politiãne organizacije ostala, kar je bila: zvezastrokovnih organizacij in v idejnih naãelih nekak‰na verska


35

sekta. Stranka ni videla naroda, narod ni videl stranke. Naãisto osamljenih, daleã loãenih krajih slovenske domovine sose v svoje organizacije zbirali industrijski delavci, ki so se bri-gali za svojo praviãno kru‰no stvar in se niso zanimali za pravniã drugega. — To nikakor ni obsodba teh socialistov iz pol-pretekle dobe, nasprotno: iz vsega svojega srca, iz svojegatoplega prepriãanja so dali vso svojo moã, ves svoj intelektpodjarmljenemu, zasuÏnjenemu delavcu; in prav niã ni ãud-no, ãe jim je bila v tistih ãasih poglavitna in pravzaprav edinaskrb, da potom organizacije pribore delavcu bolj‰i kos kru-ha. In delavec bo za zmerom hvaleÏen tem svojim prvimevangelistom, ki so brez pomisleka tvegali zanj preganjanjein svobodo.

Pred kakimi petnajstimi leti so zaãeli prihajati v sociali-stiãni tabor mladi slovenski inteligentje, posebno tisti, ki sopri‰li iz Prage, iz Masarykove ‰ole. — Ker je po‰teno in po-trebno, da govori ãlovek naravnost in brez pridrÏka, morampovedati, da delavstvo spoãetka teh inteligentov ni pozdra-vilo preveã prijazno, jih ni sprejelo z odprtimi rokami. Ne-kak‰na nezaupnost je bila v delavcu do ljudi, ki so bili takore-koã — res takorekoã! — gosposko obleãeni in ki so govoriliknjiÏevno sloven‰ãino. Sam sem bil priãa, ko je delavec, ru-dar ogledoval roko govornika-inteligenta ter z nemalimogorãenjem kon‰tatiral, da je roka bela in brez Ïuljev.

Inteligentje so vedeli, da delavstvo ne potrebuje edinoletelesnega kruha. Vedeli so nadalje, da bo jugoslovanska soci-alnodemokratiãna stranka mrtva veja na drevesu naroda, ãese zarije enkrat za vselej samo v svoje krajevne strokovne or-ganizacije. In vedeli so, da je pot z Dunaja v Ljubljano nekajdrugega, kot pot iz Ottakringa v Oberhollabrunn. To se pra-


36

vi: temeljna naãela socializma in zadnji cilji njegovi so lastvseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more zaãr-tati le vsak narod zase, po svoji osebnosti, po svojih domaãihgospodarskih, politiãnih in kulturnih razmerah. Kar velja zaCharlottenburg in za Dunaj, ‰e nikakor ni potreba, da bi ve-ljalo za Trbovlje in za Idrijo. — Prvi na‰i bojevniki za socia-listiãno idejo so bili kakor preroki iz tuje deÏele; podobni sobili ãloveku, ki bi kratkomalo presadil palmo na Kras ter siprav niã ne ogledal kraja in tal. Strokovno, organizacijsko inmiselno naobrazbo, ki so si jo bili pridobili v tujini, so brezpomisleka uveljavili doma. Delali so na domaãih tleh, v svo-jih mislih pa so Ïiveli v bogato razvitih nem‰kih industrijskihpokrajinah. Po rodu in kolikor toliko tudi po jeziku so biliSlovenci, po svoji vzgoji in svojem mi‰ljenju pa pristni Nem-ci. ·e dandana‰nji se Ïalibog le premnogokrat primeri — zla-sti na ·tajerskem in na Koro‰kem — da socialistiãno organi-ziran delavec misli, da, ker je socialist, mora biti obenem tudinem‰kutar. Iz takih razmer se je rodila naravna posledica:strokovne in gospodarske organizacije so bile moãne, soci-alnodemokratiãna stranka pa je bila politiãno skoraj popolno-ma brezpomembna. Tuja je bila ogromni veãini naroda, na-roda kmetov in malome‰ãanov, naroda — proletarcev.

Mladi inteligentje v stranki so iskali poti iz tega mrtvila, izte neznosne osamelosti. Videli so jasno, da mora stranka Ïi-veti. Uvideli so, da okostenelost v dogmah, zamaknjenost vdavno preteklost pomeni smrt — smrt za ãloveka, za stranko,za narod. NajÏivej‰e in najbolestnej‰e so to obãutili zdaj, vãasu vojne, ko se je po vsem svetu razlegal klic po samoodlo-ãevanju narodov, po demokratizaciji narodnih drÏav in poutele‰enju socialistiãnih idej. Kaj je storila stranka v tem


37

usodnem ãasu, ko se drÏave ru‰ijo in narodi vstajajo? Pravniãesar ni storila! Stisnila se je v kot svojih strokovnih orga-nizacij in je godrnjaje gledala, kaj delajo drugi. âe se sklicu-je na zaspano ljubljansko, tako imenovano tivolsko resolucijoiz leta 1909., moram kar naravnost povedati, da se za tistoresolucijo prav nihãe in nikoli ni zmenil, najmanj pa organi-zirano delavstvo. Stavim, da ne dobim nikjer, tudi v Trstu ne,delavca, ki bi poznal besedilo tiste resolucije, mi mogel raz-loÏiti njen smisel ter mi povedati, kaj da pravzaprav hoãe.Sploh pa je odgovor na tako sklicevanje zelo lehak: govôriãlovek, govôri stranka, govôri narod, kadar je ãas! In zdaj je ãas!— Mladi socialisti so grenko obãutili, da zdaj, ko je ves narodv plamenu, ko se bliÏa ura — ali njegove pogube, ali njegove-ga vstajenja — da zdaj stoji njih stranka leno in mirno obstrani. Mislili so, da bi prav stranka novih ciljev in mladihidej, prav socialnodemokratiãna stranka prva stopila na fron-to, da bi ona bila poklicana voditeljica in glasnica v boju zanarodovo odre‰enje in vstajenje. Mislili so: ãe so nam drugestranke s toliko lahkoto in deloma po na‰i lastni krivdi vze-le kmeta in malome‰ãana — naj stopi na plan krepko orga-nizirano slovensko delavstvo, ki je vajeno preizku‰enj in trp-ljenja, vajeno bojev, in je vztrajno v bojih. Tako so mislili mladisocialisti in zmotili so se! Stranka je zamrmrala v svojem gla-silu in mrmra ‰e zmerom, da je treba najpoprej demokrati-zacije in socializacije avstrijske monarhije ter Evrope z oko-lico vred, potem ‰ele da se bo dalo govoriti o jugoslovanskidrÏavi. To je, po mojih mislih, zelo ãudna logika; kakor bi kdorekel: »Najprej moram imeti lepo urejeno in osnaÏeno sobo,potem ‰ele si zgradim hi‰o!« Mladi socialisti pa mislijo, inmislijo po pravici, da je treba najprej dóma, nato si ga bomo


38

uredili po svoje Krepko organizirana socialnodemokratiãnastranka si bo v tem domu znala priboriti svojo veljavo, si boznala izvojevati svoje cilje! — Zdi se mi, da imajo mladi soci-alisti popolnoma prav in da bo iz njih stremljenja in dela iz‰lastranka oãi‰ãena in pomlajena, kar bo neprecenljive vredno-sti za ves slovenski narod.

III

Ker narod potrebuje v teh teÏkih ãasih vse svoje sile, kliãe vsein vsakogar! âe kdaj, v teh ãasih je potreba, da si zvesto po-gledamo iz obraza v obraz, da si seÏemo v roke, se strnemov eno vrsto. — Strahopetec je, kdor zdaj trepeãe, da bi se mu obtakem zbliÏanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njego-vih strankarskih naãel in njegovega svetovnega naziranja.Prijatelji, zdaj gre za Ïivljenje in smrt! Jaz upam v Ïivljenje! Intakrat, kadar si uresniãimo to pravo Ïivljenje, takrat si bomozopet pogledali v oãi in se povpra‰amo: »Kdo si? Kako misli‰ti? Ali si mi brat ali nebrat?« — Zdaj pa je vrsta ena, je praporen sam!

Tisti, ki je visoko vzdignil ta na‰ prapor — Janez Evange-list Krek — je legel v prezgodnji grob. Ali kakor je bilo plod-no njegovo Ïivljenje, tako je bila plodna celo njegova smrt.Stare povesti pravijo: »Vojskovodja je padel, armada pa jezmagala v njegovem imenu in pod njegovim praporom!« —Nikdar se ‰e ni na‰ slovenski narod tako visoko, tako sijajnorazmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal jevsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom.Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za tanarod, ki ga ljubim, kolikor ãlovek ljubiti more. Rekel sem si


39

v plahem srcu: »Ta pe‰ãica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetov-nem meteÏu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrÏenov morje!« — Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilomnogo, ki so mislili, kakor jaz. Kmalu Ïe pa sem videl zna-menja, videl jih v svojo srãno radost in obenem v svojo sra-moto, da tega naroda, ki ga ljubim — nisem poznal. Ne po-znal odporne moãi njegove, ne politiãne zrelosti njegove, nenjegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujãenci delalimajhne in slabe, da smo nazadnje Ïe sami verovali v to svo-jo neznatnost in nemoã! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vi-har ni potisnil k tlom, temveã da nam je opral du‰e in srca,nas pomladil, nas vzdignil kvi‰ku! Spominjam se na osnutekza spomenik Janu Husu, ãe‰kemu narodnemu svetniku. Napodstavku so bile vklesane besede: »Iz moãvirja se je vzdig-nil!« In iz moãvirja se vzdigne Ïarka visoka postava svetnikamuãenca. — Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci na-pisali: »Iz moãvirja se je vzdignil!« — Iz poniÏanja, iz hlapãev-stva, iz sramote in bede se bo vzdignil na‰ narod v novo, svet-lo Ïivljenje, oãi‰ãen in pomlajen, vreden ãlan v druÏini naro-dov, oãi‰ãenih in pomlajenih.

IV

Jaz verujem v to druÏino svobodnih narodov. Jaz verujem, dabo iz te brezprimerne preizku‰nje iz‰lo prerojeno ãlove‰tvo!Bil bi hinavec in laÏnivec, ãe bi se imenoval socialista, pa biv globoãini svoje du‰e ne veroval v svoje ideale! Niã se ne boj-mo, niã se ne stra‰imo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oãipred grozotami ãasa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samoãlovek, ne samo narod, tudi ãlove‰tvo se bo vzdignilo iz moã-


40

virja, oãi‰ãeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo —in laÏje nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na kriÏrazpet; ãlove‰tvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zasluÏi-lo prerojenje in vstajenje!


41

Slovenci in Jugoslovani

Preden razloÏim svoje skromne misli o tako imenovanemjugoslovanskem vpra‰anju, kolikor se nas Slovencev tiãe,

moram nekaj povedati, kar bi bilo drugaãe samo ob sebi ra-zumljivo, kar pa je dandana‰nji treba ‰ele posebej poudari-ti. Izjavljam namreã, da ne govorim v imenu nobene stranke,‰e manj pa seveda v imenu celokupnega naroda, temveã ãistoponiÏno samo v svojem imenu. Ta izjava je bila potrebna za-tegadelj, ker sem v teh zadnjih tednih in mesecih opazil, kakogovore v imenu celokupnega naroda oblastni ljudje, ki si jihta narod prav gotovo ni bil izbral za svoje besednike. Mordase bo malokdo strinjal z menoj, toda vsakdo ima pravico tercelo dolÏnost, da pove, kar misli. To je sicer v na‰ih krajih inposebno dandana‰nji nekoliko nevarno. âlovek lahko riski-ra, da ga naÏeno s kolom in blatom, o ãemer bi znal zapetibridko pesem dr. Rostohar iz Prage. Toda o tej aferi pozne-je. —

Zmage balkanskih drÏav so na mah potisnile jugoslovan-ski problem v ospredje evropskega zanimanja. Evropa se jepravzaprav ‰ele zavedela, da ta problem res eksistira. Ozna-nili so ga svetu srbski in bolgarski topovi. Îalostno je, da jebilo tega oznanjenja treba. Mi Slovenci se odkritosrãno vese-limo ob sijajnem razmahu svojih juÏnih bratov. Ali to vesel-je nam greni misel, da so ob tem razmahu tekle cele rekemlade, soãne krvi. Srd mora obvladati vsakega pametno in


42

po‰teno misleãega ãloveka, ãe pomisli, da bi tega stra‰negaprelivanja krvi ne bilo potreba, ako bi bila Evropa s svojo mi-zerno diplomacijo tisto, kar pravi, da je, kar pa nikoli ni bilain kar Ïalibog najbrÏ tudi nikoli ne bo — namreã za‰ãitnicakulture in civilizacije. Od berlinskega kongresa sem, torejdalje nego trideset let, je Evropa redila in pasla na stro‰kesvojih narodov cel trop postopajoãih grofov in baronov, da sopremi‰ljevali o poloÏaju na balkanskem polotoku. âe bi bilipremi‰ljevali ‰e nadaljnjih trideset let, bi bilo ostalo najbrÏvse pri starem. Srbom in Bolgarom se je zdelo tako re‰evanjenjih Ïivljenjskega vpra‰anja malo predolgo in predolgoãasno,zato so ga kratkomalo sami re‰ili pri Lozengradu in pri Ku-manovem.

Kakor vam je znano iz dnevnih ãasopisov, ni bila taka re‰i-tev balkanskega problema kar niã po volji evropski diploma-ciji, posebno pa ne avstrijski. Diplomacija Ïivi od problemovin ãe se problemi kar tako in brez nje re‰ujejo, kaj naj potem‰e poãno na‰i zelo dragi Berchtoldi? Videli smo in ‰e gleda-mo, kako se je besno razpenilo vse, kar leze in gre po dunaj-skem Ballplatzu in njegovi okolici. Kdor bi gledal to reã izdaljave, bi se mu zdela odurna in sme‰na obenem. Avstrijskadiplomacija je bila doslej podobna stari, brezzobi, godrnjavibabnici, ki sedi v zapeãku in vrti roÏni venec v rokah. Naen-krat pa je ta babnica pobesnela, planila je iz zapeãka termaha s svojim roÏnim vencem naokoli, v zaãudenje in za-smeh vsem sosedom. Za nas Slovence pa to nikakor ni samoodurna in sme‰na komedija; preveã krvavo smo udeleÏeni,da bi se mogli smejati. âe kdo doslej ni vedel, je mogel spo-znati zdaj, da nismo samo Slovenci, ‰e manj pa samo Avstrij-ci, temveã da smo ud velike druÏine, ki stanuje od Julijskih


43

Alp do Egejskega morja. Ko je poãil na Balkanu prvi strel, seje oglasil njegov odmev v na‰i najzadnji zakotni vasi. Ljudje,ki se svoj Ïivi dan niso brigali za politiko, so s soãuteãimsrcem, ne samo z zanimanjem gledali na to veliko dramo. Inv nas vseh se je zbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepene-nju jetnika. Vzbudilo pa se je v nas ‰e nekaj drugega, vse boljpomembnega in dragocenega — iskra tiste moãi, samozave-sti in sile Ïivljenja, ki se je bila razmahnila na jugu, je planilatudi na slovenska tla. Slabiã je videl, da je brat moãan in zaãelje zaupati vase in v svojo prihodnost. Kako ãudno se to za-upanje ãasih izraÏa, bom povedal malo pozneje. —

Ko so topovi oznanili jugoslovansko veliko noã, se je spom-nila tudi na‰a ljuba oficialna Avstrija na jugoslovanski pro-blem in ga je zaãela po svoje re‰evati. Naprej je na Kranj-skem, ·tajerskem in v Dalmaciji zaprla nekaj ljudi zaradiveleizdaje, nato je dala na dunajskem Grabnu pretepsti parsrbskih ‰tudentov, naposled pa je Srbiji in ârni gori napove-dala papirno vojsko. Na ta naãin je jugoslovanski problemre‰en za grofa Berchtolda, za druge navadne ljudi pa je ostalprav tako nere‰en in kompliciran, kakor je bil. — Za ãlovekaz naturno kmeãko pametjo, ki bi prav niã ne vedel, kaj jediplomacija, kaj politika in kaj drÏavni pravdnik, bi ne biljugoslovanski problem kar niã kompliciran in bi sploh nobenproblem ne bil. Tak ãlovek bi rekel: »âe mislijo ti ‰tirje naro-di, da so si sorodni in da bi najlaÏje in najbolj‰e Ïiveli, ãe bibili zdruÏeni, naj se zgodi po njih Ïelji, naj si v boÏjem ime-nu zgrade zvezno republiko jugoslovansko! Koristen za ve-soljno ãlove‰tvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima po-goje in prostora, da uveljavi vso svojo moã!« — Saj sem rekel:


44

tako bi govoril ãlovek, ki se svoj Ïivi dan ni peãal z evropskopolitiko, z avstrijsko ‰e posebno ne. — Tak ãlovek z naturnokmeãko pametjo pa bi moral obsoditi in zavreãi ves sedanjiustroj ãlove‰ke druÏbe, zato ker je bil Ïe vnaprej obsodil inzavrgel njega Ïalostne posledice, takoimenovane mednarod-ne probleme.

Ta najnaravnej‰a re‰itev jugoslovanskega vpra‰anja senam vsem zdi doslej ‰e utopija in je morda res. Ovire so takosilne in mnogo‰tevilne, da se nam zde popolnoma nepre-magljive. Utopije pa imajo Ïe od nekdaj to ãudno lastnost, dase po navadi uresniãijo. Okoli leta 1850. je Heinrich Heine, kigotovo ni bil neumen ãlovek, imenoval zdruÏeno Nemãijo»zimsko bajko«. Veliki mislec, filozof in zgodovinar Max Stir-ner se je leta 1856. krvavo norãeval iz ‰tudentov idealistov, kiso sanjali o Veliki Nemãiji. Petnajst let pozneje so v Versail-lesu kronali Viljema I. za nem‰kega cesarja. S to primero semhotel le reãi, da z utopijami previdno ravnajmo. Ali ker semÏe pri zgodovinskih spominih, naj omenim ‰e nekaj. Ravnoprej sem ‰e zabavljal na oficialno Avstrijo in njeno diploma-cijo, zdaj pa bi jo najraj‰i prosil odpu‰ãanja. Zgodovina nasnamreã uãi, da je bila neumnost avstr. diplomacije zmeromnajveãji blagoslov za evropske narode. âe bi avstrijskih dip-lomatov ne bilo, bi se bilo rojstvo Velike Nemãije in VelikeItalije najbrÏ hudo zakasnilo. Tudi zdaj je Ïe z vso goreãnost-jo na delu in morda se ji sãasoma res posreãi, da utelesi jugo-slovansko utopijo. Vse se vr‰i prav po naukih Heglove dialek-tike, kadar doseÏe neumnost svoj vi‰ek, se prevrne v mod-rost. âe bi sedel na Dunaju namesto grofa Berchtolda kakangle‰ki drÏavnik, bi bil po prvi srbski zmagi prisilil avstrij-ske in ogrske mogotce, da bi dali Jugoslovanom tostran ãrno-


45

rumenega plotu tiste pravice, ki jim gredo. Iz Zagreba bi na-podil Cuvaja kakor garjevega psa, v Bosni bi parlament smelbiti parlament tudi takrat, kadar ne parira. Dalmatinci bismeli razobesiti pisanega platna, kolikor jim drago, na Slo-venskem pa bi ‰e ne smel biti veleizdajalec vsak natrkan da-car, ãe po jugoslovansko kihne. Tako bi ravnal angle‰kidrÏavnik in bi mislil, da je moder. Avstrijskoogrski drÏavni-ki pa ravnajo narobe in so zato ‰e modrej‰i. Najzvestej‰e, pri-znane in v ognju preizku‰ene patriote, namreã Slovence inHrvate, pehajo z vso silo v iredento. âlovek je Ïe tako ustvar-jen, da v temi nezavedno, instinktivno pogleda tja, od koderprihaja luã. Mati Avstrija bi storila pametno, ãe bi prinesla vhi‰o nekaj luãi, da bi otroci ne gledali skozi okno. Ali — daostanem pri tej primeri — namesto da bi tako storila, se Ïenein trudi, da bi upihnila ‰e tisto luã, ki sije zunaj, ter podi otro-ke od okna.

Ni dolgo temu, kar je na Dunaju predaval o balkanskemproblemu neki gobezdavi nem‰ki Ïurnalist iz Berlina, Mak-similian Harden po imenu. Ta moÏ pi‰e sicer sila skisanonem‰ãino, pa je slaven, zato ker je pred davmi leti izpraznilz Bismarckom steklenico vina. Tega moÏa je ‰el poslu‰at grofBerchtold v druÏbi drugih diplomatov in visokih glav. In Har-den je rekel, da Nemãija in Avstrija ne smeta pustiti, da bi sezgradila slovanska trdnjava na jugu, ob Adrijanskem in Egej-skem morju. Te besede so bile paã nesramne, kajti Jugoslo-vane je bila postavila ob Adrijo zgodovina brez dovoljenjaHardena in Berchtolda; ali kakor so bile nesramne, poveda-le niso niã novega, temveã razodele le bistvo in vsebino vseavstrijske jugoslovanske politike: Oficialni Avstriji, ekspo-nentu nem‰kega imperializma, so Jugoslovani enostavno


46

napoti. Izseliti kar v Kanado ali v JuÏno Ameriko jih ravno nemore vseh do zadnjega, zato pa ovira njih politiãni, gospo-darski in kulturni razvoj, kjer more in kolikor je v njeni moãi.Sicer izgleda nekam ãudno, da sovraÏi drÏava velik del svo-jih lastnih drÏavljanov; ali vendarle se to ãudo vr‰i. V Bosniparlament brez pravic, na Hrva‰kem Cuvajev absolutizem, vDalmaciji veleizdajni‰ki procesi, na Slovenskem nasilna ger-manizacija — to je jugoslovanska politika oficialne Avstrije.

Ideali grofa Berchtolda pa seveda niso na‰i ideali. Îe prejsem dovolj jasno povedal, kateri da je tisti daljni cilj, ki namvsem Ïivi v srcih, ki je naturen in ki se bo torej konãno kljubvsemu in vsem tudi uresniãil, kakor se prej ali slej uresniãivse, kar ukazuje naturni razvoj. Daljni cilj sem rekel; zakajovire, ki so na poti do njegovega utele‰enja, so danes vsaj navidez nepremagljive. Jugoslovanska plemena so razdroblje-na v petero drÏav in pol. V avstroogrski monarhiji sami smotakorekoã razsekani na drobne kosce. Politiãni stiki med temikosci so malodane onemogoãeni. Lahko bi rekel, da je v poli-tiãnem oziru, vkljub enemu Ïezlu in eni himni Zagreb skorajdalj od Ljubljane, nego Pariz ali Madrid. Treba bo silnega na-pora in dolgega potrpljenja, da se uravna, kar sta izkrivenãilazgodovina in pa zlohotna politika. V zadnjih letih smo zaãeliiskati potov, da pridemo do politiãnih stikov vsaj med onimikosi jugoslovanstva, ki so obsojeni na Ïivljenje v monarhiji.Po mojih mislih smo zares na‰li pot, ki je za zdaj edino moÏ-na in primerna — to pot namreã, da se seznanjajo in zbliÏu-jejo sorodne politiãne stranke v posameznih deÏelah. Slov.soc.-demokratiãna stranka je pred 4 leti sklicala v Ljubljanojugoslov. konferenco, katere so se udeleÏili zastopniki jugo-slovanskih bratskih strank — samo Bolgara, ãe se prav spo-


47

minjam, ni bilo nobenega. Kar se je tam govorilo in sklepa-lo, zame ni toliko vaÏno, kakor Ïe samo dejstvo, da so zastop-niki delavstva vseh jugoslovanskih narodov zaãutili potrebomedsebojnega razgovora. Neprijetno mi je bilo edinole, da sestranka ni omejila na strankine in politiãne zadeve, temveã,da je mimogrede sklepala tudi o ãisto kulturnih in celo jezi-kovnih vpra‰anjih. Prepriãan sem, da prihodnja konferencate napake ne bo ponovila. — Razen socialnodemokratiãnestranke je stopila preko slovenske meje tudi S. L. S. Storila paje to na zelo ozkosrãen naãin. Morda so njeni voditelji ob tejpriliki sami obãutili, kako fatalno je, ãe ima konfesija vaÏnobesedo v politiki. Dejansko je ta stranka uveljavila svoje ju-goslovanstvo s tem, da se je zdruÏila, naravnost spojila s star-ãeviçansko stranko v Banovini. S tem, da si je bila naprtilazapra‰eni prava‰ki program, si je sama postavila mejo, prekokatere ne more nikamor. — Narodno-napredna stranka imaÏe od nekdaj ozke stike s hrva‰kosrbsko koalicijo, ali ti stikiso veãidel samo Ïurnalisti‰ki. Predlagan in nameravan je bilsestanek zastopnikov naprednih jugoslovanskih strank v mo-narhiji, pa do tega doslej ‰e ni pri‰lo.

Vse to stremljenje po sporazumu in zbliÏanju med posa-meznimi politiãnimi strankami ãetverih jugoslovanskihnarodov se mi zdi naravno, potrebno in razveseljivo. Kmalubi bil ponosen, da si v tej stvari najveã in skoro edino priza-devajo Slovenci, naj se Ïe pri‰tevajo tej ali oni stranki. Todav tem hvalevrednem prizadevanju se je pojavilo ‰e nekaj dru-gega, kar ni prav niã naravno, prav niã potrebno, ‰e najmanjpa razveseljivo. To je poglavje, ki je Ïalostno in sme‰no, aliÏalostno precej bolj.

Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to,


48

kar je: namreã za izkljuãno politiãen problem. Za problemrazkosanega plemena, ki se v Ïivljenju ãlove‰tva ne moreuveljaviti, dokler se ne zdruÏi v celoto. To je vse! Kak‰no ju-goslovansko vpra‰anje v kulturnem ali celo jezikovnem smis-lu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; todare‰eno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilov ãetvero narodov s ãetverim, ãisto samostojnim kulturnimÏivljenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci —po kulturi, ki je sad veãstoletne separatne vzgoje, pa smo simed seboj veliko bolj tuji, nego je tuj na‰ gorenjski kmet ti-rolskemu, ali pa gori‰ki viniãar furlanskemu. Bodi tega krivazgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram,ga ãisto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je dandana‰nji takeresnice oãitno povedati. Zadnjiã je mlad znanstvenik, dr. Ro-stohar, napisal v svojem listu »Napredna Misel« jako pame-ten ãlanek. RazloÏil je, kako da je neokusno in umazano,kako se vsa slovenska javnost obupno obe‰a za renegatskosurko Stanka Vraza; nadalje je ‰e namignil, da bi bilo dobro,ãe bi se spomnili, da na slovanskem jugu nimamo samo Lo-zengrada in Kumanovega, temveã, takorekoã in brez zame-re, tudi Maribor, Ljubljano in Trst. Navsezadnje pa jo je Ro-stohar — in v tem se je skazal pravega in pristnega Slovenca— polomil. V svojem praviãnem srdu zoper gobezdave in pro-tikulturne aposteljne vrazovanja je namreã ‰el ter je mimo-grede pozdravil Berchtolda in njegove Albance. Morda seRostohar Ïe kesa, da je to storil; zato mu bodi odpu‰ãeno.Grof Berchtold je brez teÏave prestal Ïe toliko klofut, da muen sam Rostoharjev kompliment tudi ne bo ‰kodoval.

V jedru svojega ãlanka pa je imel dr. Rostohar popolnomaprav; in izpregovoril je zelo ob pravem ãasu. Kaj je bila glavna


49

vsebina in misel njegovih izvajanj? Povedati hoãem to malomanj okorno in malo bolj naravnost, kakor pa je znal pove-dati nesreãni dr. Rostohar:

Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob re‰e-vanju jugoslovanskega problema, je tale: uveljavimo svojejugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nasje, nauãimo na izust stari srbohrva‰ki rek: — »Uzdaj se u sei u svoje kljuse!« Toliko bodo priznali gotovo tudi najbolj hri-pavi ilirci: ako pride kdaj do politiãnega zdruÏenja jugoslo-vanskih narodov — in ne samo moja vroãa Ïelja je, temveãtudi moje trdno prepriãanje, da do tega zdruÏenja res pride— tedaj se to ne more izvr‰iti drugaãe, kakor da se zdruÏijoenakopravni in enakovredni narodi. Îe sama ta enostavnamisel nam kaÏe polje, kjer moramo orati in sejati ne le zase,temveã za vse jugoslovanstvo. To pa je na‰e lepo domaãe slo-vensko polje. Pod avstrijskim valptom, v svoji jeãi in rev‰ãiniin mnogo‰tevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturotako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moãi, kine zaostaja prav niã za tisto moãjo, ki se je pojavila pred Lo-zengradom in pri Kumanovem. Glejmo, da bomo v sebi zdra-vi, moãni in vsaj du‰evno bogati (ãe Ïe ne drugaãe), tako danekoã ne pridemo k bratom prosit milo‰ãine, temveã, da jimprinesemo darov; ali pa ‰e bolje — da si pridejo bratje samipo te darove, preden bi jih mi ponujali.

Na‰i do omedlevice navdu‰eni ilirci pa niso pozabili samona slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso zna-li), ne samo na Trubarja, Pre‰erna in Levstika, temveã poza-bili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojodomovino. Pravega ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, nepa v ·abcu ali vsaj v VaraÏdinu. (»Slovan« — njegove kritike


50

— slike — jezik — »Slovenec« — »pohrvatiti nobene ‰kode«— »Dan«, — »izdajalec, kdor zagovarja avtonomijo« — »Ma-tica«.)

To, kar ilirci poãenjajo, je Ïe delirij. Hvala Bogu, da teh ilir-cev ni veliko — skoraj na prste bi jih lahko na‰tel. Meni se nedá oãitati, kar so oãitali Rostoharju, da ne pridem med ljudi,med ljudstvo. ·e prav zelo pridem med ljudstvo: in ãe bi hotelpovedati, kaj si misli preprost ãlovek o jugoslovanstvu, kakorsi ga ilirci mislijo, bi moral biti grob. O kak‰ni ilirski navdu-‰enosti pa v slovenskem narodu ‰e govora ne more biti — toveste prav dobro vi sami in neumno bi se mi zdelo, ãe bi selagali drug drugemu v obraz.

Ostane ‰e stvar, ob kateri ãlovek ne ve, ãe bi se zasmejal,ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vpra‰anje, ki ganiso bili postavili avstrijski diplomatje, mojstri v neumnosti,temveã navdu‰eni ljudje, ki nobenega jezika ne znajo. Posle-dice tega vpra‰anja Ïe trdo obãutimo — na‰i listi pi‰ejo takozanikrno sloven‰ãino, da se zgraÏajo ob nji Ïe upokojenipo‰tni uradniki. Jaz spo‰tujem radikalnost, ki je bila od nek-daj lepa ãednost mladine. Ali ãe ta radikalnost zahteva, dapade sloven‰ãina, samo zato, ker sta padla Odrin in Bitolj,tedaj hvaleÏno odklanjamo to radikalnost. — Zadnjiã me jesreãal na cesti znanec: »Odrin je pal!« — »Je Ïe prav, Ïe prav,ampak sreãke umetni‰ke loterije ‰e vendarle niso razproda-ne!«

To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljud-je so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan sli‰ite — ki binas najraj‰i kar prodali — kar dali vbogajme. Imenuj se dan-danes v Ljubljani Slovenca, pa bo‰ tepen, ne od nem‰kih,


51

temveã od ilirskih ‰ovinistov. âasih sem mislil — (»Zedinje-na Slovenija«) — (»Dan«) — soc. dem. program.

Meni pa se le zdi, da ostanemo pri tej svoji stari in natur-ni misli, vkljub vsem radikalnonarodnim strahopetcem. Stra-hopetci, res, to je prava beseda. Zakaj ‰e pred par dnevi sembral izpod peresa takega oblastnega ilirca ãlanek, ki odklan-ja na‰ stari narodni program, zedinjeno Slovenijo, iz edine-ga razloga, ker bi tega programa uresniãenje ne bilo po voljiNemcem! Takemu radikalnemu uãenjaku postavimo karspomenik!

Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, kiãisto brez vzroka in povoda spravljajo v zvezo s politiãnimjugoslovanskim vpra‰anjem ‰e slovenski jezik. Kar ponujajoga, kar meãejo ga ãez mejo, ‰e ne vpra‰ajo, kdo bi veã zanjdal. Jaz ‰e nisem videl Hrvata, ki bi pri‰el ponujat k nam svo-jo hrva‰ãino. Pri nas pa je drugaãe! (»Slovenec«, — »Mati-ca«!) Tako smo siti svoje kulture, da nam je Ïe odveã in da bijo najraj‰i kar vrgli ãez plot. (Kulturni ‰kandal!) —

Rekel sem, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, ãehoãemo doseãi svoj slovenski kulturni in jugoslovanski poli-tiãni cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal.


52

Anton A‰kerc in njegova doba

Lepo je in praviãno, da je trÏa‰ko slovensko delavstvo pri-redilo slavje v spomin enemu najveãjih moÏ, kar jih je

kdaj rodila slovenska mati. Vendar pa se mi ne zdi primerno,da bi, kakor je drugaãe ob takih prilikah navada, bral kak fra-zast slavospev, ki ne pomeni niã in ki je komaj za uho prije-ten. Temveã bolj‰e se mi zdi, ãe poskusim vam podati vsajpribliÏno verno sliko pesnika samega, njegovega dela in padobe, v kateri je Ïivel. Ako torej ne bo zvenela vsaka besedakakor golo oboÏevanje, tedaj nikar ne mislite, da ne cenimpesnika tako visoko, kakor ga vi cenite in kakor ga bodo ce-nili poznej‰i rodovi, ampak pomislite raj‰i, da so bili, so inbodo vsi slavospevi zlagani in hinavski, zakaj nikoli in nikjerniso Ïiveli med nami ãisti bogovi, temveã ljudje od mesa inkrvi, z vsemi tistimi ãednostmi in grehi, ki je zanje odgovorenãas, v katerem so Ïiveli, in pa razmere, v katerih so zoreli indozoreli.

Leto‰nje poletje je umrl v Ljubljani slovenski pesnik AntonA‰kerc. Umrl je v deÏelni bolnici, skoro popolnoma osamljenin zapu‰ãen. Tako osamljen, da nekatere zanimive posamez-nosti o njegovih zadnjih urah ‰e sedaj niso dognane in po-jasnjene. Nekateri n. pr. trdijo, da mu je bilo razpelo vsiljenov roke, drugi spet pravijo, da ga je zahteval sam, ali pa vsaj,da ga je rade volje sprejel. Mogoãe je res, da je v predsmrtnionemoglosti in boleãini sam posegel po njem; zaÏelel si je paã


53

v svojem trpljenju tolaÏbe in najbolj ãudno ni, ãe je videl inna‰el to tolaÏbo v podobi kriÏanega Kristusa; tako sta storilapred njim tudi na‰a mlada in nesreãna pesnika Dragotin Ket-te in Murn-Aleksandrov.

·e tik pred pesnikovo nenadno smrtjo in celo ‰e nekaj urpo njegovi smrti je vse kazalo, da ga pokopljejo na tihem,brez cvetja in petja, tako kakor so leto poprej nesli k zadnje-mu poãitku enega najveãjih slovenskih umetnikov, IvanaGroharja, ki ga je spremilo do groba le par zvestih, resniãnopravih prijateljev. Anton A‰kerc pa ‰e teh osebnih prijateljevni imel. ·ele v zadnjem hipu, pod pritiskom posameznih ljudiin pa ãasopisja, se je Ljubljana vzdramila ter je napravila mrt-vemu pesniku zares veliãasten sprevod, kakor se je spodobilzanj. Komaj pa so ‰e dobro utihnili nadgrobni govori, se jezaãelo javljati nekaj tako odurnega, nizkotnega in umazane-ga, da je bilo celo za na‰e kraje in razmere nekoliko preveã.Na‰i ljubi Ljubljanãani so namreã slekli svoja Ïalna oblaãilater so hitro in popolnoma pozabili, da so pokopali pesnika.Na‰ politiãni strankarski boj na Kranjskem je sam ob sebinekaj naturnega in potrebnega, ali zadobil je tako neverjet-no umazane oblike, da niti grobovi pesnikov niso veã varnipred blatom, ki brizga od vseh strani in na vse strani. Stvar seje takole vr‰ila: na svetu, in tudi na Slovenskem Ïive poseb-ne vrste ljudje, ki se imenujejo svobodomislece. Iz same go-reãnosti za svobodno misel so napravili iz nje kar novo cer-kev in novo vero, samo da so zamenili znamenje svetega kri-Ïa z znamenjem svete maãehe. In razlika je tudi ‰e v tem, daje cerkev Svobodne misli dolgoãasna, pusta, brez poezije inbrez poleta. Ti svobodomisleci pa so izna‰li, da je bil tudi An-ton A‰kerc svobodomiseln in da je najbrÏ celo nosil na ovrat-


54

nici sveto maãeho, kar pa ‰e ni natanko dokazano. In takoj sozaãeli tej svobodomiselnosti graditi spomenik do zvezd inãez, tako da je bila njegova prava in zasluÏena pesni‰ka slavakomaj ‰e krtina. Jaz sem pa mnenja, da ni prav nobena po-sebna zasluga, ãe je ãlovek svobodomislec, prav tako majhnazasluga, kakor ãe je Ïid ali mohamedanec. In po mojem mne-nju tudi ni prav nobena zasluga, ãe kdo brani in zagovarjasvoje svetovno naziranje, temveã je naravna in enostavnadolÏnost vsakogar, ki neãe biti ne strahopetec ne koristolo-vec. âasih je to teÏavno, ampak toliko teÏavno vendarle nekakor obrniti ogledalo narobe, da bi ãlovek sam svojegaobraza veã ne videl. — Kranjski svobodomisleci in kranjskikatoliãani pa so bili ob A‰kerãevi smrti vse drugaãnega mne-nja. Kajti tudi kranjskim katoliãanom je bil svobodomislecA‰kerc vaÏnej‰i od pesnika A‰kerca in zaãeli so pljuvati nanjegov grob, kakor da bi imeli pred seboj samega Ïivega Rib-nikarja. Krstili so ga za »tovari‰a Ferrerjevega, za portugal-skega republikanca, ki cerkve ru‰i ter nedolÏne menihe innune ob belem dnevu na meh odira, za anarhista in puntar-ja«. — Na ta naãin smo dobili od ene strani svetnika-muãen-ca, od druge pa krvavega rablja; samo A‰kerca ni bilo nikjerveã. Neãedni boj ob komaj zaprtem grobu se je Ïe nekolikopolegel in ãas je, mislim, da si napravimo pravo in verno po-dobo pesnikovo, ki so jo bile zabrisale nepoklicane roke. — —

Ob A‰kerãevem nastopu — skoraj trideset let bo Ïe tega — jevladala v slovenski poeziji in sploh v slovenski knjiÏevnostivelika su‰a in rev‰ãina. âe bi sodili vso slovensko kulturo lepo knjiÏevnosti, kar bi bilo zelo napak, bi bila tista leta, ne-kako od 1880-1890, tako brezplodna kakor kra‰ko kamenje.


55

Uãenci Josipa Stritarja, ki je poznal in spo‰toval samo zuna-njo obliko, so kovali plehke in prazne verze; da se je le rimalo— rimalo po ribni‰ko, pa so bili verzi in bila je pesem. Vse jebilo gladko, sladko, zlizano kakor nedeljska frizura. Imen tehpesnikov ni potreba na‰tevati, saj so Ïe itak pozabljena, tudiimena tistih, ki ‰e Ïive in ‰e pi‰ejo. Le dvoje pravih pesnikovje takrat Ïivelo: Pagliaruzzi-Krilan in Fran Gestrin, ki sta obaumrla neslavljena in neãe‰ãena, najbrÏ zato, ker sta bila respesnika. — Tudi Simon Gregorãiã je ‰e Ïivel in je ‰e pel, todakoj po prvi knjigi je njegova moã pe‰ala, tako hitro pe‰ala, daje bil kmalu samo ‰e svoj plitek in povr‰en posnemalec, danavsezadnje ni znal niti veã slovenske slovnice in ni stal niãvi‰e nego kak Cimperman ali Jesenko, ali Funtek ali Gangl. —V to cukrenost in vodenost je naravnost s pestjo udaril AntonA‰kerc. Celo desetletje, preden je izdal svojo prvo knjigo — into je bilo 1. 1891. — se je podpisaval z imenom Gorazd. Îe toime samo je zvenelo vse drugaãe nego pa imena razliãnihtedanjih Solzeslavov, Tugomirov in Milivojev. V Gorazdu nibilo niã tiste skisane in zlagane, vase zaljubljene in sebe objo-kujoãe solzavosti, ki je prepevala mile nagrobnice nesreãniljubezni, preminulemu hro‰ãu in mrtvi Ïabi. âe se je Goraz-du hotelo, da napi‰e verz, je hotel obenem tudi nekaj pove-dati, in sicer tako povedati, da je drÏalo. Skoraj je imel ãlovekobãutek, da je samozavestno zapisano pod vsako pesmijo:»Tako je bilo, pa niã drugaãe!« Trdo in teÏko udari vsaka be-seda, ‰e pretrdo in preteÏko. Podobe so jasne, enostavne,brez pisanih olep‰av, brez besediãenja — prijel bi jih ãlovek;vse je kakor od kamna, solidno, resno in mo‰ko. Popolno,naravnost demonstrativno nasprotje mehkobi in zgovornostiGregorãiãa.


56

In mi vsi — takrat smo bili mladeniãi — mi vsi, ki smo galjubili in obãudovali, mi vsi smo nekako nezavedno obãuti-li: »Tako more govoriti le moãan in samosvoj moÏ, ki gleda vsvet z razumnimi in pogumnimi oãmi in ki tudi vidi ter spo-zna, kar je gledal! Tako govori moÏ, ki ãuti ãlove‰ko, globo-ko in neÏno, pa svojih ãustev ne razblebeãe v svet s ploholepih in praznih besedi, temveã povsem enostavno in natur-no razloÏi, kako da je in kaj da si mi‰li!« — Najlep‰i spome-nik za tisto prvo dobo A‰kerãevo, za tisti njegov najsijajnej‰ipesni‰ki in idejni razmah, je vrsta balad o kmeãkih puntih naSlovenskem: »Stara pravda«. âe bi bil A‰kerc v svojem Ïiv-ljenju edinole te pesmi napisal in drugega niã, bi ostalo nje-govo ime za vekomaj neizbrisno v zgodovini slovenske knji-Ïevnosti. Mnogo imamo povesti in romanov iz tistih juna‰kihãasov, ko se je slovensko kmeãko ljudstvo, izmuãeno in izse-sano do poslednje kaplje krvi, z moãjo obupa uprlo svojimposvetnim in duhovnim gospodarjem. Ali nihãe ni te stra‰-ne tragedije tako Ïivo naslikal kakor A‰kerc v svojih baladaho »stari pravdi«. Le par podob, le par potez in vsa doba zvsem svojim krvavim, viharnim Ïivljenjem, z vsemi svojimistrahotami je pred nami tako jasna, da vidimo gra‰ãake inpuntarje kar z Ïivimi oãmi.

Îe ob teh in takih pesmih se je pokazalo — in to je nasmlade najbolj vabilo in vleklo k A‰kercu — kako pesnik go-reãe in globoko ãuti z vsemi nesreãnimi, zatiranimi in ogolju-fanimi in kako od srca sovraÏi vse tiste temne sile, ki tlaãijoãlove‰tvo k tlom. In on, Anton A‰kerc, je bil med slovenski-mi pesniki prvi, ki je odkril preãudno dejstvo, da ne Ïivita naslovenskem svetu samo slovenski malome‰ãan in slovenskikmet, temveã poleg teh dveh tudi slovenski delavec. Do


57

A‰kerãevih ãasov je stala vsa slovenska knjiÏevnost pod zna-menjem kamiÏole in irhastih hlaã. Ako bi kdo hotel takratnarisati nagajivo podobo slovenskega naroda, kakor si ga jemislila takratna slovenska knjiÏevnost, bi narisal poniÏnegakmetiãa, kako globoko sklonjen in s klobukom v roki po-zdravlja svojega Ïupnika. Tako podobo slovenskega narodaimamo ‰e v spisih Josipa Jurãiãa, Janka Kersnika, Ivana Tav-ãarja in vseh drugih, ki so pozneje postali evangelisti kranj-skega malome‰ãanskega liberalizma. Îivljenje, trpljenje instremljenje delavca je bilo pred A‰kercem nekaj navadnega,priskutnega, nepoetiãnega. ·ele A‰kerc je videl poezijo tudiv grozoti, v bedi in bridkosti — tja je ‰el iskat poezijo, kamormed Slovenci ‰e nihãe pred njim. A‰kerc ni bil socialist — intakrat, po vseh pogojih svoje vzgoje, svojega razvijanja insvoje okolice, tudi ni mogel biti. Ali videl je, kar je bilo trebavideti ãloveku in treba videti pesniku. In tudi zato ostane nje-govo ime za zmerom v na‰ih srcih!

Tudi ‰e v poznej‰ih in zlasti v zadnjih svojih delih se je vra-ãal A‰kerc rad v dobo reformacij in kmeãkih puntov; tudi ‰epozneje je zmerom ãutil z vsemi poniÏanimi in zatiranimi. Alibeseda njegova ni imela veã tistih moãi in tistega Ïivljenjakakor prej‰nje ãase, njegova umetni‰ka sila je kar vidno hira-la in pe‰ala in mi, njegovi resniãni prijatelji in odkritosrãniãastilci, kar verjeti nismo mogli, da je to ‰e tisti veliki pesnik,ki je napisal »Balade in romance« in ki smo ga tako ljubili terse tako navdu‰evali zanj, kakor se morejo navdu‰evati samomladeniãi, ki ‰e verujejo v ideale.

Tukaj je prilika, da izpregovorim o tistem ãudnem pojavu,ki ga vidimo skoraj na vseh slovenskih pesnikih. Po prvemsilnem razmahu peruti omagujejo, dokler naposled popolno-


58

ma ne omagajo ter se ne vzdignejo veã od tal. To se je zgodilonajbolj oãitno pri Gregorãiãu in kmalu zatem pri A‰kercu. Pritem poslednjem se je razblinjenje in propadanje naravnostna dlani videlo, ker je zmerom hitreje in v zmerom kraj‰ihpresledkih kopiãil knjigo na knjigo, vsaka do roba polna ver-zov. Da se v zadnjih letih ni veã poznal in da ni videl z jasnimoãesom ne sebe ne svojega ãasa ne svojih del, so pripomogliv izdatni meri tisti niãvredni in hinavski kritiki, ki so mu obvsaki novi knjigi prepevali po ãasopisih donebesno glorijo,zato da so se po ljubljanskih krãmah in kavarnah s tolikolaÏjo vestjo norãevali iz njega. On pa je bil ãlovek samosvoj,tuj ljudem, vase zakrknjen in zelo samozavesten. Iskal ni ni-kogar, vezal se ni na nikogar in, kolikor jaz vem, vsaj v zad-njih letih ni imel niti enega odkritosrãnega in zvestega oseb-nega prijatelja. Kdorkoli si je predrznil napisati neugodnosodbo o katerem njegovem delu, ga je smatral za svojega so-vraÏnika, kritiko samo pa za grd pamflet.

O tem ni vedel, da smo bili zvesti prijatelji edinole mi, kismo z Ïalostjo v srcu gledali to propadanje njegovih sil innjegovega samospoznanja. LaÏnivost in hinav‰ãina, ki gospo-darita Ïe od nekdaj vsemu na‰emu javnemu Ïivljenju, stavneto pomagali, zatemniti slavo A‰kerãevega imena. — Alikljub temu: vsak ãlovek je v dnu svojega srca neãimrn in tudiA‰kerc je bil ãlovek, dovzeten za hvalo in ãast; tisto ãednost,ki ji pravijo skromnost, so izna‰li hinavci. Neverjetno je, dabi moglo samo tisto laÏnivo hvalisanje pripraviti takega pes-nika, kakor je bil A‰kerc, ob vsako samospoznanje. Vzrokimorajo biti ‰e vse drugi in globlji. Tukaj pa se priãenja bese-da o zelo koãljivem vpra‰anju, namreã o vpra‰anju prega-


59

njanja in muãeni‰tva, ki sta ga baje morala trpeti Gregorãiãin A‰kerc.

V tistih ãasih, ko je Gregorãiãeva sila in slava Ïe pojemala inko se je oglasil Anton A‰kerc, se je rojevalo na Slovenskemãisto novo gibanje, ki so ga kmalu krstili za »mahniãijan-stvo«. Tedanji profesor na gori‰kem bogoslovnem seminar-ju in sedanji ‰kof na Krku, dr. Anton Mahniã, je izdajal v Go-rici ãasopis z imenom »Rimski katolik«. V tem ãasopisu je zvso tisto doslednostjo in neizprosnostjo, ki jo da ãloveku trd-na vera v veãno resniãnost in veljavnost njegovega prepri-ãanja, oznanjal najstroÏji, popolnoma in zavedno brezobzirnirimski katolicizem. Doslednost, vera vase in v svoje svetov-no naziranje pa imponira vselej in zmerom, omamlja in vabik sebi. Zato je imel Mahniã jako lahko stali‰ãe. Krvavo se jenorãeval iz svojih nasprotnikov, slovenskih svobodomislecev,ki mu niso znali odgovarjati drugaãe nego s pustimi zabav-ljicami. In te puste zabavljice je v svojem dobrem humorju ‰evestno registriral, celo po abecednem redu! — Vladalo je tak-rat, posebno v razletju 1890 do 1894 — tisto ubogo in klavr-no sloga‰tvo, ki bi v svoji komodni idealnosti najraj‰i vpilo»Ïivio« naprej in nazaj in na vse strani. O kakih temeljnihpolitiãnih in kulturnih nazorih se ni dalo govoriti. Limonadaje bila popolna in zgodila se je navsezadnje ta gorostasnost,da so se nameravali pobratiti na Kranjskem verni katoliãaniin brezverni katoliãani. V to limonado pa je pljunil AntonMahniã. Vsako svetovno naziranje — in to je paã tudi kato-licizem — mora biti enotno in celotno in ne sme trpeti nobe-nih koncesij, nobenih ozirov, nobenega omahovanja. Ali»da« ali »ne«, tako se mora postaviti beseda. SovraÏniku boj,


60

poloviãarstvu pa zaniãevanje. In tako je Mahniãz vsem svo-jim temperamentom navalil na vse, kar na Slovenskem nibilo katoli‰kega, in kajpak tudi na vse, kar je bilo premalokatoli‰ko. Naravno je, da tudi literaturi ni prizanesel. A jasnoje brez prerekanja, da je bil Gregorãiã premalo katoli‰ki — sajje objokaval svoj ãrni pla‰ã — A‰kerc pa dokazuje z vsakopesmijo, da sploh nikoli ni bil katolik.

Svobodomisleci bi izkljuãili iz svoje srede ãloveka, ki bi zroÏnim vencem v roki hodil za procesijo. âe je bil A‰kerc moÏ,je moral sleãi svoj ãrni pla‰ã in ni smel ‰ele ãakati, da bi gakdo silil v to. âe bi katoli‰ka cerkev prizana‰ala Gregorãiãu inA‰kercu, ki sta bila vendarle duhovnika, torej njena plaãanazastopnika in sluÏabnika, bi bila podobna trgovcu, ki priza-na‰a usluÏbencu, o katerem dobro ve, da mu dela ‰kodo inodjemalce odganja. O kak‰nem preganjanju tukaj ne morebiti govora in res je potrebno, da se te neslane legende o mu-ãeni‰tvu Gregorãiãa in A‰kerca Ïe enkrat na laÏ postavijo. Bilje boj! In poznej‰i rodovi bodo dobro vedeli, da v tem bojuA‰kerc ni bil ne muãenik ne premaganec, temveã zmagovalec.Njegovo ime bo Ïivelo in le po zaslugi njegove pesni‰ke sla-ve bo Ïivelo ‰e zraven tudi Mahniãevo ime. — Vendar pa jeMahniã s svojim brezobzirnim divjanjem mnogo ‰kodoval —ne A‰kercu osebno, paã pa slovenski poeziji.

A‰kerc se je namreã zaãutil poklicanega propagatorja svo-bodomiselnih idej ter bojevnika zoper katolicizem. Tako semi zdi, da v zadnjih letih ni videl sploh niã drugega veã predseboj nego Mahniãa in njegove uãence. To pa je bil po mojihmislih poglavitni vzrok njegovega hiranja kot pesnik. Ni mubilo veã ne do lepe oblike ne do Ïivih plastiãnih podob, tem-veã samo ‰e do liberalne tendence. Jasno pa je, da plitka in


61

prazna slovenska svobodomiselnost ne more dati poeziji krviin Ïivljenja; prej bi bilo priãakovati, da zraste p‰enica iz kam-na. — — —

Uvodoma sem omenil, da je napravila Ljubljana A‰kercuveliãasten pogreb. To je res. Ali za pogrebom se je vila dolgaprocesija Svobodne misli, tiste Svobodne misli, ki ima na ve-sti zadnje A‰kerãeve knjige. Koliko je bilo odkritosrãne Ïalo-sti, ne vem. Le toliko vem, da je v nas, ki praznujemo nocojspomin velikega pesnika, veliko veã spo‰tovanja in ljubeznido njega, kakor pa je bilo spo‰tovanja in ljubezni v tistih, kiso mu ‰e za Ïivih dni zlagano hvalo prepevali. Slovenskemudelavstvu in sploh vsakemu Slovencu, ki obãuti in uÏiva pra-vo poezijo, ostane slava A‰kerãevega imena kljub vsem invsemu za zmerom nedotaknjena, Ïiva in ãista!


62

Trubar in Trubarjeve slavnosti

Letos dne 8. junija bomo slavili ‰tiristoletnico rojstva Pri-moÏa Trubarja, vodnika slovenske reformacije v ‰estnaj-

stem stoletju, stvarnika slovenskega pismenega jezika, zaãet-nika slovenske literature. S Trubarjem slavimo sploh eneganajveãjih moÏ, kar jih pozna tako prazna in tako Ïalostnazgodovina slovenskega naroda.

Trubar je bil otrok svojega ãasa, produkt tedanjih razmerv slovenskih deÏelah; ni stal kakor drevo v pu‰ãavi, temveã jebil samo besednik svojega naroda, glas ãasa, njegovih zahtevin njegovih Ïelja. ·e vselej, kadar je doba v svojem razvojudospela do preloma, do izbruha novega ãasa, si je na‰el po-trebni dan potrebnega moÏa in potrebno besedo. Na Sloven-skem je ob tistem ãasu velikih ljudi in velikih dejanj govorilPrimoÏ Trubar, in govorili so njegovi tovari‰i. âe hoãemo papoznati Trubarja, je treba, da poznamo tla, iz katerih se jerodila slovenska reformacija, tisto mogoãno in globoko ljud-sko gibanje, ki je oznanjalo novo in lepo Ïivljenje za ves slo-venski narod.

Reformacijsko gibanje po slovenskih deÏelah je nastalo terse tako ãudno hitro ‰irilo iz popolnoma enakih vzrokov ka-kor na Nem‰kem in âe‰kem. Ljudstvo je vzdihovalo podstra‰nim jarmom duhovne in posvetne gospode. Do kosti jebilo izsesano in izÏeto, Ïivelo je komaj ‰e ãlove‰ko Ïivljenje.Poleg tega pa je bilo ‰e obsojeno, da je stalo neprestano na


63

straÏi ter branilo proti Turkom svoj dom in z njim varnostvseh zahodnih deÏel.

âe bere ãlovek zgodovino tistih ãasov, se mu zdi popolno-ma razumljivo, da se je slovensko ljudstvo v svojem obupuvdalo najbolj ãrnemu praznoverstvu, ãigar Ïalostni sledovi ‰edo dana‰njega dne niso izginili.

Prijatelja ni imelo ljudstvo nobenega, upanja nobenega,kveãjemu v sveta nebesa. Edini narodni za‰ãitniki, besedni-ki njegovi bi bili po pravici morali biti v tedanjih ãasih duhov-niki. Ampak prav tista duhov‰ãina je leÏala na ljudstvu kakorogromen polip in mu je s tisoãerimi usti sesala zadnjo kri.

V kmeãkih puntih ‰estnajstega stoletja niso uporni kmetjenapadali samo gra‰ãin, temveã tudi samostane, Ïupni‰ãa incerkve, zakaj kriva ‰kofovska palica jih je tepla prav tako ne-usmiljeno kakor valptov biã. Kak‰na je bila na‰a duhov‰ãinav stoletju reformacije in kmeãkih puntov, pripoveduje Dimitzv »Zgodovini kranjske deÏele«:

»Veãji del Kranjske je bil takrat pod oglejskim patriarha-tom. SedeÏ tega patriarhata so prenesli pozneje v la‰ki Vi-dem. Tam so vladale, kakor takrat sploh na La‰kem in Nem-‰kem, ‰kandalozne razmere v katoli‰ki cerkvi. Dva sta pogla-vitna znaka teh razmer: verska brezbriÏnost in pa grozovitaposvetna razuzdanost katoli‰ke duhov‰ãine.

Patriarh je dajal svojim poboÏnim ovãicam po Primorskemin Kranjskem mesto po‰tenih pastirjev samopa‰ne maloprid-neÏe, ki so imeli tri poglavitne lastnosti: razuzdanost, lakom-nost in nasilnost. Duhovnik ni uÏival na svoji fari nobenegavpliva; poleg tega je bil popolnoma navaden ãlovek, kar se jepokazalo posebno tedaj, ko je bilo treba nastopiti proti Tru-barju in njegovim predikantom. Katoli‰ki duhovniki so mo-


64

rali molãati samo zato, ker govoriti niso znali. Neveden, se-biãen, razuzdan ãlovek, brez vsakega ugleda, ni mogel nasto-piti pred ljudstvom proti njegovim govornikom, kakor so biliprotestantski predikantje … «

Trubar sam pi‰e o tridentinskem koncilu: »Niã niso skle-nili; ‰kofje niso edini in ne delajo tam niã, nego da banketi-rajo ter neãistost uganjajo. Babilonsko rimsko vlaãugo je tre-ba pred svetom razkrinkati ter osramotiti.« Na drugem me-stu pravi: »Pa ãe bi bilo menihov ‰e veã, niso za nobeno rabo,ker niso od Boga, temveã od hudiãa, kakor je naslikan na ne-kih starih ma‰nih bukvah v Gorici.« — SluÏbe so se kupova-le, ali pa z nasilnostjo pridobivale.

Kako so ljudstvo odirali, o tem pripoveduje Dimitz:»Kranjski stanovi so se leta 1518. pritoÏevali cesarju Maksu

nad svojo duhov‰ãino. ToÏijo, da se ne ozira na posvetno ob-last pri oddaji visokih sluÏb in cerkvenih posestev; da proda-jajo Ïupni‰ãa, ker duhov‰ãine ni doma. Tistim, ki ne Ïive nasvoji fari, naj se fara odvzame. Nadalje govore stanovi o ode-ru‰tvu duhov‰ãine. Od moÏa zahteva duhovnik na smrtnipostelji vola, od Ïene pa kravo, tudi ãe ni v hlevu potemnobene Ïivine veã — ali pa denar; in ãe se jim ne ugodi, nepokopljejo mrliãa v blagoslovljeno zemljo.

Jemljejo denar za odpu‰ãanje pa tudi za dovoljenje grehov.Lahko se prelomi zakon za gotov denar; tudi ubijalcu je zagotov denar greh odpu‰ãen. Sploh, kdor Ïupnikom in navad-nim duhovnikom denar da, je kmalu odre‰en grehov pa tudidenarja. Nadalje sede duhovniki oãitno s svojimi prileÏnica-mi, kakor da bi bile njih zakonske Ïene, li‰pajo se z nepotreb-nimi in zanje nepristojnimi oblaãili ter na svatbah in Ïegna-njih sede na prvem mestu. Zatorej naj odslej nosijo te duhov-


65

ni‰ke sluÏabnice zaradi razlikovanja rumeno znamenje (kakorso jih takrat nosili judje).«

In tako gredo pritoÏbe v dolgi vrsti dalje. Pomagale seve-da niso niã in ob prvem nastopu Trubarjevem je bilo vse takokakor leta 1518.

Na eni strani tedaj pohotnost, podkupljivost in nasilnostkatoli‰ke duhov‰ãine; na drugi strani praznoverstvo ter groz-na rev‰ãina ljudstva. Prelom je bil neizogiben, moral je iz-bruhniti boj.

V mnogih Ïupnijah ni bilo Ïupnika — Ïivel je veselo ali vLjubljani ali v Trstu ter rabil svoje dohodke po svobodni volji.Nekateri Ïupniki so nastavljali na farah namestnike, pa sozahtevali od njih tako visok davek, da jo je ubogi namestnikraj‰i popihal, nego da bi redil svojega rejenega du‰nega brata.âasih so si nakupili duhovniki kar po veã mastnih far hkrati,videli pa niso nikoli nobene. Zakaj bolj je bilo koristno zanje,da je veroval kmet v coprnice in hudiãa nego v evangelij.

Po vsem tem je naravno, da si je reformacija pridobila tal.O brzem napredovanju reformacije pi‰e TomaÏ Hren pa-

peÏu Pavlu sledeãe: »Leta 1597., ko sem prevzel svojo ‰kofi-jo, je bilo v Ljubljani devet ali veã luteranskih pridigarjev (po-leg tistih, ki so v ‰oli pouãevali) in so zapeljavali to ljudstvotako, da se je komaj dvajsetina prebivalstva priznavala h ka-toliãanstvu!«

Ko je leta 1598. ravno isti ‰kof svetoval nadvojvodinji Ma-riji, da naj prepove protestantom vstop v mestni svet, se je na‰kofovo bridkost izkazalo, da je premalo katolikov, da bimogli voditi mestne posle, in tako se je moralo pustiti v no-tranjem svetu ãetvero, v zunanjem pa ‰estero protestantov.

·kof Hren sam se bridko pritoÏuje, da je bilo ob tistem


66

ãasu na Kranjskem 95% prebivalstva luteranskega. Seveda onpretirava, morda zato, da bi svoje protireformacijske in proti-kulturne zasluge pokazal v svetlej‰i luãi; toliko je pa gotovo,da je vse kulturno delo na Slovenskem dobivalo takrat svo-jo moã in vsebino iz protestantskega dela naroda. Kar se jedelalo za du‰evni in socialni napredek, je bilo edinole deloprotestantov; o kak‰nem kulturnem Ïivljenju in nehanju nakatoli‰ki strani ne more biti govora, kajti katoli‰ko je ostalovse tisto, kar je bilo nevednega ali strahopetnega.

Z napredkom reformacije se vzdigne visoko kakor nikolipoprej in kakor ne pozneje dolgih dvesto let kulturno Ïivlje-nje slovenskega naroda. Ko pa je ob koncu 16. in zaãetku 17.stoletja z ognjem in meãem divjal po deÏeli zmagujoãi kato-licizem, je izginil vsak sled mlade na‰e kulture in narod je bilpahnjen nazaj v najbolj ãrno temo.

Kak‰na je bila kulturna vi‰ina katolicizma pred reforma-cijo in po nji, o tem nam pi‰e Trubar sam leta 1562. v pred-govoru k svojemu slovenskemu prevodu novega testamenta:

»Slovensko ljudstvo je dobro, po‰teno, zvesto, odkrito-srãno, gostoljubno in blago …, ampak vse prehudo in preveãpraznoverno, kajti to dobrosrãno ljudstvo stavi vse na Boga,na Devico Marijo in na svetnike. Le mnogo ma‰ bi poslu‰aloin ustanavljalo, za procesijami in k darovanjem hodilo, ro-Ïenkrance molilo, sveãe priÏigalo. Vse bi spravilo s kriÏevimpotom, z blagoslovljeno vodo, s soljo, s palmovo mladiko, skajenjem in ‰kropljenjem, z dolgim romanjem in zidanjemcerkva. Na ta naãin bi rado odvrnilo vse nezgode in kazniboÏje, razliãne bolezni, draginjo, vojsko in hudo uro. Na taknaãin bi nadalje ‰e izganjalo hudiãa iz oblakov, preganjalo gas polja, iz hleva, od hi‰e in postelje; zadobilo bi s tem dobro


67

letino, veliko veselja, vina, Ïivine, mir pred Turkom in dolgoÏivljenje. Celo ‰e mrtvim iz vic proti nebesom pomagalo inveãno Ïivljenje zadobilo. In ãe je morda kdo iz hi‰e bolan,obljubita bolnik ali pa oãe ali mati, ali kdo drug namesto bol-nika, da bo Devici Mariji ali pa kak‰nemu drugemu svetnikuv tej ali oni cerkvi doprinesel velik dar, tako n. pr. kravo, vola,tele, ovco, nekaj funtov voska ali pa vrednost v gotovem de-narju ali pa tudi bolnikovo najlep‰o obleko, ali pa navsezad-nje dolgo romanje. Zavoljo tega romajo prav velikokrat vRim, v Lurd, k ·entvolbenku, na Bavarsko in vsakih sedem letkar v Cahe na Nem‰ko.

Poleg svojih farnih cerkva so zidali in ‰e zidajo po vsehselih, po hribih in dolinah, po gozdih in lazih velike cerkve.âasih kar po dve skupaj, tako da je v mnogih farah po ‰tiri-indvajset in veã cerkva in kapelic. Pa zidajo ‰e zmerom danza dnem.

In to babjeversko nepotrebno zidanje uganjajo le na po-velje in ukaz lahkomi‰ljenih, norih in brezãastnih ljudi, kipravijo in laÏejo, da se jim je v sanjah prikazala Devica Ma-rija ali pa kak drug svetnik ali svetnica. Nekateri se vrÏejo natla ob belem dnevu pred ljudmi, kakor da bi bili boÏjastni; inpo dolgem brcanju in pretvarjanju zaãno kvasiti, da jih je za-gnala na tla Devica Marija ali katera druga svetnica; da je znjimi govorila ter jim zapovedala, da naj na tem ali onem hri-bu, v tej ali oni dolini ali v gozdu postavijo cerkev, da naj ro-majo tja s kriÏi in banderi molit in darovat in ma‰o poslu‰at.In ãe bi tega ne storili, da bo Marija ali tista svetnica, ki se jeprikazala, vse Ïito na polju in vse vino v vinogradu s toão po-bila, ter da bo poslala tako strahovito kugo nad ljudi in Ïi-vino, da bo komaj tretjina pri Ïivljenju ostala.«


68

Trubar pi‰e dalje: »Lansko poletje (leta 156l.) se je prika-zala v Gornjem gradu na juÏnem ·tajerskem, ‰tiri milje odLjubljane, neka mlada neãistnica. Ta ima roke na hrbtu skle-njene, pobe‰a glavo in obraz ter vsakemu in vsem pripovedu-je, da Devica Marija ne mara veã stanovati v cerkvi na Goripri Gorici in Solkanu (katero cerkev so ‰ele pred dvajsetimileti zaãeli zidati na ukaz neke coprnice, ki je menda Ïe kot de-vica troje otrok zapeãkala) in zato da ne mara, ker pograbi-jo farji najlep‰e pla‰ãe, obleke in najlep‰e pajãolane, darova-ne Devici Mariji, ter jih dajo potem svojim kuharicam. Na-dalje, da poÏgo darovani vosek in darovane sveãe pri kvar-tanju, popivanju, preklinjanju in psovanju; ti pijanci da po-kradejo tudi denar Marijin ter ga zapravijo brez potrebe. Za-to hoãe imeti drugo cerkev, namreã pri Gornjem gradu.

Na tako njeno besedovanje in pa ker so ljudje na kraju, kiga je pokazala, videli ponoãi veliko ‰tevilo svetlih luãi (… kijih je bila sama nastavila in priÏgala), so ti nalagani in nespa-metni kmetje na taistem griãu postavili leseno kapelo ter po-klicali ãredo farjev, da so tam na oltarnem kamnu ma‰o brali.

Farji so radi tja pri‰li ter se ukvarjali o tej novi cerkvi, za-kaj taka nova boÏja pota nesejo — kakor sami pravijo — po-‰ten denar za ma‰o in dobro meso za kuhinjo.

Na to novo kapelo so pa napisali: ,Tega svetega kraja nisoljudje odkrili, temveã izbran, pokazan in razsvetljen je bil odnajbolj‰ega in najvi‰jega Boga na ãudeÏen naãin po ognju,luãi in plamenih ognja; zato je imenovan ta kraj po na‰emodre‰eniku Jezusu Kristusu in njegovi materi Devici Mariji.’

Kratko reãeno: tista malopridna, neãedna babnica s svoji-mi Baalovimi farji je s svojim laÏnivim kvasanjem toliko na-pravila, da je na praznik Marijinega vnebovzetja avgusta me-


69

seca 1561 pri‰lo k tisti kapeli veã tisoã slovenskih kmetov inkmetic. S seboj so pripeljali veliko in drobno Ïivino, obleke,denar, vosek, sveãe, sir, volno, predivo in drugih reãi, ki so jihdarovali Devici Mariji za njeno novo hi‰o.

In to ubogo nespametno ljudstvo so razdelili tam v pete-ro velikih gruã in vsaki gruãi je pridigal hkrati po en far. Enfar se je bil nad kmeti stra‰no razkaãil in jih je zmerjal z be-stijami, ker si niso bili ãevljev sezuli, kajti, je rekel, da stoje naposveãenem prostoru. Marija Devica da je hodila tam itd.

O takih in enakih babjevernih in norih bogosluÏenjih bilahko napisal celo knjigo. Kaj takega bi bili stari, poboÏni inuãeni ‰kofje ne dovolili, temveã kratko malo tako babjever-stvo in krivoverstvo prekleli ter odpravili … «

Vse kakor danes! … Kaj se je paã spremenilo v teh tristoletih?

Kaj ni ravno te dni romala velika mnoÏica ljudi iz sloven-skih krajev v Lurd? Kaj ni vraÏe- in praznoverstvo ‰e takoraz‰irjeno po na‰i domovini, da ravno na tem babjeverstvusloni najveãja slovenska politiãna stranka?

Kar je veljalo pred tristo leti, velja tudi danes; edini resnisovraÏnik srednjeve‰ke teme, ki ‰e dandana‰nji kakor môraleÏi nad na‰o slovensko domovino, je izobrazba, je knjiga. Toje spoznal Trubar takoj ob zaãetku svojega boja. Kako veli-kanskega dela se je lotil Trubar s pisanjem prve slovenskeknjige, je lahko razumeti. KnjiÏevnega slovenskega jezika ta-krat sploh ni bilo. V nekem pismu bridko toÏi Trubar, za ko-liko pojmov in stvari da ne ve slovenske besede. Naravno!Pred njim so se brigali katoli‰ki duhovniki za vse drugo negoza izobrazbo ljudstva. Ko je ‰kof Hren s pomoãjo drÏave po-konãal vse, kar je lepega in zdravega rodila reformacija, so


70

duhovniki grmeli proti ‰olam, ãe‰ da bi ljudje brezverskeknjige brali, ãe bi se brati nauãili. Ta strah je razumljiv, ljud-je bi brali, drugih knjig pa takrat sploh ni bilo nego tako ime-novane krivoverske.

Îalski Ïupnik je ‰e leta 1750., torej ravno dvesto let po roj-stvu prve slovenske knjige, rotil duhovnike, da naj se ne bri-gajo za pisanje in branje, temveã da naj uãe mladino zgoljkr‰ãanski nauk, kajti, pravi, luteranov bi sploh ne bilo, ãe bise ljudje brati in pisati ne uãili.

Leta 1582. je izdal Trubar ves Novi testament svetega pis-ma in tam pi‰e v predgovoru: »Vsem je znano, da pred ‰tiri-desetimi leti (1550 prva knjiga) ni bilo nobenega pisma, ‰emanj pa knjige v na‰em slovenskem jeziku, zakaj mislili so,da sta slovenski in ogrski jezik tako groba in barbarska, da sejih ne more ne pisati ne brati.« Nato pripoveduje, kako ime-nitno da se je razvila protestantska literatura v slovenskemjeziku, ter pravi: »Teh knjig ne bero samo v mestih, kjer imajo‰ole, temveã bero jih tudi z velikim poÏelenjem in veseljempo vaseh kmetje in njih otroci kljub papeÏevi prepovedi … izknjige se toliko nauãe, da znajo svoje nauke tudi sami protipapistom zagovarjati in braniti.«

Seveda je bilo treba veliko truda, navdu‰enosti in narav-nost nadãlove‰ke nesebiãnosti, da je to mlado drevo sloven-ske kulture obrodilo sad. Trubar sam je ãasih, posebno odzaãetka, obupaval. Vse je leÏalo veãidel na njegovih ramah;na svoje sodelavce se v mnogih sluãajih ni mogel zana‰ati,nekateri so mu naravnost ovire delali. Tako n. pr. ljubljanskiprotestant Klombner, ki ga je naravnost obrekoval in ãrnil pribaronu Ungnadu, za‰ãitniku in podporniku slovenske knji-ge. Trubar je pisal nekoã svojemu hrva‰kemu sodelavcu ·te-


71

fanu Konzulu, da ne hrvatske ne cirilske ne slovenske knjigene gredo, kakor bi bilo treba, ter da bodo iz njih ‰krniclje de-lali in ribe vanje zavijali. To se je pozneje seveda spremeniloin knjige so se ãudovito hitro raz‰irjale po vsem Slovenskem.

Protireformatorji s ‰kofom Hrenom na ãelu so rabili dol-go ãasa in obilo truda, da so do korenine uniãili delo Trubarjain njegovih sobojevnikov.

Trubarjevo Ïivljenje je bilo polno neprestanega dela inboja. Rojen na Ra‰ãici na Dolenjskem 8. junija 1508. Kot tri-najstleten uãenec pride na Reko (l52l), od tam v Solnograd inna Dunaj. Kruh si je sluÏil s petjem. Tam se seznani s PetromBonomom, poznej‰im ‰kofom trÏa‰kim, h kateremu je pri‰elv Trst leta 1527. Sprejel ga je kot dobrega pevca, posvetil gaje za duhovnika ter mu dal leta 1530. kaplanijo v Celju. Poz-neje je pri‰el v La‰ki trg in od tam v Loko pri Radeãah na Do-lenjskem.

Medtem je zaãelo posezati reformacijsko gibanje tudi vslovenske pokrajine. Posebno v Trstu in v Ljubljani so se za-ãeli zbirati in ogla‰ati prvi protestantje.

Îe leta 1530, ko je bil Trubar v Celju, je deÏelni glavarkranjski, Ivan Kacijanar, izdal razglas proti protestantom.Leto nato je pri‰el Trubar v Ljubljano kot slaven pridigar pro-ti izprijenosti v cerkvi in proti celibatu, dokler mu ni ‰kofRavbar prepovedal pridige v stolni cerkvi. Kranjski stanovi somu nato dali ‰pitalsko cerkev na razpolago. Tam je pridigaldo leta 1540. Njegovi nauki so imeli tak vpliv, da je bolj‰i delduhov‰ãine zaãel prestopati na stran reformacije.

Leta 1540. pa je bil Trubar na kraljevo povelje izgnan izLjubljane, dve leti pozneje pa ga je ‰kof Kacijanar spet pokli-cal iz Loke v Ljubljano. Leta 1544. pa je postal ljubljanski ‰kof


72

Urban Tekstor, prijatelj Ignaca Loyole, ustanovitelja jezu-itskega reda, vendar sta tam pridigala Trubar in protestantPaul Wiener, ki se je bil Ïe oÏenil. Ampak ko so se zaãeli Ïe-niti tudi drugi duhovniki in ko je ‰kof — ki ga skoro nikoli nibilo v Ljubljani — zvedel, da obhaja Trubar v obojni podobi(vino in kruh) — oãitni znak luteranstva — je izdal leta 1547.ukaz, da naj primejo in zapro vse glavne protestante; tudiTrubar je bil med temi. Nekatere so res zaprli, Trubar pa jebil na svoji fari ·t. Jernej na Dolenjskem (takrat je bilo redko,da je Ïupnik pogledal na svojo faro) in je od tam skrivaj od‰elv Trst. Tukaj je v mestu in okolici slovensko pridigal. V Ljub-ljani so preiskali njegovo hi‰o in vse knjige seÏgali.

Leta 1548 se je vsled pro‰nje kranjskih deÏelnih stanovvrnil v Ljubljano. Mesta so bila poveãini protestantska, zaãelopa se je Ïe gibati ljudstvo po deÏeli — in takrat je postalo gi-banje res splo‰no in narodno.

Kralj Ferdinand je zaãel ob tistem ãasu preganjati voditeljeprotestantov. Trubar je moral beÏati na Nem‰ko, kjer je do-bil sluÏbo pridigarja v Rothenburgu. Nekaj predikantov jepaã ‰e ostalo v domovini, toda vodilnega duha ni bilo. — Insedaj se je zgodilo najveãje in najpomembnej‰e delo slovenske re-formacije, eno izmed najveãjih del sploh v zgodovini sloven-skega naroda. Trubar ni mogel govoriti svojemu ljudstvu,zato je pisal — pisal mu je v tistem zaniãevanem jeziku za-niãevanega ljudstva, o katerem se je sploh sodilo, da ni zapismeno rabo.

Leta 1550. je bil na‰ jezik povzdignjen med knjiÏevne jezi-ke, iz‰la je prva slovenska knjiga, iz‰la je daleã v tujini v nem-‰kem Tübingenu; pisana je z nem‰kimi ãrkami, podpisan pani ne pisatelj ne tiskar. Trubar se je imenoval na nji »Philopa-


73

tridus Illyricus« (ilirski domoljub), tiskar pa Jernej ·krjanc sSedmogra‰kega.

Trubar se je bil medtem oÏenil; leta 1552. se je preselil vKempten. Zapoãeto delo je nadaljeval z vso svojo energijo.Niã ni pomagalo, da je ‰kof Tekstor sam ‰el pridigovat pokranjskih mestih. Ves bolj‰i del duhov‰ãine je prestopil k pro-testantizmu. Tej se je polagoma pridruÏilo tudi plemstvo, kise je ‰e dobro spominjalo zadnjih kmeãkih puntov in je torejvsako veãje ljudsko gibanje gledalo z nezaupljivimi oãmi, po-sebno ‰e zato, ker so kmetje ob zadnjem puntu leta 1525. po-leg drugega zahtevali tudi, da naj se odpravi davek na od-pustke in nova desetina ter da naj obãine svobodno volijosvoje Ïupnike.

Ko je kranjsko plemstvo istega leta poslalo svoje zastop-nike v Augsburg na drÏavni zbor, se je ‰e pritoÏevalo, »da sov deÏeli velike zme‰njave, ki so jih najveã zakrivili predikant-je, ker da govore na priÏnicah napaãne stvari, katere bolj za-vajajo k puntu, nemiru in brezverju nego k edinosti … « Iz tepritoÏbe se vidi jasno, da je versko in socialno gibanje v ‰est-najstem stoletju v tesni zvezi med seboj, ker je oboje izrasloiz istih, nadvse Ïalostnih ekonomiãnih, politiãnih in etiãnihrazmer, iz bede, nezadovoljnosti in nevednosti ljudstva ter izskrajne izprijenosti vladajoãih stanov.

Leta 1555. je iz‰la druga knjiga, ki je bila Ïe z latinico tiska-na, nato pa je v kratkih presledkih iz‰lo veã drugih knjig dru-ga za drugo. Denarno je podpiral Trubarja baron Ungnad vUrachu, dobil pa je bil medtem tudi Ïe du‰evne sodelavce, kiso mu pomagali izdajati slovenske in hrva‰ke knjige; sevedaso ga ãasih bolj ovirali, nego podpirali, ker je bilo med njimi


74

tudi nemirnih slavohlepnih ljudi, ki so hoteli z glavo skozizid, medtem ko je Trubar sam mirno, odloãno in trezno delal.

Na pro‰njo kranjskih stanov se je Trubar leta 1561. vrnil vdomovino. Sprejet je bil z veliko navdu‰enostjo; nastopil jetakoj sluÏbo v Ljubljani. Pridigal je tam in po deÏeli. Predi-kantov je bilo na Slovenskem Ïe veliko ‰tevilo, med njimi naj-bolj znana imena slovenske reformacije: Jurij Dalmatin, Ad.Bohoriã, Seb. Krelj, Jurij Juriãiãin mnogo drugih. Ljubljanski‰kof Peter, ki je imel to dobro navado, da se za svojo ‰kofijoni brigal, je nekje od daleã iz Gornjega grada dal pra‰ati Tru-barja, kako se predrzne pridigovati v njegovi ‰kofiji. Trubarje odgovoril, da so ga poklicali deÏelni stanovi.

Zaradi tiskarne se je pa moral kmalu vrniti na Nem‰ko. Îeleta 1562. je izdal novo knjigo. Ko je v tiskarni vse uredil, jepri‰el zopet v svojo domovino. Zdaj pa je ‰kof Peter od cesar-ja zahteval, da naj ukaÏe Trubarja takoj zapreti; ampak pre-vidni ‰kof je rekel, da naj se ne imenuje njega kot toÏnika,»ker ãe bo Trubar pregnan iz deÏele, da mu bodo ljudje vsemenihe in farje pobili«. Cesar je res ukazal vse glavne refor-matorje zapreti. Toda Ljubljanãani so se postavili za Trubarjain tako je kljub cesarjevemu povelju in ‰kofovi jezi ostal kotpridigar v Ljubljani.

Reformacija ni dala slovenskemu narodu samo knjiÏni je-zik, dala mu je tudi ‰olo. L. 1563. so odprli v Ljubljani gimna-zijo, poleg tega pa so ‰e nastale ‰ole po drugih veãjih krajih.Sredi dela je Trubarja spet zalotil cesarjev ukaz, da naj se za-pre.

Ljubljanãani so mu svetovali, naj se ne pokori, ker da gabodo branili. Trubar pa ni zaupal, bal se je, da bi ga nenado-ma ne napadli; zato je ‰el na Gori‰ko, pa je pridigoval v Go-


75

rici in v trÏa‰ki okolici. Leta 1565. se je spet vrnil na Nem‰koter se naslednje leto preselil v Derendingen pri Tübingenu,kjer je lahko od blizu vodil slovensko in hrvatsko tiskarno. Le‰e enkrat je pri‰el v domovino, namreã leta 1567., nato je nividel nikoli veã. Vodil je v Derendingenu slovensko tiskarnoin izdajanje slovenskih knjig. Leta 1582. se je Trubar, takrat74 let star, v predgovoru v eni svojih zadnjih knjig poslovil odsvojega ljudstva z besedami: »Va‰ stari zvesti pastir Trubar odSlovencev slovo jemlje.«

Dne 29. junija 1586. je Trubar umrl v tujini. Prijatelji so gav veliki mnoÏici spremili do poslednjega doma ter mu posta-vili nagrobni spomenik.

Kmalu po smrti Trubarjevi je zadivjala po slovenskih deÏe-lah katoli‰ka furija. Ljudstvo samo ni imelo veã toliko sile, dabi se bilo uspe‰no branilo Rimu in Dunaju. Tur‰ki navali, po-nesreãeni kmeãki punti, posebno ko so bili 1. 1573. poraÏeniin pobiti v veliki bitki pri BreÏicah, splo‰na beda in obupa-nost — vse to je pomagalo ‰kofu Hrenu in njegovim biriãemin v kratkih letih je bila zatrta in uniãena plemenita kal no-vega, resniãno slovenskega narodnega Ïivljenja.

Slovenskim deÏelam je poveljeval od l. 1596. gra‰ki nad-vojvoda Ferdinand, ki je poklical jezuite v Ljubljano. Eno letopozneje je zasedel ‰kofijsko stolico v Ljubljani TomaÏ Hren,na ãigar imenu in spominu leÏi veãno prekletstvo. S svojimibiriãi je vdiral v protestantovske cerkve, razbijal protestan-tovske oltarje, poÏigal cele vozove protestantovskih knjig.Celo mrliãe protestantovske je skrunil — njih trupla je dalpometati v Ljubljanico. Na ljubljanskem trgu je zgorelo leta1600. osem, leto pozneje troje voz protestantovskih knjigTudi po drugih slovenskih mestih so goreli ti Ïalostni kresovi


76

— huj‰i, za narod pogubnej‰i nego tiste grmade, na katerihso po ukazu svete rimske katoli‰ke cerkve goreli posamezniplemeniti in pogumni spoznavalci. Na teh grmadah je gorelãlovek — duh je ostal in delo je ostalo. Hrenovi kresovi pa souniãevali kulturo in Ïivljenje celega naroda, uniãevali so duhain delo.

V zaãetku 17. stoletja so poslednji predikantje zapustili slo-vensko domovino. Glavni voditelji — Trubar, Dalmatin, Juri-ãiã — so bili Ïe zdavnaj mrtvi; med poslednjimi, ki so ‰li vtujino, je bil Trubarjev sin Felicijan. In bilo je kakor ãrno zna-menje — s pobeglim sinom je zapustil poteptano Slovenijotudi duh oãeta PrimoÏa Trubarja.

Tako se letos ne spominjamo samo Trubarja in reforma-cije, temveã tudi Hrena, njegovih biriãev in njih slavnih del.·tiristoletnica Trubarjevega rojstva je hkrati tristoletnicasmrti mlade slovenske kulture — nasilne smrti ali bolje umo-ra, ki ga je izvr‰il nad njo ‰kof Hren po naroãilu rimske cer-kve.

Ta dvojni spomin slavimo v letu, ko se dan za dnem jasnoizkazuje, da je na‰ narod ‰e dandana‰nji veliko bolj narod‰kofa Hrena nego pa narod Trubarjev … Na Ïalost je trebapovedati: celo med tistimi, ki bodo letos slavili Trubarjev spo-min, med tistimi, ki bodo na veãjo Trubarjevo ãast in slavoprirejali veselice, plesne venãke ter stavili spomenike — celomed tistimi jih bo veliko in jih bo najveã takih, ki bi, da soÏiveli ob Hrenovih ãasih, hodili za jezuitsko procesijo ter staliob Hrenovih kresovih.

Danes, ‰tiristo let po Trubarjevem rojstvu in tristo let poHrenovih hudodelstvih — kje je ‰e odpor proti oholosti innasilstvu rimske cerkve? Ravno poslednje dni nam cerkev


77

spet naglas demonstrira, da namerava spraviti vso Avstrijo inkulturo vseh avstrijskih narodov pod jezuitski klobuk. Ljud-ske ‰ole so Ïe davno pod kriÏem in môlkom, zdaj so napadliuniverze. Nevarnost, da jadramo s polnim vetrom nazaj vsedemnajsto stoletje, je oãitna; tako imenovano naprednome‰ãanstvo pa se ne gane, kveãjemu le ãasih milo zajavka terprosi milosti in kompromisa.

Na‰e slovensko naprednja‰tvo, kolikor ga je ‰e, bo letosslavilo Trubarja — letos, v tistem letu, ko sklepa z Rimom innjegovimi sluÏabniki gnile kompromise na vseh koncih inkrajih.

Nalogo boja za osvobojenje izpod vsakega du‰evnega intelesnega jarma je prevzelo Ïe zdavnaj ljudstvo samo.

Le ono je dediã in zvesti varuh vseh na‰ih revolucionarnihtradicij, le v njem Ïivi vroãa Ïelja, mogoãna volja po svobodi.Drugaãen bo v prihodnosti ljudstva boj za svobodo; vi‰ji indalj‰i bodo cilji tega boja, nego so bili pred ‰tiristo leti. Am-pak na‰i bojevniki iz davnih ãasov bodo gledali ta boj, spo-znali bodo v borilcih svoje sinove in dediãe. Spominjajmo sepreteklosti, mislimo na prihodnost …

Mogoãen plamen iz davnine ‰viga —vekove preletel je koprné,in plamen na‰ se druÏi z njim, se dviga,in plamen na‰ pogumno dalje gre,ker neprekinjena drÏi verigaiz zarje v zarjo in od dne do dne …In v nove zarje nam hlepe oãi —tako naj ljudstvo Trubarja slavi!


78

Kako sem postal socialist

Bilo je v tisti blaÏeni peto‰olski dobi, ko je srce polno pes-mi, glava polna upanja na sijajno prihodnost. Godilo se

mi je nadvse slabo, veãkrat sem bil laãen nego sit; kakor sepaã godi ‰tudentu iz delavske druÏine. Ali nadlog nisem ob-ãutil, ‰e prav zavedal se jih nisem. Ne samo, da nisem poznalÏivljenja krog sebe, niti svojega Ïivljenja nisem poznal. Edi-no in vse na svetu mi je bila poezija; bliÏji od oãeta, delavca,mi je bil rajni Klopstock; in bolj nego vse materine skrbi inboleãine me je zanimal en sam Pre‰ernov sonet.

Za politiko se nisem menil. Kolikor sem od daleã sli‰al onji, mi je bila ogabna kakor tista spolzka, ãrnoÏolta Ïival, kise lena in smrdeãa plazi po tleh in ki ji pravimo moãerad. Ta-krat (1890-1894) se je prelivalo po Slovenskem tisto vzdihu-joãe sloga‰tvo, ki je pogasilo v na‰em malome;‰ãanstvu ‰eono malo samozavesti, kar je je kdaj bilo, in ki je Ïe tako je-tiãni slovenski liberalizem spravilo ãisto na bergle. Bil semmlad. Omleto pa obrajta mlad ãlovek samo na kroÏniku, vpolitiki nikakor ne. Demokratiãne klerikalne stranke v tistihãasih ‰e ni bilo; doktor Krek je ‰ele vzgajal njene apostole. Osocializmu nisem vedel niãesar, o socialni demokraciji pa letoliko, da je nekak‰na politiãna sekta, ki je takorekoã izobãe-na iz cerkve in drÏave in ki jo straÏijo od vseh strani policistiin drÏavni pravdniki. Tudi mi je bilo znano ime »nekega kro-


79

jaãa«, o katerem so spodobni ljudje sodili, da je norec, ali raz-bojnik, ali pa oboje hkrati. To je bil Îeleznikar.

Delavcu in celo mladoletnemu vajencu se bo ãudno zde-lo, kako da petnajstleten ãlovek, ki je drugaãe brihten in zasilo izobraÏen, ne vé niãesar o tako vaÏni stvari, kakor jeustroj ãlove‰ke druÏbe in sploh niãesar ne o tistem Ïivljenju,ki ga tudi samega krvavo bije. Ali ta genljiva nevednost ni leposledica, temveã je predpisana poglavitna zapoved, je duhin vsebina avstrijske ‰olske vzgoje. In ne le na vseh ‰olskihvratih, temveã tudi na vseh mejnikih Avstrije bi moral biti zvelikimi ãrkami napisan strogi ukaz: »Roke na klop!« Kolikoravstrijski ‰tudent pridobi modrosti, si jo mora takorekoã spo-toma in naskrivaj pobrati na cesti; domaãa vzgoja mu je dámalo, ‰olska pa niã. Trdim celó, da ‰ole, s kakr‰nimi nas je bilavstrijski Bog udaril, ovirajo du‰evni razvoj ãloveka, da mu,rekel bi, zaplankajo razum, ker ga stiskajo ter ponavadi sãa-soma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C. kr ‰ole so bileÏe prvotno ustanovljene za posel, da vzgajajo c. kr. uradnike;ne vzgojé pa niti takih ne, temveã le C. kr. pisalne stroje Mla-deniã napravi maturo, je do vrha nabasan z razliãnim »zna-njem«, a bolj od lune in zvezd mu je tuj tisti svet, v kateremÏivi in na katerega je navezan z vsemi nitmi svojega bitja innehanja. Med nami Ïivé ljudjé, ki so bili izvrstno opravili svo-je takoimenovane »‰tudije« in ki jih spo‰tljivo pri‰tevamocvetu izobraÏenstva; ali vpra‰aj jih o stvareh, katerih se nisobili »iz glave« nauãili, pa se bo‰ razjokal od smeha in bridko-sti. Ko sem bil dovr‰il realko, so mi bile paã znane rodbinskerazmere cesarja Nerona, poznal pa nisem politiãne zgodovi-ne slovenskega naroda; vedel sem, kak‰en da je bil razvoj


80

agrarne zakonodaje v rimljanski republiki, nisem pa vedel,kak‰en da je volilni red za kranjske obãine.

V onih ãasih, kakor sem omenil, je doktor Krek uãil svojeapostole. Tudi meni je prvi povedal, da so na svetu stvari, okaterih se ‰olski modrosti ne sanja. Nekoã, v trdi zimi semgazil sneg na cesti iz Ljubljane proti Vrhniki. Tam nekjé naBrezovici me je dohitel s svojimi sanmí ugleden rodoljub innaprednjak ter me je povabil, da naj prisedem. Med voÏnjomi je pravil o neki knjigi, ki se ji je reklo »ârne bukve kmeã-kega stanú« in ki jo je bil napisal doktor Krek. Rodoljub je biltake misli, da je knjiga dobro pisana, ali da je na vso moã ne-varna in puntarska in da bi preprostega ãloveka lahko po-huj‰ala. Koj sem jo iztaknil in sem jo bral. Ob tem branju pase je pokazala vsa Ïalostna pomanjkljivost moje ‰olske uãe-nosti. Stvarí, ki bi jih bister kmet z lahkoto razumel, semmoral brati po dvakrat, da so mi bile vsaj za silo jasne. Toli-ko sem navsezadnje obãutil, da nekaj na svetu ni v redu; alita nedoloãni, nekako zamolkli obãutek je bil Ïe od nekdaj vmeni, Ïe od zgodnje mladosti!

Krivica, ki jo doÏivi otrok, pa ãe je bila zadela njega same-ga, ali ãe jo je bil ugledal po nakljuãju na cesti, ãe je bila stor-jena vedoma, ali ponevedoma, se zaseka v mlado srce terostane tam za zmerom neizbrisljiva, napravi otroka zgodajzrelega in zgodaj trpkega, odpira mu siloma oãi, da vidi prvenerazloãne sence tistih strahot, ki se mu kasneje razodenejov vsej okrutni goloti. Gledal sem take vsakdanje krivice, tudina svojem telesu sem jih obãutil mnogo in preveã. Vedel semres, da je v njih nekaj zopernaturnega in zoperãlove‰kega, alirazloÏiti si nisem mogel, odkod ta zopernaturnost. Vse, karsem videl in okusil kriviãnosti, bede, zlobe, hinavstva, vse


81

trdo in divje Ïivljenje me je navdajalo edinole z bolestjo instudom. Namesto da bi ogledaval in raziskaval, sem se zate-kel v poezijo, o kateri sem takrat mislil, da je izlu‰ãena iz»grdega vsakdanjega Ïivljenja« in da plava nad njim v meg-lenosonãnih vi‰avah. Îivljenje me je teplo do krvi, jaz pa sempilil gladke rime. Storil sem kakor kraljeviã Marko, ki je mir-no praznil svoj bokal, ko ga je bìl ãrni Arapin z buzdovanompo pleãih.

Kratko razdobje mojih prvih dunajskih let (nekako od1896. do 1900. l.) je stalo za takoimenovano inteligentno mla-dino slovensko skoraj izkljuãno v znamenju literature, lite-rarnih bojev in prepirov. Listi, ki dandana‰nji niti na kratkone oznanijo novih knjig, so takrat prina‰ali dolge ãlanke oãisto literarnih vpra‰anjih; in ljudje so take ãlanke celó bra-li. Vse to po mojih mislih ni bilo edinole beg iz puste vsak-danjosti v lep‰o poezijo, temveã je bilo izraz splo‰ne neza-dovoljnosti z javnim Ïivljenjem, izraz mrÏnje do tega Ïivlje-nja, ki tudi zares ni zasluÏilo drugega, nego mrÏnje in studav obili meri. Nekam se je ta grenka nezadovoljnost moralaizliti, nekje si je morala najti strugo; in na‰la si jo je v litera-turi. Odtod tedanjih pismenih bojev brezobzirnost, ki se niustra‰ila niti osebne Ïalitve, niti oãitne krivice.

Boji tistih let so knjiÏevnosti sami donesli obilo koristi,vzdignili so jo iz mrtvila do nepriãakovane vi‰ine ter jo oplo-dili z mnogimi novimi semeni. Veliko pa jih je bilo med te-danjo ‰tudentovsko mladino, ki v umetnosti in v lepi knjiginiso na‰li vsega zado‰ãenja, katerega so bili tam iskali. Obãu-tili so, da je na svetu nekaj stvari, ki so vaÏnej‰e od poezije. Inzaslutili so, da je treba spoznati tiste sile, ki gnetejo Ïivljenjeposameznika, naroda in ãlove‰tva, ne pa se jim vdati na sle-


82

po ter sanjati o zvezdah. Nekateri iz najmlaj‰ega rodú so vsvojem odporu zoper gospostvo literature segli tako daleã, daso jo sploh in kratkomalo zavrgli, tajili visoki njen pomen zakulturno moã narodovo ter jo obsodili za ‰kodljivo uspavan-ko mladine. ·e letos je nekdo oãitno in zaresno napisal, dapridejo ãasi, ko te mehkuÏne solzavosti, ki ji pravimo sloven-ska literatura, »noben pes veã ne bo povohal«.

Îe od nekdaj so ‰tudentje »politizirali«, ali dotehdob lebolj na nedolÏno sorto. Bili so takorekoã»navdu‰eni Ïiviokli-ci«; posebno ob poãitnicah. Narodno-napredna stranka, za-stopnica slovenskega malome‰ãanstva, je Ïe dolgo smrdelapo trohnobi in je smrdela zmerom bolj. To na‰e malome-‰ãanstvo ni stalo kulturno nikoli posebno visoko, politiãno jebilo nezrelo, zbegano in brez ciljev, gospodarsko pa je v zad-njih desetletjih strahotno propadalo. Mladina je obãutila, da»tako ne gre«. In mlada garda napredne stranke se je oãitnospuntala. Samosvoja in samozavestna se je polastila politike;ter jo je seveda kar koj polomila, prav po mladeni‰ko. Ciljvsega nehanja te mladine je bil, da osveÏi staro naprednostranko, jo poglobí, oplodí z novimi idejami ter da jo iz ãital-nic, iz plesnih dvoran in iz gostilni‰kih »ekstracimrov« pre-sadi v ‰iroki narod sam. Zaradi poti, kako bi se to vstajenjenapravilo, je bilo veliko prerekanja in modrovanja, nastalo jebrez ‰tevila struj in strujic, ki so se med seboj neusmiljenobiãale. Vem natanko, da so bili ti mladi ljudje, razen par ‰tre-barjev, plemeniti idealisti, ki so zares Ïeleli svojemu naroduvse najbolj‰e. Ali sama plemenitost v misli in volji ne zaleÏe,kjer ni drugih, trdnej‰ih temeljev, kjer vsled pomanjkljive ‰ol-ske in domaãe vzgoje ni obilo znanja, izkustva pa niã. Vsepoãetje te mladine ni bilo spet niã drugega, nego malo krep-


83

kej‰i Ïivioklic, ki se je ãasih glasil kakor klic »na korajÏo«.Navsezadnje se je zgodilo, kar se zgodi vselej in povsod: ide-alisti so ostali v ozadju in so utihnili, ‰trebarji pa so potrgalisadove, kolikor jih je paã bilo. Napredna me‰ãanska strankase ni ne poglobila, ne pomladila; narobe: razdrobila se je vsebi, posurovela je ter ‰la nevzdrÏema svojo usojeno potnavzdol.

Îivel sem takrat v ‰estnajstem okraju dunajskem, ki je vespodoben eni sami ogromni delavnici. Ta okraj ni samo trd-njava socialne demokracije, temveã obenem dom ubo‰tva injetike. Tam sem gledal dan za dnem stvari, ki bi morale tudidu‰evno plitkega in v srcu revnega ãloveka siliti k premi‰-ljevanju. Kriviãnost druÏabnega »reda« se je kar na cesti raz-kazovala in razmahovala v vsi svoji brezsramni goloti. Pozi-mi, v mrazu in snegu, so metali na ulico druÏine brezposel-nih delavcev in »samosvojih«, stradajoãih malih obrtnikov.Videl sem ãloveka, ki je bil brez zavesti obleÏal na tlaku; mis-lili so, da je Ïganja pijan; ko so poklicali re‰ilni voz, je zdrav-nik dognal, da se razcapani jetiãnik ni bil zgrudil vsled pija-nosti, temveã vsled gladú. Ali ‰e na cesto mi ni bilo treba sto-piti, ãe sem hotel gledati bedo in skrb in krivico. Stanoval sempri ‰ivilji, ki je izdelovala kravate za mo‰ke; delala ni le sama,vpreÏeni so bili tudi njeni otroci, koj ko so pri‰li iz ‰ole pa vsedo noãi. ZasluÏila je po petindvajset do trideset krajcarjev zatucat kravat. âe pa je bil trgovec ãemeren, ker je slabo spal,je odtegnil, kolikor je hotel, zato ker je bilo laãnih delavk naizbiro. In kljub vsemu je za silo ‰e izhajala — pozimi; todapoleti, ko ni bilo dela, je romalo v zastavnico, kar je mogloromati; najprej poniÏni »luksus« delavke, prstani in uhani,naposled pa obleka in perilo kos za kosom. To druÏino so


84

smatrali sosedje za »bolj‰o«, najbrÏ zato, ker je vsaki danobedovala, ker se je spodobno oblaãila in ker ni bila jetiãna.

Strahote, ki jih ãlovek v vsakdanjem Ïivljenju vidi in samdoÏivi in ki budé soãutje mehkih du‰, so le tisoãera znamenjaene same teÏke bolezni. âlove‰ka druÏba, ki zavedno ali ne-zavedno ãuti svojo bolezen, katera je obenem njen greh, po-izku‰a posamezna ta znamenja zabrisati, jih ublaÏiti ali celoodstraniti. Vse ne pomaga niã; bolezen ostane in telo gnijedalje. Uredba druÏbe, tista uredba, ki je dodelila vse bogast-vo zemlje in vse sadove ãlove‰kega uma kapitalu brez imenater mu zasuÏnjila ãlove‰tvo, je izvirek vsega hudega; in po-samezna krivica, ki se pokaÏe oãém na cesti, je nenadomaãisto malenkostna, navidez skoraj sluãajna in zadobí svojpravi pomen ‰ele v zvezi s celotno, vesoljno krivico. To spo-znanje je utrdilo in poglobilo tisto zamolklo, grenko nezado-voljnost, ki je bila od nekdaj v meni. — Povedal sem Ïe, da semi je tedaj komaj sanjalo o socialni demokraciji. Poznal semjo iz pisanja me‰ãanskih dnevnikov, torej prav niã drugaãe,kakor jo veãina takoimenovane »inteligence« ‰e dandana‰njipozna in sodi. Verjeti sem moral, da socialna demokracija nadebelo in vsaki dan posebej izdaja »narod« — katerikoli »na-rod«, ali pa kar vse skupaj; da zapeljuje ubogega delavca vbrezdomovinstvo in brezverstvo ter ga moralno kvari; da muobeta paradiÏ na zemlji, o katerem sama vé, da je nedosegljiv;da se voditelji socialne demokracije pasejo in redé ob delav-skih Ïuljih; in kolikor je vse ‰e takih molitvic, ki jih molijokakor vsakdanji oãena‰ in ki bi se dale vse skupaj spraviti vkratke in jedrnate besede rajnega dunajskega kralja Lueger-ja: »Die Leute, die am ersten Mai in den Prater ziehn, sindlauter Lumpen!« — Nikoli nisem imel veliko zaupanja do pa-


85

meti in po‰tenosti me‰ãanskih dnevnikov; do pameti ‰e po-sebno ne. Zaupanje je bilo ‰e huj‰e omajano, ko sem dospelsãasoma do prav zanimivega izkustva. Razloãil sem namreãkmalu Ïe od daleã organiziranega delavca od »divjaka«; nepo rdeãem nageljnu, po krvavi kravati, ali po znamenju vgumbnici, temveã Ïe po hoji, po obleki, po obrazu, po vsemvedenju. Morda ni Ïivel niã laÏje od drugih, morda je bil tudisam Ïe okusil, kaj da se pravi brezposelnost in beda; vse nanjem je razodevalo ponos in samozavest, vero váse in v pri-hodnost; torej same ãednosti, ki jih je v Slovencih preklicanomalo, v slovenskem me‰ãanstvu pa ãisto niã.

Sedel sem nekoã v dunajski kavarni in sem bral »NeueFreie Presse«. Ta list ni samo glasilo dunajskih nem‰ko govo-reãih Ïidov, temveã tudi glasilo avstrijske inteligence vsehnarodnosti in vseh vér. Uvodni ãlanki, ki jih v palestinsko po-joãem slogu pi‰e gospod Moriz Benedikt, so avstrijski evan-gelij. Tisti dan je pisal gospod Benedikt o nekem ‰trajku, obkaterem je pri‰lo do tepeÏa in krvi, ter je nazadnje ves uÏa-ljen vzkliknil: »Das sind die Argumente aus der Schwarzspa-nierstraße!« ·el sem koj iz kavarne pogledat, kaj da se godi vtisti Schwarzspanierstraße in kak‰ni posebni argumenti darastejo tam. Ugledal sem prav doli ob tlaku dolgo vrsto oken,ki so gledala na cesto iz nekake zelo prostorne kletí; tam spo-daj je takrat Ïivela »Arbeiter-Zeitung«, osrednje glasilo av-strijske socialne demokracije.

Spoznal sem res prav kmalu, da so argumenti iz Schwarz-spanierstraße vse drugaãni od onih iz Fichtegasse, kjer je do-moval Moriz Benedikt. Prav kmalu pa sem tudi obãutil, karsem ‰e krepkej‰e obãutil pozneje, ko sem bral znanstveneknjige o socializmu: da ne berem novega, tujega evangelija,


86

temveã da sem bil vse to spoznanje Ïe ob mukah in dvomihsam v sebi doÏivel; ter da sta mi znanost in zgodovina le do-dobrega dokazali, kar mi je bilo povedalo Ïivljenje samo.

Tako sem prav nakratko in le v poglavitnih ãrtah narisalpot, ki jo napravi »‰olan« ãlovek do socialne demokracije.Mislim namreã, da se tudi drugim ni godilo veliko drugaãenego meni. Preplezati mu je treba trudoma devetkrat devetplotov, ki mu jih stavijo stare, priuãene in posveãene fraze,dokler mu trpkost Ïivljenja, stud do »narodne«, »napredne«in »kr‰ãanske« politike ter naposled znanstveno spoznanjene pokaÏejo tistih ciljev, ki so vredni njegovega razuma innjegovega srca. Tako politiãno prepriãanje in tako svetovnonaziranje, ki si ga je priboril ãlovek sam, mu je nadvse drago-ceno in mu ga ne more vzeti nobena sila na svetu. —


87

Predmestje

Leto‰njega marca je minilo ‰estdeset let, ko so hiteli du-najski ‰tudentje v predmestja — klicat delavce na pomoã,

na barikade jih klicat. Tedaj se je zgodilo, kakor tisoãkrat vzgodovini: ãrno predmestje se je prevalilo v gosposko mesto,da je prelilo kri za osvobojenje ãlove‰tva.

·estdeset let je minilo. Sinovi tistih ‰tudentov so dandanesdvorni svetniki. O revoluciji se jim ne sanja veã; in ãe se jimsanja, se vzdramijo potni od strahu. Boje se tistega predmes-tja, ki so ga njih oãetje klicali na barikade. Boje se ga in gonijoproti njemu Metternichove policiste in Windischgraetzovehuzarje. Vsi: tisti, ki so v talarju, in tisti, ki so v fraku; zdruÏe-na falanga proti predmestju.

Klavrna, trepetajoãa falanga! —Mesto samo, to gosposko mesto, je zmerom manj‰e, zme-

rom oÏje in zmerom niÏje. Neploden, pe‰ãen otok stoji sre-di jezera; kos za kosom mu trgajo valovi iz prestarega telesa,kos za kosom se pogreza; jezero raste, peni se kvi‰ku. Pred-mestje se ‰iri v neskonãnost, objelo je mesto z Ïeleznimi ro-kami.

Leta 1848. so hiteli dunajski ‰tudentje klicat delavce, ãrnovojsko. Samo ‰estdeset let je minilo, ljudje boÏji! Zdaj glejte:leta 1905., na dan tistega slavnega 28. novembra, je mar‰iralopreko dunajskega Ringa dvesto tisoã delavcev v dvanajst-stroãnih vrstah; ãrna, tiha procesija — pet dolgih ur. Ne be-


88

sede ni bilo, ne vzklika. Tako se vzdigne nema silna senca naobzorju; znamenje ãasov, ki so blizu. Besed ni bilo treba; mir-no je stopil delavec v mesto in si je vzel pravico, ki jo je ho-tel. Preden pa je minila procesija, se je tole zgodilo: v gostihgruãah so stali ‰tudentje pred univerzo na visoki rampi. In,kakor je ‰ega dvornih svetnikov, so ÏviÏgali ‰ele poslednjimredkim vrstam, ‰ele trudnim zakasnelcem; ampak zakasnelci,kolikor trudni, so planili na rampo. In, kakor je paã ‰egadvornih svetnikov, so ‰tudentje pobegnili v hi‰o in zaklenilaso se visoka Ïelezna vrata za njimi.

Takrat me je bilo sram, da sem bil po svojem ovratniku inpo svoji obleki bolj podoben ‰tudentu kakor zidarju.

Leta 1848. so klicali ‰tudentje delavce; delavci so prihiteliter so prelili svojo kri, zato, da so ‰tudentje postali dvornisvetniki. Leta 1905. so delavci stopili na barikado; ‰tudentjein dvorni svetniki so za zaklenjenimi vrati ÏviÏgali in trepe-tali. In vendar je minilo samo ‰estdeset let.

V tej kratki dobi je Ïivelo ãlove‰tvo hitreje nego kdaj po-prej. Vse, kar je zdravega, kvi‰ku hrepeneãega, se je izlilo vpredmestje; predmestje je postalo zibelka prihodnosti.

Nekoã je neprebujeno, v suÏenjstvu molãeãe predmestjeposlu‰alo klic mesta; pa pride ãas in je blizu, ko bo drema-joãe, v sanjah trepetajoãe mesto sli‰alo klic predmestja.

»Pre‰tejte nas, preglejte nas!«ârna vojska, ki se je nekoã po ozkih ulicah valila v mesto,

je danes nepregledna, vseobseÏna. Mogoãne reke se spajajood deÏele do deÏele, prelivajo se iz jezera v jezero. Zdaj, ko jepomlad, ko je upanje najvi‰je, moã najmlaj‰a, zdaj se ozrite,zdaj preglejte z ble‰ãeãimi oãmi to silno morje predmestja;zato, da bo vzkipela v srcu zmagoslavna misel:


89

Kaj preteklosti bridkost! Kaj dneva trud in skrb! Tako mir-no in mogoãno, kakor sonce v vesoljnosti, gre na‰a pot —predmestje je prihodnost.


90

Dunajsko pismo

Dragi sodrugi!Naznanjam Vam, da se mi ‰e nikoli ni tako dobro go-

dilo kakor zdaj. Ne reãem, da je manj nadlog in izku‰njav,nego jih je bilo prej; tudi draginja je velika; ampak moja do-bra volja izvira odtod, da Ïe par mesecev ne berem sloven-skih ãasopisov. Kadar pride zlohotni natakar s papirnim ku-pom pod pazduho in me povabi: »Slovenische Blätter gefäl-lig?« — iztegnem obedve roki ter ga zavrnem ogorãen: »Po-beri se, izku‰njavec, izpred mojih oãi!« — Tako hranim ãas,dobro voljo in ãisto vest.

In profitiram ‰e nekaj drugega. Ko sem zaklenil u‰esavsakdanjim novicam iz Udmata in Barja, sem v mirnem raz-poloÏenju pogledal na svojo ljubeznivo domovino in glejte:imela je ãisto drugaãen obraz! Kar je bilo majhno, se je razbli-nilo, kakor kup blata pod ‰kornjem; in kar se mi je zdelo ne-koã veliko, je zlezlo nenadoma tako popolnoma váse, da vi-dim komaj ‰e sled … Kako mogoãno se je bila v maju razmáh-nila ljubljanska svobodomiselnost! Zdaj se oziram zastonj, nevidim je, izginila je, ‰e sam Diogen bi je ne na‰el. Umrla je;njen duh (kolikor ga je imela) hodi zdaj po Dunaju z mólkomv roki; zadnjikrat sem ga videl v nedeljo, ko se je napotil sprocesijo v Marijacelje … Popolnoma narobe pa je stvar s kle-rikalnim demokratizmom in s klerikalno svobodomiselnost-jo! Ko sem bil v domovini, sem mislil, da teh reãi nikjer ni


91

napródaj, temveã da sta Lueger in Ebenhoch v primeri sSu‰ter‰iãem in Krekom prava aposteljna svobode, enakosti inbratstva! O kratkovidna neprevidnost, o neprevidna kratko-vidnost! Vstal je na Dunaju doktor Krek, in komaj je izpre-govoril mogoãno besedo, je bil do pike podoben Robespier-ru! Falot, Robespierre, opeharil si poboÏne kamni‰ke kmeteza mandat! Oblekel si talar, okoli vrata kolar — sakrament, toje bila ideja! Ob prihodnjih volitvah se obrijem in storim ka-kor on! … No, Robespierre je govoril, poleg njega pa se je mu-zalo petnajstero gospodov; celó Gostinãar, ki ni razumel, seje muzal. Zakaj reã je bila taka: Robespierre je dobro vedel,da Ludvik ·estnajsti ‰e Ïivi in da bo ‰e dolgo Ïivel. âe bi bilanevarnost za Ïivljenje njegovo, bi ne bil govoril Robespierre,temveã — ·uklje … ·e bolj po domaãe povedano: dokler de-mokratizem ni nevaren in dokler kaj nese stranki in prijate-ljem — slava demokratizmu!

»Und der Demos absolut,wenn er unsern Willen tut!«

Dotlej namreã, dokler se kaÏe »demos« v ãrni podobi pet-stoternih farovÏev …

Vse bi bilo dobro z menoj in lepo bi Ïivel v tej ‰umeãi du-najski pu‰ãavi, ãe bi ne bilo ljudi, ki prihajajo iz domovine, inceló takih, ki beró slovenske ãasopise. Prina‰ajo mi novice, kiso morda stare, morda malovaÏne, ampak zame pu‰ãavnikavendarle novice.

Tako je pri‰el zadnjiã ãlovek, ki mi je povedal, da je »gos-podarska stranka« plaãala svojo cého ter se napotila iz ljub-ljanske kavarne v Ribnico. Prestra‰il sem se kakor malokdajv Ïivljenju. Pa ãe se ne vrne veã? Pa ãe se izgubi na potu? In


92

sem izpra‰eval, koder sem hodil: »Ali se je Ïe vrnila? Ali se jiniã ni zgodilo?« Zakaj moje srce je blago in vsega usmiljenjapolno. Povejte mi, sodrugi, in mi pi‰ite: Ali se ji niã ni zgodi-lo? In ali ni morda zabredla kam ter visi zdaj na visokem dre-vesu tam v ribni‰kih krajih in se ozira po ravni cesti in kliãena pomagáj?

Toda pri‰el je nekdo drug in mi je povedal ‰e stra‰nej‰onovico. Rodoljubi organizirajo narodno delavstvo! V Trstu gaorganizirajo, tam je planil iz ãrne skale studenec, ki poplavikmalu vso prostrano domovino. O Martin Skoãir, o zasluÏnirodoljub, o zvezda hejslovanska, kako si vstal iz groba in ke-daj? Strahoma strmim na tvoje delovanje in v duhu Ïe gle-dam podobo prihodnosti: Regent se je spreobrnil in hodi potrÏa‰kih ulicah v sokolskem ornatu z ovenãano trobojnico vrokah; Petejan je iz same poniÏnosti postal natakar v »Na-rodnem domu«, Jernejãiã pa se je obesil, ker sta ga prehitelaRegent in Petejan. Nova vojska narodnega delavstva je re‰ilaTrst iz rok krutega sovraga, na Piazzi Caserma pa stoji signorMandich in kliãe s stentorskim glasom: »Slovenia fara da se— evviva Ribariccio! … « Ljudstvo je navdu‰eno, celó v sta-rem mestu; tam leÏi v ãrni luknji druÏina brezposelnega de-lavca in umira od lakote: ampak v poslednjem trenutku sevzdigne oãe, nagokostnik, in vzdigne roko: »Predno umrje-mo, otroci, ‰e enkrat: Îivio, Rybafi, Ïivio, Mandiã!« DruÏinazapoje »Slovenec sem« ter umrje v sladki zavesti, da ji napi‰e»Edinost« genljiv nekrolog …

Ampak pri‰la je k meni ‰e tretja nadloga in mi je razode-la, da je govoril doktor Krek proti — podraÏenju Ïivil. Svojimvolilcem? Ne, tobaãnim delavcem! Zdaj hodim po Dunaju —o, sodrugi, da bi videli moj Ïalostni obraz! — in premi‰ljujem


93

brez nehanja: ali je bil govornik hinavec, ali so bili poslu‰alciblagoslovljeni butci? Vse se mi zdi, da je oboje resnica; todaker v svoji pohlevnosti ne maram re‰evati na svojo roko no-benega vpra‰anja, vas prosim, da mi pi‰ete tudi o tem …

Z najlep‰im pozdravom.Ivan Cankar


94

Prvomajski govor

Dragi prijatelji!Kakor lani, praznujemo tudi letos praznik prvega maja

v znamenju boja. In kakor lansko leto, tako praznujemo prvimaj tudi letos v veselem upanju na zmago. V upanju pa tudiv strahu je slavilo avstrijsko delavstvo lansko leto svoj delav-ski praznik. Usoda splo‰ne in enake volilne pravice ‰e ni bilaodloãena, ‰e so delali sovraÏniki delavstva in njegove pravi-ce na vso moã in na vse kriplje, da ohranijo staro krivico. Am-pak delavstvo je stalo na straÏi, delavstvo ni popustilo, delav-stvo ni hotelo, da bi bila zastonj in brez sadú tekla kri tolikohrabrih bojevnikov, da bi bilo zastonj vse trpljenje, zastonjvse preganjanje. âas je pri‰el, ljudstvo je hotelo Ïeti, kar jesejalo, hotelo je Ïeti, kar je gnojilo s svojo srãno krvjó. In res— boj ni bil zastonj, trdno upanje v konãno zmago se je izpol-nilo. Za kar se je borilo delavsko ljudstvo s svojo lastno moã-jó, za kar se je borilo popolnoma osamljeno, od vseh zapu‰ãeno,obrekovano in preganjano — to je naposled doseglo! Doseglo jeprvo pravico, brez katere je nemogoã vsak nadaljnji boj —sezidalo si je temelj, na katerem bomo zidali naprej, zidali zvso moãjó, z vso krepko, neupognjeno in neupogljivo voljo,dokler ne bo postavljena in dozidana ponosna stavba na‰ihpravíc, pravic delovnega, izrabljenega, zasuÏnjenega ljud-stva!

Tudi letos praznujemo svoj praznik v znamenju boja. Po


95

dolgem, veãdesetletnem naporu smo dosegli oroÏje za vsaknadaljnji boj — in prvikrat imamo priloÏnost, da porabimo tooroÏje. — In glejte zdaj na‰e nasprotnike! Glejte tiste ljudi intiste stranke, ki so leta in leta z vso srditostjo nasprotovalienaki volilni pravici, glejte tiste, ki so krivi, da je na Dunaju,v Pragi, v Trstu in v mnogih drugih mestih tekla delavska kri!— Po tistem oroÏju, ki si ga je delavstvo priborilo samo iz svo-je moãí, po tistem oroÏju, o katerem so prej tarnali in jokali,da je nesreãa in smrt za vso Avstrijo, za slovenski narod pa ‰eposebej, po tistem oroÏju so posegli zdaj tako roãno in hitro,da se ãlovek ãudi tem ostarelim, osivelim, zapra‰enim stran-kam, ki spadajo Ïe zdavnaj v zapeãek! — — Kratili so delavs-tvu in vsemu delavskemu ljudstvu njegovo najprvo, najna-vadnej‰o, najpotrebnej‰o pravico, tisto pravico, ki jo imaljudstvo Ïe v vseh drugih drÏavah — in zdaj, ko si je ljudstvosamo iz svoje moãi priborilo to pravico, ko jo je naravnost iz-sílilo — zdaj prihajajo in mu hoãejo ugrabiti, hoãejo mu ukra-sti to pravico na drugaãen naãin, na premeten in prekanjennaãin! — SovraÏniki ljudstva so se naenkrat spreobrnili, pre-oblekli so suknjo, nateknili drug klobuk, obuli druge ãevlje —in zdaj stojé pred vami popolnoma spremenjeni! Iz sovraÏni-kov so postali prijatelji, iz Savlov Pavli, iz bogatinov beraãi, izgra‰ãakov bajtarji, iz tintastih advokatov kmetje in izpenzioniranih hofratov ubogi rudarji! — Dragi poslu‰avci,toliko ljudskih prijateljev, kakor jih zdaj hodi po slovenskidomovini, ‰e nikoli ni videla zemlja in jih nikoli ne bo!Odrekali so nam najpotrebnej‰i politiãni kruh, zdaj pa, ko stesi ga sami vzeli, zdaj bi radi jedli z vami! Nikoli niso bila vratav hi‰o slov. ljudstva tako na steÏaj odprta kakor so zdaj, obãasu volitev. Najrazliãnej‰i ljudje, najrazliãnej‰e stranke si


96

dajejo kljuko in se ponujajo ljudstvu, ki ga doslej niso pozna-le. Ampak ljudstvo bo 14. maja tem nepovabljenim gostom,tem zlaganim patriotom pokazalo vrata, da pojdejo, odkoderso pri‰li! —

II

Seveda prihajajo s tako dragocenimi darovi in se vedejo takoponiÏno, kakor sveti trije kralji pred Kristusom … Zlata veli-ko, kadila tudi, mire pa niã. Ga‰per polno mavho zlatih ob-ljub … tako recimo bo Pov‰e zabranil pot v Ameriko, Ïelez-nice bo ustavil in morje popil. Melhior kadila — kadé zdajljudstvu vsi po vrsti, objemajo delavca in kmeta, pa naj bo ‰etako slabo obleãen … Mira, to grenko zeli‰ãe, to bo prineselBaltaÏar ‰ele pozneje, ‰ele po volitvah … Takrat bo ljudstvo,ãe bo tako nespametno, da bo verjelo in zaupalo tem svojimzlaganim svetim trem kraljem, takrat bo poÏiralo v polnihpoÏirkih to grenko miro, ki mu jo doslej ‰e skrivajo BaltaÏarji— Pov‰eti. —

III

Ampak ti ãudeÏni trije kralji, ti krivi ljudski preroki, ti pre-obleãeni po‰tenjakarji ne prihajajo samo slepít, lagát inhinav‰ãino uganjat — temveã prihajajo tudi z obrekovanjem,z natolcevanjem in ãastikrajo!

Ti premeteni klerikalni patroni vedó natanko, odkod jimpretí nevarnost, vedó natanko, da je njih edini resni sovraÏ-nik socialna demokracija. In proti socialni demokraciji se


97

obraãa vse sovra‰tvo, vse obrekovanje, se obraãajo vse laÏihinavskih strank, v prvi vrsti seveda klerikalne stranke.

IV

Samo za mezdne delavce — Stranka vseh trpinov, vseh tistih,ki delajo in ki stradajo ob svojem delu. Stranke bogatinov inreveÏev

Gra‰ãakovo Ïivljenje.

V

Mi smo slovenska stranka — Slovenski narod — narod tlaãa-nov.

Kmeãki punti.

VI

Brezverna stranka. Vera privatna last — PoniÏan hoãejo imetinarod. Kleãeplazen — kakor ga je prej rimska cerkev storilaponiÏnega in kleãeplaznega —

VII

Nekulturna stranka — samo za Ïelodec. Kulturna stranka —kulturni delavci — boj za osvobojenje, boj za kulturo.

Socialna demokracija bo izvojevala ta veliki boj. 14. maj jezaãetek — Nekoã bomo slavili svoj veliki praznik.


98

Trnovska procesija

V Trnovem so imeli letos hudo lepo procesijo. Nepre-gledna pisana mnoÏica se je zbrala pred trnovsko cerk-

vijo v dokaz vsemu svetu, da je ljubljansko ljudstvo verno inpoboÏno, da Ljubljane ‰e ni docela preplavil brezverski libe-ralizem in da smo ‰e jako daleã do preÏalostnih francoskihrazmer! Ponosni me‰ãanje, zastavni moÏje — krog vrata sveti‰kapulir, v rokah brevir, na licih mir, brez brade in brez brk— gredo tam v vrsti za baldahinom. Sursum corda, kristjani,ãe je ‰e toliko trdnih in neomajnih moÏ, ki vedo pokazati brezstrahu pred zaniãevanjem in zasmehovanjem, da so verni si-novi rimske cerkve! Ampak … was seh’ ich, wird mein Augetrüber? … Kaj je res dr. Tavãar ogrnil belo dominikansko ha-ljo, nasul si pepela na teme ter ovil ãrnojagodni paterno‰terokoli prstov? Kaj je res ponosnokraki Program zlezel vskromno franãi‰kansko ra‰evino ter nosi kriÏ pred mnoÏico?In kaj ni tisti ãrni bosonogi trapist, ki caplja za baldahinomves pohleven, upognjen, goreãe molitve mrmljajoã, kaj ni tog. Malovrh? … Obrni se, Grada‰ãica! … In kaj je tam? Kaj sene vije tam dolga vrsta tistega narodnega Ïenstva, ki se je ‰evãeraj izlil nanj strup in smrad iz blagoslovljenih ust? ·e vãe-raj z vsemi grehi in nadlogami obloÏene, od Lampeta oplju-vane, od ·tefeta zasramovane, od Robide zasmehovane, so sespokorile ãez noã, postale Marijine hãere ter so stopile v tretjired svetega Franãi‰ka … Kaj se je zgodilo, da je zavihrala nad


99

Ljubljano ãrna zastava, da je vzrasel iz liberalne Sodome kle-rikalni Jeruzalem? Da so pokopali dne 30. maja 1907. 1. ob ‰ti-rih zjutraj poslednjega naprednjaka? Ne, niso ga pokopali! ·eÏivi v Ljubljani svobodna misel! Tam prihajajo, ponosni, zgrmeãimi koraki, glave pokonci, Ïe stoje ob cesti, Ïe gledajomrko, Ïe preklinjajo … Kaj? Grada‰ãica, obrni se ‰e enkrat?Kaj ne stoji tam z dolgo preklo bledi Lampe? Kaj ni tisti tam,ki demonstrativno Ïveãi virÏinko, solznogledi ·tefe? In kaj nioni tam, ki ne sname cilindra ter stopa na skrivoma svojemukuÏku na rep, zato da moti procesijo s klavrnim cviljenjem —kaj ni to, Bog nas varuj, sam milostni knezo‰kof? … Nemir,tru‰ã … Kregar stopi v prvo vrsto in zakliãe z gnevapolnimglasom: »O ti prokleta hinavska dru‰ãina! Kaj se nisi moglapoklerikaliti pred 23. majem? Najprej oslepari mene za man-dat, zdaj bi pa ‰e hudiãa za du‰o!« … Ljudje boÏji, kaj se jezgodilo, da je doÏivela Ljubljana tak nenaden preobrat? Odrugega niã, kakor da se je trnovski Ïupnik nekoã s prijaznimoãesom ozrl na liberalno stranko in da kljub svojemu kapla-nu bere »Slovenski Narod« … Dober nauk vama, ·tefe, Lam-pe: le zlepa, ·tefe, le polagoma, Lampe, pa pojdejo vsi za pro-cesijo! O Ljubljana, izmed svobodomiselnih mest najsvobo-domiselnej‰e, izmed resnih mest najresnej‰e!…


100

Blage du‰e

Kakor leto za letom brez nehanja, tako se je zbralo tudi le-tos veliko ‰tevilo dobrih in blagih ljudi, da bi na prijet-

nem kraju, ob prijetnem ãasu in v prijetni druÏbi tarnali ozlobi tega sveta, posebno pa ‰e o protiãloveãanstvu militariz-ma. Letos so se zbrali v Londonu. Tam kosijo, veãerjajo in tar-najo. Reãi je potreba, da med njimi ni brÏãas niti enega hu-dobnega ãloveka. Mnogo jih je celo, ki so ob drugih dnevihvredni visokega spo‰tovanja. Da, tudi taki so med njimi, kivse svoje visokoleteãe besede tudi resniãno v srcu mislijo inki so trdno prepriãani, da bodo sklepi teh zborovanj neznan-sko koristili tako ãloveãanstvu kakor ãlove‰tvu. Zato govorein sklepajo neprestano in so sila navdu‰eni, da govore in skle-pajo.

Vsa ta stvar pa se imenuje »mirovni kongres«. Njegov po-men in vaÏnost njegova leÏi v tem, da imajo ãasopisi ob po-letnem ãasu nekaj dolgih telegramov na razpolago. Ampakba‰ ti dolgi telegrami so zapeljali marsikoga, da i‰ãe globlji inresnej‰i smisel za temi prijetnimi banketi. In posebno zape-ljivo je, da se ukvarjajo s kongresom blagih du‰ tudi razliãniaktivni drÏavniki, ki resno in milostno odgovarjajo na po-zdrave in ,upo‰tevajo’ resolucije. Kdor te ministrske odzdravebere, ve takoj, da se je prekanjeni drÏavnik od grla smejal, koje odzdravljal. In da je cenil sladkobesedne zborovalce ‰eniÏje nego zasluÏijo.


101

Minister pa je nazadnje le minister. Zborujoãi literatje,sentimentalni politiki itd. (tudi Ïensk je veliko vmes) pozabijocelo na svoje mehkoblagotno prepriãanje, ãe jih minister po-strani pogleda. In tako so letos v Londonu kar nakratko skle-nili, da je oboroÏevanje potrebno — zaradi ljubega miru,namreã angle‰ki premier Asquith je tako rekel; torej bo Ïeres, so si mislile blage du‰e in so sklenile v boÏjem imenu,kakor je bilo treba. Ter so veãerjali dalje in so bili ‰e nadaljenavdu‰eni za mir, slogo in ãloveãanstvo.

Stvar bi bila nadvse sme‰na in velikega veselja vredna, ãebi tako grobo ne odkrivala vse gnilobe in nespameti na‰e ka-pitalisti‰ke druÏbe. Kakor reãeno: resnica je, da so tisti kon-gresovci zelo blage du‰e. Globlja in veãja resnica pa je, da sev svoji blagosti in nevednosti igrajo s stvarjo, ki ni njih stvar,temveã stvar vstajajoãega novega ãlove‰tva. Kdor bere pro-tokole teh ãudnih kongresov, ne bo na‰el niti besede, ki ra-zodeva pravo razumevanje vzrokov militarizma. Ni ãudno:udeleÏniki teh kongresov so ãlani in prista‰i obstojeãe druÏbe,so vsi brez izjeme ljudje, ki so s temelji te druÏbe popolnomazadovoljni in ki bi ãisto gotovo ne banketirali veã, ãe bi vede-li, da se gre za celo stavbo in ne samo za stolp.

Ne zdi se nam potrebno, da bi Ïeleli uspeha tem blagimdu‰am. NajbrÏ bi njim tudi ne bilo prav, ãe bi jim ga Ïeleli.Kajti v tistem momentu, ko bo izpolnjena Ïelja teh dobrih inpoboÏnih Steadov, Suttnerjev itd. — v tistem momentu tiSteadi, Suttnerji itd. ne bodo veã antimilitaristi! ·ele, kadar sezgrudi ta protiãloveãanska kapitalistiãna druÏba, se zgrudi Ïnjo tudi protiãloveãanski militarizem! —


102

Krvavi dnevi v Ljubljani

Dne 20. septembra ob deveti uri zveãer je voja‰tvo 27.pe‰polka v Ljubljani umorilo dvoje mladih ljudi ter teÏ-

ko ranilo preko deset oseb; koliko je laÏe ranjenih, doslej ‰eni znano. To je golo dejstvo, samo ob sebi tako strahovito,tako v nebo vpijoãe, da skoraj ni potreba pisati komentarja;napravi si ga lahko vsakdo sam v svoji du‰i in v svojem pre-priãanju.

Kaj je dalo povod temu groznemu ponoãnemu umoru?Nekaj mladih, nespametnih ljudi je v petek in soboto zveãer»demonstriralo« po Ljubljani, razbilo par sto ‰ip, prepevalo,ÏviÏgalo in ukalo. To naj bi bila »revan‰a« za Ptuj, kjer so bilislovenski izletniki od nem‰kih nacionalcev tepeni. Mi jih ob-sojamo Ïe zategadelj, ker Ïiv krst na svetu ne more poveda-ti, kaj naj bi se bilo doseglo Ï njimi in komu naj bi bile kori-stile. In ba‰ zato, ker je bil ves ta mladinski bumel brez misli,brez namena in cilja, ba‰ zato, ker v jedru ni bil drugega niãnego pravi in pristni ljubljanski »hec« — kdor je »demon-strante« opazoval, je to na prvi pogled lahko videl — ba‰ zatobi se bila stvar v relativnem miru in brez vsega hudega iz-vr‰ila in priãalo bi o nji edinole nekaj zdrobljenega stekla.

Ampak visoka deÏelna vlada je hotela drugaãe, visoka vla-da je hotela krvi!

V nedeljo je vse kazalo, da je ‰under pri kraju. Takrat pa jezaãelo demonstrirati po mestu oroÏni‰tvo in voja‰tvo — de-


103

monstrirati proti mirnemu prebivalstvu, ki se po svojiogromni veãini kljub vsem ‰ovinistiãnim frazam ni dalo res-no razburiti. Povedano bodi in pribito, da mladi »demon-strantje« nobenemu ãloveku niti lasu niso skrivili; pribitobodi, da ni obstajala niti najmanj‰a nevarnost za slavno pri-vatno last; in predvsem bodi pribito, da ne voja‰tva in neoroÏni‰tva nihãe ni napadal, temveã da je svobodno in brezodpora komandiralo po mestu, kakor po zasedenem sovraÏ-nem kraju. Trdno stoji, da voja‰tvo ni imelo v Ljubljani niãe-sar ãuvati, niãesar varovati, niãesar braniti!

Kako torej si je razlagati ravnanje vlade? Kako ravnanjevoja‰kega poveljstva? Gruãa ljudi, mladih fantov, Ïensk inotrok, stopi na ulico, poje in ÏviÏga — pobesnel lajtnant ko-mandira »Feuer!« in dvoje mrtvih leÏi v prahu! — Ali je tagrozota delo gole blaznosti ali pa zavedne zloãinske namere?Bodi Ïe to ali ono, hudodelstvo je storjeno in zdaj se samovpra‰a, kdo je hudodelec!

Ko je klical Schwarz voja‰tvo na noge, je vedel sam in jemoral vedeti, da voja‰tva ni potreba. Poznati je moral nadaljetudi razpoloÏenje in moralno kvaliteto tistega polka, ki ga jeklical. In iz vsega je moral sklepati, ãe ni popolnoma zabit, daravno sam provocira konflikte, ki jih dotlej ni bilo. Kar je bilojasno poslednjemu paglavcu v Ljubljani, je moralo biti jasnotudi deÏelnemu predsedniku Schwarzu — vsa krivda za nedelj-ske umore pada torej v prvi vrsti nanj! Obraãunati bo treba Ïnjim, korenito in kmalu! S krvjo o‰kropljen ãlovek ne morebiti ne dan gospodar deÏele!

Glavna krivda pada na Schwarza, a ne edina! Kar je v ne-deljo zveãer poãelo voja‰tvo po Ljubljani, je celo za Avstrijonekaj neãuvenega! Pe‰aki in dragonci so aranÏirali po mestu


104

prave pravcate pogrome! Najmirnej‰emu ãloveku je moralazavreti vsa kri ob teh aziatskih brutalnostih. Avstrijska arma-da, tista armada, za katero Ïrtvuje ljudstvo milijarde in mili-jarde, tista armada je slavila v nedeljo zveãer svoj veliki praz-nik; zakaj slavno je premagala enega gimnazijca in eno kon-toristinjo! Morda bo ta Ïalostni veãer marsikomu odprl sle-pe oãi, da bo spoznal vrednost in pomen militarizma in da sebo navadil po pravici spo‰tovati svetost uniforme; ter da bomarsikdo bolj natanko pre‰tudiral, ãemu je za rabo bajonet,ki ga je pohlevni drÏavljan sam kupil, in kam leti svinec, ki gaje sam plaãal!

S smrtjo dveh mladih nedolÏnih ljudi ni konãana Ïalostnaljubljanska afera! O slavnih delih Schwarza in njegovih hlap-cev ter o nasilstvih voja‰tva bo govorilo ‰e vrhovno ljudskosodi‰ãe — ljudski parlament!


105

»Lepa na‰a domovina«

Zadnjiã sem videl na cesti oddelek infanteristov; mar‰iraliso proti kolodvoru. DeÏ je lil curkoma; ‰kornji so se jim

udirali globoko v razmoãeno blato, ki je ‰kropilo do kolen. Nibilo veã zgodaj, morda Ïe deveta ura dopoldne; ali dan je bilpustemu mraku podoben, ves siv in mrzel.

Vojaki niso mar‰irali sami; ob obeh straneh kolone so ko-rakali — trop, trop, trop — mo‰ki, Ïenske, otroci. Lilo je odnjih, kakor da bi cunje izÏemal, blato je ‰kropilo otrokom dopasu in do obraza. Oglasil se je krik Ïenske, zaihtel je otrok— ali deÏ je lil dalje, blato je ‰kropilo dalje, kolona je stopaladalje, trop, trop, trop …

Videl sem vojaka, visokega, moãnega moÏa; njegov hrbetje bil narahlo skljuãen, tisti hrbet, ki je nosil Ïe devetkrat teÏjetovore, nego je voja‰ki tornister. Njegove roke so bile ãrne inteÏke; bil je morda kovaã. Poleg njega je stopala s hitrimi,drobnimi koraki Ïenska, ki je bila za glavo manj‰a od njega;segala mu je komaj do rame. In za roko je drÏala Ïenskamajhnega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter ne-prestano zaostajal.

MoÏ se je po strani ozrl in je takoj umaknil pogled.»Vrni se!«Îenska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav.»Ne jaz … ti se vrni!«


106

Pogledal je v tla in bled je bil.»Saj bo‰ dobila osemin‰estdeset vinarjev na dan in Fran-

cek … Francek … Francek ‰tiriintrideset …«Zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spo-

taknil ter padel na kolena v blato.»·e to naj vzamejo … ‰e tisti JudeÏev denar …« —Videl sem vojaka, moÏa, ki se mu je na prestarem obrazu

poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici; taki ljudje so sta-ri, preden so bili mladi. ·el je s tistim mirnim, teÏkim kora-kom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvornico; morda jecelo pozabil, da ima tornister na hrbtu. Z obema rokama pase ga je oklepal pod pazduho star, suhoten ãlovek, ki se jetrudil, da bi stopal po voja‰ko. Govoril je hitro in veselo inneprestano mu je teklo iz oãi po obeh dveh licih.

»Saj tudi jaz, Jan, pred tridesetimi leti … o, krepki fantjesmo bili … vriskali smo, pravim … tudi jaz, glej. Jan … o Janmoj, Jane, Janjek!«

Kakor da bi z noÏem udaril, tako je planil krik iz njegovihust.

»Oãe … saj boste dobili na dan osemin‰estdeset vinarjev inpovrhu ‰e … «

Ali oãe ga je pogledal z oãmi, ki so bile vse zakrva vele.»Jan … «Videl sem vojaka, zelo ãokatega, pleãatega moÏa; poznalo

se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen sonca in burje invsega hudega. Morda je bil iz okolice, kmeãki sin. Kraj njegaje stopala postarna Ïenska z zgrbljenim, prstenim obrazom;tudi njena obleka, do pasu blatna, in pisana ruta na glavi jerazodevala kmetico.


107

»Zdaj pa je ãas, mati; vrnite se domov, pa zbogom!«Molãala je in je strmela nanj, kakor da ga vidi prvo in po-

slednjo uro. Z rute ji je lila deÏnica na obraz in na lase, ki sose sprijemali na ãelu.

»Vrnite se, mati, daleã vam je do doma … saj boste dobilina dan po osemin‰estdeset vinarjev … «

Njena ozka brada je vztrepetala pod zgrbljenimi ustnicamiin jaz nisem vedel, ãe je bila deÏnica ali ãe so bile solze, karje teklo brez nehanja preko velih lic ter kapalo na prsi … Vi-del sem jo ‰e enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastraÏiliograjo, branili so spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji,dolg ‰palir, mo‰ki, Ïenske, otroci. Preko prostranega dvori‰ãaje mar‰irala kolona … trop, trop, trop … Pisana ruta kmeticese je nenadoma vzdignila iznad ‰palirja — ko‰ãene, stare rokeso se s ãudno moãjo oklepale ograje, vzdignile so teló.

»Joj meni!… «Kolona je izginila za sivim poslopjem. —Kam greste, fantje, kam je va‰a pot?Starec me je pogledal z rdeãimi, od pritajenih solz razpa-

ljenimi oãmi in se mi je zasmejal v obraz.»Domovino branit, gospod, domovino branit!«

Sli‰al sem ob tistem ãasu govor debelega gospoda. Dolg go-vor je bil, meni pa se je zdelo, da sli‰im eno samo besedo:»Domovina, domovina, domovina … «

»Lepa na‰a domovina … ãast in blagor na‰e domovine …vse za domovino … kri do zadnje kaplje za domovino … naboj za domovino … «

Ko je nehal in je bil truden, sem vpra‰al soseda:


108

»Kdo je ta spo‰tljivi in debeli gospod?«Sosed se je zasmejal in je odgovoril:»Troje hi‰ ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domo-

vine; sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodomar‰irali!«

»Pa je rekel: vse za domovino!«—»Saj ni mislil svojega bogastva!«»Pa je rekel: kri za domovino!«—»Saj ni mislil svoje krvi … «

Pojdem in povpra‰am tiste, ki so mar‰irali skozi blato; tiste,ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce: »Kje je va‰a do-movina?«

Pa bodo odgovarjali po vrsti:»Lani je nem‰ka zemlja pila mojo kri, terjala moj davek;

letos pije in terja avstrijska zemlja; ãez leto dni morda bomsluÏil Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki ima-jo domovino in oblast. Od fabrike do fabrike, iz rudnika vrudnik, s polja v mesto, od deÏele do deÏele; in nikoli nevpra‰ajo: Kje je tvoja domovina? Vpra‰ajo le: Koliko je ‰evredno tvoje delo, koliko je ‰e v tvojih Ïilah krvi? In kadar niveã krvi, ukaÏejo: Pojdi! Pojdi in i‰ãi si domovine, poi‰ãi si jokraj ceste, v jarku! Ali kadar se jim zahoãe, mi obesijo tor-nister na hrbet in velevajo: Hiti, umri za na‰o domovino! Za-kaj njih je domovina in njih je oblast! Jaz sejem in Ïanjem,branim hi‰o in polje; ali ne setev ni moja ne Ïetev, ne hi‰a nepolje. Ti si vpra‰al, ti nam povej: kje je na‰a domovina?«

Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so mar‰irali po blatnicesti.

Stvar je v redu pa zapojmo:


109

»Lepa na‰a domovina … «

Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar sonam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomodobili povrnjeno in poplaãano s stoterimi obrestmi! Na‰a do-movina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najÏlaht-nej‰e krvi in najbolj‰ega Ïivljenja. Iz muke, trpljenja in su-Ïenjstva ne‰tetih milijonov bo vzrasla na‰a domovina: vsa talepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bo-do le ‰e grenak in grd spomin te gosposke domovine, na su-Ïenjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota ãlove‰-tvu, zasmeh pravici …

Drugaãno melodijo bo dobila pesem o »lepi na‰i domo-vini«! —


110

Ti‰ina

DruÏba je bila, od vseh strani z visoko mejo zastraÏena,sama vase in v svojo malost zamaknjena; otroci v otro‰-

kem vrtcu, pi‰ãanci v kurniku. Sonce je sijalo tako preãudeÏ-no, da je dala bolha velikansko senco; in kobilica je bilamastodont. Kdor jih gleda sedaj, resne, starikave, ãeljustave,imenitno stopicajoãe, kriãave in jokave pritlikavce, se mu zdi,da bere povesti Gulliverjeve.

Klepetanje klep na klep. Kolikor tesna je staja, vendar jekotov in kotiãkov brez ‰tevila; in vsak kot je zase globus. âlo-vek bi rekel, da gleda spako sveta, gleda utele‰en paradokson:vesoljnost v orehovi lupini, kajti vse do fermenta je bilo tampo kotih, niãesar ni manjkalo: ozka in ‰iroka politika, domaãenovice, razne stvari, drobiÏ in zgodbe za kratek ãas, na gro-bo izmi‰ljeni telegrami, civilizacija od fraka do irhastih hlaã,diletantizem in umetnost, obadva v vseh svojih pisanih obli-kah, ãlove‰ko znanje od analfabetskih poljan do jezuitskihvi‰av, zami‰ljena bogovernost, godrnjav skepticizem in vne-bovpijoãe framasonstvo, modrost od Platona do Brenceljna,ãednosti vse, kolikor si jih je Bog bil izmislil v svoji neskonãnidobrotljivosti, bratstvo brez kraja, popustljivost do samopo-niÏanja, blagodarnost do beraãenja, zvestoba do histerije,zaupljivost do naivnosti in ãisto zraven nezaupljivost do pa-ranoje, hudobnost vsa, kakor jo je bil v boleãini porodil ternato v svoji grenki pre‰ernosti legijonkrat razcepil satirik


111

satan sam, zakrknjena samopa‰nost, smehljajoãa hinav‰ãina,krivogleda zavidnost, hropeãe Ïivalstvo, tankoglasa pohot-nost, srameÏljivo izdajalstvo in na prste ‰tudirana mladinskapoezija. Vse do fermenta.

Nekoã, na primer, so se bili spoprijeli zaradi vpra‰anja,kako da je izreãi krvavo geslo: »Vse zbil!« Nekateri v kotu sokratkomalo zahtevali, da je treba govoriti, kakor je napisano:»Vse zbílj!« Drugi so ugovarjali; treba da je reãi: »Vse zbou!«Nekdo se je celo oglasil s svojo posebno modrostjo: »Vsezbiv!« To imenitno vpra‰anje ‰e nikakor ni bilo razre‰eno, koso naãeli Ïe drugo: ãe bi, na primer, pisali fonetiãno, ali naj bitedaj pisali »vse zbou«, ali »vse zbov«; oziroma »vse zbiv«, ali»vse zbiu«. Toliko, da ni pri‰lo do hudega tepeÏa; vpra‰anjesamo pa je obtiãalo tam, kjer tiãi dandana‰nji.

V drugem kotu so ob taistem ãasu onegavili mnogo vi‰jiproblem. âe je namreã gledali‰ka umetnost nujno potrebnaza blagor ãlove‰tva; in ãe je, ãemu da je. Na koncu je ostalosredi staje tisto, kar ostane ob re‰etanju vsakega kulturnegavpra‰anja: smrdeã kupãek hinav‰ãine. In iz kupãka, tega smr-deãega, zraste nov problem: kdo da ga je bil naredil.

Per‰pektiva je bila v tej druÏbi ob vso pravico in veljavo.Blizu ali daleã, veliko ali malo, vaÏno ali nevaÏno, teh pojmovni bilo. Ali pa vsaj merila ni bilo nikak‰nega. Potopila se jeladja, z njo tisoã in veã ljudi; to je bila vaÏna stvar. Zgodi seãasih, da ugleda ãlovek nenadoma svojo senco na zidu, spa-ãeno, silno in strahotno; prepla‰en zaokrene korak in senca‰e mu poniÏna in majhna smehlja ob stopalu. Zgodi se ãasih;v staji se je godilo zmerom. Dogodek, ki bi ga navaden ãlo-vek, takorekoã, ne o‰inil s kotom oãesa, je planil v druÏbostra‰en kakor volk med ovce, da se je beketaje strnila in raz-


112

begnila. Beketali so, dokler se niso utrujeni spogledali termolãe ustanovili, da niso pribeketali ni zrna soli. Navsezgo-daj so kriãali vsako jutro po senzaciji, kakor laãen otrok pomleku; in senzacija je pri‰la, ker je morala priti, visoka, ãrnain ko‰ãena, kakor Kamila med Slovence.

Kar je bilo v tej druÏbi zares in vselej vaÏno, je bila vaÏnostsama, vaÏnost kot taka. Karkoli je obsenãila, se je ogromnozavalilo pred oãi in na du‰e, da je sapa ledenela pred odprti-mi ‰obami. Tako se da razloÏiti ãudna prikazen, da se je izne-nada v brezdanjo noã zvrnila stvar, ‰e predno je bila dodo-brega obmeketana in da se je na njeno mesto kar nasilno,samovoljno in pljuskoma postavila druga. âe je imela vaÏ-nost ob tak‰nih svojih kapricah kak‰ne posebne razloge innaklepe, ne vem; meni in vam ostanejo skriti na vekomaj.

Primerilo se je mnogokdaj pod veãer, da je klepetanje utih-nilo. Pod Ïaltavo odejo vsakdanjosti se je vzdramil ãist spo-min na ãase, ki so bili, se je zgenila slutnja ãasov, ki bodo.Oglasila se je pesem, mehka in mila in Ïalostna, pa vsa pol-na zaupanja in vere. Globoko in stra‰no je bilo moãvirje, daje tolika lepota vzklila iz njega.

»Je pa davi slanca pala … «Mirnej‰a so lica, dihnil je bil nanje sijaj boÏje dobrot ljivo-

sti. Ena sama pesem, drobna kakor ‰ãinkovec, je lahkotnopremagala ogromnost nizkote, ãrno pezo boleãine, du‰eãotesnobo staje, vzdignila se vriskaje k nebesom. Iz mrtvih oãije pogledala du‰a, izkazala je, da je. —

Alarm!Klepetanje, prerekanje, gramatika, filozofija, umetnost,

Kamila, zaupljivost, ljubezen, nizkotnost, pesem, Ïivljenje,du‰a, niãesar veã. Ti‰ina tolika, da ni ãuti utripanja src. Edi-


113

no, kar je ‰e ostalo, je obãutek brezmejnega poniÏanja, neza-sli‰ane sme‰nosti, grenki, neznosni obãutek lastne malosti innemoãi.

Zdajle si najbrÏ kdo misli, da sem nameraval naãeti zgodo-vino »celice ‰t. 4«. Napisal pa sem le na hitro, kako je Ïivelslovenski narod vse do avgusta meseca leta 1914.


114

D’Annunzio

Vsak narod si izbere glasnika po svoji podobi in vrednosti.Ob tistem ãasu, ko se je bojna furija najsilneje razmah-

nila po zeleni Italiji, se je razlegalo tam in preko mej le enoime: Gabriele d’Annunzio. Kralj ni bil veã Vittorio Emanue-le; pesnik je bil kralj. Njegova beseda je bila beseda narodo-va, njegov glas je bil italijanske zemlje glas. NajÏlahtnej‰i sadje priãal o drevesu.

Pred mnogimi leti, ko je zaslovela slava d’Annunzia povsem prostranem svetu, sem ‰el, ‰tudent nebogljenec, in semsi kupil knjigo, ki je imela na ãelu tega pesnika ime. Prebralsem jo samo do polovice, in ‰e do tja s teÏavo in bridkostjo.To svojo Ïalost in ta svoj nemir sem skrival najbolj‰im to-vari‰em. Obãutil sem na dnu srca, obãutil strahoma, da Ga-briele d’Annunzio ni pesnik. Da zasluÏi morda obilega obãu-dovanja zaradi svoje besedne spretnosti, ali da ne zasluÏi ti-stega plaãila, ki je umetniku prvo in nadvse: da ne zasluÏi lju-bezni. Sodnik, ki dela zgodovino in veãnost, je srce. Brat moj,preberi d’Annunzijevo tragedijo, na japonski papir tiskano,sijajno vezano, spomni pa se koj nato na eno samo pesemPre‰ernovo; in spoznal bo‰, da imam prav.

MoÏa meri‰ najbolj praviãno po njegovem vedenju z de-kletom in z Ïeno. Tam se pokaÏe, koliko da je ãistosti v srcuin plemenitosti v du‰i. D’Annunzio je v debeli knjigi opljuvalÏensko, ki mu je z brezprimerno neÏnostjo svoje umetnosti


115

ovila venec krog ple‰e in ki je bila po du‰i in duhu, po lepotiin ãednosti tako visoko nad njim, da najvi‰ja glorija njegovani dosegla sijaja njenih belih rok. In vlaãuga je bil sam.

Umetnika ceni‰ brez skrbi po meri in vagi njegovega po-nosa. Kjer se priklanja srameÏljiva skromnost, tam je blizulaÏ; kjer se razmahuje glasen napuh, tam sta druÏici praznotain strahopetnost. Ko se je d’Annunzio peljal v Egipt, je dalbrzojavno po vsej vesoljnosti razglasiti, da je vzel s seboj pol-drug ducat pisanih kravat. Kadar napi‰e knjigo, oznani naplatnicah, katere in kak‰ne da misli ‰e napisati, zato da seljudje poboÏno pripravijo nanje. Prepriãan sem bil zmerom,da ima po Italiji in po vseh drugih deÏelah svoje pisarne; kerdrugaãe bi bilo izkljuãeno, da bi zvedeli zjutraj v Frankfurtuin zveãer v New Yorku, kak‰en verz da se je rodil snoãi d’An-nunziu v Nizzi. In tega verza bi Leopardi ‰e sebi ne bil po-vedal, nikar da bi ga razustil. Po mojem je stvar taka, da ãlo-vek, ki je evangelist svojega imena, ni umetnik.

Bodi mu! Kdor nikoli ni bil prazen, nikoli neãimrn, nikoligobezdav, ta naj vrÏe kamen nanj!

Zgodilo pa se je nekaj stra‰nega, da zastane pamet vsake-mu med nami, ki je kdaj veroval v ãlove‰tvo in v ãloveãan-stvo. Pesnik nepesnik, ki ga je velik narod vzdignil na svojerame, je oznanil svetu poezijo tatvine; in narod, ta veliki na-rod mu je ploskal.

V teh hudih ãasih se je pripetilo marsikaj, kar bo s ãistonovimi ãrkami zapisano v knjigo zgodovine. Razumljivo panam je bilo vse, napol Ïe odpustljivo. Ali za tisto stvar, ki seje pred vsega sveta strmeãimi oãmi razgalila v Italiji, za tistostvar zgodovina nima besede in je ne bo imela. Preberimohistorijo vse do kraja, prei‰ãimo svoje misli do zadnjih glo-


116

boãin: kje je bil, kje more biti narod, ki je ploskal tatu? Ah,morda le ni res, morda so se nam listi lagali!

Ker ãe bi to bilo res, tedaj bi bilo nadalje tudi res, da celnarod, velik narod Ïivi edinole od svoje preteklosti; da glojestebla in bilke na svojem lastnem grobu. In torej bi bilo res,da je Michelangelo samo ‰e »un soldo« in Leonardo blebetav»cicerone«. Toliko strahote pa noãeta ne zemlja, ne nebesa.

TeÏko mi je bilo to povedati, verjemite mi! Ali kje je zdajslovenska du‰a, ki bi ne trpela, ki bi ne iskala, kam da naj iz-lije svoj srd in svoj gnus! Tebe, prijatelj, tebe vpra‰am predvsemi drugimi: kaj pravi‰ zdaj ti, ki si opeval so‰ko dolino?Kako bo‰ zdaj ‰tel kriÏe in znamenja? Ne bo‰ jih pre‰tel, o, inne bo‰ se jim veã smehljal! Ker ni jih postavila mo‰ka ljube-zen z Brd in iz Trente; postavila jih je tatinska roka, opljuvalaso jih laÏniva usta.

Jaz sem hodil po onih krajih. Zvesti tovari‰ me je vodil poBrdih, pokazal mi je sonãno Furlanijo; in nadvse, nadvse:pokazal mi je ljudi, ki so tam. Poldrugo tisoãletje so branilisvojo ãast in svoje ime zoper barbare z juga — in zdaj? Zdajda naj bi ta sijajni narod sklonil svoja mo‰ka pleãa pod jaremsicilijanske kulture? Da naj bi bil zasuÏnjen, kakor so zasuÏ-njeni bene‰ki Slovenci? Vse je mogoãe na svetu, ali to ne smebiti mogoãe.

âlovek pa je star, izku‰en in pokvarjen; zato je bilo mo-goãe, da je pesnik opeval tatvino. Da je pesnik v imenu svo-jega naroda oznanil, da okrade narod. Sam Shakespeare bi sine izmislil tolike sramote; Ïivljenje je huj‰e.


117

Ni bilo v programu

Multatuli je napisal zgodbo o juna‰kem mornarju. Temujuna‰kemu mornarju so v bolni‰nici odÏagali nogo

nad kolenom. Sredstev niso imeli nikak‰nih, da bi mu olaj‰aliboleãine. Juna‰ki mornar pa je trpel brez solze in brez glasu;Ïulil je pipo med zobmi, gledal v strop in ni trenil. Nazadnjemu je zdravnik ‰ival stra‰no rano in ga je ob tej priliki na-rahlo zbodel. Tedaj je juna‰ki mornar izpustil pipo ter silnozarjul. Zdravnik se je zgrozil: »Za boÏjo voljo! Prej, ko smovam kost Ïagali, se niste zmenili, zdaj pa zaradi uboge ‰ivan-ke tako vpitje!« — »Tega zadnjega ni bilo v programu!« ga jezavrnil juna‰ki mornar.

Mnogokaj prenese ãlovek, mnogokaj razume in opraviãi,ali zmerom samo tisto, kar je v programu. Meni bi bilo nes-konãno zoprno, ãe bi mi kdo obljubil Lajovãevo pesem, pa bimi zagodel dunajski valãek. Prav tako odveã pa bi mi bila tudiLajovãeva pesem, ãe bi bil godec mojim nogam obljubil po-skoãnico. Program je kakor notarska pogodba, javna listina,ki se je ne sme preurejati, se je ne sme prekr‰iti in ji tudi niãe-sar ne dodajati.

âe berem, da je na juÏnem ali na severnem boji‰ãu, v kav-ka‰kih gorah ali na flamandskih niÏavah storilo juna‰ko smrttoliko in toliko tisoãev mladih moÏ, se mi zdi to ãisto v redu.Je v programu, je bilo razloãno in oãitno plakatirano. Ali ãe


118

berem, da so se v tej ali oni krãmi stepli pijanci in da je edendobil noÏ med rebra, se mi to ne zdi v redu, ker ni bilo pra-vilno naznanjeno.

Ob ãasu rusko-japonske vojne je Olaf Gulbransson narisalBoga oãeta. Sedi na svojem nebe‰kem prestolu, dolgo tur‰kopipo drÏi v ustih in dela bilanco. Na svoje stare, zgrbljeneprste na‰teva: »Zdaj imamo za enkrat … San Francisco …Messino … « Ni pri‰el daleã z na‰tevanjem, ko se prikaÏe iz-pod belih oblakov sam car Nikolaj. PrikaÏe se, iztegne ko-‰ãeno roko in pravi: »Kaj bo‰ s takimi bagatelami, ki niti vprogramu niso bile! Jaz imam za enkrat … Liaojang … Muk-den … ·aho … in ‰e Ki‰injev povrhu!« Bog oãe nagne glavo inmolãi premagan.

Ogromne ‰tevilke sem bral, ne da bi se mi v srcu zgenilokaj posebno soãutja in straha. Tako pravijo, na primer, da jepod samim Przemyslom izkrvavelo Ïe okroglo petdeset tisoãljudi. Bagatela! To je bilo v programu. Oko se komaj ustavi obrdeãi brzojavki ter i‰ãe hladno dalje. Tam ob Iseri jih je oble-Ïalo najmanj trikrat toliko. Tudi druge reke … Aisna … Mar-na … Visla … Sava … Drina … tudi te so moãno narasle. Inbodo ‰e, kakor je zapisano v programu. Vse to nas ne vzne-mirja, nas modrih in praviãnih ljudi. âe bi bilo pravilno na-znanjeno, da pojde ob doloãeni uri vesoljnost v niã, bi si ku-pili vstopnico, kakor za vsako drugo opereto in bi naslednjejutro z zanimanjem brali, kdo da se je ponesreãil ob tej po-sebni priliki. Samo pravilno naznanjeno mora biti; to je edi-ni pogoj za na‰e juna‰tvo in za na‰ du‰evni mir.

Veselo in jasno se izprehaja pogled po dolgih kolonah ‰te-vilk, kakor da roma preko gredic rdeãih nageljnov. Stoj! Oko


119

se omraãi, srce se vzdrami, zavpije od bolesti. V abru‰kih hri-bih je poginilo deset tisoã ljudi. Deset tisoã bujnih Ïivljenj jeugasnilo, kakor da bi sveão upihnil. To je grozota, da se jemahoma prevalila ãrna bolest preko vesoljne zemlje. Kajtiabru‰ki hribi niso bili v programu. Da je tistih deset tisoã po-ginilo kje na Poljskem ali v Argonih, bi se malokdo zmenilzanje, bi bili ‰tevilke med ‰tevilkami. Tako pa zadeva ni bilapravilno naznanjena in zatorej ni v redu. âloveka naravnostjezi; nerodno mu je, kakor da bi sredi velike srednjeve‰ke tra-gedije ãrno obleãeni reÏiser izgre‰il pot za kulisami ter se ne-nadoma, dolg in suh, prikazal na odru med imenitno kriãeãi-mi vitezi. Ne tem vitezom, ne gledalcem in tudi reÏiserju sa-memu bi ne bilo prav. Vsi bi imeli sitni obãutek, da se je zgo-dilo nekaj nepotrebnega, nekaj, kar je odveã. In hkrati biimeli vsi ‰e neprijetnej‰i obãutek, da so na nekak‰en naãintudi sami zakrivili tisto nepotrebnost, Ïe zato, ker so je bilisodeleÏni. Videl sem nekoga, da je zaluãil ãasopis ob tla, koje bral o abru‰kem potresu. Tudi on je ugledal ãrnega reÏiser-ja med vitezi ter se je razsrdil nanj in nase.

V programu je bilo zapisano, da je ãlovek za nekaj ãasaodstavil poleg upnikov ‰e Boga in naturo. Po vsej pravici tegaprograma bi morala Bog in natura stati v kotu in ãakati, da seveliãanstvo ãlovek naveliãa svojega kraljevanja. Nenadoma,naskrivaj se je vzdignila silna roka iz noãi; oãi so iznad zvezdpogledale na dlan, so tam ugledale pra‰ek, ki se mu pravi de-set tisoã ljudi, in usta so ga odpihnila. Tako ravnanje ni bilov programu.

Z velikimi ãrkami je bila na plakatu naznanjena draginja.âlovek jo je pozdravil kakor gosta, ki ni posebno v‰eãen, ki pa


120

je vendarle spodobno oddal svojo vizitko. Stvar je bila torejv redu in nihãe se ni branil filigranskega kruha. Nikakor pani bilo v redu, da zanala‰ã in prav v teh ãasih odtrgavajouredni‰tva pisateljem stara predplaãila.


121

»Ministerialna komisija«

Prejel sem povabilo od C. kr. deÏelne vlade, da naj se dné14. marca ob desetih dopoldne oglasim »v svrho zasli-

‰anja pri ministerialni komisiji«. Povabilo ni povedalo, kdo jeta skrivnostna komisija in kaj da hoãe od mene. Slutil pa sem,da ima opraviti z nesreão tistih ljudi, ki so po nedolÏnemtrpeli, ter s teÏkimi grehi beriãev, denunciantov in ministrov.Zato sem ‰el tja natanko ob doloãeni uri.

Tam sem Ïe ugledal profesorja, publicista, uãitelja, umet-nika — ugledal sem jih na hodniku, kjer so vdano sloneli obzidu, dihali váse zatohlo soparico (kajti za poslopje c. kr. vla-de je premoga v obilici) ter ãakali. âakali ãetrt ure, ‰e ãetrt, ‰etretjo ãetrt. Meni pa se je mahoma zazdelo, da so biv‰i ob-toÏenci zdaj toÏitelji in da bi sodniku ne bilo ãisto prav, ãe bimoral ãakati na obtoÏenca tri ãetrti ure, zato ker ta obtoÏe-nec ‰e ni zajtrkoval. Tako sem vzel klobuk in suknjo ter sem‰el po svojih potih.

Da pa »ministerialna komisija« ne izgubi svojega deleÏa,povém v par besedah, kako in kaj je bilo z menoj v tistih ãa-sih, ko je bil pes na cesti svoboden, ãlovek v svoji kamrici ne.

Neko prismojeno babi‰ãe — doma je tam kje nad Vrhniko— me je dne 9. avgusta l. 1914. ovadilo, da sem bil baje zinilprijazno besedo o Srbih. To besedo da sem bil zinil v ãigavolice? Dvema popotnima rokodelskima pomoãnikoma, ki stabila priromala po cesarski cesti iz Logatca. Kdor me pozná, vé


122

dobro, da o politiki sploh najraj‰i govorim s popotnimi roko-delskimi pomoãniki. Ob tej ovadbi je bila Ïenska paã nedolÏ-na; krivda pade edinole na tiste hudodelce, ki so po vsej ubo-gi slovenski deÏeli razpo‰iljali navodila za vohunstvo in ova-du‰tvo.

Îe drugi dan po ovadbi so me na Vrhniki aretirali. Îandarje bil spodoben ãlovek, nobene besede nimam zoper njega.Nekak‰ni dve uri sem ostal v zaporu, nato so me poklicali ksodniku. Ta sodnik je bil pameten moÏ. Po kratkem zasli‰e-vanju se je izrazil, da stvar ne more imeti hudih posledic;poslal me je domov. In ta pametni moÏ se je zmotil.

Dne 23. avgusta 1914 se prikaÏeta pri meni dva detektiva,dva ãedna gospoda, ter me povabita s seboj h gospodu nad-komisarju doktorju Skublu. Prekrasno jutro je bilo! Poletjebrez primere!

Gospod nadkomisar doktor Skubl je prijazen in evropejskimoÏ. Zasli‰eval me je precèj nakratko ter je nazadnje rekel,da stvar nikakor ne more imeti hudih posledic. Tudi ta prijaz-ni in evropejski moÏ se je bil hudo zmotil.

·e tisti dan sem se napotil v spremstvu detektiva v Mari-anum, kjer je takrat imelo svoje domovanje divizijsko sodi-‰ãe. Tam me Ïiv krst niti pogledal ni, temveã kar tako so meposlali na Grad.

Kako je bilo tam, sporoãim natanko in ob‰irno pozneje,slovenski mladini v pouk. Vse trpljenje, ves srd, ves sramot-ni obãutek poniÏanja, vsa telesna muka in izmuãenost —bodi vse, kjer je bilo! TolaÏba edina in velika mi je bila naGradu, da sem preÏivel poldrugi mesec v tako sijajni druÏbi,kakor ‰e nikoli v svojem Ïivljenju.


123

Dné 9. oktobra 1914 je bil te krivice konec; madeÏ je ostal,pa ne na meni.

·e enkrat: te vrstice sem napisal za »ministerialno komisi-jo« in komaj napol za svoje prijatelje. Za vas, prijatelji, bompisal pozneje, bom pisal, kadar bo tisti cas, ki vérujem vanj.

Ako si »ministerialna komisija« zares Ïeli mojih pojas-njenj, podatkov in pritoÏb, naj si kupi to ‰tevilko »Jugoslova-na«. Stane dvajset vinarjev.

V Ljubljani, 14. marca 1918.


124

Slovenska kultura, vojna in delavstvo

Prijatelji!V prvem ãasu te stra‰ne brezkonãne vojne jih je bilo

paã le malo med nami, ki niso bili v strahu za usodo, za bo-doãnost na‰ega ‰ibkega slovenskega naroda. Bali smo se, daga ta silna nevihta zlomi enkrat za vselej, da ga nezaceljivoudari gospodarsko, telesno in du‰evno. Vzrokov dovolj inpreveã smo imeli za to bojazen! Saj smo si lahko mislili, da lekulturno najvi‰ji, gospodarsko najmoãnej‰i, politiãno svo-bodni narodi morejo sãasoma docela preboleti nezasli‰anegrozote, ki jih prena‰a zdaj ves vesoljni svet. Na‰ slovenskinarod pa je gospodarsko slab, od tujega kapitala brezobzir-no izkori‰ãan; svojo kulturo si je ‰ele v zadnjih desetletjihustvaril iz svoje lastne moãi, z lastnim, brezprimernim tru-dom, preko tisoã zaprek, ki so mu jih stavili tujci, njegovi kri-viãni gospodarji; ker na‰ slovenski narod vsled svoje malo‰te-vilnosti in gospodarske odvisnosti nikoli ni bil politiãno svo-boden. Njegovi gospodarji so vedeli, da je izvrsten delavec,da je dragocen suÏenj, zato so ga na vsak naãin, zdaj z be-ra‰ko milo‰ãino, zdaj z grobim nasiljem, hoteli ohraniti v su-Ïenjstvu. In suÏenj ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, kose bo ozrl okrog sebe, ko se bo zavedel sramote hlapãevstva,se bo z vso silo sku‰al otresti te sramote. Kadar bi si osvobodildu‰o, bi napel vse moãi, da se odre‰i tudi telesnih okov. In


125

gospodar tega ni dovolil, ne dovoli tega tudi ne dandana‰nji,ko je du‰a naroda-suÏnja Ïe osvobojena in ponosna.

Vse to smo ob zaãetku vojne prav dobro vedeli in ãutili, odtod na‰ strah za bodoãnost. A vzrokov za strah je bilo ‰emnogo veã!

Najlep‰i, najbolj‰i sinovi naroda so ‰li v smrt in v jetni‰tvo,njih matere, njih oãete in brate so metali v jeãe, zato ker sojokali za temi sinovi, zato ker so se upirali suÏenjstvu in kri-vici, zato ker so umirali od vsega hudega! ·e veãje zlo je po-rodilo na‰o bolest in na‰o bojazen: bali smo se, da nam usah-ne neÏni cvet na drevesu naroda, da nam propade na‰a mla-dina! Îe pred vojno je bilo ‰olstvo na Slovenskem slab‰e kotslabo; skopu‰ko in oderu‰ko nam ga je bil odmeril gospodar.Zdaj med vojno pa se o kakem pametno urejenem ‰olstvusploh ne da govoriti. In tako je bila na‰a bojazen ãisto upra-viãena, da bodo otroci posuroveli na cesti in na gmajni, da sebodo ponevedoma navzeli duha krvi in nasilja, da otrok, ki vzatohli ‰olski sobi zaspi od oslabelosti in gladu, ne bo nikoliveã sposoben za svetlo Ïivljenje; in da nam tako pojde v niãin v razsulo temelj na‰e narodne bodoãnosti, mladina.

Kljub tehtnim vzrokom se je pokazalo, da je bil niãev inprazen na‰ globoki strah! Nikoli prej kot tekom te vojne se nitako ‰iroko razmahnila, tako visoko vzdignila kulturna silana‰ega naroda! Primerjajmo, kak‰no je bilo slovensko ãaso-pisje pred vojno in kak‰no je zdaj! Prej surovost ob surovosti,psovka ob psovki, gnusno osebno blatenje, laÏ in natolcevan-je — vse to je minilo v tistem hipu, ko je narod spoznal ne-varnost za svoje Ïivljenje, za svoj dom, za svojo prihodnost.Celo ovce se strnejo v nevarnosti, otroci se stisnejo drug kdrugemu, pa bi si odrasli mo‰ki ne segli v roko!


126

Niã ne precenjujem pomena ãasopisja. Iz njega zajemajo‰iroke mase ljudstva svojo kulturno in politiãno naobrazbo,ãasopisje je dobro merilo za du‰evno in miselno vi‰ino, nakatero se je narod povzpel. âe je ãasopisje umstveno visoko,politiãno dostojno, je to dokaz, da je narod, iz katerega je toãasopisje vzraslo in kateremu je namenjeno, umstveno inpolitiãno zrel. Kajti znano je, da iz kamna ne raste p‰enica. Inv teh zadnjih par letih se je slovensko ãasopisje tako sijajnopovzdignilo, da se brez strahu meri s ãasopisjem starih kul-turnih narodov ter da je po‰ten in vreden zaupnik svojeganaroda. Ena sama Ïalostna izjema je, o tej pa raj‰i molãim.

Tudi na mnogih drugih poljih je slovenski narod dokazal,da je vreden svobodnega Ïivljenja in sreãne prihodnosti. Pravzdaj, v teh teÏkih, grenkih ãasih je slovenska umetnost seg-la v ljudstvo bolj na ‰iroko, bolj globoko nego kdaj poprej.Lani so na‰i umetniki priredili razstavo svojih del, eno naj-lep‰ih, kar jih je kdaj videla Ljubljana. In kaj se je pokazalo obtej priliki? Obiskovalcev je bilo toliko, kakor najbrÏ v nobe-ni prej‰njih razstav; in pokupili so umetnin toliko, kolikorãisto gotovo ne v nobeni prej‰nji. Kaj pomeni to? Marsikdoje rekel: »Denar je med ljudmi, pa si privo‰ãijo take baha-rije!« Morda je senca, le senca resnice na tej trditvi. Po mo-jih mislih pa je vzrok mnogo globlji, za narod mnogo ãast-nej‰i! — V teh ãasih nasilja, poniÏanja in krivice, v teh ãasihkrvi, solzá in gladu se je narod in v njem vsak posameznikbridko zavedel svojega suÏenjstva; zavedel se je narod sra-mote svojega poniÏanja, zavedel se je posameznik svojegagolega bera‰tva, svoje odvisnosti od tujca. In vsakemu medvsemi je srce zakoprnelo po re‰itvi iz te mlake in gnilobe,


127

roke so hrepeneãe segale po neãem vi‰jem, po svetlobi, do-broti, lepoti.

Zdi se mi, da ni ãisto pogre‰ena ta moja misel, saj jo izpri-ãujejo ‰e mnogotera druga dejstva. Na‰i fantje kliãejo s frontepo knjigah, po dobrih knjigah! Kako je bilo prej, ‰e prav maloprej? V kmeti‰kih in delavskih rokah je bila knjiga precej red-ka stvar. Na‰i ljudje so brali ãasopise, vsakdo ponavadi le gla-silo svoje stranke; in poleg tega so brali kveãjemu ‰e poljud-no pisane politiãne bro‰ure. Za lepo knjiÏevnost in za resnoznanstvenost so se zanimali le ‰tudentje in ‰tudentovke terz njimi prav tenka plast inteligence. Slovenski pesnik in slo-venski pisatelj sta bila veliki veãini svojega naroda napol alidocela tuja. Zdaj je drugaãe! Slovensko ljudstvo kupuje kn-jige, tudi ãe za drag denar. Prej so pisatelji poniÏno iskali za-loÏnikov, zdaj zaloÏniki uljudno i‰ãejo pisateljev. Slovenskaknjiga je pri‰la med slovensko ljudstvo, ni se bahavo poniÏalak njemu, temveã ljudstvo se je povzdignilo k nji. Niã veã nipotreba, da bi pisatelju dobrohotno svetovali, naj se ponik-ne, naj pi‰e za takoimenovani »preprosti narod«. Tegabajeslovnega »preprostega naroda« namreã ni veã! Preveã jeprenesel, preveã je pretrpel, preveã izkusil na‰ ubogi narod,da bi mu bilo treba zvi‰ka doli deliti ‰e prav posebnih nau-kov! Najbolj‰i uãitelj je trpljenje, najbolj‰a uãiteljica je bolest.Narod je v svoji nesreãi zavedel se najvi‰jega, kar ima, svoje-ga najveãjega bogastva, svoje kulture. Ta zavest ga bo re‰ilaiz vseh teÏav in bridkosti, iz vseh zmot in zablod. Kdor je sebisamemu zvest, temu je zvest tudi Bog — in Ïivljenje mu jedano!

Dano je Ïivljenje na‰emu narodu-proletarcu, nihãe veã muga ne more vzeti! Saj si je s svojim delom, s svojim umom in


128

srcem zasluÏil sonãno Ïivljenje, ta narod kmetov in delavcev,ta narod suÏnjev, ki ne mara veã biti narod suÏnjev!

âe je kje bil delavec suÏenj, je bil v na‰ih slovenskih krajihdvakrat suÏenj! Drugod so mu izrabljali roke in glavo, pri nasso mu povrhu tega ‰e vzeli ponos, odrekli mu du‰o in odre-zali jezik. Za tujega kapitalista in uradnika je bil slovenskidelavec Ïival, ki mora molãati, zato ker ne zna govoriti »poãlove‰ko«. S ãeznaturnim naporom, s poÏrtvovalnostjo brezprimere so posamezniki — malo jih je bilo! — vzdramili tona‰e delavstvo k vi‰jemu kulturnemu Ïivljenju, so mu s po-moãjo organizacije po dolgih bojih pripomogli do kosa bolj-‰ega kruha, so se hkrati trudili, da bi mu dali potrebne du-‰evne hrane. V tej zadnji stvari pa je zmanjkalo moãi, jezmanjkalo delavcev. Malo ‰tevilce onih, ki so se trudili za kul-turno izobrazbo delavcev, so bili poveãini samouki, delavci,ki so sami v svojem bridkem in teÏkem dnevnem Ïivljenjuobãutili potrebo po vi‰ji izobrazbi, po vpogledu v ‰ir‰a obzor-ja. Delali so, kolikor so paã mogli delati, toda postavili so te-melj za delo onih, ki bodo delali in gradili za njimi. Za deloonih, katerih velika in sveta dolÏnost je, da maso na‰ega slo-venskega ljudstva privedejo k najvi‰ji du‰evni zavesti, pri-vedejo v svetovno kulturo. To pa je dolÏnost slovenske inteli-gence. Tej dolÏnosti se ne more in ne sme izogniti, ker dru-gaãe svojega lastnega naroda ne bi bila vredna in bi se izloãilaiz njega. Obenem, ko prevzame to dolÏnost, prevzame patudi silno odgovornost. Brez vsakega pomisleka lahko govo-rim ãloveku, ki je izobraÏen dvomljivec, ki je Ïe zdavnaj bilspoznal zmote in zablode razuma ãlove‰kega. TeÏe pa je go-voriti in pisati delavcu, ki ne pozna laÏi in dvoumnosti, kinatanko veruje, kar sli‰i in bere. TeÏko in trdo nalogo si bo


129

dala slovenska inteligenca, da maso na‰ega ljudstva, pred-vsem na‰e delavstvo, pripravi za tiste boje, ki ãakajo na‰ na-rod. Treba bo, da s predavanji, s ãasopisjem, z bro‰urami inknjigami stopi med ljudstvo, spoji se z njim, vrne se k njemu,kakor je bila iz njega vzrasla. Treba je, da pove delavcu, karmu je bilo od nemile usode prikraj‰ano. Treba je najbolj, daga vzdrami in mu pove: »Enakopraven brat si v druÏini!« In‰e bo potreba, da mu da ponosa in samozavesti, tako da boãutil v sebi: »Na meni, na mojih pleãih, na pleãih delavca-proletarca, sloni bodoãnost slovenskega naroda, naroda-pro-letarca!« — — âe na‰a inteligenca te svoje svete in nujnedolÏnosti ne izpolni kmalu in korenito, potem ne zasluÏi, dase imenuje inteligenca in posebej ‰e slovenska! —

Nekaj pa je, kar mi je prav posebno pri srcu in kar sem bilÏe omenil. To je usoda na‰e mladine — hkrati usoda na‰e na-rodne prihodnosti. ·ol je malo, kar jih je, so prenapolnjene;uãiteljev skoraj ni, uãiteljice so z delom preobloÏene. Ali vseto je ‰ele manj‰i del nesreãe. Da ‰olske izobrazbe nimajo za-dostne, je hudo. Toda ‰e huj‰e je, da na‰i otroci stradajo, dapolagoma pe‰ajo od gladu. Zadnjiã sem ‰el mimo ‰ole na Le-dinah, in tam sem videl obrazke, splahnele, zvodenele obraz-ke, da sem se obrnil stran, od sramu in bolesti. Mislil sem siv svojem srcu: »Moj Bog, to bodi na‰a bodoãnost!« …

In vendar ni vse upanje izgubljeno! Matere-delavke sona‰a bodoãnost! Poznam tako mater: svojo srãno kri bi dala,da re‰i otroku Ïivljenje! Dokler imamo take slovenske mate-re, se nam niãesar ni treba bati!

Ali velika in vaÏna narodna dolÏnost pripade tudi temtrpeãim materam-delavkam. Îe otroku, ki ga pestuje, naj do-pove, zakaj ni dobil mleka; otroku, ki je bil Ïe shodil, naj do-


130

pove, zakaj nima belega kruha; otroku, ki je napol odrasel,naj dopove, odkod vsa ta nezasli‰ana krivica, ki jo moramotrpeti; in ko bo otrok dorasel, naj mu pove natanko in po vr-sti, kaj je bilo in kaj mora biti! — âe bo vsaka mati storila tosvojo sveto dolÏno‰t, nam ostane temelj naroda nedotaknjen,na‰a mladina, tisti temelj, na katerem bomo gradili naprej. —

Jaz zaupam v to delo, zaupam v delo vseh. In obenem trd-no in zvesto zaupam v uspe‰nost tega dela, zaupam v bo-doãnost svojega slovenskega naroda. Za slovo, prijatelji, vamreãem besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moã in zma-ga in odre‰enje! —


131

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-109-6

Documents

Lepa nasa domovina - Cloverleaf-mall · 2012. 10. 17. · LEPA NA·A DOMOVINA BESeDA 6 vrsti v Latermanovem drevoredu; ljudstvo bo vedelo o va‰em praviãnem koncu prav toliko, kolikor