LASTNOSTI NAVADNE IN TATARSKE AJDE Fagopyrum esculentum Moench in Fagopyrum tataricum ... · 2017. 1. 6. · IV Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Helena PURKART

LASTNOSTI NAVADNE IN TATARSKE AJDE

(Fagopyrum esculentum Moench in Fagopyrum tataricum

Gaertn.)

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Helena PURKART

LASTNOSTI NAVADNE IN TATARSKE AJDE (Fagopyrum esculentum

Moench in Fagopyrum tataricum Gaertn.)

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij

CHARACTERISTICS OF COMMON AND TARTARY BUCKWHEAT

(Fagopyrum esculentum Moench and Fagopyrum tataricum Gaertn.)

GRADUATION THESIS

Higher professional studies

Ljubljana, 2016

II

Navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench)

Kadar klas šumi,

kmet počije se,

kadar ajda diši,

ji odkrije se!

Josip Murn Aleksandrov

II Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo - agronomija in

hortikultura. Delo je bilo opravljeno na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in

žlahtnjenje rastlin.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala

prof. dr. Zlato LUTHAR.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Gregor OSTERC

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Članica: prof. dr. Zlata LUTHAR


Članica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO


Datum zagovora:

Podpisana izjavljam, da je naloga rezultat lastnega raziskovalnega dela. Izjavljam, da je

elektronski izvod identičen tiskanemu. Na univerzo neodplačno, neizključno, prostorsko in

časovno neomejeno prenašam pravici shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in

reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na svetovnem

spletu preko Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.

Helena PURKART

III Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Vs

DK UDK 633.12:631.559 (043.2)

KG navadna ajda/tatarska ajda/Fagopyrum esculentum/Fagopyrum tataricum/

funkcionalno živilo/bločni poskus/pridelek

AV PURKART, Helena

SA LUTHAR, Zlata (mentorica)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

LI 2016

IN LASTNOSTI NAVADNE IN TATARSKE AJDE (Fagopyrum esculentum

Moench in Fagopyrum tataricum Gaertn.)

TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij)

OP X, 21, [10] str., 9 pregl., 8 sl., 2 pril., 23 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI V letu 2015 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete izvedli bločni

poskus v štirih ponovitvah, v katerega smo vključili tri genotipe navadne ajde (sorti

'Darja' in 'Čebelica' ter populacijo ''Siva'') in eno populacijo tatarske ajde

(''Tatarska''). Po vzniku smo spremljali rast in razvoj rastlin ter poleganje. Izbranim

20 rastlinam smo izmerili višino, prešteli število nodijev in stranskih poganjkov ter

stehtali pridelek in ugotovili absolutno maso semen. Najvišja je bila sorta 'Darja'

(120 cm), ki je delno polegla, najnižja je bila populacija ''Tatarska'' (92 cm), ki ni

polegla. Populacija ''Siva'' je le rahlo polegla, sorta ''Čebelica'' pa je delno polegla.

Povprečno število nodijev je bilo pri vseh genotipih precej izenačeno od 10 do 11,5.

Najbolj sta se razvejali sorta 'Čebelica' in 'Darja' v povprečju z več kot dvema

poganjkoma na rastlino. Največji pridelek 50 rastlin je dosegla ''Tatarska'' (73,41 g),

sledila je ''Siva'' (45,89 g), nato sorta 'Čebelica' (28,95 g), najmanjši pridelek je

imela 'Darja' (19,43 g). Najmanjšo absolutno maso semen je dosegla populacija

''Tatarska'' (1,58 g) in največjo sorta 'Darja' (2,26 g). Iz dobljenih rezultatov lahko

zaključimo, da bi glede na dosežen pridelek lahko obe populaciji, tako ''Tatarska''

kot ''Siva'' vključili v pridelovanje.

IV Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KEY WORDS DOCUMENTATION

ND Vs

DC UDC 633.12:631.559 (043.2)

CX common buckwheat/tartary buckwheat/Fagopyrum esculentum/Fagopyrum

tataricum/ functional food/block experiment/crop

AU PURKART, Helena

AA LUTHAR, Zlata (supervisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy

PY 2016

TI CHARACTERISTICS OF COMMON AND TARTARY BUCKWHEAT

(Fagopyrum esculentum Moench and Fagopyrum tataricum Gaertn.)

DT Graduation Thesis (Higher professional studies)

NO X, 21, [10] p., 9 tab., 8 fig., 2 ann., 23 ref.

LA sl

AL sl/en

AB In 2015 we conducted at the Laboratory field of the Biotechnical Faculty a block

experiment with four replications, in which we have included three genotypes of

common buckwheat (variety 'Darja' and 'Čebelica' and population ''Siva'') and a

population of Tartary buckwheat (''Tatarska''). After germination, we monitored the

growth and development of plants and their subsidisation. At the selected 20 plants,

we measured height, count the number of nodes and side shoots, weighed their

crops and establish the absolute mass of seeds. The highest variety was 'Darja' (120

cm), which has partially subsided and the lowest population was ''Tatarska'' (92

cm), which has not subsided, while the population of ''Siva'' slightly subsided and

the variety 'Čebelica' partially subsided. The average number of nodes was by all

genotypes fairly equal from 10 to 11.5. Most proliferating varieties on average were

'Čebelica' and 'Darja' by more than two shoots per plant. The biggest crop of 50

plants reached ''Tatarska'' (73.41 g), followed by ''Siva'' (45.89 g), then the variety

'Čebelica' (28.95 g) and the smallest crop had 'Darja' (19.43 g). Minimum absolute

mass of seeds has reached the population ''Tatarska'' (1.58 g) and maximum variety

'Darja' (2.26 g). From the obtained results we can conclude that in view of the

achieved crop, the both population, ''Tatarska'' as ''Siva'' could be included in

cultivation.

V Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

KAZALO PREGLEDNIC VII

KAZALO SLIK VIII

KAZALO PRILOG IX

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI X

1

1.1

1.2

1.3

UVOD

POVOD

HIPOTEZA

CILJ

1

1

1

1

2 PREGLED OBJAV 2

2.1

2.2

2.3

2.3.1

2.3.2

2.4

2.5

2.6

FUNKCIONALNA HRANA

IZVOR, ŠIRJENJE IN POIMENOVANJE AJDE

NAVADNA IN TATARSKA AJDA

Navadna ajda

Tatarska ajda

SESTAVA IN UPORABA

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE

GENSKA BANKA

2

4

4

5

5

6

7

7

3 MATERIAL IN METODE 9

3.1

3.2

3.3

3.4

3.5

RASTLINSKI MATERIAL

BLOČNI POSKUS

OSKRBA POSEVKA IN BONITIRANJE

PREDSTAVITEV ZBRANIH PODATKOV IN REZULTATOV

VREMENSKE RAZMERE V LJUBLJANI V OBDOBJU POLJSKEGA

POSKUSA Z AJDO

9

9

9

10

10

4

4.1

4.2

REZULTATI

VEGETATIVNI OPIS RASTLIN

PRIDELEK SEMEN

12

12

14

5

5.1

5.1.1

5.1.2

5.1.3

5.2

6

RAZPRAVA IN SKLEPI

RAZPRAVA

Vegetativni opis rastlin

Pridelek semen

Tradicija in pomen ajde

SKLEPI

POVZETEK

16

16

16

17

17

18

19

VI Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

7

VIRI

20

ZAHVALA

PRILOGE

VII Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KAZALO PREGLEDNIC

Str.

Preglednica 1: Uvrstitev navadne in tatarske ajde v Seznam zdravilnih rastlin

(prirejeno Po pravilniku o razvrstitvi ..., 2008)

3

Preglednica 2:

Preglednica 3:

Preglednica 4:

Preglednica 5:

Preglednica 6:

Preglednica 7:

Preglednica 8:

Preglednica 9:

Uvrstitev tatarske ajde na rdeči seznam ogroženih rastlin (prirejeno

po Pravilnik o uvrstitvi ..., 2002)

Sortna lista za navadno ajdo (Fagopyrum esculentum Moench)

(Sortna lista ..., 2016)

Povprečna višina 20 rastlin 4 genotipov ajde v (cm) iz bločnega

poskusa s 4 ponovitvami

Povprečno število nodijev 20 rastlin 4 genotipov ajde iz bločnega


Povprečno število stranskih poganjkov 20 rastlin 4 genotipov ajde iz

bločnega poskusa s 4 ponovitvami

Povprečni pridelek 50 rastlin v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega


Pridelek semen na parcelo in povprečje v (kg) 4 genotipov ajde iz

bločnega poskusa s 4 ponovitvami

Absolutna masa 1000 semen v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega


7

8

12

12

13

14

15

15

VIII Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1:

Slika 2:

Slika 3:

Slika 4:

Slika 5:

Slika 6:

Slika 7:

Slika 8:

Načrt bločnega poskusa z ajdo v letu 2015 na Laboratorijskem polju

Biotehniške fakultete

Povprečne mesečne temperature (°C) v Ljubljani v rastni dobi ajde

(Agencija ..., 2015)

Količina padavin (mm) v Ljubljani v rastni dobi ajde (Agencija ..., 2015)

Povprečna višina rastlin 4 genotipov ajde v (cm) iz bločnega poskusa

Povprečno število nodijev 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

Povprečno število stranskih poganjkov 4 genotipov ajde iz bločnega

poskusa

Povprečni pridelek 50 rastlin v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

Povprečni pridelek v (kg) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

9

10

11

12

13

13

14

15

IX Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

KAZALO PRILOG

Priloga A:

Priloga B:

Vremenski podatki o temperaturi in padavinah pa dnevih za julij, avgust,

september in oktober 2015 za Ljubljana (Agencija ..., 2015)

Podatki o meritvah višine rastlin, št. nodijev in stranskih poganjkov ter

povprečne vrednosti 20 rastlin

X Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

'Darja' in 'Čebelica' enojni narekovaj označuje sorto navadne ajde

''Siva'' dvojni narekovaj označuje populacijo navadne ajde

''Tatarska'' dvojni narekovaj označuje populacijo tatarske ajde

1 Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

1 UVOD

Tehnologije in žlahtniteljski cilji dajejo vedno večji poudarek kakovosti in ne količini

pridelka. Na kakovost lahko vplivamo z izbiro sorte in tehnologije pridelave ter pripravo

živila. Vse tri navedbe so ključnega pomena, da lahko rečemo primerno se prehranjujemo

oziroma skrbimo za to, kaj uživamo. Izbor in uvrstitev ajde v naš jedilnik pomeni, da smo

nekaj, kar smo prej navedli uresničili. Danes se po vsem svetu, odkriva dejstvo, da ajda

glede nezahtevnosti pridelave, ponovno pridobiva na pomenu kot zdravo živilo. Njen

pomen ni samo v semenih kot pri žitih, ampak so pomembne tudi hranilne snovi, ki jih

vsebujejo cvetovi in listi. Z novimi odkritji postajajo vse bolj pomembne, povpraševanje

po njih pa se povečuje. Ajda je zaradi nestabilnih in nezanesljivih pridelkov nepriljubljena

pri pridelovalcih, ki pričakujejo stabilne, zanesljive in velike pridelke. Zato se za

pridelovanje ajde odločajo tisti, ki vidijo nekaj več kot samo dobičkonosnost. Po nekaterih

raziskavah v zadnjih letih, ki so s področja raziskav o vsebnosti antioksidantov jo uvrščajo

med naravne vire le teh. V primerjavi z žiti, predvsem pšenico, vsebuje ajda kar 5-krat več

skupnih polifenolov, 1,8-krat več taninov in ima 2-krat večjo antioksidativno aktivnost

(Shallan in sod., 2014). Vse to nakazuje, da bi bila lahko ajda vir naravnih antioksidantov.

1.1 POVOD

Ajda se vedno več prideluje tudi zaradi svoje široke uporabnosti in obuditve nekaterih

pozabljenih izdelkov iz nje ter kot funkcionalno živilo, ker se jo lahko uporablja tudi v

zdravilstvu, po katerem so potrebe v sodobnem svetu vse večje. Vedno večje je

povpraševanje tudi po tatarski ajdi, ki naj bi imela kot samoprašna rastlina stabilnejše

pridelke in bila manj občutljiva na klimatska nihanja v primerjavi z navadno ajdo. V

diplomski nalogi smo opisali nekatere lastnosti navadne in tatarske ajde, ki so povezane s

pridelkom in možnosti vključevanja obeh v ekološko kmetijstvo.

1.2 HIPOTEZA

Delovna hipoteza je, da med opazovanimi lastnostmi obstajajo razlike med navadno in

tatarsko ajdo in da je tatarska ajda manj občutljiva na poleganje.

1.3 CILJ

Z dobljenimi rezultati, ki so enoletni in imajo informativni značaj smo primerjali obe vrsti

ajde za opazovane lastnosti in opredelili prednosti in slabosti posamezne vrste ter

smiselnost vključevanja populacij v pridelavo.


2 PREGLED OBJAV

2.1 FUNKCIONALNA HRANA

Vsako živo bitje se prehranjuje in občuti lakoto ter željo po hrani, zato je prehranjevanje

najbolj običajno in vsakdanje opravilo, ki ima prednost pred vsemi ostalimi dnevnimi

aktivnostmi. Ker ima hrana tako velik pomen nas vse bolj zanima, kje in kako je pridelana

ter kako je pripravljena. Uživamo jo vsak dan in več ko vemo o njej kakovostneje bomo

živeli (Merljak in Koman, 2010; Kocjan Ačko, 2015).

V marsičem še danes velja Hipokratovo načelo, ki pravi, da »naj bo hrana tvoje zdravilo in

zdravilo tvoja hrana«. Mnoge zdravilne rastline uporabljamo za zdravila in kot hrano, saj

se področji hrane in zdravil še posebno močno prepletata pri zdravilnih rastlinah (Kreft in

sod., 2013). Vse več ljudi se zateka k naravnemu zdravljenju, kar se kaže tudi pri izbiri

živil, kljub veliki razširjenosti in porabi sintetičnih zdravil. Nekaterih poljščin se zaradi

njihovih sestavin oprijema ime funkcionalna hrana, kar pomeni, da se lahko z njimi

sočasno hranimo in zdravimo (Kocjan Ačko, 2015).

Funkcionalna živila predstavljajo nov in zanimiv koncept, ki spreminja odnos med

zdravjem in prehrano. Namen je izboljšanje prehrane z združevanjem novega znanja o

vzajemnem delovanju med sestavinami živil in telesnimi funkcijami. Funkcionalno živilo

je, če koristno vpliva na eno ali več ciljnih funkcij v telesu, tako da izboljša zdravje in

počutje oziroma zmanjšuje tveganje za bolezen (Z znanjem ..., 2014).

Funkcionalno živilo je lahko (Z znanjem ..., 2014):

- živilo, kateremu je bila dodana koristna sestavina ali iz katerega je bila odstranjena škodljiva sestavina,

- lahko je živilo, pri katerem je bila lastnost ene ali več sestavin modificirana ali - naravno živilo.

Za porast uporabe funkcionalnih živil je več razlogov (Z znanjem ..., 2014):

- nove raziskave v povezavi prehrane in preprečevanju kroničnih bolezni, - starejša populacija v mnogih državah, ter povečana skrb glede zdravja v tej starostni

skupini, za katero so značilna večja nagnjenost k sodobnim boleznim kot so rak,

bolezni srca, osteoporoza, diabetes in kap,

- večji poudarek na preventivi in individualni odgovornosti za skrb za zdravje, - povečana zavest potrošnikov in zaskrbljenost glede »dnevnega vnosa«, - napredek znanosti in tehnologije na področju živil, - spremembe v zakonodaji, ki se nanaša na področje funkcionalnih živil.

Po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008), spadata navadna in tatarska ajda v

kategorijo H (preglednica 1). Ta pravilnik zdravilne rastline razvršča v naslednje

kategorije:

- kategorija H (zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo), - kategorija Z (zdravilne rastline, ki se kot zdravilo izdajajo brez recepta), - kategorija ZR (zdravilne rastline, ki se izdajajo le na recept),


- kategorija ND (zdravilne rastline, katerih uporaba zaradi akutne ali kronične strupenosti ni dovoljena).

Preglednica 1: Uvrstitev navadne in tatarske ajde v Seznam zdravilnih rastlin (prirejeno Po pravilniku o

razvrstitvi ..., 2008)

Latinsko ime rastline/droge Slovensko ime Kategorija/opomba

Fagopyrum esculentum navadna ajda H

Fagopyrum tataricum nora ajda H

Legenda:

H = zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila

V rastlinah so različne zdravilne in aromatične snovi, koncentracija zdravilnih učinkovin

pa je odvisna od vrste, zvrsti in sorte, rastišča, podnebja, vremena, letnega časa in od

razvojne faze rastline. Zdravilne rastline redko uporabimo sveže, večinoma jih posušimo v

tako imenovane rastlinske droge, ki je lahko cela rastlina ali posamezen del rastline, bodisi

korenina, korenika, gomolj, čebulica, steblo, skorja, les, vršički, vejice, peclji, listi, popki,

cvetovi, brazde pestičev, storžki, plodovi, seme, osemenje, trosi in šiške (Kocjan Ačko,

2015). V fitoterapevtske namene uporabljamo posušeno zel, po British Herbal

Pharmacopeia je to Fagopyri Herba (Mlinarič, 2000).

V 19. stoletju je razvoj kemične in farmacevtske industrije izpodrinil večino zdravilnih

rastlin. Z razvojem farmacevtske industrije so nastala sintetična zdravila, ki imajo lahko

tudi resne, za organizem škodljive stranske učinke. Ker postaja življenje v razvitem svetu

iz dneva v dan hitrejše, ni presenetljivo, da se ozaveščeni posamezniki in vlade zavzemajo

za zdravo prehrano, naravno zdravljenje ter varstvo okolja in narave. Vodilo sodobnih

nutricionistov je trditev filozofa Ludwiga Feuerbacha (1804-1872) 'Človek je, kar jé'.

Ponovno je tudi aktualen roussojevski klic 'Nazaj k naravi!', ki se kaže v razvoju

trajnostnega kmetijstva, kjer se pri pridelavi in predelavi pridelkov v izdelke uporablja čim

manj za zdravje škodljivih sestavin. V rastlinah raziskovalci odkrivajo vedno nove snovi in

imajo vedno več znanja o poteku procesov v organizmu. O vplivih zdravilnih rastlin na

človeški organizem vemo več, kot smo vedeli v preteklosti, toda še vedno ne vemo dovolj

oziroma vsega (Kocjan Ačko, 2015).

Zdravilne rastline so del narave in so zato ljudem bližje, v primerjavi s sintetičnimi zdravili

sodobne farmacevtske industrije. Nekateri menijo, da bi bila dovolj le majhna sprememba

prehranskih navad ali vrečka čaja za bolezen, ki traja že vrsto let. V resnici pa ne gre tako

hitro in je potrebno spremeniti navade in uvesti ukrepe, ki posamezniku tako rekoč

postavijo življenje na glavo. Tisti, ki jim je uspelo spremeniti način prehranjevanja,

zamenjati nekatera živila z drugimi, si pomagati z zeliščnimi pripravki in farmacevtskimi

prehranskimi dodatki iz naravnih sestavin, pogosto pomagajo tudi drugim, da postanejo

bolj zdravi. Učinkovitost takšnih sprememb, se kaže z ozdravljenjem, ko so odpovedala

klasična zdravila (Kocjan Ačko, 2015).


2.2 IZVOR, ŠIRJENJE IN POIMENOVANJE AJDE

Ajda izvira iz jugozahodne Kitajske pokrajine Junan, od koder se je postopoma širila južno

od Himalaje v Butan, Indijo, Pakistan in Nepal in proti severu Kitajske in Sibiriji. Od tod

se je verjetno preko Rusije in Ukrajine razširila v Evropo in tudi k nam in to mnogo pred

krompirjem in koruzo. Na ozemlju Slovenije je bila prvič omenjena leta 1426. V Severno

Ameriko je prihajala po dveh poteh, iz Evrope in iz Japonske. S seboj so jo nosili izseljenci

in znane so zgodbe, da so Prekmurci, ki so odšli v Ameriko, namesto gotovine nesli s seboj

ajdovo kašo. Nekaj so je pojedli med potovanjem, drugo pa so prodali ob prihodu v

Ameriko (Kreft, 1995).

V severovzhodni Sloveniji ajdo poimenujejo ajdina, idina ali hajdina, Avstrijci ji pravijo

Heidenkorn ali Heiden, po nemško je Buchweizen, v angleščini buckwheat, po češko

poganka, po rusko grečiha. Ajdo ponekod poimenujejo tudi z besedo, ki se uporablja za

pogane oziroma oddaljene tujce. Besedi Buchweizen in buckwheat naj bi pomenili nepravo

pšenico, ali pa je beseda nastala zato, ker oblika ajdovega semena spominja na seme bukve

- žir. V svetu je znan tudi japonski izraz za ajdo - soba (Kreft, 1995).

Graščaki in bogati kmetje so tlačanom in revnim kmetom radi odstopili njive po žetvi, da si

sami pridelajo ajdo. Korist so tako imeli oboji. Tlačani, ki jim od pridelka ni bilo treba

plačati desetine, njive pa so bile razpleveljene v primerjavi z današnjimi praznimi strnišči,

kjer pleveli semenijo in se tako neovirano razmnožujejo (Kocjan Ačko, 2015).

Preden se je ajda začela umikati bolj rodovitnim poljščinam, zlasti koruzi so jo pri nas

veliko pridelovali. Bila je hrana kmetov, revnih ljudi in najetih kmečkih delavcev.

Temnejši ajdov kruh in druge ajdove jedi so ljudi nasitile in jim zagotovile kakovostne

beljakovine, tudi če si niso mogli privoščiti mesa. V zadnjem obdobju je za ajdo čedalje

večje zanimanje, saj se ljudje, naveličani enolične in industrijsko pripravljene hrane, želijo

zopet vračati h koreninam. Za marsikoga je spomin na ajdo tudi spomin na dobre stare

čase. Ajda je v stoletjih postala sestavina krajinske podobe Slovenije in slovenstva. Po njej

nas prepoznavajo tudi v drugih deželah, zlasti v Avstraliji in na Japonskem (Kreft, 1995).

2.3 NAVADNA IN TATARSKA AJDA

Ajda (Fagopyrum) je dvokaličnica, ki spada v družino dresnovk (Polygonaceae) in je

precej drugačna od žit, ki so sicer enokaličnice in spadajo v družino trav (Poaceae). Kljub

tej botanični razliki pa jo pogosto v kmetijstvu in pri predelavi uvrščamo skupaj z žiti v

isto skupino, saj jo pridelujemo in uporabljamo na podoben način kot žita. Z luščenjem

semen dobimo ajdovo kašo, z mletjem pa moko. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni

posevek. Ima kratko rastno dobo, zato iz onesnaženega okolja naloži veliko manj

škodljivih komponent kot ozimna žita. Med bližnjimi sorodniki ajde sta tudi rabarbara in

kislica, med daljnimi pa špinača in amarant. Za pridelavo je tehnološko nezahtevna in zelo

skromna rastlina glede potreb po hranilih, vendar zelo občutljiva na dejavnike okolja, kar

se odraža v višini rastlin in količini pridelka. Višina ajde je odvisna od rastnih razmer. V

zgornjem socvetju ima skrit rastni vršiček s katerim steblo nadaljuje rast ob ugodnih

razmerah. Pri navadni ajdi so našli gen za končno ali determinantno rast, saj rastline po


določenem času prenehajo rasti. Zaradi gena za končno rast preneha rasti v višino in se

začne razvejati. Prednosti determinantnih rastlin so v odpornosti proti poleganju in v

enakomernejšemu zorenju rastlin (Kreft, 1995; Luthar, 2010).

Pridelujeta se dve vrsti ajde in sicer navadna (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska

(Fagopyrum tataricum Gaertn).

2.3.1 Navadna ajda

Navadna ajda je enoletna rastlina. Razmnožuje se s plodovi, ki jim pravimo semena, in so

lahko gladka, triroba, svetlo sive do srebrne barve, včasih imajo siva semena podolgovate

ali nepravilne temnejše proge (priže), semena so lahko tudi svetlo do temno rjava ali

redkeje črna. Ajdovo seme je orešek, ki je sestavljeno iz endosperma, kalčka in luske. Na

eni rastlini je različno število plodov, od manj kot 10 pa vse do 200. Steblo je sočno,

žilavo, zaradi oksalne kisline kiselkastega okusa, visoko od 20 do 150 cm odvisno od

rastnih razmer. Višje kot je steblo, večja je nevarnost poleganja. Pogosto so stebla na

osončeni strani rdečkasto obarvana zlasti, če je posevek redek ali nizek. Cvetovi so v

sestavljenih socvetjih bele, rožnate ali rdečkaste barve. Listi so srčasto puščičasti, spodnji

so pecljati, zgornji pa sedeči. Korenine so plitve in žilave, koreninski laski so dolgi 3 do 5

mm. Je tujeprašna rastlina, ki jo oprašujejo žuželke, predvsem čebele, saj je medonosna

rastlina. Čebele imajo veliko vlogo pri oprašitvi in s tem tudi pri količini pridelka (Kreft,

1995; Bavec F. in Bavec M., 2015).

2.3.2 Tatarska ajda

Tudi tatarska ajda je enoletna rastlina. Njeno poimenovanje je zelo pestro, najbolj razširjen

in uveljavljen izraz je tatarska ajda, poleg tega se pojavljajo še korošica, zelena, grenka,

divja ali nora ajda. Tatarska ajda je precej podobna navadni ajdi, le da so stebla rastlin

navadno zelena, cvetovi so manjši, skoraj neopazni, zelene ali rumeno zelene barve. Listi

so pogosto širši kot dolgi in bolj zeleni kot pri navadni ajdi. Tatarska ajda je samoprašnica,

ki jo obiskujejo nekatere manjše žuželke, ki pa nimajo vlogo opraševalcev. Semena so

triroba, robovi niso gladki, ampak pravilno nagubani, nekoliko zaobljeni in so temno

zelene ali rjave barve. Seme se bolj osipa kot pri navadni ajdi, tako da se jo veliko raztrosi

še pred žetvijo. Uspeva lahko tudi na najvišje ležečih legah v Himalaji, kjer tvori tudi več

flavonoidov (rutin in kvercetin) in drugih antioksidantov, ki jo ščitijo pred ultravijoličnim

sevanjem in z nevtralizacijo prostih radikalov manjšajo škodo, ki jo povzroča sevanje. Te

snovi so večinoma grenkega okusa, zato se rastlin tatarske ajde izogiba tudi divjad in drugi

škodljivci, radi pa imajo socvetje in zrnje navadne ajde. V zrnju ima v primerjavi z

navadno ajdo tudi do 50-krat več rutina in je tudi bolj odporna na neugodne vremenske

razmere, po poleganju pa si hitro opomore. Pred približno 200 leti jo je iz Češke uvozil

baron Žiga Zois, zato jo ponekod po njem imenujejo tudi »cojzla«. Leta 1814 in 1815 so

bila leta brez poletja, ker se je zaradi izbruha vulkana Tambora po svetu razširil vulkanski

pepel, ki je prekril nebo in je tudi pri nas zmanjšal moč sončnih žarkov. Poljščine so dale

zelo majhne pridelke in nastopila je huda lakota. Tatarska ajda je bila ena redkih rastlin

prilagojena na neugodne okoljske razmere in je tudi v takih pogojih dala zadovoljiv

pridelek. Takrat so jo še precej pridelovali, pozneje pa se je zaradi grenkega okusa in

nepoznavanja za zdravje pomembnih učinkovin in učinkov ohranila samo na višjih


nadmorskih višinah (Sadar, 1949; Kreft, 1995; Vombergar in sod., 2014; Bavec F. in

Bavec M., 2015).

Ajda sama zaradi hitre rasti preprečuje razrast plevelov, še posebej tistih plevelov, ki se

razmnožujejo s semeni, in tako vzdržuje njive čiste. Je naraven herbicid, ki njivo dobro

razpleveli. Občutljiva je na herbicide in registriranih sredstev, ki bi bili primerni za ajdo,

ne da bi prišlo do poškodb na rastlinah ni, zato je najboljši način varstva gosta setev. Ne

prenese gnojenja, še posebno ne z dušičnimi gnojili. Ker ajda nima škodljivcev, tudi ni

potrebno škropiti s pesticidi in je zato zelo primerna za ekološko pridelavo. Če je njiva

preveč pognojena od predhodne poljščine, lahko ajda poleže. Škodo na ajdi lahko dela

srnjad in zajci, ko zori v voščeni zrelosti pa tudi ptiči, predvsem vrabci (Vombergar in

sod., 2014; Kocjan Ačko, 2015).

2.4 SESTAVA IN UPORABA

V zadnjem času je vse večje zanimanje za ajdo zaradi izredno skladne sestave hranilnih

snovi v zrnih. Ajdovo seme ima podobno kemično sestavo kot seme ostalih žit. Gre za

meljak, v katerem je škrob skupaj z beljakovinami, beljakovinsko plast (alevron) pod

semensko lupino ter kalček, ki je bogat z maščobami, beljakovinami, vitamini (B1, B6, E)

in nujno potrebni minerali (K, Ca, P, Fe, Mg, Zn, Cu, Se). Vsebuje zelo kakovostne

beljakovine, ki imajo primernejšo sestavo kot beljakovine mesa, mleka ali soje, le

beljakovine kokošjega jajca so po aminokislinski sestavi ugodnejše od ajde. V primerjavi z

drugimi žiti ima več nerazvejanega škroba amiloze, ki je osnova za počasi prebavljive in

manj prebavljive oblike škroba, kar je pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, saj se s

spremembo škroba lahko upočasni tudi prehod sladkorjev iz prebavil v kri. V primerjavi z

žiti ima več vlaknin, zato je ajda uvrščena med varovalna živila, ki preprečujejo nastanek

raka na debelem črevesju. V ajdi je tudi malo olja, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi

kislinami ter zato zelo kakovostno. Vsebuje tudi antioksidant rutin, ki preprečuje, da bi se

seme prehitro pokvarilo. Rutin varuje tudi naše telo pred prostimi radikali in sevanjem,

pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in pospešuje prepustnost kapilar. Ajda sodi med

rastline z največ rutozida, ki ga je največ ob začetku cvetenja in se do zrelosti plodov

močno zniža. Če zaužijemo v hrani tudi rutin, le ta varuje vitamin C kot naravni

antioksidant v našem telesu, tako da potrebujemo nekoliko manj tega vitamina. Rutin se

razgrajuje pod vplivom encimov, visoke temperature in svetlobe. Po zaužitju zelenih delov

rastline se ni priporočljivo izpostavljati sončnim žarkom, ker se kot neželeni učinek lahko

pojavijo znaki fototoksičnosti, ki so posledica fagopirina, ki je po strukturi zelo podoben

hipericinu iz šentjanževke. Ker ajda ne vsebuje glutena, so izdelki iz čiste ajde, brez

primesi žit primerni tudi za bolnike s celiakijo (Kreft, 1995; Mlinarič, 2000; Kreft in sod.,

2013, Kocjan Ačko, 2015). Ajda ima glikemični indeks (GI = 40). Nižji kot je glikemični

indeks, počasnejši je dvig koncentracije sladkorja v krvi (Montignac, 2011).

Vse več ljudi ima slabo prekrvavljenost nog, ki jo povzroča staranje organizma, genska

dispozicija, prevelika telesna teža in premalo gibanja. Flavonoidi v ajdi učinkovito vplivajo

na otekle noge in vensko popuščanje, saj pri obolenju ven stene krvnih žil popuščajo,

tekočina pride v tkivo, ki oteče. Flavonoidi pa zatesnijo stene žil in črpajo vodo iz tkiv.

Zaradi bolezni ven nam zvečer gležnji otečejo, imamo težke, utrujene in mravljinčaste


noge, ki nas srbijo, ter občasne nočne krče v nogah. Rutin ojača stene kapilar, znižuje

holesterol in ima protivnetni učinek (Zdrav planet, 2008). Med ljudmi velja, da je potrebno

za lepe, močne, bleščeče in sijoče lasje uživanje ajdove kaše, zaradi velike količine

vitaminov skupine B in kakovostnih beljakovin (Merljak in Koman, 2010).

Največja korist je, če ajdove jedi jemo počasi, z občutkom, pozitivnimi mislimi in v

prijetni družbi. Sprehod mimo dišečega in medečega ajdovega polja, ob poslušanju

brenčanja čebel je koristen tako za telo kot tudi za dušo (Vombergar in sod., 2014).

Pri ajdi uporabljamo predvsem semena, iz kateri z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z

mletjem semen pa dobimo moko, ki jo uporablajmo za žgance, štruklje, kruh, testenine,

močnik, potice, palačinke in druge jedi. Kitajci iz tatarske ajde pridobivajo ajdov kis, na

Japonskem pa iz ajdove kaše pridobivajo ajdovo žganje. Japonci iz rahlo praženih zrn

ajdove kaše pripravljajo tudi ajdov čaj. Čaj lahko pripravimo tudi iz posušenih listov in

poganjkov tik pred začetkom cvetenja ali iz cvetoče rastline. Tak čaj vsebuje bistveno več

rutina in drugih flavonoidov kot ajdova zrna ali moka (Kreft, 1995; Galle Toplak, 2015). Z

luščinami lahko polnimo tudi vzglavnike (Zdrav planet, 2008). Slovenci naj bi tudi prvi na

svetu izdelali ajdovo pivo (Medijsko ..., 2015).

2.5 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE

Ajda najbolje uspeva v peščeno ilovnatih tleh, slabše pa na težkih, zbitih tleh, ter tam kjer

zastaja voda. Za uspešno kalitev naj bi bila tla suha in topla vsaj 8 °C, pri -1 °C zeleni del

ajde zmrzne, medtem ko so zrela semena neobčutljiva. Na zgodnje jesenske slane je zelo

občutljiva in takrat se prekinejo vsi fiziološki procesi v rastlini. Globina setve je 1 do 3 cm.

V optimalnih pogojih vznikne že v treh do petih dneh. Prašno ajdo sejemo, ko ni več

nevarnosti slane. Strniščno pa po spravilu glavnega posevka, od 10. do 26. julija. Zaradi

gnojenja z dušičnimi gnojili rada poleže. Dušik tudi podaljšuje razvoj vegetativnih delov

rastline, zato prepozno cveti, slabše medi in je tudi manjši pridelek zrnja. Zaradi hitre rasti

pomaga pri zatiranju semenskih plevelov (Kreft, 1995; Jesenko in sod., 2013).

2.6 GENSKA BANKA

Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002),

spada tatarska ajda med domnevno izumrle vrste (okrajšava za to kategorijo je Ex?). V to

kategorijo spadajo pogrešane vrste, katerih navzočnost je bila na območju Republike

Slovenije znana, že daljši čas pa jih kljub iskanju ni mogoče več najti in obstaja utemeljen

sum, da so te vrste izumrle (preglednica 2).

Preglednica 2: Uvrstitev tatarske ajde na rdeči seznam ogroženih rastlin (prirejeno po Pravilnik o uvrstitvi ...,

2002)

ZNANSTVENO IME SLOVENSKO IME KATEGORIJA OGROŽENOSTI

Fagopyrum tataricum tatarska ajda Ex?

Legenda:

Ex? – domnevno izumrle vrste


Ajda ni samo v Sloveniji, ampak je bila tudi po priporočilu Bioversity International že leta

1993 uvrščena med najbolj ogrožene rastlinske vrste, ki imajo odločilno prednost pri

zbiranju in hranjenju. To se je v Sloveniji pokazalo že veliko prej, saj so se površine

posejane z lokalnimi populacijami po letu 1970 občutno zmanjšale. Po letu 1980 je bila

zaznana pri navadni ajdi v nekaterih območjih delna do popolna genska erozija, medtem ko

pri tatarski ajdi popolna genska erozija (International ..., 1993; Pravilnik o uvrstitvi ...,

2002).

Ko se je zmanjšala pridelova ajde in z zamenjavo domačih populacij in sort z uvoženimi,

so stare sorte, ki so s svojo genetsko raznolikostjo pomemben narodov zaklad, začele

izginjati. S tem pa tudi dragocen genski material. Tako je prišlo do velikega zmanjšanja

rastlinske raznolikosti tako imenovane rastlinske genske erozije. Ajda spada med najbolj

ogrožene rastlinske vrste, zato so pomembne rastlinske genske banke, ki hranijo rastlinske

genske vire, običajno domač avtohton material. Genske banke so edina zaščita pred izgubo

dragocenih vzorcev zanimivega genskega materiala. Shranjen material je varen pred

izumrtjem in nudi možnost uporabe genov kot vir za žlahtnjenje. Domače populacije so

pomembne zaradi genske raznolikosti in prilagodljivosti na klimatske in talne razmere.

Delo genske banke je, da zbira vzorce na terenu in njihove osnovne (pasport) podatke,

pravilno hrani, obnavlja in razmnožuje material, da lastnosti opiše po mednarodno

uveljavljenih deskriptorjih, ki omogočajo širšo primerljivost med genskimi viri, sodeluje

med genskimi bankami ter da so vzorci oziroma zbirka dosegljivi. Vzorci se hranijo v

obliki semen ex situ - izven naravnega okolja. Slovenska rastlinska genska banka na

Biotehniški fakulteti hrani vzorce ajde v steklenih kozarcih in plastičnih vrečkah ter v

vakuumsko zaprtih aluminijastih vrečkah. Vzorci v steklenih kozarcih so opremljeni s

silikagelom, ki je indikator vlage. Pri povišani vlagi se spremeni barva, kar pomeni, da je

potrebno vzorec dosušiti. Pred hranjenjem so vzorci očiščeni in odstranjeni so morebitni

škodljivci. Semena so shranjena v hladilnici pri 4 °C in 8-odstotni vlagi, kar omogoča

povprečno hranjenje 10 do 20 let, pri ajdi tudi do 40 let, nato je potrebno vzorce obnoviti.

Rastlinski genski viri, ki so zbrani in shranjeni v genski banki so in bodo ostali

neizmerljiva vrednost, saj so zadnji vir tega dragocenega materiala, ki se je nekoč gojil na

slovenskih poljih (Kreft, 1995; Luthar, 2010; Luthar, 2012; Luthar in sod. 2012).

Preglednica 3: Sortna lista za navadno ajdo (Fagopyrum esculentum Moench) (Sortna lista ..., 2016)

Sorta Datum vpisa Vzdrževalec

'Bamby ' 03.09.2008 Saatzucht Gleisdorf GmbH, Avstrija

'Darja' 21.06.2010 Semenarna Ljubljana d.o.o., Slovenija

'Čebelica' 09.01.2012 Kmetijski inštitut Slovenije, Slovenija

Iz preglednice 3 je razvidno, da so v Slovensko sortno listo 2016 vpisane sorte 'Čebelica' in

'Darja', ki sta slovenski sorti in 'Bamby', ki je avstrijska sorta.


3 MATERIAL IN METODE

3.1 RASTLINSKI MATERIAL

Leta 2015 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete izvedli bločni poskus v

štirih ponovitvah, v katerega smo vključili dve sorti navadne ajde 'Darjo' in 'Čebelico' ter

populacijo navadne ajde ''Siva'' in populacijo tatarske ajde, ki smo jo poimenovali

''Tatarska'' (slika 1).

3.2 BLOČNI POSKUS

Predposevek je bila lucerna, ki je bila posejana v začetku aprila 2015 in zmulčena pred

setvijo ajde. Njiva je bila preorana in primerno obdelana za setev ajde. Velikost posamezne

parcele je bila 7,5 m2

(6 x 1,25 m). Setev smo opravili 10.7.2015 z laboratorijsko žitno

sejalnico z gostoto setve 90 kg/ha. Na posamezno parcelo smo posejali 6,7 g semen v 10

vrst, razdalja med vrstami je bila 12,5 cm. Med bloki smo pustili ozek pas za pot, ki nam je

omogočala dostop do posameznih parcel. Bločni poskus je bil obdan z 2,5 m zaščitnim

pasom posejanim s sorto 'Čebelica' (slika 1).

I. ponovitev 4 1 2 3

II. ponovitev 3 4 1 2

III. ponovitev 2 3 4 1

IV. ponovitev 1 2 3 4

Legenda:

1.........''Siva''

2.........'Darja'

3.........'Čebelica'

4.........''Tatarska''

Slika 1: Načrt bločnega poskusa z ajdo v letu 2015 na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete

3.3 OSKRBA POSEVKA IN BONITIRANJE

Vznik ajde je bil dokaj enakomeren. Navadna ajda je vzniknila 14. 7. 2015 in dva dni

pozneje še populacija ''Tatarska''. Znotraj ponovitev ni bilo potrebno pletje, ker je ajda zelo

dobro prekrila tla. Pletev vmesnih poti med ponovitvami smo v rastni dobi opravili 2-krat.

Na ajdi ni bilo opaznih nobenih bolezni in škodljivcev, zato posevka nismo tretirali s

fitofarmacevtskimi sredstvi.

Po vzniku smo spremljali rast in razvoj rastlin ter poleganje. Pred žetvijo smo 3. in 4. 11.

2015 opravili vzorčenje 50 rastlin iz osrednjih šestih vrst vsake parcele. Izmed 50 rastlin

smo naključno izbrali 20 rastlin, katerim smo izmerili višino v (cm), prešteli število


nodijev na glavnem poganjku in število stranskih poganjkov. Iz vseh 50 rastlin smo zbrali

semena in jih stehtali.

Žetev smo opravili 5. 11. 2015 z laboratorijskim kombajnom, semena smo en teden sušili v

šušilniku s prevetravanjem pri 28 °C. Vzorcem smo z vlagomerom določili vlago in jih

stehtali.

Absolutno maso smo določili, tako da smo prešteli 4 x po 100 semen za vsako parcelo in

preračunali na 1000 semen.

3.4 PREDSTAVITEV ZBRANIH PODATKOV IN REZULTATOV

Zbrane podatke smo vnesli v računalniški program Excel 2010 (priloga B). Izračunane

povprečne vrednosti za opazovane lastnosti smo predstavili v obliki preglednic in

grafikonov ter jih opisno razložili.

3.5 VREMENSKE RAZMERE V LJUBLJANI V OBDOBJU POLJSKEGA POSKUSA Z

AJDO

Na sliki 2 so prikazane povprečne mesečne temperature v času rasti ajde v letu 2015.

Najbolj vroč mesec je bil julij s povprečno temperaturo 24,3 °C, tudi v avgustu so bile

temperature podobne, v povprečju 22,3 °C. Septembra in oktobra pa so bile povprečne

temperature precej nižje, in sicer 16,5 °C in 11 °C. V prilogi A so prikazani tudi dnevni

podatki temperatur v juliju, avgustu, septembru in oktobru.

24,322,3

16,5

11,0

0

5

10

15

20

25

30

Julij Avgust September Oktober

Po

vpre

čne

te

mp

era

ture

v (

°C)

Mesec

Slika 2: Povprečne mesečne temperature (°C) v Ljubljani v rastni dobi ajde (Agencija ..., 2015)


117,6

96,4

151,7143,8

0

20

40

60

80

100

120

140

160

Julij Avgust September Oktober

Ko

ličin

a p

adav

in v

(m

m)

Mesec

Slika 3: Količina padavin (mm) v Ljubljani v rastni dobi ajde (Agencija ..., 2015)

Na sliki 3 so prikazane mesečne količine padavin v rastni dobi ajde za leto 2015. Največ

padavin je padlo v septembru in to 151,7 mm, nekoliko manj, 143,8 mm v oktobru in

najmanj v avgustu, 96,4 mm. V prilogi A so prikazani dnevni podatki za količino padavin

v juliju, avgustu, septembru in oktobru.


4 REZULTATI

4.1 VEGETATIVNI OPIS RASTLIN

Na naključno izbranih 20 rastlinah smo spremljali višino, število nodijev in stranskih

poganjkov (priloga B).

Preglednica 4: Povprečna višina 20 rastlin 4 genotipov ajde v (cm) iz bločnega poskusa s 4 ponovitvami

Vrsta ajde Ponovitev 1 Ponovitev 2 Ponovitev 3 Ponovitev 4 Povprečje

''Siva'' 111,9 85,8 118,9 113,0 107,4

'Darja' 114,3 120,1 114,0 130,6 119,7

'Čebelica' 101,6 97,5 107,7 109,4 104,0

''Tatarska'' 93,6 94,3 90,1 88,8 91,7

Slika 4: Povprečna višina rastlin 4 genotipov ajde v (cm) iz bločnega poskusa

V preglednici 4 in sliki 4 je prikazana povprečna višina 20 rastlin na parcelo in povprečje

vseh štirih ponovitev. Povprečno najvišje so bile rastline sorte 'Darja' (120 cm), nekoliko

nižje so bile rastline populacije ''Siva'' (107 cm) in sorte 'Čebelica' (104 cm) ter najnižje so

bile rastline populacije ''Tatarska'' (92 cm). Spremljali smo tudi poleganje. ''Tatarska'' ajda

ni polegla, ''Siva'' je rahlo polegla ter sorti 'Darja' in 'Čebelica' sta delno polegli.

Preglednica 5: Povprečno število nodijev 20 rastlin 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa s 4 ponovitvami


''Siva'' 10,4 8,7 10,0 10,7 10,0

'Darja' 11,6 11,7 9,8 12,8 11,5

'Čebelica' 10,4 9,6 10,4 11,1 10,4

''Tatarska'' 11,1 11,3 10,9 10,6 11,0


Slika 5: Povprečno število nodijev 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

Preglednica 5 in slika 5 prikazujeta povprečno število nodijev 20 rastlin na parcelo in

povprečje 4 parcel. Povprečno število nodijev je bilo pri vseh genotipih precej izenačeno

od 10 do 11,5. Sorta 'Darja' je imela v povprečju največ (11,5) nodijev, populacija

''Tatarska'' ( 11), sorta 'Čebelica' (10,4) in populacija ''Siva'' (10) nodijev.

Preglednica 6 : Povprečno število stranskih poganjkov 20 rastlin 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa s 4

ponovitvami


''Siva'' 1,8 0,5 0 1,5 1,3

'Darja' 2,7 2,0 0 2,0 2,2

'Čebelica' 2,7 2,3 2,5 2,6 2,5

''Tatarska'' 1,3 1,0 1,2 1,2 1,2

Slika 6: Povprečno število stranskih poganjkov 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa


Preglednica 6 in slika 6 prikazujeta povprečno število stranskih poganjkov oziroma

razvejanje 20 vzorčenih rastlin na parcelo in povprečje 4 parcel. Največ stranskih

poganjkov je razvila sorta 'Čebelica' v povprečju 2,5, sledila ji je sorta 'Darja' (2,2).

Najmanj stranskih poganjkov sta razvili populaciji ''Siva'' (1,3) in ''Tatarska'' (1,2).

4.2 PRIDELEK SEMEN

Pridelek semen naključno vzorčenih 50 rastlin na parcelo smo stehtali in prav tako pridelek

na celotno parcelo, določili smo tudi absolutno maso 1000 semen.

Preglednica 7: Povprečni pridelek 50 rastlin v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa s 4 ponovitvami


''Siva'' 55,41 31,85 44,08 52,23 45,89

'Darja' 31,04 26,39 7,89 12,41 19,43

'Čebelica' 36,44 68,71 3,84 6,82 28,95

''Tatarska'' 104,30 77,43 62,25 49,66 73,41

Slika 7: Povprečni pridelek 50 rastlin v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

Preglednica 7 in slika 7 prikazujeta pridelek 50 rastlin vzorčenih po posameznih parcelah

in povprečje 4 parcel. Razvidno je, da je imela največji pridelek ''Tatarska'' (73,41 g),

sledila ji je ''Siva'' (45,89 g) in nato sorta 'Čebelica' (28,95 g) ter najmanjši pridelek je

dosegla 'Darja' (19,43 g).


Preglednica 8: Pridelek semen na parcelo in povprečje v (kg) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa s 4

ponovitvami


''Siva'' 0,415 0,575 0,485 0,572 0,512

'Darja' 0,353 0,267 0,235 0,219 0,269

'Čebelica' 0,153 0,143 0,039 0,043 0,096

''Tatarska'' 1,362 1,234 1,152 1,444 1,298

Slika 8: Povprečni pridelek v (kg) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa

Preglednica 8 in slika 8 prikazujeta pridelek v (kg) na posamezni parceli in povprečje štirih

parcel. Povprečno največji pridelek na parcelo je imela populacija ''Tatarska'' (1,3 kg) z 9,2

% vlage v semenih, populacija ''Siva'' je dosegla približno polovični pridelek (0,5 kg) z 8,6

% vlago, pri sorti 'Darja'je bil zabeležen nekoliko manjši pridelek (0,3 kg) z 8,9 % vlago in

najmanjšega je dosegla sorta 'Čebelica' (0,1 kg) z 8,6 % vlago.

Preglednica 9: Absolutna masa 1000 semen v (g) 4 genotipov ajde iz bločnega poskusa s 4 ponovitvami


''Siva'' 1,97 2,08 1,97 2,11 2,03

'Darja' 2,14 2,28 2,34 2,29 2,26

'Čebelica' 2,18 2,21 2,16 2,23 2,20

''Tatarska'' 1,59 1,60 1,56 1,54 1,58

Preglednice 9 prikazuje absolutno maso pridelanih semen po posameznih parcelah in

povprečno maso štirih parcel. Najmanjšo absolutno maso semen je imela populacija

''Tatarska'' (1,58 g). Med genotipi navadne ajde ni bilo velikih razlik v absolutni masi.

Najmanjšo absolutno maso je dosegla populacija ''Siva'' (2,03 g), medtem ko sta imeli sorti

'Čebelica' (2,20 g) in 'Darja' (2,26 g).


5 RAZPRAVA IN SKLEPI

5.1 RAZPRAVA

Pri vzorčenih rastlinah iz bločnega poskusa s štirimi ponovitvami smo opisali vegetativni

del, velikost vzorca je bila 20 rastlin (priloga B) in pridelek semen, velikost vzorca je bila

50 rastlin ter pridelek na celo parcelo, velikosti 7,25 m2. Pri opisu rastlin smo si izbrali tri

lastnosti, ki so v direktni povezavi s količino pridelka (višina rastlin ter število nodijev in

stranskih poganjkov). Spremljali smo tudi poleganje, ki je običajno v sorazmerju z višino

rastlin. Čim višje so rastline tem večja je možnost poleganja. Število nodijev nam pove

olistanost, saj je na vsak nodij pritrjen list. Na spodnjem delu rastline so listi pecljati, proti

vrhu pa sedeči. Število stranskih poganjkov je kazalec bujnejšega habitusa rastline.

5.1.1 Vegetativni opis rastlin

V povprečju so bile rastline sorte 'Darja' najvišje (120 cm), nekoliko nižje so bile rastline

populacije ''Siva'' (107 cm) in sorte 'Čebelica' (104 cm). Najnižje so bile rastline populacije

''Tatarska'' (92 cm). Višina rastlin pri ajdi je v manjši meri odvisna od genotipa, večji vpliv

na to lastnost ima okolje. Ajda se lahko odzove z bujno rastjo, kadar so tla srednje do

bogato preskrbljena s hranili, in če je v obdobju vegetativne rasti veliko dežja in malo

sončnih dni. Takrat so idealni pogoji, da bodo rastline prerasle povprečno značilno višino

za dolečen genotip. Bločni poskus je bil zasnovan na Laboratorijskem polju Biotehniške

fakultete, kjer so tla srednje preskrbljena s hranili. V obdobju vegetativne rasti ni bilo

veliko dežja, v juliju 117,6 mm in v avgustu 96,4 mm. Verjetno je ajda v letu 2015

podaljšala rast še v september, saj je takrat padlo kar 151,7 mm padavin. Ker ima na višino

rastlin večji vpliv okolje kot genotip, so običajno pri sortah navedene samo približne

vrednosti (Kreft, 1995; Jesenko in sod., 2013).

Poleglost je zelo odvisna od višine rastlin. Običajno imajo višje rastline manj prožna stebla

in večja je verjetnost poleganja posevka. Poletna nevihta z močnejšim vetrom jih lahko

poleže, lahko pa je vzrok poleganja tudi v količini dušika v tleh. Če so stebla dovolj

elastična se take rastline lahko same zravnajo in to nima negativnega vpliva na količino in

kvaliteto pridelka. Zadnje bonitiranje na poleglost smo opravili pred žetvijo in populacija

''Tatarska'' ni polegla, rahlo nagnjena na dveh parcelah je bila populacija ''Siva'', delno

polegli sta bili sorti 'Darja' in 'Čebelica'.

Povprečno število nodijev je pri ajdi zelo konstantno, kar navajata tudi Kreft (1995) in

Luthar (2012) in to se je pokazalo tudi v našem poskusu. Povprečno število nodijev je bilo

pri vseh genotipih precej izenačeno od 10 do 11,5. Višina rastlin ni pogojena s številom

nodijev, ampak z dolžino internodijev, ki se ob neugodnih talnoklimatskih razmerah zelo

izdolžijo, predvsem tisti proti vrhu glavnega poganjka.

Povprečno število stranskih poganjkov, ki je pokazatelj razvejanja je bilo v našem poskusu

precej izenačeno med genotipi. V povprečju je imela največ stranskih poganjkov sorta

'Čebelica' (2,5), sledila ji je sorta 'Darja' (2,2) in najmanj stranskih poganjkov sta razvili

populaciji ''Siva'' (1,3) in ''Tatarska'' (1,2). Razvejanje stebla je odvisna od genotipa in


gostote setve. V primeru redkejše setve je razvejanost rastlin večja in obratno. Celoten

poskus je bil posejan z gostoto 90 kg/ha. Pri obeh sortah je bilo razvejanje v povprečju za

en poganjek večje kot pri populacijah.

5.1.2 Pridelek semen

Pridelek semen smo spremljali na 50 rastlinah in na celotni parceli. Presenetljivo sta imeli

populaciji večje pridelke kot sorti. Populacija ''Tatarska'' je imela povprečni pridelek 50

rastlin, 73,41 g in na parcelo 1,3 kg, sledila ji je populacija ''Siva'' s 45,89 g in na parcelo

0,5 kg. Sorta 'Čebelica' je dosegla povprečni pridelek 50 rastlin, 28,95 g in najmanjši

pridelek na parcelo 0,1 kg. Sorta 'Darja' je dosegla povprečni pridelek 50 rastlin, 19,43 g in

na parcelo 0,2 kg. Kljub temu, da je imela ''Tatarska'' najmanjše razvejanje je dosegla

največji pridelek. 'Darja' pa je kljub največji višini in številu nodijev ter stranskih

poganjkov dosegla malo boljši pridelek na parcelo kot 'Čebelica' z najnižjim skupnim

pridelkom. Med genotipi ajde so bile velike razlike v masi semen.

Najmanjšo absolutno maso semen je imela populacija ''Tatarska'' (1,58 g) in dosegla je

največji pridelek. Med genotipi navadne ajde v absolutni masi ni bilo velikih razlik.

Najmanjšo absolutno maso semen je imela populacija ''Siva'' (2,03 g), medtem ko sta bili

sorti zelo izenačeni, in sicer 'Čebelica' (2,20 g) in 'Darja' (2,26 g). Na pridelek ajde ima

manjši vpliv genotip in večji okolje. Ajda je rastlina, na kateri je bilo z žlahtnjenjem

pridobljenih zelo malo izboljšav, kar se močno odraža na pridelku. Omeniti velja, da sta

vključeni populaciji ''Siva'' in ''Tatarska'' bili že izboljšani s postopkom selekcije.

Naš posevek nismo dognojevali in prav tako ga nismo tretirali s fitofarmacevtskimi

sredstvi za varstvo rastlin in zatiranje plevelov. Tla so bila nazadnje pognojena z

mineralnimi gnojili na začetku rastne sezone v letu 2014. Za optimalno rast ajde je

pomembno, da je njiva zmerno pognojena z dušikom, ker pospešuje razvoj vegetativnih

delov, zaradi česar ajda prepozno cveti, slabše medi in ima manjši pridelek. Prav tako pa

imajo vremenske razmere v času rasti, cvetenja in napolnjevanja semen z asimilati zelo

velik vpliv. Ajda je v obdobju vznika in cvetenja zelo občutljiva na sušo in vročino, v času

zorenja pa na dež in veter (Kreft, 1995).

Glavni žlahniteljski cilji so usmerjeni k večjemu in stabilnejšemu pridelku, brez osipanja

semen in z možnostjo samoopraševanja tudi pri navadni ajdi. Tatarska ajda je samoprašna

rastlina in v obdobju cvetenja neodvisna od opraševalcev in to je pogojeno z večjim in tudi

stabilnejšim pridelkom, se pa hitreje osipa kot navadna ajda. Vse navedene lastnosti

zavračajo pridelovalce, da bi se odločili za pridelovanje ajde. Je pa ajda tradicionalno

vezana na območje Slovenije, kar se odraža v pridelovanju, ki se ni popolnoma opustilo.

5.1.3 Tradicija in pomen ajde

Ajda je že stoletja del slovenske tradicije in kulturne dediščine, saj je opevana v mnogih

pesmih. Aleksander Mežek v eni od svojih pesmi pravi ...ogenj požira, voda izpira, ajda pa

znova cveti.... Ajda je vpeta v naša življenja, povzpela se je tako visoko, da se po njej


imenujejo hoteli, društva, vrtci in vse pogosteje se pojavlja tudi kot žensko ime. Novi

trendi v kmetijstvu so ajdo ponovno odkrili. V zadnjem času pridobiva na pomenu zaradi

ugodne prehranske sestave in dejstva, da ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi

bolniki s celiakijo. Bogata je s hranili in ugodno vpliva na ohranjanje zdravja, zato jo lahko

uporabljamo kot funkcionalno živilo. Ajda je prehodila pot od hrane revnih do hrane

ozaveščenih ljudi. Za njo se zanimajo tisti, ki se ukvarjajo s prodajo zdrave, ekološke hrane

in čebelarji, katerih končni cilj je cvetenje in medenje. Kot po Evropi tudi v Sloveniji

pričakujemo povečano povpraševanja po ekološko pridelani hrani. Stabilen in zanesljiv

pridelek se oblikuje v procesu žlahtnjenja in je pri vrstah, kjer so v ospredju sorte oziroma

hibridi v večji meri genetsko pogojen. V manjši meri pa je odvisen od okoljskih razmer in

od agrotehničnih ukrepov. Pri ajdi, kjer je žlahtnjenje v povoju pa je ravno obratno. Skrb

za kakovost pridelane hrane pomeni, da moramo med pridelovanjem, spravilom in

predelavo stalno spremljati vplive različnih dejavnikov, ki vplivajo na prehransko

kakovost.

Ajdo so preučevali in jo še preučujejo mnogi raziskovalci, vendar ostaja do neke mere še

vedno skrivnostna rastlina. Je velik neizkoriščen potencial slovenskega kmetijstva,

pridelovalne in živilske industrije, kulinarike, turizma in zdravilstva. Ajde pa ne moremo

pridelovati in tržiti, če ni poskrbljeno za informiranje ter izobraževanje kupcev.

Kljub majhnosti države je biotska pestrost v Sloveniji velika. Z zmanševanjem pestrosti

genskih virov je zožena preskrba s hrano. Ljudje bi se morali zavedati, da so semena

zbrana v rastlinskih genskih bankah narodov zaklad, saj so se tekom gojenja in naravne

selekcije prilagodila našim lokalnim razmeram. Z izumrtjem semen izgubimo gensko

pestrost, zato bi morali rešiti genski material pred propadom, saj ohranjanje semen pomeni

stabilno prihodnost naroda. Ajda je uvrščena med najbolj ogrožene rastlinske vrste na

svetu, vendar ima Slovenija zbranih precej genskih virov ajde (International ..., 1993;

Pravilnik o uvrstitvi ..., 2002).

5.2 SKLEPI

Zastavljeno hipotezo, da med navadno in tatarsko ajdo obstajajo razlike med opazovanimi

morfološkimi lastnostmi lahko potrdimo.

Populacija ''Tatarska'' je bila v poskusu nižja od genotipov navadne ajde, v povprečju se je

manj razvejala in imela je najmanjšo absolutno maso 1000 semen ter navečji pridelek 1,3

kg/7,5 m2.

Sorti 'Darja' in 'Čebelica' sta delno polegli, populacija ''Siva'' je rahlo polegla, medtem ko

populacija ''Tatarska'' ni polegla.

Vzorčenih 50 rastlin se je izkazalo za premajhen reprezentativni vzorec, s katerim bi lahko

sklepali na celotni pridelek v poskus vključenih ajd. Dobili smo manjša odstopanja v

primerjavi s povprečnimi pridelki na parcelo.

Večji pridelek populacije ''Tatarska'' lahko pripišemo samoprašnosti, saj ni odvisna od

opraševalcev in tudi v neugodnih klimatskih razmerah se lahko opraši večji del cvetov.


6 POVZETEK

Leta 2015 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete zasnovali bločni poskus s

štirimi ponovitvami, v katerega smo vključili dve sorti 'Darjo' in 'Čebelico' ter populacijo

navadne ajde ''Siva'' in populacijo tatarske ajde ''Tatarska''.

Poskus je bil sestavljen iz 16 parcel, velikost posamezne parcele je bila 7,5 m2. Setev smo

opravili 10. 7. 2015 z žitno sejalnico z gostoto setve 90 kg/ha. Semena smo posejali v 10

vrst z medvrstno razdaljo 12,5 cm. Med bloki smo pustili ozek pas za pot, zaščitni pas je

bil posejan s sorto 'Čebelica'. V času poskusa smo 2-krat opleli potke, ostala oskrba

posevka ni bila potrebna. V obdobju rastne sezone od julija do oktobra smo spremljali

povprečno dnevno temperaturo in padavine. Po vzniku smo bonitirali rast in razvoj rastlin

ter poleganje. Pred žetvijo smo 3. in 4. 11. 2015 opravili vzorčenje 50 rastlin iz osrednjih

vrst vsake parcele. Izmed 50 rastlin smo naključno izbrali 20 rastlin, katerim smo izmerili

višino v (cm), prešteli število nodijev na glavnem poganjku in število stranskih poganjkov.

Iz vzorčenih 50 rastlin smo pobrali semena in jih stehtali. Žetev smo opravili 5. 11. 2015.

Semena smo dosušili in vzorcem določili vlago in jih stehtali ter izračunali absolutno

maso.

Zbranim podatkom smo izračunali povprečja iz katerih je razvidno, da so bile najvišje

rastline sorte 'Darja' (120 cm) in najnižje rastline populacije ''Tatarska'' (92 cm). V obdobju

poskusa ''Tatarska'' ajda ni polegla, rahlo polegla je populacija ''Siva'' ter delno polegli sta

sorti 'Darja' in 'Čebelica'. Povprečno število nodijev je bilo pri vseh genotipih dokaj

izenačeno od 10 do 11,5. Najbolj sta se razvejali sorti 'Čebelica' in 'Darja' (v povprečju več

kot 2 poganjka), najmanj stranskih poganjkov sta razvili ''Siva'' in ''Tatarska'' (malo več kot

enega).

Največji pridelek 50 rastlin je dosegla ''Tatarska'' (73,41 g), sledila ji je ''Siva'' (45,89 g),

nato sorta 'Čebelica' (28,95 g) in najmanjši pridelek je imela 'Darja' (19,43 g). V povprečju

največji pridelek na parcelo je imela ''Tatarska'' (1,3 kg), za približno polovico manjšega je

dosegla ''Siva'' (0,5 kg). Sorti 'Darja' in 'Čebelica' sta dosegli najmanjši pridelek (0,2 in 0.1

kg). Pridelek vzorčenih 50 rastlin se ni popolnoma ujemal s povprečnim pridelkom na

parcelo, je pa opazen trend ujemanja pri treh genotipih. Najmanjšo absolutno maso semen

je imela populacija ''Tatarska'' (1,58 g). Med genotipi navadne ajde ni bilo večjih razlik v

absolutni masi.


7 VIRI

Agencija Republike Slovenije za okolje. Ministrstvo za okolje in prostor. 2015.

http://www.meteo.si/met/sl/agromet/data/month/ (5. 9. 2016)

Bavec F., Bavec M. 2015. Predstavitev ajde kot rastline in njenih prednosti v pridelavi. V:

Hrana in prehrana za zdravje: Ajda od njive do zdravja. Raspor P. (ur.), Smole Možina

S. (ur.). Izola, Inštitut za živila, prehrano in zdravje: 20-28

Galle Toplak K. 2015. Zdravilne rastline na Slovenskem. 2. izdaja. Ljubljana, Mladinska

knjiga: 519 str.

International Plant Genetic Resources Institute (IPGRI), Annual Report 1993, Rome: 47

Jesenko T., Strgulec M., Kalan M., Poženel A., Škerbot I., Dolinšek M., 2013. Tehnologija

pridelave ajde. Ljubljana, KGZ: 8 str.

http://www.czs.si/Upload/ajda.pdf (19. 8. 2016)

Kocjan Ačko D. 2015. Poljščine: pridelava in uporaba. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 187

str.

Kreft I. 1995. Ajda. Ljubljana, ČZD, Kmečki glas: 112 str.

Kreft S., Kočevar Glavač N., Stojilkovski K., Mlinarič A., Injac R., Novak A., Doljak B.,

Štrukelj B., Slanc Može P., Umek A., Lunder M., Kristl J., Janeš D., Berlec A., Sabotič

J., Glavač I., 2013. Sodobna fitoterapija: Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.

Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo: 692 str.

Luthar Z. 2010. Genski viri in raznolikost slovenskih populacij ajde (Fagopyrum

esculentum Moench). V: Zbornik simpozija Novi izzivi v poljedelstvu 2010, Rogaška

Slatina, 2. in 3. december, 2010. Kocjan Ačko D. (ur.), Čeh B. (ur.). Ljubljana,

Slovensko agronomsko društvo: 138-144

Luthar Z. 2012. Genska banka ajde - vir slovenske genske variabilnosti. Acta agriculturae

Slovenica, 99, 1: 307-316

Luthar Z., Rozman L., Osterc G., Čop J. 2012. Genska banka Oddelka za agronomijo

Biotehniške fakultete v Ljubljani. Acta agriculturae Slovenica, 99, 1: 301-06

Medijsko središče RTV Slovenija. 2015.

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/slovenci-izdelali-prvo-ajdovo-pivo-na-vetu/367236

(5. 9. 2016)

Merljak M., Koman M., 2010. Zdravje je naša odločitev. Prešernova družba: 324 str.

Mlinarič A. 2000. Največ flavonoidov je v cvetovih. Herbika, 10: 14-15

http://www.meteo.si/met/sl/agromet/data/month/http://www.czs.si/Upload/ajda.pdf%20(19http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/slovenci-izdelali-prvo-ajdovo-pivo-na-vetu/367236


Montignac M. 2011. Montignacova GI-dieta - Jem in hujšam, 100 receptov v teoriji in

praksi - Kako izgubiti kilograme in ostati vitki ter 8-tedenski program za hujšanje.

Ljubljana, Filargo Publishing: 292 str.

Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin. 2008. Ur. l. RS, št. 103/08

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeč seznam. 2002. Ur. l. RS,

št. 82/02

Sadar V. 1949. Naše žito. Ljubljana, Založba Kmečki glas: 243 str.

Shallan M.A.A.M., Fayed S.A.El-K.S. El Gazzar M.M.El S.A. 2014. Protective Effects of

Wheat Bran and Buckwheat Hull Extracts against Hypercholesterolemia in Male Rats.

International Journal of Advanced Research, 2, 4: 724-736

Sortna lista poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2016. Republika Slovenija

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uprava Republike Slovenije za

varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNO

ST/Objave_SEME/Sortna_lista/SL_2016_splet.pdf (5. 9. 2016)

Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S. 2014. Ajda - Buckweheat. Ljubljana, ČZD

Kmečki glas: 131 str.

Zdrav planet. 2014.

http://zdravplanet.blogspot.si/2008/11/navadna-ajda.html (25. 8. 2016)

Z znanjem do boljšega zdravja. 2014. NIJZ

http://www.nijz.si/sl/povezava-med-zdravjem-in-prehrano-funkcionalna-zivila (19. 7.

2016)

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna_lista/SL_2016_splet.pdfhttp://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna_lista/SL_2016_splet.pdfhttp://zdravplanet.blogspot.si/2008/11/navadna-ajda.htmlhttp://www.nijz.si/sl/povezava-med-zdravjem-in-prehrano-funkcionalna-zivila

Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum Moench in F. tataricum Gaertn.). Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem zlati mentorici prof. dr. Zlati Luthar za pomoč in nasvete pri

pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi recenzentki doc. dr. Darji Kocjan Ačko in prof. dr. Gregorju Ostercu

za hiter pregled diplomskega dela.

Zahvala gre tudi družini, ki mi je omogočila študij in vsem, ki so mi v času študija stali ob

strani.


PRILOGA A

Vremenski podatki o temperaturi in padavinah po dnevih za julij, avgust, september in

oktober 2015 za Ljubljano (Agencija ..., 2015)

Julij °C mm Avgust °C mm September °C mm Oktober °C mm

01.07. 23.9 0 01.08. 20.0 0 01.09. 24.3 0 01.10. 12.1 0.1

02.07. 26.1 0 02.08. 21.1 6.2 02.09. 20.3 0 02.10. 13.2 0

03.07. 25.9 0 03.08. 23.2 0.1 03.09. 20.2 0.7 03.10. 13.2 0

04.07. 26.3 0 04.08. 24.9 0 04.09. 17.5 21.4 04.10. 14.6 4.1

05.07. 26.9 0 05.08. 26.1 0 05.09. 14.1 45.6 05.10. 14.5 3.8

06.07. 28.0 0 06.08. 26.7 0 06.09. 15.1 19.0 06.10. 13.6 0

07.07. 29.2 0 07.08. 26.4 0 07.09. 13.9 0.3 07.10. 14.7 18.1

08.07. 26.1 0 08.08. 26.0 0 08.09. 14.8 0 08.10. 14.3 14.2

09.07. 19.6 23.8 09.08. 26.2 0 09.09. 14.1 0 09.10. 14.3 0.8

10.07. 20.7 0.1 10.08. 24.9 0 10.09. 14.6 0 10.10. 11.9 0

11.07. 24.6 0 11.08. 24.6 0 11.09. 15.1 0 11.10. 10.9 8.3

12.07. 25.7 0 12.08. 25.2 0 12.09. 17.4 0 12.10. 9.9 4.5

13.07. 21.4 0.3 13.08. 26.8 0 13.09. 19.1 0 13.10. 9.4 1.4

14.07. 24.6 0 14.08. 25.2 0 14.09. 18.6 0 14.10. 9.6 13.8

15.07. 25.0 0 15.08. 23.0 2.0 15.09. 20.6 1.4 15.10. 10.7 25.8

16.07. 27.3 0 16.08. 20.8 2.0 16.09. 20.5 0 16.10. 9.7 13.9

17.07. 28.9 0 17.08. 18.1 7.9 17.09. 22.6 6.8 17.10. 10.1 6.6

18.07. 29.0 0 18.08. 19.9 3.9 18.09. 22.8 0 18.10. 12.1 0

19.07. 29.4 0 19.08. 16.8 0.2 19.09. 18.8 0.2 19.10. 8.4 7.2

20.07. 27.2 0 20.08. 19.1 33.5 20.09. 18.2 0.8 20.10. 8.7 18.0

21.07. 27.1 0 21.08. 17.8 0 21.09. 14.1 0 21.10. 7.9 0

22.07. 29.2 0 22.08. 17.2 0.2 22.09. 14.4 0 22.10. 8.1 0

23.07. 26.6 0 23.08. 18.7 0 23.09. 13.6 0 23.10. 10.1 0

24.07. 26.1 0 24.08. 18.3 0 24.09. 12.1 36.7 24.10. 9.5 0

25.07. 22.8 23.3 25.08. 17.3 3.2 25.09. 13.6 6.9 25.10. 8.7 0

26.07. 17.9 15.1 26.08. 19.3 37.2 26.09. 15.3 11.9 26.10. 7.6 0

27.07. 18.4 0.8 27.08. 21.5 0 27.09. 14.3 0 27.10. 9.7 0

28.07. 19.1 5.8 28.08. 23.1 0 28.09. 11.8 0 28.10. 11.5 0

29.07. 17.9 3.2 29.08. 23.7 0 29.09. 12.5 0 29.10. 11.1 0.1

30.07. 15.2 19.4 30.08. 24.7 0 30.09. 11.0 0 30.10. 10.4 3.1

31.07. 18.1 25.8 31.08. 24.2 0 31.10. 9.9 0


PRILOGA B

Podatki o meritvah višine rastlin, št. nodijev in stranskih poganjkov ter povprečne

vrednosti 20 rastlin

Ajda Ponovitev Št.

rastline

Višina

(cm)

Št.

nodijev

Št.

stranskih

poganjkov

Povprečje

višine

rastlin

(cm)

števila

nodijev

števila

stranskih

poganjkov

''Siva'' 1 1 123.5 12 3 111.9 10.4 1.8

1 2 90.5 9 2

1 3 101.5 7 1

1 4 106.5 9 2

1 5 120 12 2

1 6 129 14 1

1 7 120.5 13 3

1 8 99.5 10 1

1 9 122.5 10 2

1 10 100 4 1

1 11 110.5 13 1

1 12 105 7 1

1 13 114.5 11 1

1 14 103.5 9 1

1 15 98.5 10 1

1 16 118.5 11 2

1 17 122.5 14 4

1 18 110 10 1

1 19 115.5 10 2

1 20 126.5 13 3

2 1 98.5 10 1 85.8 8.7 0.5

2 2 70.5 6 0

2 3 76.5 7 0

2 4 78 7 0

2 5 64 6 1

2 6 77 9 0

2 7 73 8 0

2 8 87 9 1

2 9 103 10 0

2 10 72 7 0

2 11 85 9 0

2 12 89 9 0

2 13 78 8 1

se nadaljuje


nadaljevanje

2 14 97 10 2

2 15 79 8 1

2 16 88 10 0

2 17 110 11 1

2 18 87 10 0

2 19 90 9 0

2 20 113.5 10 2

3 1 121.5 12 118.9 10.0

3 2 103 7

3 3 140 12

3 4 80.5 9

3 5 120 9

3 6 127.5 11

3 7 152 13

3 8 114 10

3 9 113 8

3 10 115.5 12

3 11 124.5 12

3 12 125.5 10

3 13 132 11

3 14 111.5 9

3 15 139 10

3 16 108 8

3 17 117.5 11

3 18 106 8

3 19 111.5 9

3 20 115.5 9

4 1 135 14 3 113.0 10.7 1.5

4 2 148.5 13 1

4 3 86.5 8 1

4 4 125.5 12 1

4 5 126.5 11 1

4 6 128.5 11 1

4 7 110.5 11 2

4 8 117.5 12 2

4 9 85 8 1

4 10 112.5 12 2

4 11 127.5 11 2

4 12 131.5 10 2

4 13 108.5 10 2

se nadaljuje


nadaljevanje

4 14 102.5 8 0

4 15 75 7 0

4 16 120.5 13 2

4 17 103.5 11 2

4 18 99.5 11 0

4 19 104.5 12 2

4 20 110 9 2

'Darja' 1 1 90 10 2 114.3 11.6 2.7

1 2 106.5 11 1

1 3 103 11 4

1 4 130 12 4

1 5 116 10 1

1 6 100 9 4

1 7 146.5 16 4

1 8 120.5 13 3

1 9 123.5 12 3

1 10 110 10 3

1 11 149 14 3

1 12 130 14 2

1 13 79.5 9 2

1 14 127.5 15 3

1 15 100.5 10 2

1 16 117.5 12 2

1 17 132.5 10 3

1 18 107.5 11 3

1 19 97.5 12 2

1 20 98.5 10 2

2 1 105.5 11 2 120.1 11.7 2.0

2 2 137 13 2

2 3 116.5 10 1

2 4 108.5 11 3

2 5 120 11 2

2 6 119 11 1

2 7 105 10 1

2 8 139 12 2

2 9 123 11 1

2 10 138.5 14 3

2 11 93.5 9 1

2 12 120.5 12 2

2 13 136.5 13 3

se nadaljuje


nadaljevanje

2 14 125 12 2

2 15 137.5 14 3

2 16 99.5 10 2

2 17 102.5 12 2

2 18 120.5 11 3

2 19 138.5 13 2

2 20 115.5 13 2

3 1 123 12 114.0 9.8

3 2 114 9

3 3 121 10

3 4 107 9

3 5 112.5 8

3 6 108.5 8

3 7 115.5 11

3 8 120 10

3 9 113 10

3 10 116.5 7

3 11 102.5 8

3 12 135.5 11

3 13 84.5 8

3 14 122.5 13

3 15 112.5 13

3 16 105.5 9

3 17 113.5 9

3 18 120 10

3 19 110 10

3 20 121.5 11

4 1 132 10 2 130.6 12.8 2.0

4 2 151.5 14 1

4 3 140 11 2

4 4 137.5 13 2

4 5 135.5 13 2

4 6 110.5 10 1

4 7 93.5 11 1

4 8 130 13 3

4 9 137.5 12 2

4 10 127.5 13 3

4 11 130 15 3

4 12 118.5 12 2

4 13 146.5 14 2

se nadaljuje


nadaljevanje

4 14 150.5 16 3

4 15 114.5 13 2

4 16 126.5 11 1

4 17 127 14 3

4 18 146.5 16 2

4 19 132.5 13 2

4 20 123.5 11 1

'Čebelica' 1 1 98 9 2 101.6 10.4 2.7

1 2 84.5 7 1

1 3 98.5 10 2

1 4 101.5 10 2

1 5 104 11 3

1 6 90.5 12 3

1 7 108 10 2

1 8 103 11 3

1 9 111 14 6

1 10 128 13 3

1 11 105.5 10 5

1 12 95.5 11 3

1 13 102 8 2

1 14 96 10 2

1 15 91.5 8 2

1 16 90.5 8 1

1 17 110 15 4

1 18 98 9 3

1 19 112 12 2

1 20 104 10 3

2 1 104.5 10 2 97.5 9.6 2.3

2 2 88 9 3

2 3 87.5 9 3

2 4 91.5 9 2

2 5 96.5 9 2

2 6 88.5 9 1

2 7 90.5 10 2

2 8 97.5 11 3

2 9 91.5 8 3

2 10 88.5 8 1

2 11 102.5 9 2

2 12 87.5 8 3

2 13 103.5 11 2

se nadaljuje


nadaljevanje

2 14 104.5 10 3

2 15 108.5 11 2

2 16 103 11 2

2 17 127.5 12 3

2 18 100.5 10 3

2 19 94.5 9 2

2 20 92.5 8 2

3 1 83 9 2 107.7 10.4 2.5

3 2 103 11 3

3 3 113 10 2

3 4 102 11 3

3 5 89.5 8 2

3 6 84 9 3

3 7 109.5 10 2

3 8 123 13 3

3 9 94.5 10 2

3 10 115 11 3

3 11 107.5 10 2

3 12 116 11 3

3 13 114 10 2

3 14 116 10 3

3 15 136 12 2

3 16 111 9 3

3 17 90 9 2

3 18 104 11 3

3 19 120.5 12 2

3 20 122 12 3

4 1 105.5 10 2 109.4 11.1 2.6

4 2 110 12 3

4 3 104.5 10 2

4 4 100.5 11 3

4 5 101 10 1

4 6 102.5 10 3

4 7 128.5 13 4

4 8 101 9 2

4 9 123.5 10 3

4 10 114.5 11 2

4 11 106.5 12 3

4 12 120.5 14 3

4 13 124.5 11 3

se nadaljuje


nadaljevanje

4 14 100.5 11 4

4 15 132.5 12 2

4 16 118.5 12 3

4 17 99.5 12 2

4 18 102.5 11 2

4 19 85 10 2

4 20 106 11 2

''Tatarska'' 1 1 107 13 2 93.6 11.1 1.3

1 2 86.5 11 1

1 3 69.5 9 0

1 4 78 9 0

1 5 92.5 10 2

1 6 70 9 0

1 7 80.5 10 0

1 8 68.5 7 0

1 9 80 11 1

1 10 114.5 14 3

1 11 111.5 13 2

1 12 119.5 14 3

1 13 79.5 9 0

1 14 94.5 11 1

1 15 119 14 4

1 16 123.5 15 2

1 17 84.5 9 1

1 18 87 9 1

1 19 101.5 11 1

1 20 103.5 13 1

2 1 80 11 0 94.3 11.3 1.0

2 2 97.5 13 0

2 3 110 13 2

2 4 110 13 2

2 5 93 10 0

2 6 109 12 3

2 7 122 13 2

2 8 97.5 11 0

2 9 113.5 13 2

2 10 68 7 0

2 11 86 11 0

2 12 107 13 2

2 13 75 9 0

se nadaljuje


nadaljevanje

2 14 101.5 11 2

2 15 94.5 12 2

2 16 92.5 11 0

2 17 73.5 11 0

2 18 82.5 11 0

2 19 98.5 12 2

2 20 74.5 8 0

3 1 107.5 14 2 90.1 10.9 1.2

3 2 69.5 7 0

3 3 119.5 14 3

3 4 117.5 13 4

3 5 92.5 11 0

3 6 76 9 2

3 7 85.5 10 0

3 8 82 10 2

3 9 83.5 10 0

3 10 76.5 11 0

3 11 96.5 10 2

3 12 70.5 8 0

3 13 72.5 10 0

3 14 72 10 1

3 15 110.5 13 2

3 16 106.5 14 2

3 17 111 12 2

3 18 84.5 11 0

3 19 92.5 11 2

3 20 75 10 0

4 1 117.5 12 2 88.8 10.6 1.2

4 2 91.5 12 1

4 3 69 9 1

4 4 72.5 7 1

4 5 105 13 1

4 6 82 9 1

4 7 123.5 14 3

4 8 76 9 0

4 9 63 8 1

4 10 73.5 9 0

4 11 92.5 13 2

4 12 100.5 12 4

4 13 117 14 4

se nadaljuje


nadaljevanje

4 14 68.5 8 0

4 15 88.5 10 0

4 16 86 10 0

4 17 75 10 0

4 18 76.5 10 0

4 19 96 10 0

4 20 102.5 12 2

Documents

LASTNOSTI NAVADNE IN TATARSKE AJDE Fagopyrum esculentum Moench in Fagopyrum tataricum ... · 2017. 1. 6. · IV Purkart H. Lastnosti navadne in tatarske ajde (Fagopyrum esculentum