Lela ACEVSKA 1, Nikol~e ACEVSKI 2 - mnd-bitola.mk 5-6/08 Lela Acevska.pdf · ... (prirodni, tehni~ki i ... spec. pri fakultetot po Farmacija 2 Doc. d-r po tehni~ki nauki pri Tehni~ki

Prilozi (Contributions) III, 2005, 05-06 87

УДК 614.777:613.31

Lela ACEVSKA1, Nikol~e ACEVSKI2

КВАЛИТЕТ И ЗДРАВСТВЕНА БЕЗБЕДНОСТ НА ВОДАТА ЗА

ПИЕЊЕ 1. Вовед odata e osnovna i neophodna materija za nastanokot, odrù-vaweto i razvojot na ìvotot na na{ata planeta. Organizmot na vozrasen ~ovek sodrì 70 % voda, a dnevnite potrebi se oko-

lu 2 - 2,5 l od koi kako te~nosti se vnesuvaat okolu 1 - 1,2 l, so hranata okolu 1 l i od oksidativnite procesi na metabolizmot okolu 0,2 - 0,3 l. Vodata se izla~uva dnevno vo slednite koli~ini: preku bubrezite (urinata) okolu 1,2 - 1,5 l, preku koàta okolu 0,5 l, preku belite dro-bovi 0,5 i feces 0,1 l. Pri vr{ewe na fizi~ka aktivnost vo zavisnost od teìnata na rabotata i mikroklimatskite uslovi preku belite drobovi, a osobeno preku koàta moàt da se izla~at golemi koli~i-ni voda, koi za da se nadomestat treba da se vnesat peroralno vo koli-~ini do 10 l na den, vo ekstremni slu~aevi i pove}e.

Bidej}i vodata za ~ovekot zna~i edinstven ìvot mora da pose-duva dobri higienski svojstva i da gi poseduva site elementi na zdrav-stvena bezbednost. Bezbedna i zdravstveno ispravna voda vo dovolni koli~ini obezbedena na potro{uva~ite gi podobruva uslovite za ì-vot, ja podignuva na povisoko nivo zdravstvenata kultura i ja unapre-duva ìvotnata sredina vo celost. Vo vonredni priliki (prirodni, tehni~ki i voenosocijalni katastrofi) ulogata na vodata e u{te pogolema. Vo idnina se predviduva vodewe na vojni za voda za piewe,

1 Dipl. tehnolog, spec. pri fakultetot po Farmacija 2 Doc. d-r po tehni~ki nauki pri Tehni~ki fakultet-Bitola

V

Lela Acevska, Nikol~e Acevski

88 Prilozi (Contributions) III, 2005, 05-06

bidej}i od vkupnata koli~ina na voda na na{ata planeta koja se proce-nuva na okolu 1460 milioni km

3 samo 0,0001% e voda za piewe. 1.1 Хигиенско-епидемиолошко значење на водата за

пиење Kriteriumite na Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) za

higiensko vodosnabduvawe se:

• Zdravstvena ispravnost na vodata za piewe (safety)

• Snabdenost so dovolni koli~ini ispravna voda (adequacy)

• Udobnost vo koristeweto (convenience)

• Neprekinatost vo vodosnabduvaweto (continuity)

Naj~esti bolesti koi se prenesuvaat preku voda predizvikani od mikroorganizmi (hidri~ni epidemii) se:

• Water-borne diseases, bolesti koi se javuvaat so konzumirawe na voda koja e zarazena so fekalii ili urina od bolen, bacilo-nositel, glodari i doma{ni ìvotni. Naj~esti bolesti od ovaa grupa se: stoma~en tifus, dizenterija, gastroenterokolitis, hepatit. Se spre~uvaat so dobro vodosnabduvawe.

• Water-associated diseases, bolesti koi se dobivaat pri kontakt na sluznicata ili koàta na ~ovekot so neispravna voda. Vo ovaa grupa bolesti spa|aat: {istosomijata i leprospiroza.

• Water-related diseases, bolesti koi se {irat so ubod od insekt prenositel.

• Bolesti koi se {irat so „ne~isti race“, (fekalno-oralen pat) ili direct fecal-oral transmission. Se javuvaat vo siroma{nite zemji kade ima nedostatok od voda i neprosvetenost na naselenieto. Naj~esto se javuvaat kaj zemjite vo razvoj kako crevni, o~ni i ko`ni bolesti.

Nezaraznite bolesti vo vrska so vodata za piewe se javuvaat

zaradi prirodniot sostav na vodata (bio-geohemiski endemii), vi{ok ili nedostatok na nekoj element neophoden za organizmot i se javuvaat vo endemska forma (endemska gu{avost, endemska fluoroza, zaben ka-ries i drugo) i nezarazni bolesti predizvikani od hemisko-toksi~no zagaduvawe na vodata po poteklo od industrijata, zemjodelieto ili

Kvalitet i zdravstvena bezbednost na vodata za piewe


biolo{ki (kancerogeni, mutageni, embriotoksi~ni) i drugi efekti. Vodata za piewe od zakonski aspekt i od aspekt na zemawe primeroci za labaratoriski ispituvawa se vbrojuva vo ìvotni namirnici (hra-na).

Kvalitetot i zdravstvenata bezbednost na vodata za piewe se ocenuva spored slednive svojstva (parametri):

• Organolepti~ki svojstva (svojstva koi se opredeluvaat so setilata) boja, matnost, miris, vkus i kiselost.

• Mikrobiolo{ki svojstva odnosno parametri

• Biolo{ki parametri

• Fizi~ko-hemiski svojstva odnosno parametri

• Hemiski kvaliteti (organski i neorganski materii)

• Radiolo{ki kvaliteti

• Pro~istuvawe i dezinfekcija na vodata za piewe Za sekoj poedine~en parametar od navedenite grupi postojat

normativi za maksimalno dozvoleni koncentracii (MDK). Vodata da bide prifatena kako zdravstveno ispravna neophodno e labarato-riskite naodi od site parametri da bidat vo dozvolenite granici na MDK i da odgovara na vaè~kite propisi za kvalitet i zdravstvena ispravnost na vodata za piewe. Vo Republika Makedonija se prime-nuva Pravilnikot za bezbednost na vodata za piewe Sl. vesnik br. 57/2004, vrz osnova na Zakonot za bezbednost na hranata i na pro-izvodite i materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata Sl.vesnik br. 54/2002.

Spored ovaj Pravilnikot pokraj toa {to se regulira bezbed-nosta na vodata za piewe kako javno vodosnabduvawe, se propi{ani i normativi za kvalitetot na voda vo {i{e (pakuvana voda) i vo von-redni uslovi. Prirodna voda vo orginalna ambalaà (voda vo {i{e) e voda so izvonredni prirodni, fizi~ko-hemiski, mikrobiolo{ki i radiolo{ki osobini koja poteknuva od higiensko kaptiran izvor obezbeden so sanitarno za{titna zona. Vodata se polni vo sterilna ambalaà, bez prethodno pro~istuvawe i dezinfekcija so isklu~ok na dezinfekcija od radijacija. Spored gore navedeniot Pravilnik vonredna sostojba e sostojba posle elementarna nezgoda ili druga nesre}a ili posle ascedentno zagaduvawe na izvorot ili vodovodot koe go proglasuva nadleèn organ i organizacija koga moè da se pri-menuvaat normi za voda za piewe vo vonredni priliki.



2. Основни параметри кои го определуваат квалитетот и здравствената безбедност на водата за пиење

2.1 Микробиолошки квалитети Mikrobiolo{kiot pregled na vodata ima za cel:

• Da se utvrdi dali vodata e zagadena so fekalii ili ne

• Da se utvrdi kolku e za{titen vodovodot od bakterisko zagadu-vawe

• Da se uvidi efikasnosta na pro~istuvaweto na vodata 2.1.1 Основен микробиолошки преглед на водата Standarden metod so pomo{ na pove}e epruveti za fermen-

tacija na vkupni koliformni bakterii (VK) vo 100 ml voda. So ovoj pregled treba da se utvrdi prisustvoto ili otsustvoto

na koliformni bakterii vo primerokot, a potoa da se utvrdi najverojatniot broj (MPN) – Most Probably Number vo 100 ml so po-mo{ na specijalni tablici po Swaroop. Kolimetrijata se odviva vo tri fazi: prethoden, potvrden i zavr{en pregled.

Standarden metod so membran filter za vkupni koliformni bakterii (VK) vo 100 ml voda za piewe.

Ovoj metod se izveduva vo 2 fazi: potvrden i zavr{en pregled. Prednosta na membran tehnikata e koncentrirawe na mal broj bak-terii od golema koli~ina voda i dava (TN) - Total number na vkupni koliformni bakterii vo 100 ml voda za piewe.

• Koliformni bakterii od fekalno poteklo vo 100 ml voda za piewe (FK)

Standarden metod. So ovoj bakteriolo{ki pregled se vr{i

diferencirawe na Eshericia coli od drugite koliformni bakterii. Ovoj test e nare~en Ejkmanov test i se izveduva na temperatura od 44 0C, od 24 do 48 ~asa inkubacija na Mak Konki bujon. Opredeluvaweto na MPN e isto kako koga opredeluvame najverojaten broj na vkupni koli-formni bakterii i se narekuva MPN indeks.



Standarden metod so membran filter za koliformni bakte-rii od fekalno poteklo (FK) vo 100 ml voda.

Dokaùvawe na E. colli vo 100 ml so ovaa tehnika se vr{i na diferencijalna podloga (Mak Konki agar) 24 ~asa na temperatura od 44 0C.

• Vkupen broj aerobni mezofilni bakterii vo 1 ml voda

Utvrduvaweto na ovoj broj ima zna~ewe vrz kontrolata na tehnolo{kiot proces na pro~istuvawe na vodata (sedimentacija, fil-tracija, hlorirawe, ozonirawe i dr.). Broeweto se izrazuva kako broj na site aerobni mezofilni bakterii vo 1 ml voda za piewe inkubirani na hranliv agar na 37 0C, 48 ~asa. Pro~istena i dezinficirana voda moè da sodrì do 10 kolonii.

• Streptokoki od fekalno poteklo (FS)

Fekalnite streptokoki (Enterococcus durans, Enterococcus faecium) ìveat vo crevniot trakt na ìvotnite i ~ovekot.

Opredeluvawe na TN za streptokoki od fekalno poteklo so membran filter vo 100 ml voda.

Potvrden pregled-profiltrirana voda se zasejuva vrz teluri-ten agar-crni kolonii.

Zavr{en pregled-biohemiska serija. Enterokoki zaedno so E.

colli ili sulfido-reducira~ki klostridi ukaùvaat na prisustvo na sveò fekalno zagaduvawe.

• Sulfidoreducira~ki klostridi (SRK) Clostridium perfingers i drugite SRK najdeni bez koliformni bakterii ukaùvaat na postaro fekalno zagaduvawe.

2.1.2 Специјални микробиолошки испитувања на водата за

пиење Periodi~en mikrobiolo{ki pregled na vodata, novi zafati,

higiensko-epidemiolo{ki indikacii. Ovie pregledi gi opfa}aat slednite ispituvawa:

� Izolacija i dokaùvawe na salmoneli vo vodata za piewe



� Dokaùvawe na {igeli � Dokaùvawe na enterovirusi � Dokaùvawe i izolacija na bakteriofagi vo 100 ml voda za pie-we

� Dokaùvawe na crevni protozoi, crevni helminti i nivni raz-vojni oblici

� Dokaùvawe na feruginozi vo vodata za piewe � Izolacija i dokaùvawe na vibrionot na kolera vo vodata za piewe

Vo vodata za piewe enterovirusi se ispituvaat samo ako pos-

tojat higiensko-epidemiolo{ki indikacii, feruginozi dokolku vo vodata ima èlezo i mangan nad MDK dodeka bakteriofagi samo od povr{inski vodi i izvori.

Tabela broj 1. Mikrobiolo{ki osobini na vodata za piewe (Sl.vesnik br. 57/2004)

Vid mikroorganizmi

Pro~istena i dezinficirana i pakuvana voda

Prirodna voda od zatvoreno izvori{te

Prirodna voda od otvoreno izvori{te

Bakterii od vrsta salmonela, koliformni, streptokoki od fekalno poteklo, proteus vrsta

Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Crevni protozoi Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Vibrioni Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Bakteriofagi Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Ne smee da sodrì

Aerobni mezofilni bakterii na agar posle inkubacija od 48 ~asa vo

1 ml

10 100 300

Vkupni koliforni bakterii vo 100 ml voda

0 10 100

Vkupni koliforni bakterii opredeleni so membran filter

metodata vo 100 ml voda

0 5 10

Sulfidoreducira~ki klostridi vo 100 ml voda

0 1 10

Broj na infektivni edinici na

enterovirusi vo 100 ml

voda

niedna edna edna



2.2 Биолошки параметри Biolo{kite parametri vo vodata za piewe se ispituvaat pe-

riodi~no, po indikacija i kaj novi zafati vo specijalizirani labоra-torii. Metodite so koi se vr{i analiza na pojavuvaweto i prisuс-

tvoto na fito i zoo planкtonot vo vodata so cel da se odredi kva-litetot se saprobiolo{ki parametri. Kaj vodata za piewe koja se koristi od akumulacii posebno se karakteristi~ni sinozelenite algi (Cyanobacterie) koi izla~uvaat otrovi.

Podelba na fizi~kite, fizi~ko-hemiskite i hemiskite poka-

zateli kako i radiolo{kite parametri po vidovite laboratoriski pregledi

Osnoven laboratoriski pregled: temperatura, boja, miris, vkus,

matnotija, PH, potro{uva~ka na kalium permanganat, amonijak, nitra-ti, nitriti, rezidualen hlor, hloridi, ostatok od isparuvawe, elek-trosprovodlivost, èlezo, mangan i fluoridi (dokolku vodata se fluorizira).

Periodo~en laboratoriski pregled: temperatura, boja, miris, vkus, matnost, PH, potro{uva~ka na kalium permanganat, elektro-sprovodlivost, ostatok od isparuvawe, amonijak, rezidualen hlor, hloridi, nitrati, fluoridi, nitriti, èlezo, mangan, fenoli, deter-genti, sretststva za flokulacija, dezinfekcioni sreдstva, mineralni masla, pesticidi, vkupna alfa i beta aktivnost.

Labоratoriski pregled na vodata pri novi zafati: parame-trite od prethodniot pregled nadopolneti so ispituvawe na olovo, sulfati, aluminium, bakar, cijanidi, cink, jaglerod dioksid, vkupen hrom, kadmium, nikel, selen, natrium, kalcium, kalium, magnezium, policikli~ni aromati~ni jaglevodorodi, arsen, ìva, vkupen organ-ski jaglevodorod, aromati~ni jaglevodorodi, mineralni masla, masla i masti, alkalitet, tvrdina i specifi~ni materii koi se o~ekuvaat.

Laboratoriski pregled na vodata pri higiensko-epidemio-lo{ki indikacii: Gi opfa}a ispituvawata od osnovniot pregled na vodata nadopolneti so drugi parametri spored higiensko-epidemio-lo{kite indikacii.



2.3 Физички, физичко-хемиски и хемиски параметри

• Miris - Organolepti~ki na sobna temperatura i na 40 0C. Se iskaùva opisno, a intenzitetot se bodira. Vodata za piewe ne smee da ima miris. Poteknuva od algi, mikroorganizmi, feno-li, nafta, otrovi i dr.

• Vkus - Organolepti~ki na 12 i 25 0C. Higienski ispravnata vo-da ima prijaten, osveìtelen vkus. Ne smee da bide solena, gor-ka, slatka ili blantava.

• Boja - Poteknuva od prisustvo na metalni joni, humusni i ot-padni materijali. Se opredeluva kolorimetriski so Pt-Co ska-la i kolorimetriski so komparator.

• Matnost - Ja so~inuvaat suspendirani neorganski ~esti~ki, organski materii i mikroorgranizmi. Se meri turbidimet-riski so silikatna zemja i nefelometriski. MKD do 1 NTU.

• PH - Vo vodata za piewe treba da se dviì od 6,8 do 8,5. Se opre-deluva: elektrohemiski (PH metar), kolorimetriski (so koris-tewe na univerzalni indikatori) i terenski so komparator so tableti PhenolRed.

• Temperatura - Se meri so termometar so podelci od 0,1 0C. Po-èlna e temperatura od 7 do 12 0C, a se tolerira od 5 do 15 0C.

• Potro{uva~ka na KMnO4 - Pri standardni uslovi ovaa analiza ni pretstavuva merilo za sodrìnata na organski supstancii vo vodata. Vodata koja sodrì organski supstancii od ~ove~ko, ìvotinsko ili industrisko poteklo tro{i odredena koli-~ina na KMnO4 za nivna oksidacija.

• Ostatok posle isparuvawe na temperatura od 105 0C - Pretsta-vuva vkupnata koli~ina na suspendirani i rastvoreni materii vo vodata za piewe. Se opredeluva gravimetriski, a se izrazuva vo mg/l.

• Suspendirani cvrsti ~esti~ki - Se vr{i filtracija na vodata niz filter hartija i gravimetrisko opredeluvawe na talogot na 105 0C.

• Elektrosprovodlivost - Ja izrazuva sposobnosta na nekoj voden sistem da prenesuva struja. Preku prisustvoto i koncen-tracijata na poedini joni vo sistemot se dobiva slika za mine-ralizacijata na istiot.

• Hemiska potro{uva~ka na kislorod (HPK) - Potro{uva~ka na kislorod se definira kako koli~ina na kislorod koja e pot-rebna pod dadeni uslovi da se oksidiraat organskite i neor-



ganskite materii vo vodata za piewe. Metoda na opredeluvawe: titrimetriski so kalium hromat.

• Zasitenost so kislorod na 293,1 K - Ukaùva na koncetracija na rastvoreniot kislorod. Se opredeluva titrimetriski i so jon selektivna elektroda. Metoda: Titrimetrisko opredeluva-we na kislorod po Winkler. Tabela broj 2. Maksimalno dozvoleni vrednosti na fizi~kite, fi-zi~ko-hemiskite i hemiskite osobini na vodata

Parametri

Pakuvana voda

Pro~is-tena voda

Nepro~is-tena voda

Vonredni priliki

Temperatura 8-12 8-12 8-12 8-12 Vkus Bez Bez Bez Bez Miris Bez Bez Bez Bez

Matnotija (NTU) 0.6 1.0 2.4 6.0

Boja(Co-Pt skala) 10 10 20 50

PH 6.8-8.5 6.8-8.5 6.8-8.5 6.5-9.5 Vkupen ostatok na isparuvawe(mg/l)

do 500 do 500 do 1000 do 1500

Suspendirani cvrsti

чesti~ki(mg/l) bez bez bez bez

Potro{uva~ka na KMnO4(mg/l)

do 5 8.0 12.0 12.0

Hemiska potro{uva~ka na kislorod mg/l

do 1 2.0 3.0 3.0

Elekrolitna spovodlivost(µS/cm)

do 500 500 600 2500

Zasitenost so kislorod (293,16 K)

% 85 85 50

2.4 Хемиски параметри (неоргански и органски) 2.4.1 Неоргански материи во водата за пиење Aluminium (Al) - Metodi so koi se opredeluva: Atomska ap-

sorpciona spektrofotometrija (AAS), Jonska hromatografija (IC), Induktivna spregnata plazma (ICP) i Spektrofotometriski.

Amonijak (NH 3 ) - Metodi: Spektrofotometriski so Nessle-rov

reagens (posle destilacija), Spektrofotometriski so Nessle-rov rea-gens (bez destilacija).



Antimon (Sb) - Metodi na opredeluvawe: AAS (preku hidridi), ICP, Spektrofotometarski i polarografski.

Arsen (As) - Metodi na opredeluvawe: AAS (preku hidridi), ICP, Spektrofotometriski so srebro-dietil-ditiokarbamat.

Azbest - Vo vodata za piewe se dokaùva so elektronski mikro-skop. Kapka voda se razleva na predmetna mreà i se brojat azbesnite vlakna. Vrednosta se izrazuva kako broj na ~esti~ki na litar. Ne smee da gi ima bidejki se kancerogeni.

Bakar (Cu) - Metodi na opredeluvawe: AAS, IC, Spektrofoto-metriski so neokuprein i so kuprein i anodna stripping volt-metrija.

Barium (Ba) - Metodi na opredeluvawe: AAS.

Berilium (Be) - Metodi na opredeluvawe: AAS, ICP i Сpektro-fotometriski.

Cijanidi (CN) - Metodi na opredeluvawe: Сpektrofotometris-ki so piridin i barbiturna kiselina i jon-selektivna elektroda.

Cink (Zn) - Metodi na opredeluvawe: AAS, JC, ICP i Anodna stripping voltmetrija.

Fluoridi (F) - Metodi na opredeluvawe: Spektrofotometriski so SPANS reagens i cirkon-oksihlorid i alirarin, JC i jon-selektivna elektroda.

Hrom (Cr) - Metodi so koi se opredeluva: AAS i spekтrofoto-metriski so difenil karbazid vo kisela sredina.

Hloridi (Cl) - Metodi: IC, argenometriska titracija, jon-selek-tivna elektroda i kolorimetriski so èlezo (3) jonot i tiocijanat, argenometriskata titracija.

Kadmium (Cd) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, ICP, Spek-trofotometriski, anodna stripping voltametrija i polarografski

Kalcium (Ca) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, JC, ICP, Spek-trofotometriski i so kompleksometriska titracija. So poslednata metoda se opredeluvaat zaedno kalcium i magnezium preku titracija so kompleksonot (3), indikator mureksid i opredelena PH vrednost. Vkupnata koli~ina na kalcium i magnezium jonite ja dava vkupnata tvrdina na vodata, se dviì od 0 do 30 germanski stepeni.

Kalium (K) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, IC, ICP, Plame-nofotometriski.

Magnezium (Mg) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, JC, JCP, Spektrofotometriski i gorenavedenata kompleksometriska titraci-ja.

Mangan (Mn) - Metodi so koi se opredeluva: AAS i Сpektro-fotometriski so permanganat.



Molibden (Mo) - Metodi na opredeluvawe: AAS. Natrium (Na) - Metodi so koi se opredeluva: AAS. Nikel (Ni) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, IC, ICP i Сpek-

trofotometarski.

Nitrati (NO 3 ) - Metodi: IC, Spektrofotometarski i jon-se-

lektivna elektroda.

Nitriti (NO 2 ) - Metodi: IC, Spektrofotometriski i kolori-

metriski. Olovo (Pb) - Metodi so koi se opredeluva: AAS, IC, ICP, Spek-

trofotometarska i Anodna stripping voltmetrija. Selen (Se) - Metodi so koi se opredeluva: AAS (so grafitna ki-

veta) i ICP

Srebro (Ag) - Metodi so koi se opredeluva: AAS i ICP.

Stroncium (Sc) - Metodi so koi se opredeluva: AAS

Sulfati (SO 4 ) - Metodi so koi se opredeluvaat: IC, Spektro-

fotometriski i kompleksometriski.

Sulfur vodorod (H 2 S) - Metodi na opredeluvawe: Spektrofo-

tometriski so n, n-dimetil-r-fenilen-diamin. @elezo (Fe) - Metodi so koi se opredeluva: Spektrofotomet-

riski so 1.10 fenantroninot, atomska apsorpciona spektrofotomet-rija, kolorimetriski so tiocin

@iva (Hg) - Metodi so koi se opredeluva: AAS (preku hidridi), ICP, Spektrofotometriski i anodna stripping voltmetrija

Tvrdina na vodata - Pretstavuva vkupna koli~ina na prisut-nite zemno alkalni metali, zemajki gi vo predvid samo solite na kal-cium i magnezium. Ima tri vida na tvrdina: vkupna, karbonatna (min-liva) i nekarbonatna. Tvrdinata na vodata se izrazuva vo stepeni na tvrdost: germanski (0dH), francuski (F) ili angliski (E).



Spored tvrdinata vodata moè da bide:

- mnogu meka 0-4 dH - meka 4-8 dH - sredno tvrda 8-12 dH - prili~no tvrda 12-18 dH - tvrda 18-30 dH - mnogu tvrda preku 30 dH

Vkupna tvrdina - Prestavuva vkupna koli~ina na kalciumovi i magneziumovi joni. Vkupnata tvrdina e sostavena od karbonatna i ne-karbonatna tvrdina. Se opredeluva kompleksometriski.

Karbonatna tvrdina - Ovaa tvrdina poteknuva od prisutnite bikarbonati na kalcium i magnezium. So zagrevawe bikarbonatite se razlagaat i kalcium karbonatot se taloì. Karbonatnata tvrdina se opredeluva titrimetriski.

Nekarbonatna tvrdina - Poteknuva od jonite na kalcium i magnezium koi se vrzani za anjonite na mineralnite kiselini (sul-fati, hloridi, nitrati). Pri analiza se opredeluvaat vkupnata i kar-bonatnata tvrdina, dodeka od nivnata razlika se opredeluva nekar-bonatnata tvrdina.

Alkalitet na vodata - Se opredeluva acidimetriski so indi-kator fenoлftalein (P-alkalitet) i so metiloran` (M-alkalitet). So fenolftalein se opredeluvaat prisutnite hidroksidi, dodeka kar-bonatite preminuvaat vo bikarbonati pri PH 8.3. Pri titracija vo prisustvo na metiloran` se odreduvaat hidroksidi, karbonati i bikarbonati pri PH 4. So pomo{ na vrednostite na P i M - alkali-tetot moè da se presmeta koli~inata na hidroksidite, karbonatite i bikarbonatite.



Tabela broj 3. Maksimalno dozvoleni koncetracii na neorganskite materii vo vodata vo mg/l

Hemiska supstancija

Voda za piewe vo normalni uslovi

Voda za piewe vo vonredni uslovi

Pakuvana voda za na pazar

Aluminium(Al) 0.2 0.2 0.05

Amonijak(NH3) 0.1 0.5 0.01

Arsen (As) 0.01 0.01 0.01

Antimon (Sb) 0.005 0.005 0.01

Azbest ∗ 300000 3000000 bez

Bakar (Cu) 2.0 3.0 0.1

Barium (Ba) 0.7 1.0 0.1

Berilium (Be) 0.0002 - 0.0002

Bor (B) 1.0 2.0 1.0

Cijanidi (CN) 0.02 0.1 bez

Cing (Zn) 3.0 5.0 0.1

Fluoridi (F) 1.2 3.0 1.0

Hrom vkupen (Cr) 0.05 0.05 0.05-0.1

Hloridi (Cl) 250 250 25

Kadmium (Cd) 0.003 0.01 0.005

Kalcium (Ca) 200.0 200.0 100.0

Kalium (K) 12.0 12.0 10.0

Magnezium (Mg) 50.0 50.0 30.0

Mangan (Mn) 0.05 0.2 0.02

Molibden (Mo) 0.07 0.5 -

Natrium (Na) 200.0 200.0 20.0

Nikel (Ni) 0.02 0.05 0.01

Nitrati (NO3) 50.0 75.0 22.1

Nitriti (NO2) 0.03 0.16 bez

Olovo (Pb) 0.01 0.01 0.01

Sulfur vodorod(H2S) bez 0.05 bez

Selen (Se) 0.01 0.01 0.01

Sulfati (SO4) 250. - 25.0

Srebro (Ag) 0.01 - 0.01

Stroncium (Sr) - 2 -

@elezo 0.3 0.3 0.05

@iva (Hg) 0.001 0.001 0.001

Fosfati, orto 6.7 - 0.03

∗ Dozvolenite koncentracii za azbest se izrazeni kako broj na vlakna/l.



2.4.2 Органски материи во водата за пиење Naj~esto se vr{i ispituvawe na slednive organski materii: Vkupen organski jaglerod (TOC): So soodveten instrument mo-

è brzo da se odredi negovata koncetracija vo vodata pa zatoa e dobar indikator za nejziniot kvalitet. Metodi na ispituvawe: Sogoruvawe i infra crvena detekcija

Aromati~ni jaglevodorodi:

- benzen (MDK vo vodata za piewe 0.001 mg/l) - etilbenzen (MDK 0.003 mg/l) - ksilen (MDK 0.05 mg/l) - stiren (MDK 0.02 mg/l) - toluen (MDK 0.7 mg/l)

Izleguvaat od industrijata (naftenata i gasnata). Predizviku-

vaat: anemija, promeni vo krvta, gi napa|aat crniot drob i bubrezite, sistematski poremetuvawa pa duri i pojava na karcinom.

Policikli~ni aromati~ni jaglevodorodi (PAH): Se opredelu-vaat kako sme{a. Sme{ata se ekstrahira so cikloheksan od prime-rokot na voda zaedno so drugi soedinenija. So frakcionirawe na sme-{ata so kolonska hromatografija se dobiva koncetrat koi se anali-zira spektro-fluorometriski.

- Metodi so koi se analizira PAH se: IC, gasna, te~na i tenkosloj-na hromatografija.

MDK vkupna na policikli~nite aromati~ni jaglevodorodi vo

vodata za piewe e 0.0001 mg/l dodeka vo voda vo {i{e nameneta za pa-zar ne smee da ima. Benzo(a)pirenot doa|a od vnatre{nosta na rezer-voarite i vodovodnata mreà, MDK od 0.00001 mg/l. Predizvikuva pro-blemi so reprodukcija i rizik od karcinom.

Hlorirani alkani: Ovie soedinenija doa|aat od hemiskite fab-riki i industrijata. Predizvikuvaat: problemi so crniot drob, a vo najlo{ slu~aj karcinom.

Hlorirani benzeni: Se isfrlaat od hemiskata industrija i predizvikuvaat promeni vo crn drob, bubrezi kako i promeni vo cir-kulacijata. Poslednoto soedinenie se isfrla od tekstilnite fabriki i predizvikuva promeni vo `lezdite.



Hlorirani eteni: Najtoksi~en e vinilhloridot bidej}i prediz-vikuva karcinom.

Di(2-etiheksil)adipinat: Vo vodata doa|a od hemiskite fab-riki. Predizvikuva: gubewe na teìna, problemi so crn drob i repro-duktivni problemi. MDK 0.08 mg/l.

Di(2-etilheksil)ftalat: Se ispu{ta od fabrikite za guma. Predizvikuva isti naru{uvawa kako prethodnoto soedinenie so rizik od karcinom. MDK 0.008 mg/l.

Epihlorhidrinot: Se isfrla od hemiskite fabriki, kako one-~istuvawe na vodata posle tretman so hemikalii. Predizvikuva sto-ma~ni problemi, a po podolg period i karcinom. MDK 0.0004 mg/l.

Mineralni masla: Se jaglevodorodi od nafteno poteklo koi od zakiselena voda se estrahiraat so jaglerod-tetrahlorid i ostanuvaat vo rastvoruva~ot posle kontakt so aktiviran aluminiumoksid. Se opredeluvaat preku karakteristi~ni apsorbanci na CH3, CH2 i CH grupata so infra crvena spektroskopija ili gasna hromatografija. MDK e 0.01 mg/l vo normalni uslovi.

Vkupni masti i masla: Lipofilni supstancii koi od vodata moàt da se estrahiraat vo kisela sredina so pogoden rastvoruva~ (jaglerod- tetrahlorid ili trihlor-trifluor-etan ) i nivnata vkupna koncentracija moè da se odredi so metodot na infra crvena spektro-skopija ili gasnahromatografija. Za kvantitativno opredeluvawe se koristat karakteristi~nite jaglevodorodi: CH3, CH2 i CH. MDK do 0.1 mg/l.

Polihlorirani bifenili (PCB): Doa|aat od po~vata. Prediz-vikuvaat: naru{uvawa vo nervniot sistem, koàta, tireoidnata `lez-da, imunitetot pa duri i predizvikuvaat karcinom. MDK e 0.0005 mg/l.

Detergenti: Anjonskite detergenti se povr{insko aktivni sup-stancii koi se nao|aat voglavno vo sretstvata za perewe. Nivnoto opredeluvawe se bazira na reakcija na sozdavawe na soli so sina boja pome|u katjonskata boja od metilensko sino i anjonskata supstancija, ekstrakcija na taa sol so hloramfenikol i merewe na intenzitetot na sinoto obojuvawe na spektrofotometar. MDK e 0.1 mg/l.

2.4.3 Определување на пестициди во водата за пиење Pesticidite se organski hemiski materii koi se upotrebuvaat

vo zemjodelstvoto protiv razni {tetnici. Spored namenata moàt da bidat:



• Organski insekticidi-sredstva za uni{tuvawe na insekti

• Organski herbicidi-sredstva za uni{tuvawe na {tetni trevi

• Organski fungicidi-sredstva protiv gabi~ki

• Organski algicidi-sredstva za uni{tuvawe na vo{ki

• Organski rodenticidi-sredstva so koi se uni{tuvaat glodari

• Organski slimicidi-protiv {tetni polàvi

• regulatori na rastot, metaboliti, proizvodi na reakcii i raz-gradba

Se ispituvaat onie pesticidi koi naj~esto se upotrebuvaat (re-

zidui od organo-hlorni, organofosforni pesticidi i karbamati) i imaat vlijanie vrz izvori{teto. Moàt da se vnesat vo ~ove~kiot or-ganizam preku koàta, organite za varewe i respiratorniot trakt. Metodi za ispituvawe: IC, gasna i te~na hromatografija.

Od organohlornite pesticidi tipi~en predstavnik e DDT

(dihlor-difenil-trihlor-etan) koj parenteralno vnesen predizvikuva o{tetuvawe na CNS.

HCH (heksahlor-cikloheksan) e potoksi~en od DDT. Se javuva umor, gastroenterokolitis i stomatitis, a pogolemi koncentracii moàt da predizvikaat promeni vo krvta. Chlordane-kumulativen in-sekticid pri truewe se javuva tresewe i konvulzii. Dieldrin vo po~e-tokot moè da predizvika glavobolka, povra}awe i vrtoglavica koi naj~esto zavr{uvaat so klini~ka slika na epilepsija.

Tabela broj 4. Dozvoleni koncetracii na pesticidi vo vodata za pi-

ewe vo µg/l Supstancii Redovni sostojbi

Vkupni pesticidi 0.5

Organohlorni pesticidi Aldrin / dieldrin 0.03

Vkupno DDT 0.1

Heptahlor i heptahlorepoksid 0.03

Lindan ( Gama HCH ) 0.1

Alfa HCH 0.1

Beta HCH 0.1

Delta HCH 0.1

Vkupno HCH 0.1

p.p DDE 0.1

p,p DDD 0.1

p,p DDT 0.1

o,p DDD 0.1 o,p DDT 0.1

Vkupno kako DDT 0.1

Chlordane 0.1

Simazin 0.1 metoksihlor 0.1

Hlor. her. razli~niod 2.3-D 0.1



Naj~esto ispituvani organofosforni pesticidi se: etion, mala-

tion, parathion, metil parathion. Od karbamitnite soedinenija: amininokarb,

buks, karbaril, karbofuran, metiokarb.

2.4.4 Определување на трихалометаните во водата за пиење

Organskite materii koi kaj povr{inskite vodi se rezultat na

razgranuvawe na florata i faunata kako kraen proizvod na razgra-duvaweto davaat humusni i fulvo kiselini. Prestavuvaat heterogena grupa na sloèni organski soedinanija koi pri tretirawe so hlor davaat trihalometani. Poradi nivnata toksi~nost MDK na vkupnite trihalometani ne smee da bide povisoka od 0.1 mg/l. Naj~esto koris-tena metoda za nivno ispituvawe e gasnata hromatografija (Head space - tehnika).

Tabela broj 5. Dozvoleni koncetracii na trihalometanite vo voda-ta za piewe vo mg/l

Supstancii Redovni sostojbi Vkupni trihalometani 0.1 Bromdihlormetan 0.015 Bromoform

Dibromohlormetan hloroform 0.04

Spored SZO zbirot na koli~nikot i prepora~livite vrednosti

za sekoj poedine~en trihalometan ne treba da bide pogolem od 1. Vred-nostite za koncetracijata na bromdihlormetanot moè da se zgolemi na 0.025 mg/l dokolku se namali na hloroformot na 0.03 mg/l. Treba da se odi vo nasoka na namaluvawe na koncetracijata na THM poradi niv-nata toksi~nost i rizikot od pojava na karcinom.

2.5 Радиолошки квалитети Denes postojat golem broj radioaktivni elementi od koi nekoi

se slobodni vo prirodata, a drugi se dobivaat po ve{ta~ki pat. Ozra-~uvaweto na vodata za piewe voglavno e malo i predizvikano e od ura-noviot i toriumoviot niz na raspa|awe.



Pod detekcija na radioaktivnoto zra~ewe se podrazbira utvrduvawe na postoe~koto zra~ewe i opredeluvawe na slednite ka-rakteristiki: tip i priroda na zra~eweto, spektar na energija, inten-zitet na zra~ewe, aktivnost na izvorot na zra~ewe, doza i koli~ina na zra~ewe, vreme na poluraspad.

Vo vodata za piewe periodi~no se ispituva vkupnata alfa i beta aktivnost. Opredeluvaweto na radioaktivnosta opfa}a spalu-vawe na opredelen volumen voda (1-5 l) sogoruvawe na vpareniot osta-tok na niska temperatura i merewe na aktivnosta na sciliratoren alfa-broja~ (za alfa aktivnost) ili antikoincidenten beta GM bro-ja~ (za beta aktivnost ). Karakteristiki na alfa i beta ~esti~kite:

Alfa ~esti~kite - produkt na raspa|awe na nekoi radioaktiv-ni atomi: radium, uranium, plutonium i radon. Pretstavuvaat jadro na helium, imaat mala prodorna mo} no silna jonizacija. Alfa emiteri: Po-216, Ra-224, Ra-226, U-234, U-238, Pu-239.

Beta ~esti~kite - se negativno naelektrizirani i se produkt na raspa|awe na odredeni radioaktivni materii kako {to se tricium (izotop na vodorod), C-14, P-32, St-90. Se so pogolema prodornost od al-fa ~esti~kite, no so pomala jonizaciona mo}.

Tabela broj 6. Dozvoleni nivoa na vkupnata alfa i vkupnata beta- aktivnost

Vid radioaktivnost Bq/l

Vkupna alfa - aktivnost 0.11 Vkupna beta - aktivnost 1.11

Tricium 100 Vkupna indukativna doza (mSv/god) 0.1

2.6 Дозволени концентрации на коагулационите и дезифекционите средства што се користат за прочистување на водата

Dezinfekcija na vodata za piewe se vr{i so fizi~ki i hemiski

sredstva koi obezbeduvaat bakteriolo{kite i biolo{kite materii vo vodata da bidat vo dozvolenite granici. Dezinfekcija na vodata se vr{i vo site vodosnabditelni objekti. Ako vodata od izvorot se zama-tuva ili sodrì pogolem broj koliforni bakterii od dozvolenoto zadolìtelno e pro~istuvawe na vodata so koagulacija, flokulacija, taloèwe i filtracija. Naj~esto upotrebuvani sredstva se:



� Aluminium sulfat - Al2 (SO4)3 *18 H2O-(stipsa) se koristi kako koagulans za redukcija na bojata i matnotijata na sirovata voda. Ne se poznati toksi~ni efekti. Se opredeluva kako rezi-dualen aluminium so MDK vo vodata za piewe od 0.2 mg/l.

� Feri sulfat (FeSO4), feri hlorid (FeCl2) i feri sulfat (FeSO4*2 H2O), nemaat toksi~en efekt. MDK na èlezo vo voda tretirana so navedenite koagulansi e 0.2 mg/l.

� Vo odredeni sistemi se koristat monomeri: akrilamid i epihlorhidrin. Reziduite od ovie soedinenija ne smeat da bidat povisoki od 0.0001 mg/l.

Za dezinfekcija na vodata se koristat slednive sretstva: � Ultravioletovi zraci (kaj vodi so matnotija pod 1.0 NTU i Fe pod 0.3 mg/l).

� Prevrivawe na vodata � Hlor i negovi preparati - naj~esto se koristi gasovit hlor, te-~en natrium-hipohlorid i hlor dioksid. Vo vodosnabditelnite objekti se koristi gasovit hlor so soodvetni uredi za hlori-rawe (hlorinatori).

� Ozonirawe na vodata - so dodavawe na ozon so ozinatori. Posle ozonirawe obavezno e hlorirawe na vodata.

Po zavr{enata dezinfekcija na vodata vo mreàta dozvoleno e

prisustvo na rezidualen hlor do 0.5 mg/l. Rezidualniot hlor ja {titi vodata od sekundarno zagaduvawe i go spre~uva razmnoùvaweto na bakteriite koi do{le vo vodata posle hloriraweto. Visoki koncen-tracii na rezidualen hlor davaat neprijaten vkus i miris, hiper-aciditet vo èludnikot i doveduvaat do sozdavawe na trihalometani i hipohloresta kiselina. Trihalometanite se kancerogeni dodeka hipohlorestata kiselina ja uni{tuva vodovodnata armatura. Metodi na opredeluvawe rezidualen hlor:

• Terenski - so ortotolidin, tetrametil benzidin i DPD

• Kolorimetriski - so tetrametil benzidin i so natrium-arse-nit

• Spektrofotometriski so DPD. Hlorot vo ovaj slu~aj dava crve-na boja.



3. Резултати и испитувања Vo JKP Vodovod-Bitola vo Slu`bata za sanitarna kontrola

na vodata pri RE Filternica Dihovo se vr{i postojano sledewe na kvalitetot i zdravstvenata bezbednost na vodata za piewe koja se pre-rabotuva i distribuira vo gradot Bitola i negovata okolina. Vo slu`bata za sanitarna kontrola na vodata sekojdnevno se vr{i os-noven (pro{iren) pregled na fizi~kite, fizi~ko-hemiskite i hemis-kite svojstva na vodata. Brojot na izvr{enite analizi e opredelen so broj na ekvivalent ìteli (E@), koi go dava brojot na merni mesta na vodovodnata mreà. Osven od vodovodnata mreà se vr{at ispituvawa na sirovata voda (na sekoe izvori{te posebno i na vodata vo rezer-voarot za sirova voda) i na vodata posle izvr{enata prerabotka (pro-~istena i dezinficirana voda). Vo mikrobiolo{kata labaratorija koja raboti pri istata slu`ba sekojdnevno se vr{at ispituvawe koi se opfateni so osnovniot mikrobiolo{ki pregled na vodata, po mernite mesta.

Kvalitetot i zdravstvenata bezbednost na vodata za piewe pre-rabotena pri RE Filternica Dihovo osven so osnoven pregled na vodata redovno se kontrolira so laboratoriski ispituvawa koi se vo ramkite na peridi~en pregled.

Biolo{kite parametri se kontroliraat vo specijalizirani labaratorii pri Hidro-biolo{kiot institut vo Ohrid.

Fizi~ko-hemiskata ispravnost, analizite na rezidui od pesticidi i radiolo{kite analizi koi se del od periodi~niot preg-led na vodata se izveduvaat vo Republi~kiot zavod za zdravstvena za{-tita-Skopje.

Vo natamo{niot se prezentirani rezultati od periodi~en pregled na vodata od vodovodnata mreà vo Bitola (hlorirana voda so rezidualen hlor od 0.2 mg/l). Ispituvawata se vr{eni vo Repub-li~kiot zavod za zdravstvena za{tita-Skopje.



Tabela broj 7. Periodi~en pregled na vodata

Parametri Merni edinici rezultat MDK

Boja (stepeni Pt-Co) n.d. 10

Mirizba na 25 C (poeni) n.d. Bez

Vkus na 12 C (poeni) n.d. Bez

Matnost (mg/l silik. zemja)

n.d. 1

PH 6.85 6.8-8.5

Potro{uva~ka na KmnO4 (mg/l) 4.600 8

Vkupen ost. od isparuvawe (mg/l) 20.000 500

Elekrolitnasprovodlivost (mcS/cm) 24.430 500

Amonijak (mg/l) n.d. 0.1

Nitriti (mg/l) n.d. 0.03

Nitrati (mg/l) n.d. 50

Hloridi (mg/l) 4.000 250

Sulfati (mg/l) 4.820 250

@elezo (mg/l) 0.089 0.3

Mangan (mg/l) 0.001 0.05

Fluoridi (mg/l) 0.050 1.2

Kalcium (mg/l) 2.860 12

Magnezium (mg/l) 0.680 50

Vkupna tvrdina dH 0.561 -

Karbonatna tvrdina dH 0.840 -

Bakar (mg/l) 0.001 2.0

Cink (mg/l) 0.070 3.0

Olovo (mg/l) n.d. 0.01

Kadmium (mg/l) n.d. 0.003

Kobalt (mg/l) 0.006 -

Nikel (mg/l) n.d. 0.02

Hrom {est valenten (mcg/l) n.d. -

Hrom vkupen (mg/l) 0.001 0.05

Arsen (mcg/l) n.d. 0.01

Stroncium (mg/l) 0.024 -

m- alkalitet ml/l n/10 HCl (mg/l) 3.000 -

p- alkalitet ml/l n/10 HCl (mg/l) n.d. -

Karbonati (CO3) (mg/l) n.d. -

Bikarbonati (HCO3) (mg/l) 18.300 -



Tabela broj 8. Ispituvawe na pesticidi vo vodata za piewe

Organohlorni pesticidi (mg/l) Rezultati Lindan(GamaHCH) n.d.

Alfa HCH n.d. Beta HCH n.d. Delta HCH n.d. Vkupno HCH n.d.

Hepta hlor apoksid n.d. Aldrin n.d.

Dieldrin n.d. P,p DDE n.d. P,p DDD n.d. P,p DDT n.d. O,p DDD n.d. O,p DDT n.d.

Vkupno kako DDT n.d.

Organofosforni pesticidi (mg/l) n.d.

Tabela broj 9. Radiolo{ka analiza na vodata za piewe

Parametri Merni edinici Rezultati Vkupna beta radioaktivnost (Bq/l) 0.032

Vkupna alfa radioaktivnost so Ra-226

bez Rn i U (Bq/l) 0.001

Mineralen ostatok (g/l) 0.025

3.1 Заклучок Od priloènite rezultati moè da se uvidi deka vodata za

piewe vo Bitolskiot region odgovara na zakonskite propisi vo odnos na ispitanite parametri za fizi~ko-hemiska ispravnost, analiza na rezidui od pesticidi i radiolo{ka analiza.



4. Литература [1] Savezni zavod za zdravstvenu za{titu: Voda za pi~e - Beograd

1990. [2] Pravilnik za bezbednosta na vodata za piewe - Sl. vesnik br.

57/2004. [3] Aleksandar Angelevski: Mikrobiologija na hranata, vodata i

vozduhot - Skopje, 2000. [4] Trakovi~, Miri~, Baras, [iler: Analiza ìvotnih namirnica -

Tehnolo{ko - Metalur{ki Fakultet - Beograd, 1983. [5] Aleksandar T. Veqanovski: Instrumentalni metodi primena vo

farmacijata - Skopje, 1994. [6] V. Rizova, O. Petrevska, M. Nikodinovski: Opredeluvawe na

trihalometani vo vodi za piewe - RZZZ - Skopje. [7] S. Jerkovi~: Radiohemija - Vojnoizdava~ki zavod - Beograd, 1981. [8] R. Ra{i~ Tihomir: Dezinfekcija voda za pi~e - Beograd, 1975. [9] M. Ko~ubovski: Zdravstveno-ekolo{ki aspekti, vodosnabduvawe-

to i sanacijata - Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita - Skopje.

[10] http://www.epa.gov/safewater/mcl.html [11] Miomir Savi~evi~ i saradnici: Higiena-Medicinska kniga,

Belgrad - Zagreb.

Documents

Lela ACEVSKA 1, Nikol~e ACEVSKI 2 - mnd-bitola.mk 5-6/08 Lela Acevska.pdf · ... (prirodni, tehni~ki i ... spec. pri fakultetot po Farmacija 2 Doc. d-r po tehni~ki nauki pri Tehni~ki