Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Osnove laserske tehnike
LASERSKO MERJENJE RAZDALJ IN TRIDIMENZIONALNE OBLIKE TELES
Razvrstitev metod
Laserska triangulacija
Čas preleta
Interferometrija
1
Osnove laserske tehnike
TEMELJNI PRINCIPI
LASERSKE METODE
MERJENJA RAZDALJ
TRIANGULACIJA
TOČKOVNA LINIJSKA PLOSKOVNA
ČAS PRELETA
BLISKOVNE MODULACIJA
MOČI ŽARKA
INTERFEROMETRIJA
TOČKOVNA
(premiki)
PLOSKOVNA
(topografija)
Osnove laserske tehnike
ZNAČILNOSTI
• Spadajo med AKTIVNE BEZDOTIČNE metode merjenja razdalj.
• Na objekt projiciramo signal – lasersko svetlobo – in analiziramo odboj z namenom določitve razdalje med senzorjem in osvetljeno površino.
• Druge metode temeljijo še na projiciranju radijskih (RADAR) in ultrazvočnih (SONAR) valov.
Osnove laserske tehnike
RAZLIČNE VRSTE ODBOJA SVETLOBE NA POVRŠINAH
4
Izbira ustrezne merilne tehnike je odvisna od vrste površine!
Osnove laserske tehnike
LASERSKA TRIANGULACIJA KONSTANTNI FOKUS
VELJA ZA MAJHNE PREMIKE!
SISTEM JE NELINEAREN!
Osnove laserske tehnike
LASERSKA TRIANGULACIJA ZNAČILNOSTI
7
Relativno preprosta in hitra merilna metoda.
Velikost merilnega območja je odvisna od:
Zornega kota kamere (povečava (m) in velikost senzorskega elementa)
Razdalje do merjenca.
Površina mora biti difuzno odbojna, da se lahko del svetlobe odbije proti kameri.
Obliko celotne površine se izmeri s:
premikanjem žarka/profila, ali
s ploskovnim strukturiranim osvetljevanjem.
Osnove laserske tehnike
MERILNE NEGOTOVOSTI PRI TRIANGULACIJI
Nelinearnost in optične popačitve (kalibracija!)
Površinske nezveznosti
robovi,
sence,
neenakomerna odbojnost
Laserska pegavost (temeljna negotovost)
Osnove laserske tehnike
NAPAKE ZARADI POVRŠINSKIH NEZVEZNOSTI
Merilna napaka zaradi napačno detektirane lege laserske pike:
w … širina laserskega snopa
UKREPI ZA ZMANJŠANJE NAPAKE:
1. Tanek laserski žarek
2. Velik triangulacijski kot
Q
w
zerr
Napačno izmerjena površina
Laserski žarek
2 tanerr
wz
Q
Površina z različno svetlobno odbojnostjo
Osnove laserske tehnike
TEMELJNA MERILNA NEGOTOVOST LASERSKA PEGAVOST
posledica koherence:
Laserska pika posneta ob različnih numeričnih odprtinah (NA)
l … valovna dolžina svetlobe
NA … numerična odprtina objektiva (≈D/2f)
povezava med f/# in NA je sledeča:
NA = 1/(2 f/#)
m … optična povečava
Primer:
l=630nm; NA=0.3; m=0.025
UKREPI ZA ZMANJŠANJE NEGOTOVOSTI:
1. Povečati NA, m in Q
2. Zmanjšati l
sinferrzm NA
l
Q
39ferrz m
Osnove laserske tehnike
IZMERA CELOTNE OBLIKE POVRŠINE Z LASERSKO TRIANGULACIJO
Potrebno premikanje merilnega modula glede na merjeno telo
Površina izmerjena na osnovi ene slike.
Osnove laserske tehnike
LASERSKI VEČLINIJSKI PROJEKTOR
13
Shema laserskega večlinijskega projektorja: Primer osvetljene površine telesa:
Osnove laserske tehnike
PRIMER: MERITEV OBLIKE STOPAL S PLOSKOVNIM OSVETLJEVANJEM
15
Natančnost: ~0.2 mm
Število izmerjenih točk: ~20 000
Merilno območje: 400200150 mm
Slike osvetljenega stopala s posameznih
merilnih modulov:
3D oblika stopala:
Osnove laserske tehnike
OBLIKA STOPALA V GIBANJU
16
STOPALO V GIBANJU:
-20
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8Čat (s)
Z (
mm
)
Sonožni poskok
Stopanje na prste
-20
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
-120 -100 -80 -60 -40 -20 0
X (mm)
Z (
mm
)Sonožni poskok
Stopanje na prste
Hitrost merjenja: 25 meritev/sek
Osnove laserske tehnike
PRIMER: MERITEV OBLIKE STOPAL Z LINIJSKIM OSVETLJEVANJEM
18
Princip delovanja:
- Krožno gibanje okrog obeh stopal:
- Uporaba dveh kamer -> manj senčenja:
Osnove laserske tehnike
PRIMER: MERITEV OBLIKE STOPAL Z LINIJSKIM OSVETLJEVANJEM
19
Tehnične karakteristike merilnika:
Natančnost: 1 mm
Število izmerjenih točk: 100 000
Merilno območje: 400200150 mm
Izmeri obe stopali ISTOČASNO
Čas meritve: 10 sekund
Osnove laserske tehnike
PRIMER: MERITEV OBLIKE STOPAL Z LINIJSKIM OSVETLJEVANJEM
20
Neobdelan oblak točk Obdelana meritev:
Osnove laserske tehnike
NAMEN UPORABE MERILNIKOV OBLIKE STOPAL
21
1. Pomoč kupcu in prodajalcu pri izbiri ustreznih čevljev
2. Pomoč pri razvoju nove obutve
3. Osnova za internetno prodajo obutve
Osnove laserske tehnike
METODE MERJENJA NA OSNOVI ČASA PRELETA
Bliskovne (pulz – eho)
Periodična modulacija moči laserskega žarka
Foto detektor
Bliskovni laser
Časovna razlika t
Objekt
Odbita svetloba
Foto detektor
Modulirani laser
Fazni zamik f -> Časovna razlika t
Objekt
Odbita svetloba
Osnove laserske tehnike
Oddaljenost objekta:
t … čas preleta svetlobe od merilnika do objekta in nazaj
c … hitrost svetlobe (0.3E9 m/s)
Ločljivost merjenja:
dt … dolžina laserskega bliska oziroma časovna ločljivost detektorja
Primer: dt = 1 ns -> dL = 0.15 m
BLISKOVNA METODA (PULZ-EHO)
2
c tL
2
c tL
dd
Foto detektor
Bliskovni laser
t
Objekt
Odbita svetloba
L
Osnove laserske tehnike
Maksimalna frekvenca merjenja:
tmax … najdaljši čas preleta od merilnika do objekta in nazaj
Lmax … največja razdalja
Primer: Lmax = 1 km -> fmax = 0.15MHz
BLISKOVNA METODA (PULZ-EHO)
max
max max
1
2
cf
t L
Foto detektor
Bliskovni laser
t
Objekt
Odbita svetloba
L
Osnove laserske tehnike
Skenirni sistem detekcija in
procesiranje
Inercialni poziciski sistem
Diferencialni
GPS
Shranjevanje podatkov
površje
LASER
Tipične karakteristike: Dolžina bliska: Tp = 10 ns Vršna moč: Ppeak = 2000 W Energija bliska: E ≈ Ppeak * Tp = 20 J Frekvenca merjenja: f = 100 kHz Laser: pretežno Nd:YAG (l = 1064 nm) Divergenca žarka: q = 0.3mrad Premer žarka: (na razdalji 1000 m) D = q*L = 0.3 m Merilna razdalja: do 3000 m
PRIMER: PROFILOMETRIJA ZEMELJSKE POVRŠINE Z LETALA
Osnove laserske tehnike
PRIMER: PROFILOMETRIJA ZEMELJSKE POVRŠINE Z LETALA
Kro
šnja
dre
vesa
dal
jno
vod
grm
ovj
e
tla
Osnove laserske tehnike
METODA MODULACIJE MOČI MATEMATIČNA ZVEZA
mod
1
2 4
cL c t
f
f
Foto detektor
Modulirani laser
Objekt
Odbita svetloba f
l
Oddaljenost objekta:
fmod … frekvenca modulacije moči laserske svetlobe
Merilno območje:
Primer: fmod = 20MHz -> Lmax = 7.5 m
max
mod2 2
cL
f
l
L
Osnove laserske tehnike
METODA MODULACIJE MOČI VPLIVI NA NATANČNOST
29
Frekvenca modulacije: višja frekvenca -> višja natančnost -> krajši merilni obseg.
Razmerje S/N:
Moč laserskega žarka
Atmosferski vplivi (temperaturni gradienti ter nečistoče)
Dolžina signala, ki se uporabi za izračun faznega zamika (posledično manjša frekvenca merjenja)
Povečanje merilnega obsega ob isti natančnsti:
Uporaba dveh frekvenc modulacije. Nižja služi za grobo, višja pa za fino določitev razdalje:ž
Primer: flo=500kHz -> Lmax=300m -> sL=80mm (S/N = 55 dB)
fhi=20MHz -> Lmax=7.5m -> sL=2mm (S/N = 55 dB)
Osnove laserske tehnike
PRIMER UPORABE V GRADBENIŠTVU
30
Izmera prostora z uporabo „laserskega razdaljemera“, pritrjenega na dvoosni rotacijski sistem:
Osnove laserske tehnike
PRIMERJAVA METOD TRIANGULACIJA IN ČAS PRELETA
Merilno
območje Natančnost
Merilna
frekvenca
Kompleksnost
(cena)
TRIANGULACIJA do 10 m >0.005 mm visoka
(4M točk/s) nizka
MODULACIJA
MOČI do 300 m >1 mm
nizka
(1000 točk/s) srednja
BLISKOVNA
(PULZ-EHO)
do 3000 m
(tudi več) >10 mm
srednja
(100k točk/s) visoka
Zastiranje: Pri metodah na osnovi časa preleta je ta problem bistveno manjši, saj sta lahko laser in
detektor postavljena v isti osi.
Osnove laserske tehnike
LASERSKA INTERFEROMETRIJA
32
Metode temeljijo na interferenci laserske svetlobe.
Za to je potrebna ustrezna KOHERENCA:
Popolnoma koherentno valovanje.
Valovanje ima dobro prostrosko in slabo časovno koherenco.
Valovanje je nekoherentno.
Osnove laserske tehnike
MICHELSONOV INTERFEROMETER
33
Pogoj za KONSTRUKTIVNO interferenco žarkov 2‘ in 3‘:
razlika optičnih poti je večkratnik valovne dolžine.
V tem primeru fotodetektor zazna svetlo progo (močan signal)
Če se pomično zrcalo premakne za l/4, nastane destruktivna interferenca.
Fotodetektor zazna šibak signal.
laser
Zrcalo
Pomično zrcalo
Delilnik žarka
Fotodetektor
1 2
3
2‘
3“ 2“
3‘
L
Osnove laserske tehnike
OSNOVE INTERFEROMETRIČNEGA MERJENJA RAZDALJ
34
Električni poljski jakosti žarkov 2‘ in 3‘ popišemo na ravnini fotodetektorja kot:
Fotodetektor meri INTENZITETO, ki je kvadrat vsote obeh valovanj:
Fotodetektor ne more slediti frekvencam 2w, ki so velikostnega reda 1014Hz, zato signal časovno povpreči. Tako je odziv fotodetektorja sorazmeren:
2 2( ) cos(E t a tw q 3 3( ) cos(E t a tw
2 2 2
2 3 2 3 2 3
2 2
2 3 2 3
22
322 3
( ) 2
( cos( )) ( cos( )) 2 cos( )cos( )
1 cos(2 ) 1 cos(2 ) 2 cos(2 ) cos( )2 2
I E E E E E E
a t a t a a t t
aat t a a t
w q w w q w
w q w w q q
2 2
2 32 32 cos
2
a aI a a q
0 0 0
Osnove laserske tehnike
OSNOVE INTERFEROMETRIČNEGA MERJENJA RAZDALJ
35
Fazni zamik žarka 2‘ v glede na 3‘ je v odvisen od razlike optičnih poti. Privzemimo, da sta optični poti obeh žarkov enaki, ko je L=0. Fazni zamik q je tako:
2 2
2 32 3
4 42 cos
2
a aL LI a a
q
l l
Na tem mestu je detektor neobčutljiv na pomik DL!
Najvišja občutljivost.
Osnove laserske tehnike
UGOTAVLJANJE SMERI PREMIKA KVADRATURNI INTERFEROMETER
36
Z enim fotodetektorjem ne moremo ugotoviti smeri pomika zrcala.
Interferometer tudi nima konstantne občutljivosti.
Zato se običajno uporablja dodatni fotodetektor, postavljen tako, da je njegov signal v kvadraturi (fazno zamaknjen za /2):
L
I
1. fotodetektor 2. fotodetektor
trenutna pozicija
I1
I2
b
Premik L se meri preko kota b, ki je linearno odvisen od L.
Osnove laserske tehnike
KVADRATURNI INTERFEROMETER
37
Z uporabo retroreflektorjev se drugi izhod iz interferometra loči od laserskega žarka.
S tem preprečimo motnje v laserskem resonatorju in
omogočimo namestitev 2. fotodetektorja.
Signalni procesor
Osnove laserske tehnike
UPORABA INTERFEROMETRA ZA MERJENJE NERAVNOSTI POVRŠINE
38
Z uporabo razširjenega laserskega snopa je možno izmeriti oblikovna odstopanja med testno in referenčno površino z ločljivostjo l/20 (~30nm).
referenčna površina
testna površina
valovni fronti
laser
zaslonka (prostorski filter)
razširjevalnik žarka dobro korigirana optika!
interferogram
Osnove laserske tehnike
PODROČJA UPORABE LASERSKE 3D METROLOGIJE
VZVRATNI INŽINEERING
NADZOR IZDELKOV RESTAVRATORSTVO (Digitalno arhiviranje umetnin)
ROBOTIKA
VARNOST (vojska, policija, forenzika)
MEDICINA GEOGRAFIJA (GIS – geografski informacijski sistem)
METEOROLOGIJA
GRADBENIŠTVO ZABAVNA INDUSTRIJA
TRGOVINA
ŠPORT
Osnove laserske tehnike
SKUPNE ZNAČILNOSTI LASERSKIH 3D MERILNIH SISTEMOV
PREDNOSTI:
USMERJENOST -> visoka ločljivost
ENOBARVNOST (monokromatičnost) -> enostavna obdelava signalov, dober kontrast
MAJHNE DIMENZIJE -> miniaturizacija
SLABOSTI:
OBČUTLJIVOST NA VRSTO MERJENE POVRŠINE
IZMERI SE “LE” POVRŠINA, NE PA NOTRANJOST
OBČUTLJIVOST NA “UMAZANO OZRAČJE” (dim, megla, temperaturni gradient)