LAŠKO, 22. - 24. NOVEMBER 2018 ZBORNIK POVZETKOV

SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINELAŠKO, 22. - 24. NOVEMBER 2018

Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

Slovenian Society for Physical and Rehabilitation Medicine

ZBORNIK POVZETKOV

6. slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine

Zbornik povzetkovUREDNICI: Nataša Kos, Metka Moharić

STROKOVNO ORGANIZACIJSKI ODBOR: Helena Burger, Nika Goljar, Klemen Grabljevec, Breda Jesenšek Papež, Jurij Karapandža, Nataša Kos, Metka Moharić, Primož Novak, Lidija Plaskan, Slavka Topolić

RECENZIJA: Breda Jesenšek Papež, Nataša Kos

PRELOM IN OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina (vizualgrif)

IZDAL IN ZALOŽIL: ZDRUŽENJE ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO SLOVENIJE

NAKLADA: 120 izvodov

Laško, november 2018

ZBORNIK POVZETKOV

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

615.82/.84(082)

SLOVENSKI kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine (6 ; 2018 ; Laško) Zbornik povzetkov / 6. slovenski kongres fizikalne in rehabilitacij-ske medicine, Laško, 22.-24. november 2018 ; [urednici Nataša Kos, Metka Moharić]. - 1. izd. - Ljubljana : Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, 2018

ISBN 978-961-6956-88-8 1. Kos, Nataša, 1962- 297523968

ZBORNIK POVZETKOV



Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

V veliko zadovoljstvo mi je pozdraviti vas na otvoritvi 6. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki tudi tokrat poteka v prijetnem okolju kongresnega centra Thermana Laško.

Dovolite mi, da se ob tej priložnosti najprej spomnimo našega začetka, saj letos praznujemo 50-letnico obstoja. Točneje, 9. novembra 1968 je bil ustanovni občni zbor Sekcije za fizikalno medicino in rehabilitacijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Prvi predsednik je bil Rajko Turk, tajnik Emil Gantar. Takrat je bilo v Sloveniji vsega skupaj manj kot 10 specialistov fizikalne medicine in rehabilitacije. V Sekcijo so se lahko včlanjevali tudi kolegi iz drugih strok: ortopedi, travmatologi itd., tako da je Sekcija štela prva leta okoli 25 članov. Z leti se je stroka razvijala, vedno več je bilo zdravnikov, ki so se odločali za specializacijo iz področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, tako da danes šteje naše združenje okoli 140 članov.

Kongres predstavlja največji domači strokovni dogodek na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine in je idealna priložnost za seznanjanje in prenašanje novih znanstvenih dognanj in izkušenj med slovenskim strokovnjaki in tujimi gosti. Na kongres je povabljenih nekaj svetovno priznanih strokovnjakov s področja rehabilitacije, veliko pa je tudi domačih predavateljev, ki so se odločili predstaviti svoje delo in izkušnje. Tako bo v treh dneh kongresa aktivno predstavljenih 64 prispevkov, v obliki predavanj in posterskih predstavitev. Med kongresom bo potekala tudi učna delavnica, na katero ste vsi vljudno vabljeni.

Vsem aktivno udeleženim se najlepše zahvaljujemo za pripravo prispevkov, vsem udeležencem 6. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine pa želim poleg pridobivanja novih znanj tudi prijetno druženje.

doc. dr. Nataša Kos, dr. med.

Predsednica Združenja za FRM pri SZDPredsednica organizacijskega odbora 6. kongresa ZFRM

UVODNI NAGOVOR

6 Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

6. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE

13.00 – 14.30 REGISTRACIJA

14.30 – 15.30

SVEČANA OTVORITEV KONGRESA IN POZDRAVNI NAGOVORI

15.30 – 16.00 ODMOR

16.00 – 17.00 PLENARNA PREDAVANJA

16.00 – 16.30Nicolas Christodoulou: THE POSITION OF PHYSICAL AND REHABILITATION MEDICINE IN EUROPE

16.30 – 17.00Frane Grubišić: IZZIVI FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE V 21. STOLETJU

STROKOVNI PROGRAM

17.00 – 17.40

PRIPOMOČKI – PRAVICE IN DILEMEPredsedstvo: Metka Moharić, Rajmond Šavrin

17.00 – 17.10Metka Moharić: VABLJENO PREDAVANJE:

PREDPISOVANJE INVALIDSKIH VOZIČKOV PRI PACIENTIH Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO

17.10 – 17.20Irma Zidar, Metka Moharić: DILEME PREDPISOVANJA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV PRI BOLNIKU Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO

17.20 – 17.30 Rajmond Šavrin, Marjan Loboda, Petra Grabner: OBRAVNAVA UPRAVIČENCEV DO PRILAGODITVE VOZILA

17.30 – 17.40Pia Jober Lozej: SPREMEMBE PRAVIL OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V LETU 2018 IN DRUGI PREDPISI NA PODROČJU DELA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE

17.40– 18.00

SATELITSKI SIMPOZIJ (MEDIS d.o.o.): Zdravljenje žariščne spastičnosti s toksinom botulina

18.00 – 19.00

delavnica »COCHRANE SYSTEMATIC REVIEWS IN PHYSICAL AND REHABILITATION MEDICINE«Delavnico vodita Frane GRUBIŠIĆ in Ana POLJIČANIN

20.00 DOBRODOŠLICA Z VEČERJO ZA UDELEŽENCE

ČETRTEK, 22. november 2018

Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 7

6. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE 6. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE

8.30 – 10.10

AKUTNA REHABILITACIJA/REHABILITACIJA PACIENTOV Z BOLEZNIMI SRCA Predsedstvo: Nataša Kos, Maja Frangež

8.30 – 8.50Henk J. Stam: VABLJENO PREDAVANJE:

ACUTE MEDICAL REHABILITATION: HOW, WHY, WHEN?

8.50 – 9.10Nataša Kos: VABLJENO PREDAVANJE:

AKUTNA REHABILITACIJA V SLOVENSKEM PROSTORU

9.10 – 9.30Borut Jug: VABLJENO PREDAVANJE:

REHABILITACIJA SRČNO - ŽILNIH BOLNIKOV V SLOVENIJI

9.30 – 9.50Milica Lazović: VABLJENO PREDAVANJE:

WHAT IS CARDIAC REHABILITATION TODAY?

9.50 – 10.10 Maja Frangež: VABLJENO PREDAVANJE: AKUTNA REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA PACIENTOV PO OPERACIJI NA SRCU

10.10. – 10.40 ODMOR

10.40 – 12.30

REHABILITACIJA OSEB PO OKVARAH ŽIVČEVJA Predsedstvo: Lidija Plaskan, Nika Goljar

10.40 – 11.00Paolo Boldrini: VABLJENO PREDAVANJE:

BRAIN INJURY – MATTER OF BRAIN OR MATTER OF INJURY?

11.00 -11.20 Lidija Plaskan: VABLJENO PREDAVANJE: IZID REHABILITACIJE PRI PERIFERNI OHROMELOSTI OBRAZNIH MIŠIC

11.20 – 11.30 Nika Goljar, Marko Rudolf: MOTNJE RAVNOTEŽJA PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPI NA REHABILITACIJI NA URI-SOČA

11.30 – 11.40 Nataša Bizovičar: URINSKA INKONTINENCA MED REHABILITACIJSKO OBRAVNAVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKIH KAPI

11.40 – 11.50

Klemen Grabljevec: RAZISKAVA »SISTERS«: UČINEK TERAPIJE Z INTRATEKALNIM BAKLOFENOM NA BOLEČINO IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z IZRAZITO SPASTIČNOSTJO PO MOŽGANSKI KAPI

11.50 – 12.00

Tatjana Erjavec, Nika Goljar, Barbara Starovasnik Žagavec, Vesna Mlinarič Lešnik, Ksenja Karan, Branka Vipavec: REALNOST SUBJEKTIVNE OCENE NAPORA PO DESET STOPENJSKI BORGOVI LESTVICI ZAZNANEGA NAPORA V SUBAKUTNEM OBDOBJU PO MOŽGANSKI KAPI

12.00 – 12.10 Daniel Globokar: OBRAVNAVA PACIENTOV Z DISFAGIJO PO MOŽGANSKI KAPI V ČASU REHABILITACIJE NA URI - SOČA

12.10 – 12.20 Anja Udovčić Pertot, Ana Špoljar: UČINEK FAMPRIDINA NA HITROST HOJE PRI OSEBAH Z MULTIPLO SKLEROZO

12.20 – 12.30 RAZPRAVA

12.30 – 14.00 KOSILO

PETEK, 23. november 2018



14.00 – 15.00

ORTOTIKA IN PROTETIKA V REHABILITACIJI Predsedstvo: Helena Burger, Urška Zupanc

14.00 – 14.10Helena Burger: VABLJENO PREDAVANJE:

VRAČANJE NA DELO PO AMPUTACIJI

14.10 – 14.20 Helena Burger: VPLIV ORTOZ ZA SPODNJE UDE NA ZAUPANJE PACIENTOV PRI DEJAVNOSTIH POVEZANIH Z RAVNOTEŽJEM

14.20 – 14.30 Klara Šosterič, Helena Burger, Gaj Vidmar: KAKOVOST ŽIVLJENJA IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO ZA ZGORNJI UD

14.30 – 14.40 Martin Štefančič: OCENA UČINKOV REHABILITACIJE AMPUTIRANIH Z UGOTAVLJANJEM IMUNSKEGA STANJA

14.40 – 14.50

Maruša Kadoič Krašovec, Dragan Lonzarić, Breda Jesenšek Papež, Vida Bojnec: UČINKOVITOST INDIVIDUALNO IZDELANE NOČNE ORTOZE ZA ZAPESTJE PRI BOLNIKIH Z IDIOPATSKIM SINDROMOM ZAPESTNEGA PREHODA

14.50 – 15.00 Urška Zupanc, Gaj Vidmar: PRILAGODITEV NA AMPUTACIJO IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO

15.00 – 15.50

REHABILITACIJA OSEB Z RAKAVIMI OBOLENJIPredsedstvo: Breda Jesenšek Papež, Klemen Grabljevec

15.00 – 15.20Breda Jesenšek Papež: VABLJENO PREDAVANJE:

HORIZONTI ONKOLOŠKE REHABILITACIJE

15.20 – 15.40Klemen Grabljevec: VABLJENO PREDAVANJE:

ANALIZA IZIDA REHABILITACIJE BOLNIKOV Z BENIGNIMI IN MALIGNIMI TUMORJI MOŽGANOV

15.40 – 15.50 Dušan Čelan: ELEKTROMAGNETNA POLJA IN RAKASTA OBOLENJA

15.50 – 16.20 ODMOR

VODENI OGLED POSTERSKIH PREDSTAVITEVOgled vodi: Jurij Karapandža

Tanja Čanč, Lidija Plaskan: REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERATIVNEM ZDRAVLJENJU OKVARE BRAHIALNEGA PLETEŽA – PRIKAZ PRIMERATatjana Ješić, Klemen Grabljevec: SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA, BOLEČINE IN GIBLJIVOSTI V RAMI PRI OSEBAH Z ADHEZIVNIM KAPSULITISOM RAMENSKEGA SKLEPA – PREDSTAVITEV PRELIMINARNIH REZULTATOVMarjan Zaletel, Tanja Ruter Pungartnik: VPLIV BALNEOTERAPIJE IN AKUPUNKTURE NA PRO-VNETNE CITOKINE PRI BOLEČINI V KRIŽUKatarina Cunder, Matej Kovač: KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POPOLNE POŠKODBE SPREDNJE KRIŽNE VEZI




16.20 – 17.45

REHABILITACIJA OSEB PO POŠKODBAH IN BOLEZNIH GIBALPredsedstvo: Tadeja Hernja Rumpf, Primož Novak

16.20 – 16.35Tonko Vlak: VABLJENO PREDAVANJE:

NEFARMAKOLOŠKO ZDRAVLJENJE OSTEOPOROZE: MIT ALI RESNICA?

16.35 – 16.45 Vida Bojnec: SARKOPENIJA - PREGLED PODROČJA IN VLOGA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE

16.45 – 16.55 Milka Kljaić Dujić, Vida Bojnec: NOVE ULTRAZVOČNE TEHNIKE – ELASTOGRAFIJA MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA V PRAKSI

16.55. – 17.05 Primož Novak, Gaj Vidmar, Slavica Bajuk, Igor Tomšič, Martin Štefančič: MOČ MIŠIČNE KONTRAKCIJE PRI ELEKTRIČNI STIMULACIJI

17.05 – 17.15Matic Ivanovski, Primož Novak, Gaj Vidmar: ZAPLETI V ČASU REHABILITACIJE PO ZLOMIH V PREDELU KOLKA IN NJIHOVA POVEZANOST Z IZIDOM REHABILITACIJE

17.15 – 17.25

Teja Kovačec Hermann, Bogdana Sedej, Dejan Hermann: FUNKCIJSKI IZID POOPERATIVNEGA ZDRAVLJENJA NESTABILNEGA ZLOMA DISTALNE KOŽELJNICE: PRIMERJAVA MED UPORABO VOLARNE PLOŠČE IN INTRAMEDULARNEGA PRISTOPA Z DNP

17.25 – 17.35

Dragana Marković Đorđević, Dragan Lonzarić, Vida Bojnec, Breda Jesenšek Papež: KORELACIJE MED OBSEGOM GIBLJIVOSTI IN OCENAMI SPADI IN QUICK-DASH V REHABILITACIJSKI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z MEHKOTKIVNIMI OKVARAMI RAMENSKEGA SKLEPA

17.35 – 17.45

Tadeja Hernja Rumpf, Tomaž Friedrich: UČINKOVITOST ZDRAVLJENJA KALCIFICIRAJOČE TENDINOPATIJE ROTATORNE MANŠETE Z ULTRAZVOČNO VODENIM PERKUTANIM IZPIRANJEM- PRELIMINARNI REZULTATI

18.00 – 19.30 VOLILNA SKUPŠČINA ZFRM

SLAVNOSTNA VEČERJA




8.30 – 9.30

REHABILITACIJA OSEB Z OKVARO HRBTENJAČE Predsedstvo: Urška Kidrič Sivec, Nataša Puzić Ravnjak

8.30 – 8.50Eimear Smith: VABLJENO PREDAVANJE: MANAGEMENT OF PATIENTS WITH HIGH CERVICAL SPINAL CORD INJURY IN TRANSITIONAL PHASE FROM ACUTE TO SUBACUTE SETTING

8.50 – 9.10 Urška Kidrič – Sivec: VABLJENO PREDAVANJE: REHABILITACIJA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE V UKCL

9.10 – 9.20Ana Podbregar, Metka Moharić: DELOVANJE SPODNJIH SEČIL PRI ODRASLIH OSEBAH PO ZLOMU 12. PRSNEGA TER 1. IN 2. LEDVENEGA VRETENCA

9.20 – 9.30

Nataša Puzić Ravnjak, Stanka Vrtek, Neža Majdič: OCENA TEŽAVNOSTI PACIENTOV GLEDE NA KATEGORIZACIJO ZAHTEVNOSTI BOLNIŠNIČNE ZDRAVSTVENE NEGE NA ODDELKU ZA REHABILITACIJO PACIENTOV Z OKVARO HRBTENJAČE

9.30 – 10.30

REHABILITACIJA OTROKPredsedstvo: Katja Groleger Sršen, Ostap Zaremba

9.30 – 9.40Barbara Horvat Rauter, Anja Vesenjak, Katja Groleger Sršen: INTERDISCIPLINARNA OBRAVNAVA OTROKA S KRONIČNO BOLEČINO PO ZLOMU KOMOLCA (PRIMER DOBRE PRAKSE)

9.40 – 9.50

Marijana Žen Jurančič, Hermina Damjan, Katja Groleger Sršen, Irena Vrečar, Irena Jemec Štukelj, Branka Vipavec, Marija Pibernik: UČINEK TRENINGA HOJE NA ROBOTSKI NAPRAVI LOKOMAT NA TELESNO ZMOGLJIVOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S CEREBRALNO PARALIZO

9.50 – 10.00Ostap Zaremba, Katja Rupert, Gaj Vidmar, Katja Groleger Sršen: UČINKOVITOST FIBROTOMIJE PO ULZIBATU PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO

10.00 – 10.10

Barbara Korošec, Valerija Marot, Katja Groleger Sršen: CELOSTNA OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI HRANJENJA IN S PREVLADUJOČO SENZORNO PREOBČUTLJIVOSTJO: PRELIMINARNI REZULATI

10.10 – 10.20Anja Snedic, Katja Groleger Sršen: UČINKOVITOST VADBE NA NAPRAVI ARMEO SPRING PEDIATRIC PRI OTROCIH Z ENOSTRANSKO OKVARO FUNKCIJE ROKE

10.20 – 10.30 RAZPRAVA

10.30 – 11.00 ODMOR

SOBOTA, 24. november 2018



VODENI OGLED POSTERJEVOgled vodi: Jurij Karapandža

Simona Korelc, Darinka Brezovar, Katja Groleger Sršen: IZBIRA IN DOSEGANJE CILJEV PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE IN OTROCIH Z OKVARO OSREDNJEGA ŽIVČEVJAMilica Klopčič Spevak: DESENZIBILIZACIJA CENTRALNE BOLEČINE PRI PACIENTIH S KOMPLEKSNIM REGIONALNIM BOLEČINSKIM SINDROMOM PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE KOLENA

11.00 – 12.00

REHABILITACIJA OSEB S KRONIČNO BOLEČINO Predsedstvo: Jamnik Helena, Tatjana Bućma

11.00 – 11.20 Tatjana Bućma: VABLJENO PREDAVANJE: SPINAL CORD STIMULATION – OUR EXPERIENCES

11.20 – 11.30

Helena Jamnik: VABLJENO PREDAVANJE: INTERDISCIPLINARNA REHABILITACIJA IN NEVROMODULACIJA – KAKO GRE PACIENTOM S KRONIČNO BOLEČINO PO NEUSPELIH OPERACIJAH NA HRBTENICI ENO LETO PO ZAKLJUČENI OBRAVNAVI

11.30 – 11.50 Mirsad Muftić: VABLJENO PREDAVANJE: PLACEBO V REHABILITACIJI

11.50 – 12.00 Zala Kuret, Milica Klopčič Spevak, Gaj Vidmar: HIPERMOBILNOSTNI SINDROM IN FIBROMIALGIJA

12.00 – 12.45

RAZMIŠLJANJA IN VIDIKIPredsedstvo: Nataša Kos, Metka Moharić

12.00 – 12.10 Ivica Flis Smaka: PRIHODNOST IN PERSPEKTIVE INTEGRATIVNE MEDICINE

12.20 – 12.30Metka Moharić: KAJ ŠTUDENTI 2. LETNIKA MEDICINE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI MENIJO O IZVEDBI POUKA PRI PREDMETU STIK Z BOLNIKOM

12.30 – 12.45 RAZPRAVA

12.45 ZAKLJUČEK KONGRESA

SOBOTA, 24. november 2018



THE POSITION OF PHYSICAL AND REHABILITATION MEDICINE IN EUROPE

prof. Nicolas Christodoulou, MD, PhD

Limassol Centre of Physical & Rehabilitation Medicine

The Physical and Rehabilitation Medicine (PRM) Organizations in Europe are presented, namely the Section of PRM of the Union of European Medical Specialists (UEMS) including the relevant Board, the European Society of Physical and Rehabilitati-on Medicine (ESPRM), the European Academy of Rehabilitation Medicine (EARM), the two Regional Fora of Mediterranean Area and Baltic & North Sea Area and in general the National PRM Societies of the European Countries.

More extensively, it is presented the work done in the UEMS PRM Section, the aims, the distribution of activities among its three bodies and the produc-tivity of the last eight years in publishing evidenced based position papers in peer reviewed journals and in publishing electronic books, free for all PRM physicians, which are helpful in our daily practice.

Also, it is presented the work done in European So-ciety of PRM, mainly through the special interest scientific committees, the organization of biannual European congresses and the guidance through the Executive Committee.

The European Academy of Rehabilitation Medicine with the small number of selected individual aca-demicians is presented with its mission in Europe mainly on ethics issues.

There are two Regional Fora in Europe, the Mediter-ranean Forum of PRM and the Baltic and North Sea PRM Forum, which serve regional needs and orga-nize regional congresses every two years.

Finally, the importance of the operation of the Nati-onal PRM Societies is presented.



doc. dr. Frane Grubišić, dr. med.1

Klinika za reumatologiju, fizikalnu medicinu i rehabilitaciju, Klinički bolnički centar Sestre milosrdnice, Zagreb, Hrvatska1 UKC Ljubljana, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Zaloška 7, Ljubljana

Specijalisti fizikalne i rehabilitacijske medicine suo-čavaju se s brojnim izazovima i mijenama u struci koje treba dočekati pripremljen i moći na njih od-govoriti. Produženje životne dobi stanovništva i povišena stopa preživljenja, visoka prevalencija kroničnih nezaraznih bolesti, napredak u tehnologi-jama i zahtjevi bolesnika povezani s unaprjeđenjem zdravlja i kvalitete života predstavljaju samo dio iza-zova koji nas očekuju. Rehabilitacija kao holistička klinička grana postaje zdravstvenom strategijom 21. stoljeća. U svjetlu ovakve inicijative, razumno je očekivati da se na nacionalnoj razini definira plan specijalizacija čime će se vremenom osigurati do-statan broj liječnika specijalista koji će koordinirati rad rehabilitacijskog tima. Nadalje, specijalistima je važno osigurati i mogućnost kontinuirane edu-kacije, stjecanja vještina i kompetencija kako bi bili spremni odgovoriti na izazove u nekim segmentima struke (npr. gerontorehabilitacija, rehabilitacija u akutnoj i ranoj postakutnoj fazi) ili pak u tzv. dije-lu „high end rehabilitation“ (npr. usko specifična i kompleksna područja poput transplantacijske me-dicine, onkološke rehabilitacije, regenerativna te-rapija, politrauma…). Personalizirani se pristup u fizikalnoj i rehabilitacijskoj medicini može uklopiti u jedan širi koncept tzv. „rehabilomics“ koji uklju-čuje individualnu procjenu tjelesnog, kognitivnog, emocionalnog i socijalnog dijela pojedinca budući da svaki od njih na sebi svojstven način utječu na proces oporavka. „Rehabilomics“ se smatra jednim oblikom biomarkera u koji je uključen široki spek-tar bioloških osobina pojedinca. On u sebi integrira sakupljanje i istraživanje fenotipova relevantnih za rehabilitaciju kako bi se bolje razumjelo biologiju, funkciju, prognozu, liječenje, prilagodbu i oporavak osoba s onesposobljenošću. S aspekta rehabilitacije, rezultati funkcionalnog i kognitivnog testiranja su se smatrali fenotipskim mjerama ishoda, ali se isto tako biomarkerom smatraju rezultati kognitivnog

testiranja ili bihejvioralni profili koji su usko pove-zani s bolešću ili stanjima koja utječu na zdravstveni status. Osim robotike koja zauzima važno mjestu u području neurorehabilitacije, posljednjih se nekoli-ko godina sve više govori i o tehnologiji trodimezi-onalnog printanja (engl. 3-D printing) u području regenerativne medicine i proizvodnji posebnih staničnih linija ili faktora rasta. Podjednako je zna-čajan i znanstveno-istraživački rad, a obilježava ga raznolikost ideja i kontinuitet. Uključuje domene poput medicine temeljene na dokazima (engl. Evi-dence based medicine) koja ukazuje na važnost pro-vođenje kvalitetnijih randomiziranih kontroliranih istraživanja, translacijskih istraživanja koja poku-šavaju pokazati povezanost između molekularnih i strukturalnih promjena i funkcije i aktivnosti, po-rast publiciranja meta-analiza i meta-studija čime se stvaraju temelji velikih baza podataka (npr. registri, opservacijska istraživanja). U ovom znanstvenom okviru važno je istaknuti i postojanje Cochrane Re-habilitation Field koji svima nama predstavlja ulaz u svijet visoko kvalitetnih podataka koji nam pomažu u znanstvenom i kliničkom radu, ali nudi i široke mogućnosti edukacije i multidisciplinarne suradnje.

LITERATURA

Bishop ES, Mostafa S, Pakvasa M, Luu HH, Lee MJ, Wolf JM et al. 3-D bioprinting techologies in tissue engineering and regenerative medicine: current and future trends. Genes Dis. 2017; 4(4): 185–95.

Dixon AR, Jariwala SH, Bilis Z, Loverde JR, Pasquina PF, Alvarez LM. Bridging the gap in peripheral nerve repair with 3D printed and bioprin-ted conduits. Biomaterials. 2018; 186: 44–63.

European Physical and Rehabilitation Medicine Bodies Alliance. White Book onPhysical and Rehabilitation Medicine(PRM) in Europe. Chapter 11.Challengesand perspectives for the future of PRM. Eur J Phys Rehabil Med. 2018; 54(2): 311–21.

Wagner AK. A rehabilomics framework for personalized and translational rehabilitation research and care for individuals with disabilities: Perspec-tives and considerations for spinal cord injury. J Spinal Cord Med. 2014; 37(5): 493–502.

Wagner AK, Sowa G. Rehabilomics research: a model for translational rehabilitation and comparative effectiveness rehabilitation research. Am J Phys Med Rehabil. 2014; 93(10): 913–6.

IZAZOVI U REHABILITACIJSKOJ MEDICINI U 21. STOLJEĆU



doc. dr. Metka Moharić, dr. med.

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODAmiotrofična lateralna skleroza (ALS) je hitro napredujoča živčnomišična bolezen, ki pripelje do smrti. Propadanje motoričnih nevronov pov-zroča različne simptome, kot so usihanje mišic, spastičnost, dizartrija, disfagija, napredujoča mi-šična šibkost in motnje dihanja. Hitro napredo-vanje simptomov v udih povzroči, da skoraj vsi pacienti potrebujejo invalidski voziček. Premika-nje je zelo pomemben vidik zdravstvenega stanja, kakovosti življenja, aktivnosti in sodelovanja. Tako pravilna izbira vozička, njegovo naročanje, dobava in prilagajanje postajajo zelo pomemben proces.

METODEV retrospektivno raziskavo smo vključili vse pa-ciente z ALS, ki smo jih v letih 2015, 2016 in 2017 obravnavali v Ambulanti za podporno tehnolo-gijo v URI – Soča. Pregledali smo njihovo doku-mentacijo in poiskali podatke povezane s predpi-sovanjem in prilagajanjem invalidskega vozička.

REZULTATIV letu 2015 smo obravnavali 32 pacientov (22 moških), leta 2016 30 pacientov (21 moških) in leta 2017 19 pacientov (12 moških). Vozičke smo

predpisovali približno polovici obravnavanih pa-cientov. Od tega smo pri približno polovici testi-rali voziček na ročni pogon (RP).Praviloma smo testirali voziček za težko ali zelo težko gibalno oviranost.

RAZPRAVAPri skoraj polovici pacientov smo predpisovali voziček na elektromotorni pogon, ko je aktivnost v zgornjih udih to še omogočala. Vozičke na RP velikokrat predpišemo zaradi ovir v domačem okolju, ki onemogočajo učinkovito rabo vozička na MP. Postopki od predpisovanja vozičkov do njihovega prejema so predolgi, menjavanje vozič-kov načeloma ni možno.

ZAKLJUČEKSistem predpisovanja vozičkov pri bolnikih z ALS mora biti prilagodljiv in organiziran na način, da omogoča nadgrajevanje in spreminjanje vozičkov med napredovanjem bolezni. Pri testiranju vozič-kov je potrebno upoštevati veliko različnih dejav-nikov, zato je potreben izkušen tim.

PREDPISOVANJE INVALIDSKIH VOZIČKOV PRI PACIENTIH Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO



Irma Zidar, dr. med.1 doc. dr. Metka Moharić, dr. med.2,3

1 Splošna bolnišnica Jesenice2 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODAmiotrofična lateralna skleroza (ALS) je hitro napredujoče nevrodegenerativno obolenje moto-ričnih nevronov z variabilno klinično sliko bole-zni. Primarna simptomatika je običajno spinalna (70 %), redkeje bulbarna (30 %). Sprva lokalizi-rana šibkost se razširi, privede do tetraplegije in respiratorne insuficience. Incidenca bolezni je 1,4/100000, nekoliko pogosteje obolevajo moški. Preživetje je ocenjeno na 14 do 19 mesecev od postavitve diagnoze.

KLINIČNI PRIMER62-letni pacient, ob postavitvi diagnoze jeseni 2014 sta bila zgornja uda praktično afunkcional-na. Pri izvajanju dnevnih aktivnosti je tako v celoti potreboval pomoč. Samostojno je prehodil daljše razdalje. Slaba funkcija rok ni omogočala funkci-onalnega sporazumevanja preko računalnika in na daljavo, predlagali smo aparat za nadomestno sporazumevanje, ki ni bil odobren. Testiran je bil voziček na elektromotorni pogon zaradi nefunk-cionalne hoje in pasivnega sedenja. Leto kasneje je potreboval prilagoditev vozička s podnožniki in trakovi za glavo. Še leto kasneje je bila zavrnjena prilagoditev vozička s kontrolo za upravljanje z nogo. Nevrolog mu je predpisal zahtevnejšo bla-zino za posteljo, ki pa mu ni odgovarjala, vendar pravila zdravstvene zavarovalnice onemogočajo menjavo. Predpisovanje sobnega dvigala ni bilo možno ob hkratni uporabi kopalniškega dvigala.

ZAKLJUČEKObstoječi sistem za predpisovanje medicinskih pripomočkov je nefleksibilen za bolezni, kjer je napredovanje nepredvidljivo in hitro. V času od testiranja do prevzema pripomočka pogosto pri-de do poslabšanja stanja in pripomoček je že ob prevzemu lahko neustrezen. V teh primerih bi bila primernejša možnost izposoje in hitre do-bave pripomočkov. Tako bi se izboljšala kakovost življenja pacientov, ki zaradi boljše medicinske oskrbe preživijo dlje. Zdravnik, ki predpisuje pri-pomočke, jih mora dobro poznati, da ne predpiše neustreznih in neuporabnih pripomočkov.

LITERATURA

Kirbiš M, Koritnik B, Leonardis L, Dolenc Grošelj L, Klinar P, Ristić Kova-čič S, et al. Amyotrophic lateral sclerosis in Slovenia – analysis of a patient cohort at the Ljubljana Institute of Clinical Neurophysiology. Zdrav Vestn. 2015; 84(7): 528–35.

DILEME PREDPISOVANJA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV PRI BOLNIKU Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO



prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.Marjan Loboda Petra Grabner, dipl. del. ter.


UVODMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) sofinancira najmanj 85 % stroškov predelave vozila (PV) za voznike ali sopotnike v skladu s sprejetimi predpisi. Načrt enostavne PV pripravi izvedenec posameznik, v primeru zah-tevnejše PV pa izvedensko mnenje pripravi stro-kovni tim na URI – Soča.

METODEObravnavali smo osebe s trajnimi posledicami bolezni ali poškodb, zaradi katerih niso sposob-ne upravljati vozila, vanj vstopati ali se voziti kot sopotnik. Ocenili smo njihove funkcijske sposob-nosti in določili najustreznejše PV.

REZULTATIV treh letih delovanja smo prejeli 868 vlog. Za-ključili smo 733 načrtov PV, 26,6 % je bilo eno-stavnih ter 73,4 % zahtevnejših. Odobrene so bile 1602 PV izmed 52 možnih PV. Največ je bilo zah-tevkov glede upravičenosti do prenosnih zložlji-vih ramp in ročnega upravljanja zavore in plina. Sledili so zahtevki glede upravičenosti do klan-čine na ročno upravljanje, posebnega otroškega avto sedeža ter električnega dvigala za kombini-rano vozilo v kombinaciji z drugimi nujno po-trebnimi prilagoditvami. Odobrenih je bilo tudi pet najzahtevnejših PV za kompletno ali delno elektronsko upravljanje vozila.

RAZPRAVAOcena stroškov PV v treh letih v breme MDD-SZ je ca. 1.759.151,50 EUR. Izstopa pet (0,7 %) zelo zahtevnih načrtov, kjer so bili stroški PV v breme MDDSZ ca. 259.938,50 EUR, oz. 14,8 % vseh porabljenih sredstev. Kljub možnosti sofi-nanciranja pretežnega dela potrebne PV s strani MDDSZ, ki olajša možnosti transporta za gibalno ovirane osebe, pa večina aktivnih uporabnikov invalidskih vozičkov še vedno večino časa prebije na vozičku in ne v vozilu. Ob tem pa jim glede na obstoječa pravila ZZZS ne moremo npr. omo-gočiti lahkega invalidskega vozička, lahko pa jim omogočimo sofinanciranje dvižnega sistema za spravilo vozička v vozilo.

ZAKLJUČEKGibalno ovirane osebe v Sloveniji lahko koristijo možnost sofinanciranja PV, kar jim omogoča laž-jo vključitev v širše socialno okolje.

LITERATURA

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-2932/pravilnik-o-tehnicnih-pripomockih-in-prilagoditvi-vozila

OBRAVNAVA UPRAVIČENCEV DO PRILAGODITVE VOZILA



Pija Jober Lozej, dr. med.

Terme Portorož

UVODMedicina je veda, ki se nenehno izpopolnju-je. Tako kot je pomembno spremljati strokovne spremembe, je pomembno poznati tudi pogoje, v katerih kot zdravniki delujemo, saj tudi ti pogoji vplivajo na pravice in s tem na zdravljenje in re-habilitacijo bolnikov.

PREGLED PODROČJAPo štirih letih od sprejetja predhodnih (24.11.2014) so bila dne 17.9.2018 na seji Skupšči-ne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sprejeta spremenjena Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Spremembe so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 64/2018 in so začele veljati 13.10.2018.V novih pravilih so navedeni tudi novi medicin-ski pripomočki (MP), ki se lahko predpisujejo v breme OZZ, ter medicinski kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za tak predpis. Glede predpisova-nja MP je dodan nov člen, ki časovno opredelju-je, kdaj se lahko izda nova naročilnica. Močno je spremenjen 210. člen, ki opredeljuje upravičence do receptov za osebno rabo.

ZAKLJUČEKV prispevku so predstavljene temeljne zakonske podlage, ki jih moramo kot zdravniki upoštevati pri svojem delu, ter razni podzakonski akti (Pravi-la OZZ , drugi pravilniki, kriteriji in pooblastila).

LITERATURA

Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uradni list RS št. 64/2018. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/gla-silo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3053/spremembe-in-dopolnitve-pra-vil-obveznega-zdravstvenega-zavarovanja

Sklep o določitvi zdravstvenih stanj in drugih pogojev za upravičenost do posameznih medicinskih pripomočkov. Uradni list RS št. 64/2018. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebi-na/2018-01-3054/sklep-o-dolocitvi-zdravstvenih-stanj-in-drugih-pogo-jev-za-upravicenost-do-posameznih-medicinskih-pripomockov

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list št. 72/2016. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/si/zakonodaja_in_doku-menti/veljavni_predpisi/zdravstveno_varstvo_in_zdravstveno_zavarova-nje/

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravi-cah. Uradni list RS 55/2017. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7379

SPREMEMBE PRAVIL OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V LETU 2018 IN DRUGI PREDPISI NA PODROČJU DELA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE



Henk J. Stam, MD, PhD, FRCP

Erasmus University Rotterdam, Netherlands

In this lecture I will discuss several aspects of Acu-te Medical Rehabilitation (AMR), what it actually is, why it is important and how to organize it.AMR has a focus on the first hours, days and we-eks following trauma, surgery or acute illness.Triage is the procedure in which the PRM has to decide who is a candidate for specialized PRM, what the discharge destination is and how to or-ganize postacute rehabilitation.Multidisciplinary PRM in the acute phase aims at providing information to the patient, to other specialists, nurses and family and includes the long term functional prognosis and the short term prevention of complications.Common complications are pressure sores, con-tractures, thrombosis, infections etc.AMR is not only of utmost importance to pati-ents but also has a political and strategic dimensi-on for the development of our specialty.

In case the rehabilitation specialist decides on the discharge planning from acute hospital the right patient enters the postacute in- or outpatient re-habilitation facilities.Prevention of the wrong patient in the wrong place/bed reduces Length of Stay in the postacute phase and is beneficial for the cost efficacy of re-habilitation care.AMR can be organized in four different ways and these models of organisation of acute rehab will be presented.A critical success factor is to emphasize the ad-vantages of AMR for patients, health care pro-viders and those who finance our services. This advantages will be illustrated in more detail.It is concluded that AMR is the most crucial pha-se of rehabilitation from a medical, psychological, financial and strategic perspective.

ACUTE MEDICAL REHABILITATION: HOW, WHY, WHEN?



doc. dr. Nataša Kos, dr. med.

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana

UVODZgodnja medicinska rehabilitacija v akutnih bol-nišnicah ima pomembno nalogo preprečevanja zapletov pri poškodovancih in akutno obolelih. Ravno tako je pomembna v pripravi za kasnejšo rehabilitacijo.Cilji zgodnje medicinske rehabilita-cije pri hospitaliziranih bolnikih so usmerjeni v koriščenje koncepta plastičnosti, preprečevanje sekundarnih komplikacij, izboljšanje motoričnih funkcij in osamosvajanje pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti.

METODEPreveriti prisotnost specialistov fizikalne in re-habilitacijske medicine (FRM) v slovenskih bol-nišnicah in način njihovega vključevanja v potek zgodnje medicinske rehabilitacije.

REZULTATISpecialisti FRM so trenutno prisotni v šestih bolnišnicah kot redno zaposleni specialisti. Ve-činoma vodijo oddelke za fizioterapijo in rehabi-litacijo, v eni bolnišnici je specialist FRM vodja Oddelka za neakutno bolnišnično dejavnost, v eni bolnišnici je vodja ortoped. V delo na oddel-kih se večinoma vključujejo konziliarno, torej po potrebi. Drugačen način dela je organiziran za nekatere oddelke UKCL, kjer so specialisti FRM prisotni stalno.

RAZPRAVANačini vključevanja rehabilitacijskega tima v akutni bolnišnici se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice. Prednosti stalne prisotnosti speciali-sta FRM so predvsem v tesnem in stalnem med-sebojnem sodelovanju med specialisti FRM in ostalimi člani tima. Tako se vključevanje v reha-bilitacijo prične zgodaj, običajno, ko je bolnik še v intenzivni negi na kliničnih oddelkih, posebej pa je prisotnost pomembna na Oddelku za intenziv-no terapijo, kjer so najtežji bolniki. Z uvajanjem novih metod in ob stalnem sodelovanju z intenzi-visti se pričnejo postopki zgodnje rehabilitacijske obravnave že v tem obdobju, nato se nadaljujejo na oddelku, kamor je bolnik premeščen – govori-mo lahko o hiperakutni rehabilitaciji.

ZAKLJUČEKPotrebno je razmisliti o vključevanju specialistov FRM v bolnišnice po Sloveniji.

LITERATURA

Wagner AK, Fabio T, Zafonte RD, Goldberg G, Marion DW, Peitzman AB. Physical Medicine and rehabilitation Consultation. Relationships with Acute Functional Outcome, length of Stay, and Discharge Planning after Traumatic Brain Injury. Am J Phys Med Rehabil. 2003; 82 (7): 526–536.

AKUTNA REHABILITACIJA V SLOVENSKEM PROSTORU



doc. dr. Borut Jug, dr. med.

Center za preventivno kardiologijo, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana

Kardiološka rehabilitacija je vsebinsko strukturi-ran in medicinsko nadzorovan program sekun-darne preventive, ki sloni na redni telesni vadbi. Zmanjša umrljivost in obolevnost ter izboljša ka-kovost življenja koronarnih bolnikov in bolnikov s srčnim popuščanjem, zato jo tudi vse obstoječe strokovne smernice za koronarno bolezen in srč-no popuščanje svetujejo kot priporočilo I. razre-da in priznavajo kot kazalnik kakovosti oskrbe srčno-žilnih bolnikov.Vsebina kardiološke rehabilitacije zajema vse ukrepe, ki so se v randomiziranih kontroliranih raziskavah izkazali za varne, učinkovite in smisel-ne: ocenjevanje ogroženosti s celostnim kardiova-skularnih pristopom (klinična ocena, ehokardio-grafija, izhodiščno in zaključno obremenitveno testiranje); strukturiran program nadzorovane in - na podlagi ocenjene ogroženosti - monito-rizirane telesne vadbe; sekundarno preventivo z zdravili; psihosocialno podporo in opolnomo-čenje bolnika; spremljanje bolnika v ranljivi fazi bolezni, ki občasno zahteva dodatne neinvazivne in invazivne preiskave in posege; ter usmerjanje bolnika v vseživljenjsko rehabilitacijo.Učinkovitost rehabilitacije na prognozo je premo sorazmerna številu obiskov. Optimalni učinek re-habilitacije bolnik doseže s 36 ali več obiski, kar najustrezneje lahko zagotovimo z ambulantno organizacijo rehabilitacije (npr. 12 tednov 3-krat tedensko po eno uro). Ambulantna rehabilitacija trenutno deluje v UKC Ljubljana in UKC Maribor

ter SB Slovenj Gradec, v načrtu pa je vzpostavi-tev centrov v vseh večjih slovenskih bolnišnicah. Program zdraviliške (stacionarne) rehabilitacije, ki deluje v Radencih in v Šmarjeških Toplicah, poskuša zagotoviti ustrezne kardiovaskularne ko-risti rehabilitacije s kratkotrajnejšim in časovno intenzivnejšim organizacijskim modelom tistim bolnikom, ki jim ambulantna rehabilitacija ni do-stopna zaradi oddaljenosti ali slabše pomičnosti (npr. zgodaj po hospitalizaciji).Rehabilitacija v prvi vrsti poskuša zagotoviti, da posameznik med zgodnjim okrevanjem oziroma stabilizacijo bolezni v svoj življenjski slog privza-me vse prvine, ki so se izkazale za učinkovite v preprečevanju vnovičnih zapletov srčno-žilne bo-lezni. Ob zaključku formalne rehabilitacije - ko je bolnik stabilen, diagnostika zaključena, dejavniki tveganja obvladani, zdravljenje pa vzpostavljeno do ravni kronične terapije - priporočamo vključi-tev v programe vseživljenjske rehabilitacije.

LITERATURA

Keber I, Cevc M, Fras Z et al. V imenu Delovne skupine za nacionalno smernico o rehabilitaciji in sekundarni preventivi po srčnem infarktu. Rehabilitacija in sekundarna preventiva po srčnem infarktu: Nacionalna klinična smernica. Ljubljana: Projekt za razvoj upravljanja v zdravstvu, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije; 2004. Posodobitev: 2009.

Piepoli MF, Hoes AW, Agewall S, Albus C, Brotons C, Catapano AL et al. 2016 European Guidelines on cardiovascular disease prevention in clinical practice: The Sixth Joint Task Force of the European Society of Cardiology and Other Societies on Cardiovascular Disease Prevention in Clinical Practice (constituted by representatives of 10 societies and by invited experts), Developed with the special contribution of the Europe-an Association for Cardiovascular Prevention & Rehabilitation (EACPR). Eur Heart J. 2016; 37(29): 2315−81.

REHABILITACIJA SRČNO – ŽILNIH BOLNIKOV V SLOVENIJI



prof. dr. Milica Lazović, dr. med.

Medical Faculty University of Belgrade, Institute for Rehabilitation, Belgrade, Serbia

Cardiac rehabilitation (CR) is an important com-ponent in the continuum of care for patients with cardiovasculardisease (CVD), providing a multidisciplinary education and exercise train-ing (ET) to improve functional capacity, recovery and psychological well-being and reduce mor-bidity and mortality. Fewer than half of eligible cardiovascular patients benefit from CR in most European countries. Deficits include absent or inadequate legislation, funding, professional gu-idelines and information systems in many coun-tries. Priorities for improvement include promo-ting national laws and guidelines specific for CR and increasing both CR program participation rates and CR infrastructure.However, there are still many controversies about the organization of CR. Help to standardize the basic criteria for all the CR Program around the Europe in order to guarantee quality, cost-effecti-veness and safety.Early or acute CR should begin as soon as possible after admission to the hospital and include: preventing the complication of be-drest; patient and family education; safe dischar-ge to home. In 86 % of European countries, phase I acute rehabilitation is offered. The typical du-ration is less than 1 weeks. The following phase CR is a necessary component for achieving and maintaining rehabilitation goals at the medium and long term levels. In Europe, phase II CR pro-grams are implemented through various models. CR in Serbia is available for patients after first or recurrent myocardial infarction, by-pass surgery,

or after heart valve surgery, and for patients with diabetic angiopathy, for children up to 18 years old that were operated for congenital heart dise-ase, and obese children in Serbia up to 18 years old. For these groups, a 3-week rehabilitation program is completely paid by Health Insurance Fund. Programs used in stationary rehabilitation have been specifically designed to enable more intensive and complex interventions in speciali-zed institutions for CR, equipped with adequate equipment and highly educated staff. The pro-gram included ET, information sessions, dietary counseling, psychosocial support, and smoking cessation. The benefits of the hospital in relati-on to outpatient post-acute CR are that they can start earlier after the acute phase of the disease or intervention, and that patients with higher risk, more difficult to move, elderly patients, especially those with comorbidities, can be involved.In order to achieve the positive effects of the CR, it must be conducted team-based, where the task of a PRM specialist is to gain expertise and lead exercise-based CR program jointly with cardiolo-gists. The task of a PRM specialist is above all in the design of exercise training and the selection of a type of physical activity for rehabilitation of certain groups of patients with CVD (special pro-gram in rehabilitation patients with CAD, CR pa-tients with heart failure, CR patients after PSI and surgical myocardial revascularization, CR elderly patients, CR woman...).

WHAT IS CARDIAC REHABILITATION TODAY



dr. Maja Frangež, dr. med.


UVODUspeh operativnega zdravljena v srčni kirurgiji ni le preživetje pacientov, ampak boljša kakovost ži-vljenja kot pred operacijo in čim hitrejša vrnitev v domače okolje. Hitra mobilizacija po operaciji in učinkovita rehabilitacija sta pomembna dejavni-ka za izboljšanje kakovosti življenja in psihofizič-nih sposobnosti ter skrajšanje hospitalizacije pri pacientih po operaciji na srcu.

REHABILITACIJA PACIENTOV PO OPERACIJI NA SRCUNa Inštitutu za medicinsko rehabilitacijo Uni-verzitetnega kliničnega centra Ljubljana pacien-te po operaciji na srcu obravnavamo timsko in interdisciplinarno. Glavni cilji rehabilitacijskega programa so preprečevanje zapletov po opera-ciji, izboljšanje pljučne funkcije, zmanjševanje bolečine, samostojnost pri izvajanju dnevnih aktivnosti in izboljšanje fizične kondicije. Re-habilitacijska obravnava pacientov po operaciji na srcu se začne že s predoperativno pripravo – oceno in ustreznimi navodili. Nadaljuje se po operaciji s prvo fazo rehabilitacije v Enoti inten-zivne terapije (maksimalno varovalna faza) in z drugo fazo v Enoti intenzivne nege (zmerno varovalna faza). S tretjo fazo rehabilitacije paci-ent nadaljuje na oddelku (minimalno varovalna faza). Ob zaključku zdravljenja pacienti prejme-jo ustna in pisna navodila glede fizične aktivno-sti po operaciji na srcu. Obravnavo prilagajamo

glede na hemodinamsko stabilnost pacienta, prisotnost bolečine, pljučno funkcijo in psiho-fizično sposobnost pacienta. V primeru pojava zapletov, med katerimi je najpogostejši možgan-ska kap, se rehabilitacijska obravnava prilagodi nevrološki okvari.Za ocenjevanje uporabljamo dvo ali šestminu-tni test hoje, Razširjeni indeks Barthelove in De Mortonovo lestvico funkcionalne zmogljivosti (angl. De Morton MobilityIndex). Med obrav-navo upoštevamo varnostne kriterije za aktivno mobilizacijo. Posebnost akutne rehabilitacije pa-cientov po operaciji na srcu je natančen nadzor pacienta (spremljanje srčnega utripa in oksigena-cije v mirovanju in ob obravnavi) ter upoštevanje previdnostnih ukrepov zaradi prereza prsnice – sternotomije.

ZAKLJUČEKZaradi hitrega razvoja srčne kirurgije z uvedbo manj invazivnih kirurških tehnik, ki omogočajo tako imenovano kirurgijo s pospešenim okre-vanjem, je treba tudi akutno rehabilitacijsko obravnavo pacientov po operaciji na srcu zmeraj individualno prilagajati in slediti trendom v srčni kirurgiji.

LITERATURA

Mungovan SF, Singh P, Gass GC, Smart NA, Hirschorn AD. Effect of physical activity in the first five days after cardiac surgery. J Rehabil Med. 2016; 48: 1–7.

AKUTNA REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA PACIENTOV PO OPERACIJI NA SRCU



prof. Paolo Boldrini, MD, PhD

Secretary General – European Society of Physical and Rehabilitation Medicine

Past President – Italian Society of Physical and Rehabilitation Medicine

The quality and the extent of recovery after a brain injury depends on factors related to the brain lesion, to the brain itself and to external factors. The interactions between these three el-ements during the recovery process is only par-tially understood.In this presentation, the aspects related to the brain factors and lesion factors are described from an historical perspective. It includes differ-ent hypotheses and theories on the brain function and dysfunction proposed since the beginning of the last century, as well as a look to some recent and promising perspectives. The role of non-brain factors, such as environmental and social influences, and their interaction with the neuro-logical recovery is also illustrated

BRAIN INJURY – MATTER OF BRAIN OR MATTER OF INJURY?



prim. asist. mag. Lidija Plaskan, dr. med.

Oddelek za medicinsko rehabilitacijo, Splošna bolnišnica Celje

UVODIdiopatska periferna ohromelost obraznih mišic je praviloma akutna, enostranska, nenevarna, samoomejujoča bolezen neznanega vzroka. Je najpogostejša periferna mononevropatija in se v 70 % popolnoma popravi. Zdravljenje je veči-noma konzervativno in vključuje zaščito očesa, zdravljenje s kortikosteroidi in različne načine fizikalnega zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako na izid rehabilitacije, ki vključu-je kortikosteroide, živčno-mišično reedukacijo in diadinamske tokove, vplivajo starost in spre-mljajoča obolenja ter kakšen delež bolnikov s to metodo zdravljenja popolnoma okreva.

METODE V retrospektivno raziskavo smo vključili 214 bolnikov z idiopatsko periferno ohromelostjo obraznih mišic, ki so se zdravili v Splošni bolni-šnici Celje od januarja 2013 do decembra 2015. Beležili smo osnovne demografske in klinične podatke; od spremljajočih bolezni pa arterijsko hipertenzijo in sladkorno bolezen. Vključeni so bili v program rehabilitacije (živčno-mišično re-edukacija, diadinamski tokovi z antiedemskim delovanjem), uporabili smo tudi ogledalo kot biološko povratno zanko. Spremljali smo čas in stopnjo popravljanja.

REZULTATIUgotovili smo, da je sladkorna bolezen povezana s slabšim končnim izidom zdravljenja idiopatske periferne ohromelosti obraznih mišic, razlika je bila statistično pomembna (p=0,002). Višja sta-rost je bila povezana z daljšim popravljanjem, ne pa tudi s slabšim končnim izidom (p=0,4). Hujša stopnja ohromelosti je bila prav tako povezana s slabšim končnim izidom (p=0,005). Isto smo opazili, kadar je bil čas od pojava simptomov do aplikacije kortikosteroidov daljši (p=0,016). Z našo metodo zdravljenja se je popolnoma popra-vilo 89,71 % bolnikov.

ZAKLJUČEKVišja starost, prisotnost sladkorne bolezni, daljši čas od pojava simptomov do aplikacije kortiko-steroidov in hujša stopnja ohromelosti pomemb-no podaljšajo čas okrevanja. Sladkorna bolezen statistično pomembno prispeva k slabšemu konč-nemu izidu rehabilitacije bolnikov z idiopatsko periferno ohromelostjo obraznih mišic. Ugotovili smo, da se s kombinacijo zdravljenja s kortiko-steroidi, živčno-mišično reedukacijo in diadi-namskimi tokovi z antiedemskim delovanjem, funkcija obraznih mišic popolnoma povrne pri 89,71 % bolnikov.

LITERATURA

Peitersen E. Bell’s palsy: the spontaneous course of 2,500 peripheral facial nerve palsies of different etiologies. Acta Otolaryngol. Suppl 2002; 549: 4-30.

IZID REHABILITACIJE PRI PERIFERNI OHROMELOSTI OBRAZNIH MIŠIC



doc. dr. Nika Goljar, dr. med. Marko Rudolf, dipl. fiziot.


UVODNamen študije je bil ugotoviti, na kakšen način je ocenjeno ravnotežje pacientov po možganski kapi (MK)v sklopu fizioterapevtskega programa in kakšno je izboljšanje funkcije ravnotežja pri posamezni stopnji premičnosti do zaključka re-habilitacijske obravnave.

METODE DELA IN PREISKOVANCIRetrospektivni pregled medicinske dokumen-tacije pacientov prvič na rehabilitaciji na URI - Soča po MK za obdobje od 1.1. do 1.4. 2018. Pacienti so bili glede na Razvrstitev funkcionalne premičnosti (FAC) razdeljeni v tri skupine (ena ‘ne hodi’, dve ‘hodi s pomočjo’, tri ‘hodi sam’).

REZULTATIOd skupno 70 pacientov, jih je bilo v skupini ena 28, v skupini dve 13 in v skupini tri 28. V skupini ena je bilo ravnotežje najpogosteje ocenjeno z Le-stvico za oceno ravnotežja pri pacientih po mož-ganski kapi (PASS) (67,8 %), v skupini dve s PASS

(46,1 %) in Bergovo lestvico za oceno ravnotežja (BLOR) (46,1 %), v skupini tri z Modificiranimi testi senzorične integracije (MTSI) (85,7 %) in Časovno merjenim testom vstani in pojdi (TUG) (82,1 %). Pomembne spremembe ravnotežja so bile v skupini ena zaznane s PASS (p=0,003), v skupini dve s PASS (p=0,025) in BLOR (p=0,009), v skupini tri s TUG (p=0.002) in Oceno funkcio-nalnosti hoje (FGA) (p=0,029).

ZAKLJUČEKV klinični praksi najpogosteje uporabljene oce-njevalne lestvice za oceno ravnotežja pri pa-cientih po MK, ki ne morejo hoditi ali pri hoji potrebujejo pomoč, so dovolj občutljive in se z njimi zazna izboljšanje, čeprav ne odražajo celo-stne funkcije ravnotežja. Pri pacientih, ki hodijo samostojno smo pomembne spremembe zaznali le z lestvicama, s katerima se ocenjuje tudi dina-mično ravnotežje (TUG, FGA).

MOTNJE RAVNOTEŽJA PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPI NA REHABILITACIJI NA URI - SOČA



asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med.


UVODUrinska inkontinenca (UI) je pogosta pri pacien-tih po možganski kapi (MK). Njena prevalenca je 27 % do 79 %. UI ima negativen vpliv na kakovost življenja in prispeva k slabšemu izidu rehabilita-cijske obravnave. Še vedno je prisotnih veliko ne-znank glede dejavnikov, ki vplivajo na nastanek UI po MK.

METODE DELA IN PREISKOVANCIV raziskavo je bilo vključenih 100 pacientov po MK, ki so bili prvič sprejeti na rehabilitacijsko obravnavo. Pacienti so bili razdeljeni v dve sku-pini glede na status kontinence. Zbrani so bili so-ciodemografski podatki, podatki o funkcijskem stanju, drugih boleznih, lokalizacije kapi ter vrsti inkontinence. Podatki so bili statistično obdelani z Mann-Whitney U in χ2-testom.

REZULTATIV vzorcu preiskovancev je bilo 50 inkontinentnih in 50 kontinentnih pacientov. Najpogostejše vr-ste UI so bile inkontinenca z zmanjšanim zave-danjem (6 %), funkcionalna (52 %) in urgentna inkontinenca (28 %). Inkontinentni pacienti so

imeli v primerjavi s kontinentnimi statistično pomembno slabšo motorično funkcijo okvar-jenega zgornjega uda in slabši kognitivni status (p≤0,005), pogosteje globalno afazijo, zanikanje strani, okvaro vidnega polja in motnjo zaznavnih sposobnosti (p≤0,010). Inkontinentni pacienti so imeli MK pogosteje v kortikalnem področju ter v področju sprednjega možganskega povirja (p≤0,050).

RAZPRAVARezultati raziskave kažejo, da imajo pacienti z UI po MK pogosteje težave na govorno-jezikovnem in kognitivnem področju, slabše vidno-prostor-ske in zaznavne sposobnosti. To je najverjetneje odraz večjega obsega možganske okvare.

ZAKLJUČEKPoznavanje dejavnikov, ki so povezani z nastan-kom UI, lahko pomaga pri postavljanju diagnoze in zdravljenju UI po MK.

LITERATURA

Coleman Gross J. Urinary incontinence after stroke evaluation and beha-vioral treatment. Top Geriatr Rehabil. 2003; 19: 60–83.

URINSKA INKONTINENCA MED REHABILITACIJSKO OBRAVNAVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI



mag. Klemen Grabljevec, dr. med.


v imenu raziskovalne skupine SISTERS: Mauro Zampolini, Michael Creamer, Geoffrey Cloud, Peter Kossmehl, Michael Yochelson, Gerard Francisco, Anthony B. Ward, Joerg Wissel, Meghann Loven, Abdallah Abouihia, Alessandra Calabrese,, Leopold Saltuari.

UVODIntratekalno dovajanje baklofena je učinkovita me-toda zdravljenja pacientov z izrazito spastičnostjo po možganski kapi, ki jim spastičnost pogosto povzro-ča bolečino in znižuje kakovost življenja. SISTERS (Spasticity – In – STrokE – Randomized – Study) je prva randomizirana, multicentrična raziskava, o znižanju spastičnosti v zgornjih in spodnjih udih, merjeno z Ashworthovo lestvico (AS) pri pacientih zdravljenih z intratekalnim dovajanjem baklofena (ITB skupina), v primerjavi s skupino pacientov zdravljenih s konvencionalnimi oralnimi protispa-stičnimi zdravili (CMM skupina) v šestih mesecih po začetku zdravljenja. V prispevku so prikazani podatki o vplivu terapije na spastičnost, bolečino, kakovost življenja in zadovoljstvo bolnikov.

METODE IN PREISKOVANCIŠestdeset bolnikov po možganski kapi s spastič-nostjo v vsaj dveh udih in izraženo z oceno po AS najmanj 3 v vsaj dveh mišičnih skupinah v spodnjih udih smo randomizirali v skupino zdravljeno z in-tratekalnim baklofenom in v skupino zdravljeno s konvencionalno oralno protispastično terapijo. Obe skupini sta bili deležni tudi rehabilitacijskega pro-grama.

REZULTATIV skupini ITB je prišlo do znižanja ocene (SO) po AS za 0,99 (0,75) in za 0,43 (0,72) v skupini CMM (p<0,05). Ocena po AS v zgornjih udih se je znižala za 0,66 (0,59) v skupini ITB in za 0,17 (0,70) v sku-pini CMM (p<0,05). V skupini ITB je prišlo do zni-

žanja ocene (SO) trenutne, najblažje in najmočnejše bolečine po vidni analogni lestvici (VAL 10) za 1,17 (3,17), 1,61 (2,29) in 1,35 (2,42) in v skupini CMM za 0,00 (3,29), 0,24 (3,07) in 0,04 (3,69), kar predsta-vlja statistično značilno razliko v primeru trenutne in najblažje bolečine (p<0,05). Kakovost življenja merjeno z dosežkom na lestvici EuroQoL-5D (EQ--5D) – ocena zdravstvenega stanja, se je v skupini ITB izboljšala za 9,68 (20,42) in za 4,40 (21,75) v skupini CMM (p<0,05). V skupini ITB je 17 pacien-tov (68 %) navajalo vsaj en stranski učinek povezan z zdravljenjem, v skupini CMM pa je neželene učinke navedlo 7 pacientov (20 %). Najpogosteje poročani neželeni učinki v ITB so bili mišična nemoč (16 %), nizek krvni tlak (12 %), padec (12 %) in zastajanje seča (12 %). V skupini CMM pa je bil najpogostejši neželeni učinek zaspanost (9 %).

ZAKLJUČEKZdravljenje z intratekalnim baklofenom je potrdilo večji terapevtski učinek v primerjavi s konvencio-nalnim zdravljenjem z oralnimi protispastičnimi zdravili. Znižanje spastičnosti merjeno z lestvico AS, zmanjšanje bolečine in izboljšanje kakovosti življe-nja je bilo značilno večje v skupini ITB, kljub potreb-nemu kirurškemu posegu.

LITERATURA

Creamer M, Cloud G, Kossmehl P, Yochelson M, Francisco GE, Ward AB, et al. Intrathecal baclofen therapy versus conventional medical ma-nagement for severe poststroke spasticity: results from a multicentre, randomised, controlled, open-label trial (SISTERS). J Neurol Neurosurg Psychiatry. 2018; 89: 642–50.

RAZISKAVA SISTERS: UČINEK INTRATEKALNEGA BAKLOFENA NA BOLEČINO IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z IZRAZITO SPASTIČNOSTJO PO MOŽGANSKI KAPI



prim. Tatjana Erjavec, dr. med. doc. dr. Nika Goljar, dr. med.dr. Barbara Starovasnik Žagavec, univ. dipl. psihol. asist. Vesna Mlinarič Lešnik, univ. dipl. psihol. Ksenija Karan, dipl. m. s. Branka Vipavec, dipl. m. s.


NAMENŽeleli smo ugotoviti, kako realno pacienti po možganski kapi ocenjujejo napor pri obremeni-tvenem testiranju in kateri dejavniki vplivajo na realnost ocene.

METODE IN PREISKOVANCIVključili smo 46 bolnikov po možganski kapi, 34 moških in 12 žensk, 22 bolnikov z desnostransko in 21 bolnikov z levostransko hemiparezo v suba-kutnem obdobju po možganski kapi, sprejetih na primarno rehabilitacijo na URI – Soča. Glede na odstotek najvišjega srčnega utripa doseženega pri obremenitvenem testiranju na kolesu, smo opre-delili objektivno oceno na 10-stopenjski Borgo-vi lestvici zaznanega napora in jo primerjali s subjektivno oceno bolnika. V nadaljevanju smo opredelili pomembnost povezav med realnostjo ocene in izbranimi spremenljivkami (lokacija in vrsta možganske kapi, čas od nastopa možganske kapi, aerobna zmogljivost in hitrost procesiranja podatkov s pomočjo Testne baterije za oceno sis-tema pozornosti (TAP, podtest Alertness).

REZULTATIPovprečna starost v skupini je bila 54,2 let. Tri-intrideset bolnikov je utrpelo ishemično mo-žgansko kap, 13 znotraj možgansko krvavitev. Na Kratkem preizkusu spoznavnih sposobnosti (KPSS) so vsi dosegli več kot 25 točk (povprečje 27,7). V 15,2 % sta se oceni objektivnega in su-bjektivnega napora ujemali, 26,1 % bolnikov je napor podcenilo, 58,7 % pa precenilo. Med oceno po Borgovi lestvici in časom od možganske kapi smo ugotovili zmerno visoko pozitivno povezavo (p=0,01). Prav tako smo ugotovili zmerno visoko negativno povezavo s hitrostjo procesiranja po-datkov (p=0,008) in dokaj visoko, vendar ne stati-stično pomembno, negativno korelacijo z najvišjo porabo VO2 (p=0,071).

ZAKLJUČEKVečina bolnikov po možganski kapi je napor za-znavalo za težjega, kot je bila dejanska intenzite-ta. Višje utrujanje so zaznavali bolniki, pri katerih smo ugotovili upočasnjenost procesiranja podat-kov. Bolj realne so bile ocene pri bolnikih v ka-snejšem obdobju po možganski kapi in pri tistih z večjo aerobno zmogljivostjo. V naši raziskavi stran in vzrok možganske kapi nista vplivali na realnost ocene.

REALNOST SUBJEKTIVNE OCENE NAPORA PO DESET STOPENJSKI BORGOVI LESTVICI ZAZNANEGA NAPORA V SUBAKUTNEM OBDOBJU PO MOŽGANSKI KAPI



Daniel Globokar, dr. med.


UVODDisfagija v subakutni in kronični fazi po mož-ganski kapi predstavlja pomemben dejavnik za dodatne zaplete, v kolikor je ne prepoznamo ozi-roma jo neustrezno obravnavamo. Raznolikost izraženosti disfagije in posledične ogroženosti za dodatne zaplete zahteva skrbno, čimbolj zgodnje prepoznavanje, ter predvsem takojšnje ustrezno rehabilitacijsko ukrepanje.

METODE IN PREISKOVANCIS pregledom medicinske dokumentacije pacien-tov, ki so bili vključeni v celostno rehabilitacijo na hospitalni način ali v obliki dnevne bolnišnice v obdobju od 1.1.2017 do 31.3.2018 smo pridobili podatke o pacientih, pri katerih je bila prepozna-na in ustrezno obravnana disfagija.

REZULTATIOd 1.1.2017 do 30.3.2018 je bilo v strnjeno reha-bilitacijo na odddelku URI Soča vključenih 349 pacientov. Disfagija in z njo povezano rehabili-tacijsko specifično ukrepanje je nastopila pri 42 pacientih. Pri vseh 42 pacientih z disfagijo smo z rehabilitacijsko timsko obravnavo preprečili

dodatne zaplete in dosegli varno in učinkovito prehranjevanje pred zaključkom rehabilitacije. Podrobnosti rehabilitacijske obravnave pacientov z disfagijo so predstavljene v predstavitvi v obliki opisne statistike.

ZAKLJUČEKZa učinkovito in uspešno obravnavo disfagije je ključno skupno sodelovanje različnih strokov-njakov s pacientom in njegovimi bližnjimi. Re-habilitacijski tim sestavljajo klinični logopedi, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, delovni terapevti, fizioterapevti in respiratorni fiziotera-pevti, dietetiki in drugi strokovnjaki s področja ocenjevanja in urejanja prehranskega statusa pa-cienta, zdravniki specialisti FRM; specialist inter-ne medicine, rentgenologi in foniatri. Z zgodnjo prepoznavo pacientov z disfagijo v času strnjene rehabilitacije na oddelku URI - Soča uspešno pre-prečujemo možne zaplete.

LITERATURA

Ickenstein Guntram W. Diagnosis and treatment of neurogenic disphya-gia. 1st edition. Bremen: UNI-MED, 2011.

OBRAVNAVA PACIENTOV Z DISFAGIJO PO MOŽGANSKI KAPI V ČASU REHABILITACIJE NA URI – SOČA



Anja Udovčić Pertot, dr. med.

Ana Špoljar, dipl. fiziot.


UVODMultipla skleroza je kronična avtoimunska de-mielinizacijska bolezen osrednjega živčnega sis-tema. Približno 50 % oseb z MS bo po 15 letih od začetka bolezni potrebovalo neko obliko pomoči pri gibanju. Dosedanje raziskave so pokazale, da fampridin izboljša sposobnost hoje in mišično moč.

METODEV raziskavo je bilo vključenih 36 pacientov z mul-tiplo sklerozo, starih od 30 do 74 let (povprečje 53 let). Sodelovali so pacienti, ki so imeli oceno po Razširjeni lestvici stopnje zmanjšane zmožnost (EDSS) od 4,0 – 7,0, brez epileptičnih napadov in z normalno ledvično funkcijo. Pri vseh pacientih smo izvedli test hitre hoje na 10 metrov pred in po 14 dnevnem jemanju fampridina (10 mg dva-krat dnevno).

REZULTATIČas, ki so ga pacienti porabili za izvedbo testa hoje na 10 metrov je bil pred začetkom jemanja zdravila med 7,5 in 87 sekund (povprečje 23 se-kund), po štirinajst dnevnem jemanju zdravila pa med 6 in 79 sekund (povprečje 16 sekund). Izboljšanje med meritvama je bilo od 9 do 67 % (povprečno 29,8 %). Osemdeset odstotkov paci-entov je doseglo 20 ali več odstotno izboljšanje hitrosti hoje. Sedem pacientov ni doseglo kriteri-ja 20 % izboljšanja časa ali pa so zdravilo opustili zaradi neželenih učinkov.

ZAKLJUČEKFampridin je učinkovito zdravilo za izboljšanje hitrosti hoje pri bolnikih z multiplo sklerozo, hkrati pa ga pacienti dobro prenašajo.

LITERATURA

Costa-Arpín E, Pato A, Rodríguez-Regal A, MidagliaL, Yáñez R, Muñoz D et al. Clinical response and tolerability of fampridine in clinical practice. Neurodegener Dis Manag. 2016; 6(2): 99–105.

UČINEK FAMPRIDINA NA HITROST HOJE PRI OSEBAH Z MULTIPLO SKLEROZO



prof. dr. Helena Burger, dr. med.



Ljudje po amputaciji spodnjega in zgornjega uda, ki amputacijo doživijo v mladosti ali pred 65 le-tom starosti in upokojitvijo imajo težave z vrača-njem na delo. Predstavljen bo pregled literature in kateri dejavniki vplivajo na vračanje na delo ter rezultati ankete izvedene v Sloveniji.

VRAČANJE NA DELO PO AMPUTACIJI



prof. dr. Helena Burger, dr. med.



UVODNamen uporabe ortoz za spodnje ude je izboljšati funkcijo. Obstajajo raziskave, ki kažejo pozitiven vpliv nekaterih ortoz na ravnotežje, raziskave o vplivu ortoz na pacientovo zaupanje pri dejavno-stih, povezanih z ravnotežjem, pa nismo zasledili.

NAMENNamen naše raziskave je bil ugotoviti ali z orto-zami za spodnje ude vplivamo na pacientovo za-upanje pri dejavnostih povezanih z ravnotežjem.

METODEV raziskavo smo vključili vse osebe, ki so v maju in juniju 2018 obiskale našo ambulanto za orto-tiko spodnjega uda, so že imele ortozo vsaj eno leto in so bile pripravljene izpolniti vprašalnik oz. Lestvico zaupanja pri dejavnostih povezanih z ravnotežjem (The Activities-specific Balance Confidence (ABC) Scale).

REZULTATILestvico je izpolnilo osem moških in sedem žen-sk starih 30 do 83 let. Pet jih je prebolelo polio-mielitis, pet jih je imelo okvaro perifernih živcev in pet okvaro osrednjega živčevja. Trinajst jih je imelo različne ortoze za gleženj in stopalo, po ena oseba ortozo za koleno, gleženj in stopalo, ortozo za gleženj in ortozo za koleno. Ortoze so pri vseh šestnajstih dejavnostih značilno in pomembno izboljšale pacientovo zaupanje. Pri desetih so re-zultati z ortozo presegli mejne vrednosti za tve-ganje padca.

ZAKLJUČEKZ ortozami za spodnje ude izboljšamo paciento-vo zaupanje pri dejavnostih povezanih z ravno-težjem.

LITERATURA

Powell LE, Myers AM. The Activities-specific Balance Confidence (ABC) Scale. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 1995 Jan; 50A(1): M28–34.

VPLIV ORTOZ ZA SPODNJE UDE NA PACIENTOVO ZAUPANJE PRI DEJAVNOSTIH POVEZANIH Z RAVNOTEŽJEM



Klara Šosterič, dr. med.1 prof. dr. Helena Burger, dr. med.1,2 izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psihol.1,3,4

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko4 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper

UVODCilj raziskave je bil z uporabo Prenovljene lestvice Trinity o amputaciji in izkušnjah s protezo (TA-PES-R) oceniti kakovost življenja, zadovoljstvo s protezo za zgornji ud in stopnjo prilagoditve na protezo za zgornji ud v Sloveniji.

METODEPresečna študija je zajela 442 pacientov po ampu-taciji zgornjega uda, pregledanih na URI – Soča med januarjem 2010 in decembrom 2016, ki so prejeli vprašalnik TAPES-R.

REZULTATIVrnjenih je bilo 43 % vprašalnikov. Splošna in socialna prilagojenost na protezo je v povprečju

boljša kot prilagojenost na omejitve proteze. Sta-rejši in tisti s pasivnimi (estetskimi) protezami so v splošnem bolje prilagojeni na omejitve proteze. Uporabniki so v povprečju bolj zadovoljni z vide-zom kot s funkcionalnim vidikom proteze. Bole-čina v krnu in fantomska bolečina imata majhen do srednje velik vpliv na vsakdanje življenje.

ZAKLJUČEKUporabniki v Sloveniji so najbolj zadovoljni z vi-dezom proteze in najbolje prilagojeni na splošne in socialne vidike uporabe proteze za zgornji ud.

LITERATURA

Gallagher P, MacLachlan M. TAPES_2011_Sept_2011. Dostopno na http://psychoprosthetics.ie/assets/TAPES_2011_Sept_2011.pdf (citirano 20. 8. 2018).

KAKOVOST ŽIVLJENJA IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO ZA ZGORNJI UD



prof. dr. Martin Štefančič, dr. med.

Alma Mater Europaea - Evropski Center Maribor

UVODIntegriteta imunskega sistema je bistvena za naše zdravje. Vprašanju, kako lahko vpliva rehabilita-cijska obravnava na imunsko stanje rehabilitan-dov, doslej ni bila posvečena posebna pozornost.

METODE IN PREISKOVANCIV raziskavi so sodelovali pacienti po enostranski amputaciji spodnjega uda zaradi periferne arte-rijske bolezni (PAB). Kriteriji za izbor pacientov so izključevali vsako resnejšo spremljajočo bole-zen, ki bi lahko vplivala na imunost (sladkorno bolezen, zapleti na krnu, vnetja itd.). Študijo je zaključilo 7 pacientov (4 moški), s povprečno sta-rostjo 71,4 leta (od 58 do 84 let); 5 jih je imelo podkolensko, 2 nadkolensko amputacijo. Izvajali so 4-tedenski standardni program celovite reha-bilitacije za amputirane z začetkom v povprečju 5,1 meseca po amputaciji (od 2,5 do 9 mesecev). Pred in po zaključku programa jim je bila odvze-ta venozna kri za določevanje števila in razmerja belih krvnih celic in njihove funkcije s poudar-kom na imunoloških parametrih.

REZULTATITestirani imunološki parametri so bili znotraj normalnih okvirov že pred pričetkom programa.

Po zaključku ni bilo statistično pomembnih spre-memb v procentu in absolutnem številu testira-nih celičnih populacij, pač pa so bile spremembe v distribuciji in karakteristikah limfocitov; pora-sla je tudi oksidativna ekspresija nevtrofilcev in monocitov.

RAZPRAVANa vprašanje, ali ugotovljene spremembe naka-zujejo določene sistemske učinke, ki bi se odra-žali v boljši imunski zaščiti, lahko odgovorimo, da smo našli več pozitivnih aspektov imunskega odgovora: boljšo aktivacijo imunskih celic, boljšo sekrecijo citokinov in boljše intracelularno ubija-nje. Opazovali smo tudi klinično izboljšanje.

ZAKLJUČEKNaša opazovalna študija kaže, da je izveden pro-gram celovite rehabilitacije pri naših pacientih povzročil povečano odzivnost imunskega sistema in s tem boljšo naravno odpornost.

LITERATURA

Štefančič M, Prešern-Štrukelj M, Vidmar G, Kotnik V, Kopitar AN, Ihan A. Immunological status in patients with lower limb amputation due to peripheral arterial disease before and after comprehensive rehabilitation. Coll Antropol. 2015; 39: 125–130.

OCENA UČINKOV REHABILITACIJE AMPUTIRANIH Z UGOTAVLJANJEM IMUNSKEGA STANJA



Maruša Kadoič Krašovec, dr. med.1

viš. pred. Dragan Lonzarić, dr. med.2

prim. izr. prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med.2, 3 asist. Vida Bojnec, dr. med.3

1 Sava Medical, Terme Ptuj2 Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor3 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODUtesnitvena nevropatija medianega živca v zape-stnem prehodu je najpogostejša okvara periferne-ga živčevja in se klinično kaže kot sindrom zape-stnega prehoda. Uporaba individualno izdelane nočne ortoze za zapestje sodi med najpogostejše načine konzervativnega zdravljenja pacientov s sindromom zapestnega prehoda (SZP), vendar zadostnih dokazov o njeni učinkovitosti in opti-malnem trajanju zdravljenja ni. V raziskavi smo želeli klinično oceniti učinkovitost individualno izdelane nočne ortoze za zapestje pri pacientih s potrjenim idiopatskim SZP najmanj 12 tednov po oskrbi z ortozo.

METODEV raziskavo smo vključili 50 polnoletnih pre-iskovancev z elektrodiagnostično potrjenim idiopatskim SZP, ki smo jih oskrbeli z volarno, individualno izdelano nočno ortozo za zapestje. Preiskovance smo ocenjevali dvakrat, pred izde-lavo ortoze in najmanj 12 tednov po oskrbi. Simp-tomatske težave smo ocenjevali z vidno analogno lestvico (VAL) in simptomatskim delom boston-skega vprašalnika (S-BV), funkcionalne težave pa

z meritvijo moči stiska roke (Jamar ® dinamome-ter), funkcijskim delom bostonskega vprašalnika (F-BV) ter Quick DASH vprašalnikom.

REZULTATIV končno analizo smo vključili 23 preiskovancev s povprečno starostjo 52,8 let. Z uporabo orto-ze se je statistično značilno zmanjšal občutek mravljinčenja roke, izboljšala se je funkcija roke ocenjena z F-BV. Značilnega izboljšanja stanja z Quick DASH vprašalnikom nismo zaznali, prav tako pri preiskovancih ni prišlo do značilnega iz-boljšanja mišične moči ter zmanjšanja bolečine, čeprav se je le to nakazovalo.

ZAKLJUČEKPo treh mesecih uporabe individualno izdelane nočne ortoze za zapestje so rezultati raziskave potrdili simptomatsko in funkcionalno izboljša-nje stanja pri pacientih s SZP.

LITERATURA

Jesenšek-Papež B, Turk Z. Klinična ocena elektrodiagnostično potrjenega sindroma karpalnega kanala. Zdrav Vestn. 2004; 73: 255–9.

UČINKOVITOST INDIVIDUALNO IZDELANE NOČNE ORTOZE ZA ZAPESTJE PRI PACIENTIH Z IDIOPATSKIM SINDROMOM ZAPESTNEGA PREHODA



Urška Zupanc, dr. med.1 izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psihol.1,2,3

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper

UVODOsebe po amputaciji spodnjega uda imajo okvare telesnih funkcij (bolečine v krnu, fantomske bo-lečine, zmanjšano mišično moč in obseg gibljivo-sti sklepov), omejitve aktivnosti in sodelovanje, pa tudi psihološke težave, vključno s težavami pri sprejemanju nove podobe telesa in zmanjšane kakovosti življenja. Cilj rehabilitacijske obravna-ve je zmanjšanje oviranosti in izboljšanje kako-vosti življenja. Pri osebah, ki so zaključile reha-bilitacijsko obravnavo, smo ocenili psihosocialno prilagoditev, omejitev aktivnosti, zadovoljstvo s protezo, prisotnost fantomske bolečine in boleči-ne v krnu ter druge zdravstvene težave, ki niso povezane z amputacijo.

METODE IN PREISKOVANCIVključili smo 23 oseb po amputaciji spodnje-ga uda, ki so dobili prvo protezo v letih 2015 in 2017, 20 moških in 3 ženske, starih od 40 do 88 let, povprečna starost je bila 71 let. Uporabili smo vprašalnik TAPES – R. Analizirali smo splošno oceno zadovoljstva na lestvici 0-10. Uporabili smo Spearmanov korelacijski test in t-test neod-visnih vzorcev, s katerim smo primerjali zado-voljstvo s protezo z značilnostmi preiskovancev.

REZULTATIPrilagoditev na amputacijo je bila pozitivno po-vezana s časom od amputacije. Ni bilo statistično pomembne razlike med spoloma ali glede na nivo amputacije. Splošno zadovoljstvo je bilo boljše pri preiskovancih, ki so imeli amputacijo zaradi pe-riferne arterijske bolezni ali sladkorne bolezni, v primerjavi s preiskovanci, ki so bili amputirani zaradi drugih vzrokov.

ZAKLJUČEKPri preiskovancih je bil glavni dejavnik za prila-goditev na amputacijo čas od amputacije, sledil mu je vzrok amputacije.

LITERATURA

Gallagher P, Franchignoni F, Giordano A, MacLachlan M. Trinity ampu-tation and prosthesis experience scales: a psychometric assessment using classical test theory and Rasch analysis. Am J Phys Med Rehabil 2010; 89(6): 487–96.

PRILAGODITEV NA AMPUTACIJO IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO



prim. izr. prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med.

Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor

Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODNačrtovanje onkološke rehabilitacije temelji na biopsihosocialnem modelu zdravja. Osnovni cilj onkološke rehabilitacije je, da pacientom z zmanjšano zmožnostjo omogočimo čim boljše funkcioniranje kljub posledicam onkološke bole-zni in njenega zdravljenja. Poudarek je na uporabi nefarmakoloških oblik zdravljenja in ukrepanja, kamor prištevamo fizikalno in delovno terapijo, predpis pripomočkov in podporne tehnologije, prilagoditve okolja in psihosocialno obravnavo. Dokazi učinkovitosti so za večino fizikalnih me-tod zdravljenja pri onkoloških pacientih skopi in nezanesljivi.

ONKOLOŠKA REHABILITACIJAZgodnja rehabilitacija se je v preteklosti ukvarjala predvsem s posledicami bolezni ali poškodb, so-doben pristop pa v ospredje postavlja funkcioni-ranje pacientov ter upošteva tudi dejavnike okolja in osebne dejavnike. Onkološka rehabilitacija se ne sme začeti šele po končanem osnovnem zdra-vljenju, ampak v času načrtovanja in čakanja na začetek zdravljenja. Organizacijsko jo delimo na:1. prehabilitacijo,2. zgodnjo stacionarno ali ambulantno rehabili-

tacijo,3. nadaljnjo (celostno) rehabilitacijo in4. obnovitveno rehabilitacijo.Onkološka prehabilitacija predstavlja kontinui-rani proces obravnave bolnikov v času med po-

stavitvijo diagnoze in začetkom osnovnega zdra-vljenja. Vključuje oceno fizičnega in psihičnega stanja, ki predstavlja izhodiščno funkcioniranje pacienta. Načrtuje in izvaja usmerjene aktivnosti za izboljšanje zdravja in zmanjšanje zapletov ter posledic onkološkega zdravljenja.

ZAKLJUČEKRaznolikost rehabilitacijskih izzivov v onkološki rehabilitaciji je velika, saj zajema zelo različne pa-ciente. Izid je odvisen od vrste in stadija bolezni, oblik zdravljenja, predbolezenskega telesnega in duševnega stanja obolelih, življenjskega sloga, družbenega okolja in sprejemanja bolezni. Vse aktivnosti morajo biti usmerjene v pacienta, ne v bolezen. Z rehabilitacijskimi pristopi lahko iz-boljšamo kakovost življenja onkološkim pacien-tom pred zaključenim primarnim zdravljenjem, med njim in po njem. Potrebne so sistematske, kontrolirane, multicentrične raziskave za oceno učinkovitosti nefarmakoloških oblik zdravljenja pri onkoloških bolnikih.

LITERATURA

Silver JK, Baima J. Cancer prehabilitation: an opportunity to decrease tre-atment related morbidity, increase cancer treatment options, and impro-ve physical and psychological health outcomes. Am J Phys Med Rehabil. 2013; 92: 715–27.

HORIZONTI ONKOLOŠKE REHABILITACIJE



mag. Klemen Grabljevec, dr. med.


UVODV program celostne rehabilitacije na URI - Soča vključujemo paciente z ohranjenimi vsaj minimal-nimi zmožnostmi samostojnega funkcioniranja in izvajanja dnevnih aktivnosti (ocena po Lestvici Karnofskega nad 50 točk), z možnostjo sodelo-vanja pri vsaj dveh urah terapije in ki imajo težjo okvaro samo gibalnega funkcioniranja z realnimi možnostmi izboljšanja gibanja (klinična slika re-snejša od monoplegije), ali imajo poleg žariščne gibalne okvare (prizadetost enega uda) prisotno okvaro vsaj še enega funkcijskega sistema (kogni-tivne težave, motnje sporazumevanja, motnje po-žiranja, motnje sfinkterskih funkcij). V prispevku so predstavljeni rezultati retrospektivne ne-klinič-ne raziskave o učinku celostne bolnišnične reha-bilitacijske obravnave pacientov z benignimi in malignimi možganskimi tumorji.

METODEPregledali smo medicinsko dokumentacijo 14 pa-cientov po zdravljenju benignih in 18 pacientov po zdravljenju malignih tumorjev možganov, ki so bili prvič sprejeti v program rehabilitacije zaradi novo odkritega procesa med 1.1.2017 in 31.8.2018. Iz dokumentacije smo povzeli osnovne demo-grafske podatke ter podatke o diagnozi, napotni ustanovi, funkcijskem stanju opisanem z Lestvico Karnofskega in Lestvico FIM, trajanju hospitaliza-cije ter zastavljenih ciljih rehabilitacije. Primerjali smo vpliv rehabilitacijske obravnave na funkcijsko stanje pacientov v obeh skupinah. Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko URI - Soča.

REZULTATIV skupini pacientov z benignimi tumorji je bila najpogostejša oblika meningeom in z malignimi tumorji glioblastom. Pacienti po zdravljenju mali-gnih tumorjev so bili na rehabilitacijo sprejeti zna-

čilno hitreje po pojavu bolezni kot pacienti z beni-gnimi tumorji (17,7 mesecev proti 25,4 mesece). Med skupinama ni bilo značilne razlike v oceni po Lestvici Karnofskega, je pa skupina z malignimi tumorji imela značilno nižjo sprejemno oceno po Lestvici FIM in manjši napredek po Lestvici FIM. Pacienti z malignimi tumorji možganov so bili hospitalizirani značilno manj časa (24,5 dni proti 38,6 dni).

RAZPRAVAAnaliza stanja pacientov z benignimi in malignimi tumorji možganov je potrdila slabše rehabilitacij-ske potenciale in manjši funkcijski napredek ter krajši čas obravnave pacientov z malignimi tumor-ji možganov. Kljub temu so bili v opazovanem ob-dobju cilji rehabilitacije postavljeni realno, saj so bili v veliki večini primerov usmerjeni v opremo z medicinskimi pripomočki.

ZAKLJUČEKKljub slabšemu izhodiščnemu stanju so pacienti z malignimi tumorji možganov dosegli vsaj mini-malen funkcijski napredek, predvsem pa smo do-segli zastavljene cilje. Le en zaplet v obeh skupinah pacientov, ki je zahteval premestitev pacienta na zdravljenje v akutno bolnišnico, potrjuje, da smo ob odločitvi za sprejem pacienta upoštevali zabe-ležene kriterije.

LITERATURA

Grabljevec K, Goljar N. Celostna rehabilitacija oseb z malignimi tumorji možganov. V: Kos N, Moharić M, ur. Zbornik predavanj slovensko-hr-vaškega simpozija rehabilitacijske medicine: Dolenjske Toplice 17.-18. november 2017. Ljubljana: Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko me-dicino Slovenije, 2017.

ANALIZA IZIDA REHABILITACIJE BOLNIKOV Z BENIGNIMI IN MALIGNIMI TUMORJI MOŽGANOV



doc. dr. Dušan Čelan, dr. med.


UVODMagnetoterapija (MGTH) je uveljavljena meto-da fizikalnega zdravljenja, uporablja pa se veliko tudi v domačem okolju. Deluje s pomočjo elek-tromagnetnih polj (EMP), katerim izpostavimo telo.

ELEKTROMAGNETNA POLJA

1. KANCEROGENOST EMPIzpostavitev EMP ni kancerogena. Svetovna zdra-vstvena organizacija navaja, da ni znanstvenih dokazov o škodljivem delovanju EMP na člove-ško telo vse do jakosti polja 2 T. Komisija za zašči-to pred neionizirajočimi sevanji ICNIRP navaja, da ni dokazov, da bi bila izpostavljenost EMP s frekvenco 50 – 60 Hz vzrok za otroško levkemijo.

2. RAZŠIRJENJE RAKA z EMPIn vitro raziskave na rakastih celicah in na živalih z injiciranimi tumorskimi celicami niso pokazale napredovanja zaradi EMP. Pri uporabi MGTH na bolnikih z napredovalim rakom ni prišlo do po-slabšanja stanja.

3. ZDRAVLJENJE RAKA z EMPBazične raziskave prikazujejo pozitiven vpliv MGTH na rakasto spremenjene celice. MGTH zmanjša neovaskularizacijo, okvarja delitve-na vretena, zmanjša zmožnost razmnoževanja, okvarja mitohondrije in povzroča apoptozo raka-stih celic. Na zdrave celice na ta način ne deluje.

V preizkusih na živalih, ki jim vbrizgajo rakave celice, MGTH upočasni nastajanje tumorja. Ne-kaj kliničnih raziskav na ljudeh v napredovalem stadiju rakaste bolezni je pri posameznikih po-kazalo podaljšanje dobe preživetja. Pomembna je ugotovitev, da MGTH po principu elektroporaci-je izboljša delovanje citostatikov. Antikancerogeno delovanje je odvisno od para-metrov EMP. Odkrili so 1524 frekvenčnih oken delovanja v območju od 0,1 Hz do 114 kHz, okna so tumor specifična.

ZAKLJUČEKTerapevtsko delovanje EMP je v bazičnih in žival-skih raziskavah pokazalo določeno učinkovitost. Pri bolnikih z napredovalim rakom zdravljenih z MGTH je prikaz učinkovitosti omejen na prikaz primerov, ki so na terapijo ugodno reagirali. EMP do določene intenzitete ni kancerogeno, prav tako ne povzroča poslabšanja rakaste bolezni. Z novejšimi spoznanji se bodo popravile navedbe v učbenikih o kontraindiciranosti MGTH pri pri-sotnosti rakastih obolenj.

LITERATURA

Vadalà M, Morales-Medina JC, Vallelunga A, Palmieri B, Laurino C, Ian-nitti T. Mechanisms and therapeutic effectiveness of pulsed electromagne-tic field therapy in oncology. Cancer Med. 2016; 5(11): 3128–3139.

ELEKTROMAGNETNA POLJA IN RAKASTA OBOLENJA



prof. dr. Tonko Vlak, dr. med.

Zavod za fizikalnu medicinu i rehabilitaciju s reumatologijom KBC Split, Hrvatska

Medicinski fakultet Sveučilišta u Splitu, Hrvatska

SAŽETAKNefarmakološko liječenje (NFL) osteoporoze (OP) sastavni je dio svih algoritama i preporuka liječenja OP, kao neizbježna sastavnica u terapij-skom pristupu liječenja OP.Ipak, uvijek ostaje dojam da je farmakoterapija OP značajno superiornija u postizanju zadanih ciljeva liječenja ove metaboličke bolesti kostiju. Najčešće zbog značajno većeg broja podataka do-bivenih preglednim radovima, meta-analizama i sistematskim pregledima literature, poštujući sva načela uvažavanja dokaza i izvođenja zaključa-ka temeljem medicine utemeljene na dokazima (EBM), koji su pristupačniji i brojniji kod procje-ne učinka farmakoterapije, nego u slučaju NFL.

Nefarmakološko liječenje osteoporoze: mit ili stvarnost? Možda nismo do kraja dali odgovor na rečeno pitanje, ili on nije bio dovoljno uvjerljiv i argumentiran, ali mislimo da nećemo pogriješiti kada kažemo da je NFL bitan čimbenik u preven-ciji, planiranju terapijskih postupaka i komple-ksnom liječenju OP, čemu doprinose i najnovija istraživanja dostupnih baza podataka, koje nudi Cochrane knjižnica ili PEDro baza podataka, dajući najveći značaj različitim modelima vježba-nja, nudeći uvjerljive podatke o njihovom učinku na (re)modeliranje osteoporotične kosti i preven-ciji novih prijeloma.

NEFARMAKOLOŠKO LIJEČENJE OSTEOPOROZE: MIT ILI STVARNOST?



asist. Vida Bojnec, dr. med.


UVODSarkopenija je definirana kot progresivna in ge-neralizirana izguba mišične mase in mišične moči s staranjem. Za klinične in raziskovalne namene je v letu 2010 Evropska delovna skupi-na za sarkopenijo pri starostnikih (European Working Group on Sarcopenia in Older People (EWGSOP)) predlagala merljive parametre za diagnozo sarkopenije: mišično maso, mišično moč in telesno zmogljivost. Oktobra 2018 je EWGSOP2 objavila posodobljene kriterije za sar-kopenijo. Strinjajo se, da je sarkopenija verjetna, ko najdemo pri bolniku slabo mišično moč. Dia-gnozo potrdi sočasno ugotovljena nizka kakovost in količina mišic. O hudi sarkopeniji govorimo, ko je ob nizki mišični moči in masi prisotna še slaba telesna zmogljivost.

METODE PREPOZNAVANJA SARKOPENIJE PO SMERNICAH EWGSOP2MIŠIČNA MASAZa oceno sestave telesa oz. mišične mase se uporabljajo računalniška tomografija (CT), ma-gnetnoresonančno slikanje (MR), dvoenergijska rentgenska abosrpcijometrija (DXA) in bioim-pedančna analiza (BIA). CT in MR sta metodi izbora za raziskovalne namene, dobra alternativa zanju je DXA. BIA se lahko uporablja kot pre-nosna alternativa DXA. V primerih, ko opisane diagnostične metode niso na voljo, se lahko upo-rablja merjenje obsega meč.

MIŠIČNA MOČMoč stiska roke, merjena z ročnim dinamome-trom, je dobra in preprosta metoda merjenja mišične moči. Uporablja se lahko tudi petkratni test vstajanja s stola ali 30-sekundni test vstajanja s stola.TELESNA ZMOGLJIVOSTZa oceno telesne zmogljivosti se uporablja test običajne hitrosti hoje na 4 metre, časovno mer-jeni test vstani in pojdi, test hoje na 400 metrov in Short Physical Performance Battery (SPPB) - kratek test telesnih sposobnosti, ki ocenjuje ravnotežje, hojo, moč in zmogljivost. EWGSOP2 priporoča za klinično delo predvsem uporabo te-sta običajne hitrosti hoje na 4 metre. Ob zgoraj opisanih kriterijih se za odkrivanje ogroženih po-sameznikov v vsakdanji klinični praksi priporoča uporaba presejalnega vprašalnika SARC-F.

ZAKLJUČEKVloga specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki se primarno ukvarja z mišičnoko-stnim sistemom, je predvsem aktivna vključitev v obravnavo takih bolnikov, saj sta za zdravljenje sarkopenije zaenkrat edina dokazano učinkovita telesna vadba in ustrezen vnos hranil.

LITERATURA

Cruz-Jentoft AJ, Bahat G, Bauer J, Boirie Y, Bruyère O, Cederholm T et al. Sarcopenia: revised European consensus on definition and diagnosis. Age Ageing. 2018; 0: 1–16.

SARKOPENIJA - PREGLED PODROČJA IN VLOGA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE



mag. Milka Kljaić Dujić, dr. med.1

asist. Vida Bojnec, dr. med.2

1 Oddelek za radiologijo, Univerzitetni klinični center Maribor2 Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor

UVOD»Shear wave« elastografija (SWE) je relativno nova ultrazvočna tehnika, ki je podprta z do-brimi kliničnimi raziskavami in se že rutinsko uporablja v diagnostiki parenhimskih organov (dojka, prostata, jetra in ščitnica). Uporabnost in klinična vrednost elastografije v mišičnoskeletni diagnostiki ostaja še vedno nekoliko nejasna.

UPORABNOST ELASTOGRAFIJE V DIAGNOSTIKI MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMAPRINCIPI DELOVANJA»Shear wave« elastografija je ena od novejših ul-trazvočnih tehnik, ki temelji na merjenju hitrosti širjenja ultrazvočnih valov skozi tkiva različne go-stote: v gostih tkivih valovi potujejo hitreje (višja hitrost – rdeča barva), skozi mehka tkiva potujejo počasneje (nižja hitrost – modra barva). Različne gostote tkiva se prikažejo kot slika z več barvami – elastogram. Možno je tudi natančno izmeriti in kvantificirati gostoto tkiva (v m/s ali v kPa).Mišičnoskeletni sistem je sestavljen iz tkiv raz-ličnih gostot. Glede na izrazito heterogenost so meritve manj zanesljive in nekoliko otežene (za razliko od homogenega tkiva). Veliko dosedanjih raziskav je usmerjenih v oceno tetiv in ligamen-tov, zaradi razlike v trdoti teh struktur med po-samezniki, so raziskave težje ponovljive in manj zanesljive.

OCENA MIŠIC Z ELASTOGRAFIJOMalo raziskav je narejenih na mišicah, ki zaradi hotene aktivne kontrakcije omogočajo dinamič-no elastografijo. - »real time« prikaz trdote mi-šice v različnih barvah (od modre do rdeče) in jo je možno izmeriti oz. kvantificirati. S tem je elastografija zelo obetavna diagnostična metoda v športni medicini (ocena mišic pred in po kon-dicijskih treningih), v rehabilitacijski medicini, po operativnih posegih za oceno stanja mišic…

ZAKLJUČEKKljub že nekaj let prisotni SWE njena uporaba v mišičnoskeletni diagnostiki ostaja nekoliko kontroverzna. Potrebe po smernicah in natanč-ni opredelitvi, kje in kdaj uporabiti SWE, so vse večje, kakor tudi potrebe po multicentričnih raziskavah. Posebej zanimiva postaja uporaba di-namične elastografije pri natančnejši oceni mišic kot eni od metod s kvantifikacijo, ki je cenovno dostopna in ponovljiva.

LITERATURA

Sigrist RMS, Liau J, Kaffas AE, Chammas MC, Willmann JK..Ultrasound Elastography: Review of Techniques and Clinical Applications. Therano-stics 2017; 7(5): 1303–1329.

NOVE ULTRAZVOČNE TEHNIKE – ELASTOGRAFIJA MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA V PRAKSI



doc. dr. Primož Novak, dr. med.1

izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psihol.1,2,3

Slavica Bajuk, dipl. fiziot.1 Igor Tomšič, dipl. org. manag.1 prof. dr. Martin Štefančič, dr. med.4

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper4 Alma Mater Europaea - Evropski Center Maribor

UVODŽivčno mišično električno stimulacijo skeletnih mišic pogosto uporabljamo v terapevtske na-mene. Podatki o izboljšanju mišične moči pri različnih intenzitetah električne stimulacije se v svetovni strokovni literaturi močno razlikujejo. Pri naraščanju intenzitete električne stimulacije le ta postane neprijetna in boleča, prag bolečine se med posamezniki razlikuje. Posledično je na pragu bolečine pričakovati tudi različno silo mi-šične kontrakcije. Cilj naše raziskave je bil ugoto-viti, kakšna je moč kontrakcije štiriglave stegen-ske mišice, izvabljene z živčno mišično električno stimulacijo, tik pod pragom bolečine (=električna stimulacija maksimalne tolerance), glede na moč, ki jo preiskovanec doseže pri maksimalni voljni izometrični kontrakciji iste mišične skupine.

METODEV raziskavo smo vključili 12 zdravih moških pre-iskovancev, starih od 22 do 73 let. Izmerili smo navore pri izometrični kontrakciji iztegovalk obeh kolen pri maksimalni voljni kontrakciji in med električno stimulacijo maksimalne tolerance, med katero preiskovanci niso voljno napenjali mišic.

REZULTATIPovprečni navor iztegovalk kolen dosežen pri ele-ktrični stimulaciji maksimalne tolerance znaša na desni strani 34,2 Nm oziroma 16 % vrednosti pri maksimalni voljni kontrakciji, in na levi strani v povprečju 39,9 Nm oziroma 17,9 % vrednosti pri maksimalni voljni kontrakciji. Izrazite korelacije s starostjo nismo opazili pri nobenem od izmer-jenih parametrov.

ZAKLJUČEKZ električno stimulacijo maksimalne tolerance smo izzvali kontrakcijo štiriglave stegenske mi-šice s približno 1/6 navora, ki ga preiskovanci dosežejo pri maksimalni voljni izometrični kon-trakciji iste mišice. Razlike v odzivnosti so med preiskovanci velike, zato je treba v klinični praksi nastavitev parametrov električne stimulacije pri-lagoditi posameznemu pacientu.

MOČ MIŠIČNE KONTRAKCIJE PRI ELEKTRIČNI STIMULACIJI



Matic Ivanovski, dr. med.1

doc. dr. Primož Novak, dr. med.2 izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih.2,3,4

1 Matic Ivanovski s.p.2 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko4 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper

UVODZlom kolka je pogosta poškodba starejših oseb, povezana z osteoporozo in padci. Z rehabilita-cijsko obravnavo skušamo zmožnosti bolnikov vrniti na raven pred poškodbo. Na vračanje zmo-žnosti v času zgodnjega zdravljenja in celostne rehabilitacije vplivajo spremljajoče bolezni in zapleti. Namen raziskave je bil izluščiti povezavo med številom kroničnih bolezni, številom zaple-tov in vplivom teh dejavnikov na uspešnost celo-stne rehabilitacije po zlomu kolka.

METODE IN PREISKOVANCIAnalizirali smo podatke o spremljajočih boleznih in zapletih 97 bolnikov po zlomu kolka, obravna-vanih na URI - Soča med majem 2013 in majem 2015. Izid rehabilitacije smo ocenili z Lestvico funkcijske neodvisnosti (FIM). Iz rezultatov mo-torične podlestvice FIM in trajanja rehabilitacije smo izračunali dve meri izida celostne rehabili-tacije: napredek in učinkovitost. Povezanost med številom spremljajočih bolezni, številom zapletov in rezultatom motorične podlestvice funkcijske neodvisnosti smo ocenili s Pearsonovim koefici-entom korelacije.

REZULTATIBolniki med rehabilitacijo dosežejo klinično pomemben napredek. Povezanost med številom spremljajočih bolezni in številom zapletov je pozitivna in statistično značilna, vendar nizka (r=0,33; p=0,001). Učinkovitost celostne rehabi-litacije je statistično značilno negativno povezana s številom zapletov (p=0,011), korelacija je nizka (r=0,26).

ZAKLJUČEKBolniki po zlomih v predelu kolka tekom celostne bolnišnične rehabilitacije dosežejo pomemben funkcijski napredek. Kronične bolezni in zapleti zmanjšujejo učinkovitost rehabilitacije.

ZAPLETI V ČASU REHABILITACIJE PO ZLOMIH V PREDELU KOLKA IN NJIHOVA POVEZANOST Z IZIDOM REHABILITACIJE



Teja Kovačec Hermann, dr. med.1 Bogdana Sedej, dr. med.2 mag. Dejan Hermann, dr. med3

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča2 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana3 Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

IZHODIŠČANamen raziskave je bil poiskati razlike v funk-cijskem izidu, v obsegu gibljivosti in v jakosti bolečine po opravljeni zgodnji rehabilitacijski obravnavi pri bolnikih, ki so bili operirani zaradi nestabilnega zloma koželjnice z volarno ploščo (VP) ali z intramedularnim implantatom (DNP).

METODEV prospektivno raziskavo smo vključili 12 bol-nikov, ki so bili med oktobrom 2015 in majem 2016 zaradi zloma distalne koželjnice operativno zdravljeni z VP ali DNP, nato pa so opravili šest tedenski zgodnji rehabilitacijski program. Izme-rili smo gibljivost v operiranem zapestju po še-stih tednih in po šestih mesecih od vključitve v raziskavo. Groba moč prijema je bila izmerjena v desetem tednu po operaciji. Bolniki so po še-stih tednih in po šestih mesecih poročali o jakosti bolečine po številski ocenjevalni lestvici (NRS) in izpolnili slovensko različico skrajšanega vprašal-nika Funkcionalnost zgornje okončine, rame in roke (QuickDASH).

REZULTATIPovprečna starost pacientov je bila 58 let, med poškodbo in operacijo je v povprečju minilo 11 dni. Pet bolnikov je bilo operiranih z DNP in pet bolnikov z VP. Pri splošni primerjavi bolnikov iz obeh skupin, ni bilo statistično značilne razlike. Bolečina se je v času rehabilitacije zmanjšala. Ocena, pridobljena z vprašalnikom QuickDA-SH, se je v skupini DNP v povprečju zmanjšala za 17,3 točke, v skupini VP pa v povprečju za 22,3 točke. Pri obeh skupinah je bil stisk zdrave roke močnejši kot stisk operirane. Pri skupini DNP je bila povprečna razlika 13 kg, pri skupini VP pa 22,4 kg.

ZAKLJUČKIAnaliza naših rezultatov ni pokazala, da bi izbor tehnike operacije igral pomembno vlogo pri dol-goročnem izidu in bi pomembno vplival na ob-seg gibljivosti v zapestju. Potrebne so nadaljnje kontrolirane in randomizirane raziskave z večjim številom bolnikov.LITERATURAHermann D. Funkcionalni izid pooperativnega zdravljenja nestabilnega zloma distalne koželjnice - primerjava med uporabo volarne plošče in in-tramedularnega pristopa z DNP [magistrsko delo]. Ljubljana : Univerza v Ljubljani; 2016.

FUNKCIJSKI IZID POOPERATIVNEGA ZDRAVLJENJA NESTABILNEGA ZLOMA DISTALNE KOŽELJNICE: PRIMERJAVA MED UPORABO VOLARNE PLOŠČE IN INTRAMEDULARNEGA PRISTOPA Z DNP



Dragana Marković Đorđević, dr. med.1

višji pred. Dragan Lonzarić, dr. med.1 asist. Vida Bojnec, dr. med.1 prim. izr. prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med.1,2

1 Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor2 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODOpredeliti korelacije med obsegom gibljivosti kot oceno funkcije sklepa in rezultati samoocenjeval-nih lestvic kot ocenami funkcioniranja pri bol-nikih s poškodbenimi mehkotkivnimi okvarami ramenskega sklepa.

METODEV prospektivni raziskavi smo ocenili 36 preisko-vancev (25 moških, 11 žensk) povprečne starosti 60 let ob sprejemu v obravnavo in drugič po pov-prečno 3,8 mesecih z obsegi gibljivosti, Indeksom bolečine v rami in zmanjšane zmožnosti (SPA-DI), Krajšo različico vprašalnika o funkcional-nosti zgornjega uda, rame in roke (QuickDASH) in oceno povprečne bolečine (VAL), subjektivno oceno izboljšanja pa z Likertovo lestvico.

REZULTATIAktivna gibljivost po odstotkovnem Constan-tovem vzorcu se je povečala iz 48,5 (SO 22,4) na 71,1 (SO 22,2), ocena SPADI-celokupno pa zmanjšala iz 68,3 (SO 21,8) na 49,7, (SO 24,4),

QuickDASH iz 56,5 (SO 22,7) na 41,1 (SO 21,2) in bolečina iz 6,5 (SO 2,6) na 3,9 (SO 2,4) (za vse P<0,001). Razlike vseh lestvičnih ocen med pod-skupinama »izboljšani«in »neizboljšani« (ustre-zno 28 in 8 preiskovancev) so bile statistično značilne (P≤0,022). Zmanjšanje ocene SPADI je statistično značilno koreliralo izključno z izbolj-šanjem aktivne gibljivosti, ocene QuickDASH pa tudi s posameznimi pasivni gibi. Kljub korelaci-jam med tema lestvicama od zmerne do visoke stopnje, korelacije med spremembami ocen niso bile statistično značilne.

ZAKLJUČEKLestvica SPADI kljub sklepni specifičnosti ne za-gotavlja večje stopnje korelacije z obsegi aktivne gibljivosti. SPADI in QuickDASH sta vsebinsko različni lestvici zato je smiselna uporaba obeh.LITERATURAThoomes-de Graaf M, Scholten-Peeters GGM, Schellingerhout JM, Bo-urne AM, Buchbinder R, Koehorst M et al. Evaluation of measurement properties of self-administered PROMs aimed at patients with non-speci-fic shoulder pain and »activity limitation«: a systematic review. Qual Life Res. 2016; 25: 2141–60.

KORELACIJE MED OBSEGOM GIBLJIVOSTI IN OCENAMI LESTVIC SPADI IN QUICK DASH V REHABILITACIJSKI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z MEHKOTKIVNIMI OKVARAMI RAMENSKIH SKLEPOV



dr. Tadeja Hernja Rumpf, dr. med.1 Tomaž Friedrich, dr. med.2

1 Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor2 Oddelek za radiologijo, Univerzitetni klinični center Maribor

UVODKalcificirajoča tendinopatija je obolenje, za katero je značilen pojav nabiranja kristalov kalcijevega hidroksiapatita znotraj tetive. Klinično se lahko izraža s hudimi bolečinami in zmanjšano gibljivo-stjo ramenskega sklepa ter zmanjšano funkcional-nostjo. Perkutano ultrazvočno vodeno izpiranje kalcifikacij predstavlja eno izmed možnih metod zdravljenja. Zaradi pomanjkanja sistematiziranih raziskav zaenkrat še ni sprejetih smernic za zdra-vljenje kalcificirajoče tendinopatije na ta način. Namen naše raziskave je ugotoviti uspešnost per-kutanega ultrazvočno vodenega izpiranja kalcifi-kacij kot metode zdravljenja kalcificirajoče tendi-noze, pri katerih je bilo konzervativno zdravljenje neuspešno.

METODEV raziskavo so vključeni pacienti, ki so zadostovali vključitvenim kriterijem. Prva skupina pacientov je zdravljena z ultrazvočno vodenim izpiranjem kalcifikacij in aplikacijo kortikosteroida v suba-kromialno burzo. Druga skupina pa le z aplikacijo kortikosteroida v subakromialno burzo. Za oceno kliničnega stanja in funkcije ramenskega sklepa smo uporabili lestvico Constant score (CS), ki jo priporoča Evropsko združenje za kirurgijo rame in komolca, in za oceno bolečine vidno analogno lestvico (VAL).

REZULTATIPreliminarni rezultati kažejo, da je zdravljenje z ultrazvočno vodenim izpiranjem kalcifikacij in aplikacijo kortikosteroida v subakromialno burzo bolj učinkovit kot zdravljenje z aplikacijo korti-

kosteroida v subakromialno burzo tako z vidika izboljšanja funkcionalnosti zgornjega uda kot tudi z vidika doživljanja bolečine. Funkcionalnost zgornjega uda po šestih mesecih je bila pomemb-no boljša v prvi skupini (MCS1=76,6 (SO 6,6); MCS2=63,4 (SO 6,5); p= 0,01). Prav tako so pa-cienti v prvi skupini po šestih mesecih doživljali pomembno manjšo bolečino (MVAL1=1,62 (SO 0,75); MVAL2=2,75 SO 0,71); p= 0,008).

RAZPRAVATrenutni preliminarni rezultati kažejo, da je v obeh skupinah prišlo do izboljšanja funkcional-nosti in zmanjšanja bolečin, pri čemer pa se je izkazalo, da je pri pacientih, ki so bili zdravljeni z ultrazvočno vodenim izpiranjem kalcifikacij in aplikacijo kortikosteroida v subakromialno burzo, funkcionalnost po 6 mesecih pomembno boljša, prav tako pa ti bolniki poročajo tudi o pomembno nižji stopnji bolečine. Podobne rezultate so ugoto-vili de Witte s sodelavci.

ZAKLJUČEKTrenutni preliminarni rezultati potrjujejo učin-kovitost obeh metod zdravljenja, istočasno pa potrjujejo dolgoročno (po 6 mesecih) večji uspeh zdravljenja z ultrazvočno vodenim izpiranjem kalcifikacij in aplikacijo kortikosteroida v suba-kromialno burzo.LITERATURAde Witte PB, Selten JW, Navas A, Nagels J, Visser CP, Nelissen RG et al. Calcific tendinitis of the rotator cuff: a randomized controlled trial of ul-trasound- guided needling and lavage versus subacromial corticosteroids. Am J Sport Med 2013; 41: 1665–73.

UČINKOVITOST ZDRAVLJENJA KALCIFICIRAJOČE TENDINOPATIJE ROTATORNE MANŠETE Z ULTRAZVOČNO VODENIM PERKUTANIM IZPIRANJEM - PRELIMINARNI REZULTATI



Eimear Smith, MB, MSc, MD, FRCPI

National Rehabilitation Hospital, Dublin, Ireland

Mater Misericordiae University Hospital, Dublin, Ireland

ABSTRACTIn Ireland, there are approximately 60 traumatic spinal cord injuries per year, giving an incidence of 12 – 13 per million per year. Number of com-plete cervical injuries is ≤10 per year; number of incomplete cervical injuries is 25 – 30 per year. It is the former group that is usually most challen-ging with regard to the transition from acute to sub-acute care. With such small numbers, it is vi-tal that all cases are managed in just one specialist acute and one specialist rehabilitation centre.All acutely injured patients with cervical spinal cord injury (SCI) are accepted for care at the Na-tional Spinal Injuries Unit, Mater Hospital. These patients are seen by the SCI Rehabilitation Physi-cian when still in the intensive care unit. As well as planning for rehabilitation, guidance is given to critical care medical and nursing staff on ventilati-on, blood pressure, bowel and skin management. There are local written guidelines on ventilation

and bowel care. Patients are weaned off ventilatory support in the spinal high dependency unit. Once weaned and medically stable, they are transferred to the National Rehabilitation Hospital. Trache-ostomies may still be in-situ or may have been removed prior to transfer. In rehabilitation, speci-alist SCI nurses and physiotherapists are expert in the assessment and management of these patients. A daily respiratory program is established and de-pending on the patient’s ability, he/she may do this independently or self-direct care. Ongoing mana-gement of any unstable cardiovascular function continues, to enable full participation in therapi-es. Finally, as for all SCI patients, management of the neurogenic bladder and bowel, prevention of pressure ulceration and other secondary compli-cations continue for the duration of the patient’s stay in the sub-acute setting.

MANAGEMENT OF PATIENTS WITH HIGH CERVICAL SPINAL CORD INJURY IN TRANSITIONAL PHASE FROM ACUTE TO SUBACUTE SETTING



mag. Urška Kidrič Sivec, dr. med.


UVODS protokoli predbolnišnične obravnave, z urgen-tno obravnavo in z operacijo v prvih urah po poškodbi se povečuje število pacientov, ki preži-vijo tudi poškodbo vratne hrbtenjače v ravni od C1-C5. Obravnava pacientov v UKC Ljubljana je timska in poteka s sodelovanjem travmatologa, internista, intenzivista anesteziologa in speciali-sta FRM.

PREGLED PODROČJARehabilitacijska obravnava se začne že v enoti intenzivne terapije, kjer specialist FRM v prvih dneh po sprejemu naredi oceno okvare na pod-lagi pregleda in Lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (AIS) ter na podlagi pri-druženih poškodb in bolezni oceni sposobnost sodelovanja v rehabilitacijskih programih in na-daljnji rehabilitacijski potencial ter naredi načrt rehabilitacijske obravnave, ki je individualno pri-lagojena in razdeljena v večkratne kratke obrav-nave. Izvaja se fizioterapija, po potrebi se vklju-čuje tudi delovno terapijo. Paciente se seznani za aparatom za nadomestno sporazumevanje, ob dolgotrajnejši hospitalizaciji v enoti intenzivne terapije se organizira predpisovanje individual-no prilagojenih pripomočkov. V obravnavo se vključujeta respiratorni fizioterapevt in klinični psiholog, poizkušamo z vključevanjem logopeda. Rehabilitacija poteka vedno tudi v sodelovanju z zdravstveno nego.

Po premestitvi pacienta v enoto intenzivne nege se nadaljuje z rehabilitacijsko obravnavo. Pri šo-loobveznih poškodovancih in dijakih se v obrav-navo vključi tudi bolnišnična šola. Aktivira se socialno službo. V sklopu rehabilitacijske obrav-nave poteka tudi učenje sorodnikov oziroma skrbnikov.Zaradi dolgotrajne hospitalizacije je potrebna večkratna ocena pacienta in prilagajanje rehabi-litacijskega programa glede na doseženo stopnjo rehabilitacije.V času akutne rehabilitacije se aktivno išče mo-žnosti za nadaljnjo rehabilitacijsko obravnavo oseb z visoko okvaro vratne hrbtenjače.

ZAKLJUČEKŽal se zaradi kompleksnosti obravnave pojavlja problem nadaljnje rehabilitacije ter dokončne na-mestitve kar podaljšuje akutno rehabilitacijo in le ta preide v subakutno oziroma kronično že v času hospitalizacije v UKCLjubljana.LITERATURAFehlings MG, Tetreault LA, Wilson JR, Kwon BK, Burns AS, Martin AR et al. A Clinical Practice Guideline for the Management of Acute Spinal Cord Injury: Introduction, Rationale, and Scope. Global Spine J. 2017; 7(35): 845–945.

REHABILITACIJA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE V UKC LJUBLJANA



Ana Podbregar, dr. med.1 doc. dr. Metka Moharić, dr. med.1,2

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODDelovanje spodnjih sečil je odvisno od delovanja osrednjega in perifernega živčevja. Vrsta motnje uriniranja je odvisna od mesta poškodbe, center nadzora uriniranja je v ravni S2-S5, anatomsko v višini L1. Po podatkih iz literature je delovanje mišice detruzor pri okvari pod Th 11 arefleksno, pri okvarah v ravni med Th 8 in Th 10 pa se lah-ko razvije tako refleksno kot arefleksno delova-nje mišice detruzor. Klinične izkušnje kažejo, da temu ni vedno tako. Želeli smo ugotoviti, kakšen način delovanja spodnjih sečil se pojavi pri pa-cientih z zlomi 12. prsnega ter 1. in 2. ledvenega vretenca.

METODEPregledali smo dokumentacijo pacientov z zlo-mom 12. prsnega ter 1. in 2. ledvenega vretenca, ki smo jih obravnavali v letih od 2008 do 2018 ter izpisali demografske podatke, podatke o poškod-bi ter rezultate elektromiografije in urodinamskih preiskav.

REZULTATIPregledali smo dokumentacijo 74 pacientov (55 moških) s povprečno starostjo 41,7 let (SO 17). Od tega jih je imelo 28 zlomljeno 12. prsno, 37 1.

ledveno in devet 2. ledveno vretence. Pri 35 bol-nikih je bila opravljena elektromiografija sfink-trov. Pacienti so glede na elektromiografijo imeli različne okvare: popolno/nepopolno okvaro konusa hrbtenjače, popolno/nepopolno okvaro kavde ekvine, kombinirano okvaro zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, suprasegmen-tno okvaro, nekaj jih je bilo tudi brez okvare.

RAZPRAVAKot smo pričakovali, naše ugotovitve kažejo, da pri zlomih 12. prsnega ter 1. in 2. ledvenega vre-tenca spodnja sečila delujejo tudi refleksno in da ni nobenega pravila. Informacija je pomembna za obravnavo pacientov, saj se obravnava razlikuje.

ZAKLJUČEKKer ni nobenega pravila je potrebno opraviti ele-ktromiografijo in urodinamske preiskave ter se nato dokončno odločiti glede obravnave. S tem se zmanjšuje število poznih zapletov motnje delova-nja spodnjih sečil.

DELOVANJE SPODNJIH SEČIL PRI OSEBAH PO ZLOMU 12. PRSNEGA TER 1. ALI 2. LEDVENEGA VRETENCA



Nataša Puzić Ravnjak, dr. med.Stanka Vrtek, mag. zdr. negeNeža Majdič dr. med.


UVODS težavnostjo pacientov po okvari hrbtenjače v programu bolnišnične rehabilitacije narašča tudi zahtevnost zdravstvene nege. Paciente na Univer-zitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI – Soča) lahko razvrstimo le v prve tri kategorije Slovenske kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN). Opažamo, da je razlika v zahtevnosti rehabilitacijske bolnišnične nege pacientov z okvaro hrbtenjače znotraj kate-gorije III zelo velika.

METODE IN PREISKOVANCIV raziskavo smo vključili paciente, ki so bili v bol-nišnični obravnavi na Oddelku za rehabilitacijo bolnikov z okvaro hrbtenjače URI - Soča. Diplo-mirani medicinski sestri in zdravstveni tehniki so beležili vse aktivnosti zdravstvene nege na za raziskavo izdelanem formularju v dopoldanskem delovnem času sedem zaporednih dni. Izračunali smo opisne statistike in izdelali grafične prikaze.

REZULTATITrinajst pacientov z okvaro hrbtenjače (9 moških) je bilo razvrščenih po SKZBZN, 5 v kategorijo II, 8 v kategorijo III. Paciente smo ob sprejemu oce-nili z motoričnim FIM (v kategoriji II razpon od 21 do 77, v kategoriji III od 13 do 22) in SCIM (v kategoriji II razpon od 15 do 68, v kategoriji III od 0 do 17). Znotraj III. kategorije so bila odsto-panja velika, izstopali so štirje pacienti (mehan-ska ventilacija, patološka debelost, kolonizacija z več na antibiotike odpornimi bakterijami, razjeda zaradi pritiska, trahealna aspiracija).

ZAKLJUČEKPacienti v bolnišnični rehabilitacijski obravnavi so po SKZBZN lahko uvrščeni največ v kategorijo III. Menimo, da bi tudi na terciarni ravni bolni-šnične rehabilitacijske zdravstvene oskrbe morali imeti možnost uvrstitve pacientov v kategorijo IV, kar bi nam omogočilo ustrezno ovrednotenje in načrtovanje dela zdravstvene nege v rehabilita-cijskem timu.

OCENA TEŽAVNOSTI PACIENTOV GLEDE NA KATEGORIJO ZAHTEVNOSTI BOLNIŠNIČNE ZDRAVSTVENE NEGE NA ODDELKU ZA REHABILITACIJO PACIENTOV Z OKVARO HRBTENJAČE



asist. dr. Barbara Horvat Rauter, univ. dipl. psih.1

Anja Vesenjak., dipl. del. ter.1

doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.1,2


UVODV prispevku predstavljamo interdisciplinarno obravnavo dečka, ki si je v starosti 7 let med igro zlomil komolec leve roke. Po kirurškem zdravlje-nju je akutna bolečina prerasla v kronično.

PRIKAZ PRIMERAPoglobljena psihološka ocena otroka je pokazala dejavnike tveganja za razvoj kronične bolečine: travmatično doživljanje nesreče, anksioznost, te-žave s pozornostjo, pogosti občutki jeze. Otrok je razvil strah pred bolečino in bolečinsko vedenje (varovanje roke, izogibanje aktivnostim). Roke ni obremenjeval, zato je bila izmerjena moč mišic roke nižja od normativnih vrednosti.Pri interdisciplinarnem terapevtskem delu (zdravnica, delovna terapevtka in psihologinja) smo uporabljali z dokazi podprte in uveljavljene pristope za obravnavo bolečine: stopnjevana mo-torična predstava, vedenjsko kognitivna terapija, sproščanje in čuječnost. Obravnave smo struktu-rirali in sledili ciljem: (1) pridobivanje zavedanja

in razumevanja bolečine, (2) zmožnost samopo-miritve, (3) pridobivanje pozitivnih izkušenj, (4) postopno izpostavljanje. Deček je bolečino do-življal kot ogrožajočo, zato smo bili pozorni na neverbalno sporočanje. Pri tem smo ga ustavljali ter mu pomagali pridobiti pozitivne izkušnje. Po-membno vlogo so prevzeli dečkovi starši, ki so prenesli naučene tehnike v domače okolje ter ga primerno podprli.

ZAKLJUČEKTerapevtski program, ki je zajemal dva tedna bol-nišnične obravnave in 15 dodatnih individualnih terapij, je dečku omogočil veliko pozitivnih, glo-bokih in površinskih, senzornih izkušenj. Osvo-jil je samostojnost v dnevnih opravilih, pričel vključevati levo roko v vse aktivnosti, izboljšal je mišično moč leve roke. Razvil je nov odnos do bolečine in je ni več zaznaval kot ogrožajo-čo. Izboljšanje so pokazali tudi uporabljeni testi (SHAP, COPM, E-link).

INTERDISCIPLINARNA OBRAVNAVA OTROKA S KRONIČNO BOLEČINO PO ZLOMU KOMOLCA (primer dobre prakse)



Marijana Žen Jurančič, dr. med.1 prim. Hermina Damjan dr. med.1 doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.1,2

Irena Vrečar, dipl. fiziot.1 Irena Jemec Štukelj, dipl.fiziot.1 Branka Vipavec dipl. m.s.1 Marija Pibernik, dipl. m.s.1


UVODRaziskave kažejo, da je telesna zmogljivost ozi-roma aerobna kapaciteta otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo (CP), ki po oceni grobih motoričnih funkcij (GMFCS) sodijo v stopnjo I ali II, pomembno nižja kot pri zdravih, normalno razvijajočih se vrstnikih. Pri otrocih s CP v URI - Soča izvajamo vadbo hoje na robotski napravi Lokomat s ciljem izboljšanja hoje, zmanjšanja spastičnosti v spodnjih udih ter izboljšanja splo-šne telesne zmogljivosti. Naše dosedanje izkušnje kažejo, da otroci ob zaključku vadbe (povprečno 15 ponovitev vadbe) zmorejo hojo v napravi dalj-ši čas in z večjo hitrostjo kot ob začetku vadbe.

NAMENPreveriti, koliko in kako vadba hoje na robotski napravi Lokomat izboljša telesno zmogljivost pri otrocih s Cerebralno paralizo (GMFCS I, II, III).

METODE DELAV raziskavo smo vključili otroke z različnimi oblikami CP (GMFCS I, II, III), ki so bili v obdo-bju od 1.1.2014 do 31.12.2016 vključeni v vadbo hoje na robotski napravi Lokomat (hospitalno ali ambulantno). Kandidati za vadbo hoje na robot-ski napravi Lokomat so bili najprej ocenjeni glede na stopnjo zmožnosti za izvajanje grobih gibalnih

aktivnosti (GMFCS). Opravili so obremenitveno testiranje po standardnem protokolu na napravi Oxycon Mobile. Po končanem treningu na Lo-komatu so bile meritve ponovljene po enakem protokolu. Za vse obravnavane spremenljivke (maksimalna dosežena moč, srčna frekvenca, sis-tolični krvni tlak in poraba kisika na koncu obre-menitve) smo izračunali opisne statistike.

REZULTATIPo drugi obremenitvise je maksimalni krvni tlak zmanjšal, med tem ko smo pri vseh ostalih opa-zovanih parametrih opazili tako absolutno kot relativno izboljšanje. Z izvedbo statistične anali-ze smo ugotovili, da nobena izmed opazovanih sprememb statistično ni značilna.

ZAKLJUČEKZ vadbo hoje na Lokomatu je možno zboljšati ae-robno zmogljivost pri otrocih in mladostnikih s cerebralno paralizo.

LITERATURAPajaro-Blazquez M, Shetye R, Gallegos-Salazar J, Bonato P. Robotic-As-sisted Gait Training in Children with Cerebral Palsy in Clinical Practi-ce. In: Pons JL, Torricelli D, Pajaro M eds. Converging Clinical andEn-gineering Research on Neurorehabilitation. Biosystems & Biorobotics 2013:29–33.

UČINEK TRENINGA HOJE NA ROBOTSKI NAPRAVI LOKOMAT NA TELESNO ZMOGLJIVOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S CEREBRALNO PARALIZO



Ostap Zaremba, dr. med.1

Katja Rupert, dipl. fiziot.1

prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psihol.1,2,3

doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr.med.1,4

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper4 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODPri bolnikih s cerebralno paralizo (CP) se pogo-sto razvijejo skrajšave mišično-vezivnega tkiva in posledično omejena gibljivost sklepov. Za spro-stitev mišično-vezivnih struktur je med drugim na voljo tudi fibrotomija po Ulzibatu. Jasnih po-datkov o učinkovitosti metode, kljub njeni raz-meroma široki uporabi v Evropi, še ni. Želeli smo analizirati učinkovitosti fibrotomije pri izboljša-nju pasivne gibljivosti sklepov spodnjih udov.

METODEV raziskavo smo vključili podatke otrok in ene odrasle osebe z omejeno pasivno gibljivostjo v sklepih spodnjih udov, pri katerih so v bolnišnici v Srbiji opravili fibrotomijo po Ulzibatu. Na ta po-seg so bili bolniki napoteni po pregledu in nasvetu kirurga iz Rusije. Od leta 2014 do leta 2016 so po naših podatkih poseg opravili pri 45 bolnikih iz Slovenije. Iz dokumentacije smo zbrali podatke o meritvah gibljivosti sklepov spodnjih udov pred in po posegu za 19 bolnikov ter jih analizirali. Razli-ke v povprečnih vrednostih meritev smo testirali s testom t za odvisne vzorce. Pred tem smo s testom Shapiro-Wilk preverili skladnost porazdelitev raz-lik z normalno. Zaradi večkratnih testiranj smo vrednosti p popravili s postopkom FDR.

REZULTATIPovprečna starost pacientov(12 dečkov in 7 de-klic) je bila 9 let; glede na grobo gibanje so bili bolniki s CP razvrščeni v stopnje od III. do V. (1;12;1). Povprečni čas od posega do kontrolne meritve je bil osem tednov. V povprečju je po posegu prišlo do statistično značilnega izboljša-nja pasivne gibljivosti za posamezen sklep od 3,7° (SO 6,7, p=0,052) do 8,6° (SO 6,4, p=0,000).

ZAKLJUČEKRezultati govorijo v prid učinkovitosti fibroto-mije po Ulzibatu. Do dokončne potrditve učin-kovitosti pri večjem številu bolnikov je izvajanje posega smiselno v sklopu študijskih protokolov.LITERATURANazarkin AY, Chereshnev AI. Rezul’tati operativnoy korrekciii ekvinu-snoy deformaciyi stop u pacientov s detskim cerebral’nim paralichom pri ispol’zovanii medicinskoi tehnologii »Poetapnaya fibrotomiya v ortope-dii«. Kompleksnaya reabilitaciya: nauka i praktika 2010; №1(9): 48–52.

UČINKOVITOST FIBROTOMIJE PO ULZIBATU PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO



Barbara Korošec, spec. klin. log.1 Valerija Marot, spec. klin. log.1 doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.1,2


UVODTežave pri hranjenju so pri otrocih z motnjami v nevrološkem razvoju pogoste. Za otroke s pre-vladujočo senzorno preobčutljivostjo se je uvelja-vil stopenjski senzorni pristop učenja hranjenja (angl. Sensory Oral Stimulation approach, SOS), ki smo ga pri nas začeli uporabljati v letu 2016.V retrospektivni študiji smo želeli ugotoviti značil-nosti otrok, ki so bili k nam napoteni zaradi mo-tenj hranjenja, v kakšno terapevtsko obravnavo so bili vključeni po uvodni oceni in kako učinko-vita je bila obravnava.

METODEAnalizirali smo podatke iz dokumentacije otrok, ki so bili v ambulanto napoteni od februarja 2016 do avgusta 2018. Zbrali smo splošne podatke o otrocih, napotni diagnozi in prevladujočih te-žavah pri hranjenju, v kakšno obravnavo so bili vključeni in kako učinkovita je bila obravnava.

REZULTATIPregledali smo dokumentacijo 123 otrok s pov-prečno starostjo 2,5 let (SO 2,8 let).Med glavnimi diagnozami so prevladovali različni sindromi in genetske okvare (33), nedonošenost (29) in mo-tnje hranjenja brez jasne etiologije (25). Po zače-tni oceni je bilav program SOS vključenih večina otrok, 26 staršev je potrebovalo le svetovanje. 78 otrok, ki so imeli težave pri hranjenju, smo razvr-stili v eno od petih stopenj lestvice DMSS (angl. Dysphagia Management Staging Scale): lažja mo-tnja (39), zmerna motnja (17), težja motnja (8), težka motnja (14). Ob zaključku SOS obravnave so otroci pojedli zadostno količino raznovrstne hrane, ki je bila zahtevnejše strukture.

ZAKLJUČEKProgram SOS je učinkovit pristop za otroke s pre-vladujočo senzorno motnjo hranjenja.LITERATURAArvedson JC. Assessment of paediatric dysphagia and feeding disorders: clinical and instrumental approaches. Dev Disabil Res Rev. 2008; 14(2): 118–27.

CELOSTNA OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI HRANJENJA IN S PREVLADUJOČO SENZORNO PREOBČUTLJIVOSTJO: PRELIMINARNI REZULTATI



Anja Snedic, dipl. del. ter,1



UVODTerapija s pomočjo robotskih naprav in navide-zne resničnosti se v programih rehabilitacije po svetu uporablja vse pogosteje. Raziskav, v katerih avtorji poročajo o pozitivnih rezultatih terapij na robotskih napravah pri otrocih z enostran-sko okvaro funkcije roke, je že nekaj. Želeli smo preveriti učinkovitost vadbe na napravi Armeo Spring Pediatric pri otrocih z enostransko okvaro funkcije roke.

METODEV raziskavo smo vključili otroke z enostransko okvaro funkcije roke, ki so bili v obdobju od leta 2015 do 2018 vključeni v rehabilitacijo na Uni-verzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča. Otroke s cerebralno paralizo (CP) smo razvrstili glede na Sistem za razvrščanje otrok sCP glede na funkcijo rok (MACS). Za oceno napredka smo pred začetkom in ob koncu vadbe opravili testi-ranje s Testom za oceno podporne roke (AHA) ali Southamptonskim testom za ocenjevanje roke (SHAP). Mišično moč smo izmerili s pomočjo dinamometra (naprava E-link) ter s pomočjo senzorjev na napravi Armeo. Oceno smo ponovi-li še tri in šest mesecev po zaključku vadbe.

REZULTATIV raziskavo smo vključili 40 otrok, od tega 18 de-klic. Otroci s CP (N=33) so bili otroci razvršče-ni v I. (N=10), II. (N=15) ali III. stopnjo (N=8) MACS. Pet otrok je imelo okvaro brahialnega pleteža, dva pa nezgodno možgansko poškodbo. Analiza rezultatov je pokazala izboljšanje funk-cije okvarjene roke v najmanj enem merjenem segmentu, torej v izboljšanju spretnosti roke, mi-šične moči ali povečanja obsegov gibljivosti.

ZAKLJUČEKGlede na izboljšanjefunkcije okvarjene roke po vadbi na napravi Armeo menimo, da je vadba na tej napravi učinkovita.LITERATURAElshafey MA, Elnaggar RK. Robot enhanced therapy for impaired upper extremities functions in hemiplegic children. SJSR. 2015; 2: 34–39.

UČINKOVITOST VADBE NA NAPRAVI ARMEO SPRING PEDIATRIC PRI OTROCIH Z ENOSTRANSKO OKVARO FUNKCIJE ROKE



doc. dr. Tatjana Bućma, dr. med.1

Tatjana Boškić, dr. med.1 Ostoja Savić, dr. med.2 Mišo Miškić 2

1 Institute of Physical Medicine and Rehabilitation “Dr. Miroslav Zotović”, Banja Luka, Republic of Srpska, Bosnia and Herzegovina

2 University Clinical Centre of the Republic of Srpska, Banja Luka, Republic of Srpska, Bosnia and Herzegovina

Spinal cord stimulation is a treatment used in therapy of chronic pain of greater intensity, when all treatment methods have been unsuccesfull and other surgical procedures have been exclu-ded. Selection criteria also include nonexistence of a background psychiatric disorder, as well as the ability of a patient to manage the system.This system contains a stimulator that sends a mild electric current to the spinal cord where the electric impulses modify the sense of pain that arrives to the brain in order to reduce it by 50–70 %.Six systems have been placed at the Institute of Physical Medicine and Rehabilitation “Dr Miro-slav Zotović” Banja Luka in 2018, two of which by percutaneous electrodes and four surgically. Selection of patients was carried out by a multi-disciplinary team consisting of a neurosurgeon,

physiatrist, neurologist, psychiatrist, psycholo-gist, social worker and clinical pharmacist, whe-reas patient entered the program only if all mem-bers of the team had agreed. Four patients had FBSS, one patient had a post bellow knee ampu-tation neuroma, and one had spinal cord injury with consequential paraplegia. Average age was 55 years, two were female and four male patients. All have shown a significant decrease of pain and improvement of functional status after the procedure. Pain according to VAS moved from 8/9 preoperatively to 2/3 postopera-tively. Oswestry score for four patients with FBSS moved from 68 preoperatively to 26 postoperati-vely. Good results and success of this procedure depend on good evaluation and selection of pati-ent by the multidisciplinary team.

SPINAL CORD STIMULATION – OUR EXPERIENCES



Helena Jamnik, dr. med.

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

UVODPacienti s kronično bolečino po neuspelih ope-racijah na hrbtenici, zdravljeni z nevromodu-lacijo (z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače, SCS), redko poročajo o popolni od-sotnosti bolečine. Večina se jih že več let bori s kroničnimi bolečinami v hrbtenici in/ali nogah, soočajo se z omejitvami na različnih področjih funkcioniranja. Glavni cilji interdisciplinarnega programa so pri teh bolnikih usmerjeni v ve-denjske spremembe, ki omogočajo vzpostavitev prilagajanja posameznikove dejavnosti na rele-vantnih področjih funkcioniranja kot so: krepi-tev gibalnih sposobnosti na različnih področjih (hoja, ravnotežje, mehanika gibanja), krepitev vzdržljivosti, izboljšanje razpoloženja, kakovosti spanja, zmanjšanje utrudljivosti in izboljšanje vključenosti v izbrane aktivnosti dnevnega ži-vljenja brez porasta bolečine.

PREDSTAVITEV PRIMEROVV prispevku bo predstavljenih 5 primerov paci-entov (3 ženske, 2 moška; starih od 38 do 70 let) s kronično bolečino po neuspelih operacijah na hrbtenici, zdravljenih z metodo nevromodula-cije in interdisciplinarne rehabilitacije, od prve obravnave v Subspecialistični ambulanti za reha-

bilitacijo oseb s kronično ne-rakavo bolečino do enega leta po zaključeni obravnavi v naši ustano-vi, s pomočjo merskih instrumentov: 6 minutni test hoje z ocenjevanjem bolečine po hoji, Ber-gova lestvica za oceno ravnotežja, Kanadski test izvajanja dejavnosti, Kratek vprašalnik o bolečini in Vprašalnik za oceno nevropatske komponente bolečine – painDETECT.

ZAKLJUČEKBolniki že ob zaključku interdisciplinarnega programa izkazujejo napredek na različnih po-dročjih funkcioniranja in ga v večini prikazanih primerov tudi zadržijo v obdobju enega leta. Pri-kaz primerov kaže predvsem na individualne po-trebe bolnikov s kronično bolečino, zaradi česar bi morali v bodoče iskati možnosti prilagajanja klinične prakse tem potrebam, predvsem z vidika prožnosti izbire za danega bolnika v danem času smiselnih intervencij.LITERATURAJamnik H. Cilji rehabilitacije bolnikov s kronično bolečino po neuspelih operacijah na hrbtenici in z vstavljenim stimulatorjem za obvladovanje kronične bolečine z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače V: Burger H, Goljar N, ur. Določanje ciljev v rehabilitaciji. 29. dnevi reha-bilitacijske medicine: zbornik predavanj, Ljubljana 15. in 16. marec, 2018. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2018: 64–70.

INTERDISCIPLINARNA REHABILITACIJA IN NEVROMODULACIJA – KAKO GRE BOLNIKOM S KRONIČNO BOLEČINO PO NEUSPELIH OPERACIJAH NA HRBTENICI 1 LETO PO ZAKLJUČENI OBRAVNAVI?



prof. dr. Mirsad Muftić, dr. med.

Fakultet zdravstvenih studija – Univerzitet Sarajevo, Bosnia and Herzegovina

SAŽETAKPotreba za istraživanjem učinaka na bolest (pla-cebo učinak) pokrenula su opažanja Henrya Bee-chera, američkog liječnika i utjecajnu osobnost za razvoj medicinske etike, koji su tijekom drugog svjetskog rata otkrili da se bolovi ozlijeđenih voj-nika mogu kupiti ubrizgavanjem placebo umjesto morfija, ali samo pod uvjetom da ne znaju za ovu “prijevaru”. Henry je taj učinak nazvao kao place-bo učinak. Kasnije Henry Beecher je utvrdio da u 35 % slučajeva terapijski učinci bilo kojeg lijeka povezani su s pacijentovim uvjerenjem da upo-trijebljena supstanca ima učinak. Godine 1955. Henry Beecher objavio je 15 kliničkih ispitivanja u Journal of American Medical Association. Tim koji je nedavno proveo sustavni pregled znanstve-ne literature - vjeruje da je najviša kvaliteta doka-za - sadrži podatke iz pet otvorenih placebo stu-dija (placebo koji pacijenti znaju da je placebo). Izvješće o open-label placebo studiji pokazalo je prednosti bolova u leđima, depresije, alergijskog rinitisa, sindroma razdražljivog debelog crijeva (IBS) i hiperaktivnog poremećaja (ADHD).

PLACEBO U REHABILITACIJI



asist. dr. Zala Kuret, dr. med.1

dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med.1

prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psihol.1,2,3

1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko3 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper

UVODBenigni hipermobilnostni sindrom (BHS) je de-dna motnja vezivnega tkiva, ki jo označuje gene-ralizirana hipermobilnost sklepov v kombinaciji z raznimi telesnimi simptomi in znaki, vključno s kronično bolečino. V raziskavi smo ocenili koliko pacientov z BHS v splošni fiziatrični ambulanti ima tudi sindrom fibromialgije (FMS).

METODEV raziskavo smo vključili 243 pacientov z izpol-njenimi revidiranimi Brightonovimi kriteriji za BHS. Diagnozo fibromialgije smo postavili na podlagi kriterijev iz leta 2016. Za oceno vpliva bolečine na funkcioniranje smo uporabili Kratki vprašalnik o bolečini (KVB). V kontrolno sku-pino (brez hipermobilnostnega sindroma) smo vključili 20 pacientov iz splošne fiziatrične am-bulante.

REZULTATISto enainšestdeset pacientov (66,3 %) je izpol-njevalo kriterije za FMS, 25 (10,3 %) je mejno izpolnjevalo kriterije, 57 pacientov (23,5 %) ni iz-polnjevalo kriterijev za FMS. Trajanje bolečine in število izpolnjenih kriterijev za BHS ni koreliralo z rezultati KVB. Zastopanost pacientov s FMS se ni razlikovala med preiskovano in kontrolno sku-pino (p=0,772).

RAZPRAVAFMS in BHS imata več skupnih simptomov, cen-tralna senzibilizacija je verjetno skupni patofizi-ološki mehanizem, ki vodi v kronično bolečino.

ZAKLJUČEKPreverjanje simptomov FMS v skupini pacientov z BHS je pomembno zaradi preventivnih ukrepov pri tej bolj dovzetni skupini pacientov za razvoj kronične bolečine.LITERATURADi Stefano G, Celletti C, Baron R, Castori M, Di Franco M, et al. Central sensitization as the mechanism underlying pain in joint hypermobility syndrome/Ehlers-Danlos syndrome, hypermobility type. Eur J Pain. 2016; 20(8): 1319–1325.

HIPERMOBILNOSTNI SINDROM IN FIBROMIALGIJA



Ivica Flis Smaka, dr. med.

Zdravstveni zavod Flis Maribor

POVZETEKIntegrativna medicina pacienta obravnava holi-stično, celovito. Vključuje ortodoksno medicino, a tudi tehnike in pristope, ki pacientu pomagajo, lajšajo njegove težave, lahko celo zdravijo. V sve-tu je integrativni pristop k pacientu v veliki meri utečena praksa. V Sloveniji integrativna medici-na le počasi tudi uradno pridobiva svoje mesto, v praksi se je večinoma izogibamo. V največji meri je pomanjkanje znanja in vpogleda v tehnike pri-stopa alternativne in komplementarne medicine tisto, ki zavira razvoj integrativne medicine in ce-lostne obravnave pacienta v Sloveniji. Izraz integrativna medicina, ki se je uveljavil šele v zadnjih desetletjih, opisuje medicino, ki v resni-ci nima ideoloških mej. Medicina je bila v osnovi opredeljena kot tisto, kar zdravi ali celi, ortodo-ksna medicina pa se je usmerila predvsem v ob-vladovanje bolezni. Napredek ortodoksne medi-cine je usmerjen v tehnično obravnavo pacienta, ki vse bolj izpodriva osebni kontakt s pacientom. Kljub temu se težko izognemo dejstvu, da ima novodobna medicinska znanost temelje v staro-davni medicini. Starodavna medicina pa je bila

zelo raznolika – odvisna od kulture naroda in ci-vilizacijske stopnje. Termin integrativna medici-na se uporablja v zadnjih treh desetletjih. Izraz se uporablja za medicino, ki je brez ideoloških meja. Nastala je kot odgovor na omejitve v zdravljenju mnogih neozdravljivih bolezni. Metode in tehni-ke zdravljenja prilagaja individualnim potrebam pacientov z uporabo najbolj varnih in najmanj invazivnih pristopov, na osnovi holističnega ra-zumevanja interakcij duha in telesa pri vsakem posamezniku. Integrativna medicina je vez in je rezultanta klasične zahodne medicine (opre-mljene z najsodobnejšo tehnologijo) in komple-mentarne/alternativne medicine s starodavnimi veščinami Vzhoda.Pogosto jo imenujejo medicina bodočnosti, saj združuje klasične in alternativne tehnike zdra-vljenja, ki temeljijo na individualnih potrebah pacienta.LITERATURAGazdiü S, Šinkovec J, Berce Bratko B. PP – Primerjalni pregled, Ureditev komplementarnega zdravilstva v državah EU in državah tranzicije, inter-no gradivo Državnega zbora RS, 2002.

PRIHODNOST IN PERSPEKTIVE INTEGRATIVNE MEDICINE



prim. mag. viš. predav. Aleš Demšar, dr. med.

UVODRehabilitacijska medicina predstavlja tretji steber medicine v svetu in pri nas. Pravočasno in lege artis izvajana rehabilitacija je ključna za uspe-šen končni izid zdravljenja bolezni, okvar ali poškodb. Žal je dostopnost do rehabilitacijskih uslug v Sloveniji na vseh ravneh izrazito neena-komerno porazdeljena in odvisna predvsem od tega, kje posameznik živi in kako »iznajdljiv« je sam ali njegovi skrbniki.

PREGLED PODROČJAV Sloveniji se medicinska rehabilitacija (MR) izvaja v bolnišnicah, naravnih zdraviliščih, zdra-vstvenih domovih, pri zasebnikih s koncesijo in brez, celostna rehabilitacija pa na URI -Soča.Anketo, ki je vsebovala vprašanja glede storitev MR in sestave timov, smo poslali na 130 naslo-vov. Prejeli smo 88 odgovorov, od tega devet iz bolnišnic, sedem iz zdravilišč, 36 iz zdravstvenih domov, 37 od zasebnikov s koncesijo in enega od zasebnika brez koncesije.Samostojen oddelek za MR ima 6 slovenskih bolnišnic, vodijo jih specialisti fizikalne in reha-bilitacijske medicine (FRM). V slovenskih bolni-šnicah je zaposlenih 18 specialistov FRM, v zdra-viliščih 22, v zdravstvenih domovih je zaposlenih

7 specialistov FRM, 5 je zasebnikov s koncesijo, na URI - Soča je zaposlenih 25 specialistov FRM, 31 je specializantov. Kljub solidnemu številu spe-cialistov FRM, je »pokritost« regij zelo neenako-merna, zato imamo »črne luknje« na vseh ravneh.

ZAKLJUČEKRehabilitacijska medicina je izjemno pomemben del obravnave pacientov po poškodbah ali obole-njih. Če je res tretji steber medicine, ji moramo to veljavo tudi (ponovno) pridobiti. Rehabilitacijske usluge je potrebno čim bolj približati uporabni-kom in jim omogočiti, da jih bodo deležni čim bližje doma, po možnosti v domačem okolju. Potrebe po rehabilitacijskih uslugah bodo zago-tovo naraščale, tako zaradi staranja prebivalstva kot zaradi boljše akutne oskrbe in večjega deleža preživelih po hudih poškodbah in boleznih. Za-gotovo je potrebno definirati sekundarni nivo in standard rehabilitacije priznati vsem bolnišnicam z ustreznim timom, uvesti rehabilitacijo na domu in jo vključiti tudi v dolgotrajno oskrbo.

LITERATURAEuropean Physical and Rehabilitation Medicine Bodies Alliance. White Book on Physical and Rehabilitation Medicine in Europe. Chapter 2. Why rehabilitation is needed by individual and society. Eur J Phys Rehabil Med. 2018; 54: 166–76.

QUO VADIS SLOVENSKA REHABILITACIJSKA MEDICINA



doc. dr. Metka Moharić, dr. med.



UVODS prenovo študija na Medicinski fakulteti Univer-ze v Ljubljani, je bil v študijskem letu 2010/2011 v 2. letnik uveden predmet Stik z bolnikom (SzB). Cilj predmeta je pridobivanje znanj in ve-ščin s področja osnov nege bolnika in izvajanja dnevnih aktivnosti, ki so potrebne za čim bolj samostojno življenje ter seznanitev z različnimi okvarami in zmanjšanimi zmožnostmi zaradi po-škodbe ali bolezni. Učni program se je tekom let dopolnjeval z željo po pridobivanju novih veščin sporazumevanja za doživljanje empatije do ljudi z omejitvami in razumevanje njihovega doživljanja ob soočanju z omejitvami ter seznanitvijo in pri-kazom pomembnosti timskega dela. Želeli smo izvedeti kako je predmet sprejet pri študentih.

METODEŠtudentom 2. letnike programa eMŠ medicina v študijskem letu 2016/2017 smo ob izpitu razdelili anketo z vprašanji o zadovoljstvu s posameznimi sklopi vaj, splošno oceno vaj (od 1 nezadostno do 5 odlično) ter njihovimi predlogi za izboljšanje pouka. V tem študijskem letu je vaje pri pred-metu SzB opravljalo 181 študentov, na anketo je odgovorilo 130 študentov.

REZULTATIZ navodili za izvajanje vaj, seminarja, kabinetnih vaj, timskega sestanka, delom z bolniki na kli-ničnih vajah je zadovoljna večina študentov (ku-mulativno da in večinoma da preko 90%). Nekaj pomanjkljivosti je pri navodilih za pripravo se-minarja. Snov obravnavana na vajah predstavlja namen, potek in obravnavane teme. Povprečna splošna ocena predmeta je znašala 4,21. Vaje so bile študentom všeč, zanimive, so dobro spreje-te. Nezadovoljstvo so izrazili v zvezi z urnikom predmeta in odnosom nekaterih izvajalcev pouka do njih.

ZAKLJUČEKPredmet SzB je pri študentih lepo sprejet, kljub velikim organizacijskim težavam. Te težave bo-trujejo tudi pripombam študentom in so upravi-čene. Študenti si želijo več praktičnega dela, zato je že predlagano, da se obseg praktičnega dela razširi in izvaja tudi v drugih učnih ustanovah.

KAJ ŠTUDENTI 2. LETNIKA MEDICINE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI MENIJO O IZVEDBI POUKA PRI PREDMETU STIK Z BOLNIKOM



Tanja Čanč, dr. med.

prim. mag. Lidija Plaskan, dr. med.

Splošna bolnišnica Celje

UVODPoškodbena okvara brahialnega pleteža je pogo-stejša pri mlajših moških, najpogosteje po padcu z dvokolesnika. Zaradi ohranitve oz. povrnitve funkcije zgornjega uda je potrebna zgodnja kirur-ška oskrba, kasneje je možno funkcijo zgornjega uda izboljšati s sekundarnimi kirurškimi posegi.

PRIKAZ PRIMERA21-letni desnični moški si je pri padcu s kolesom junija 2013 poškodoval desni brahialni pletež. Elektromiografija je pokazala popolno akson-sko okvaro segmentov C5 in C6, hudo aksonsko okvaro segmenta C7, ter nejasno okvaro segmen-ta C8. Septembra 2013 je navajal stalno bolečino v desni rami in podlakti, aktivno je zmogel po-krčiti prste desnice in desno zapestje, prisotna je bila hipestezija v dermatomih C5 in C6. Po inten-zivni rehabilitaciji (elektrostimulacija, pasivno razgibavanje, individualne asisitirane vaje), upo-rabi mitele za desno ramo in dinamične eksten-zijske ortoze za desno zapestje in prste, ter ustre-zni terapiji nevropatske bolečine (pregabalin in kombinacija tramadola in paracetamola), večjega napredka ni bilo. Aprila 2014 je bila narejena ne-vrotizacija supraskapularnega živca z akcesornim živcem ter nevrotizacija motorične veje za dvo-glavo nadlaktno mišico (muskulokutani živec) z

delom ulnarnega živca, aprila 2016 transpozicija tetiv (tetive mišice pronator teres za mišico dol-go koželjnično iztezno mišico zapestja in tetivo podlahtne upogibalne mišice zapestja za skupno iztezne mišico prstov). Popravila se je telesna drža, zmanjšala usahlost in izboljšala funkcije desnice. V dnevnih aktivnostih se je osamosvojil. Odmik in upogib v rami je izvedel do 90°, rotaciji sta ostali zavrti, pokrčil je komolec in iztegnil pr-ste, iztega zapestja ni zmogel. Tvoril je šibko pest in vse prijeme. Septembra 2017 je bila narejena skrajšava izteznih mišic zapestja ter transpozicija tetive mišice povrhnje upogibalke prstov četrtega prsta za dolgo iztezno mišico palca z namenom izboljšanja funkcije palca.

ZAKLJUČEKPredstavili smo primer mladega moškega s po-polno poškodbeno okvaro desnega brahialnega pleteža in posledično izgubo funkcije desnice. Po opravljenih sekundarnih kirurških posegih se je pacientu izboljšala funkcija zgornjega uda do te mere, da je samostojen v aktivnostih vsakodnev-nega življenja.LITERATURASmania N, Berto G, La Marchina E, Melotti C, Midiri A, Roncari L et al. Rehabilitation of brachial plexus injuries in adults and children. Eur J Phys Rehabil Med. 2012; 48: 483–506.

REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERATIVNEM ZDRAVLJENJU OKVARE BRAHIALNEGA PLETEŽA – PRIKAZ PRIMERA



Tatjana Ješić, dr. med.1

mag. Klemen Grabljevec, dr. med.2

1 Zdravstveni dom Koper2 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana

UVODNamen raziskave je pridobiti informacije o po-teku in trajanju bolezni, dinamiki funkcijskega stanja in pogostosti povišane vrednosti krvnega sladkorja pri pacientih z adhezivnim kapsuliti-som ramenskega sklepa (AKRS). V raziskavi že-limo tudi preveriti ali čas od začetka pojava težav do začetka rehabilitacije vpliva na trajanje simp-tomov AKRS in na trajanje bolniškega staleža.

PREISKOVANCI IN METODEV raziskavo smo doslej vključili 15 oseb (11 žen-sk) s klinično potrjenim in aktivno potekajočim AKRS. Predvideno je dvoletno spremljanje z ocenjevanjem ob prvem pregledu ter nato vsa-ke tri mesece z vprašalnikoma Funkcionalnost zgornjega uda, ramena in roke (DASH), Indeks bolečine v rami in zmanjšane zmožnosti (SPADI) in meritvami obsega aktivne in pasivne gibljivosti ramenskega sklepa. Beležimo tudi obdobje od za-četka težav do začetka rehabilitacije, spremljajoče bolezni, vrednost krvnega sladkorja ter trajanje bolniškega staleža.

REZULTATIPovprečna starost do sedaj vključenih oseb je 49,5 let. Pri šestih pacientih je prišlo do popolne-ga okrevanja (pri treh po 6 mesecih, pri dveh po 9 mesecih pri enem po 15 mesecih spremljanja). Pri enem pacientu se je gibljivost ob manjši bole-čini poslabšala, pri enem je stanje po 6 mesecih nespremenjeno, pri enem pacientu je po 15 me-secih še vedno zmanjšana gibljivost, pri ostalih je prisoten trend boljše gibljivosti in upadanja jakosti bolečine. Povprečno so težave do prvega obiska zdravnika trajale 45 dni. Dobra polovica preiskovancev ni potrebovala bolniškega staleža. Pri dveh osebah smo ugotovili povišane vredno-sti krvnega sladkorja.

RAZPRAVA IN ZAKLJUČEKPreliminarni rezultati kažejo na izboljševanje funkcijskega stanja ter zmanjševanje bolečine pri večini preiskovancev. Težave pri polovici prime-rov ne zahtevajo bolniškega staleža. Ob pojavu AKRS je smiselno preveriti vrednosti krvnega sladkorja.LITERATURARyan V, Brown H, Minns Lowe CJ, Lewis JS. The pathophysiology associa-ted with primary (idiopathic) frozen shoulder: A systematic review. BMC Musculoskelet Disord. 2016; 17(1): 340.

SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA, BOLEČINE IN GIBLJIVOSTI V RAMI PRI OSEBAH Z ADHEZIVNIM KAPSULITISOM RAMENSKEGA SKLEPA – PREDSTAVITEV PRELIMINARNIH REZULTATOV



dr. Marjan Zaletel, dr. med.1

Tanja Rauter Pungartnik, dr. med.2

1 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika2 Zdravstveni center Terme Ptuj

UVODKronična bolečina v križu je bipsihosocialen po-jav. Biološki proces predstavlja sistemsko vnetje majhne intenzivnosti. Psihosocialni del se kaže v medsebojnem delovanju posameznika in družbe in zato psihološki ali socialni dejavniki niso pri-merni označevalci bolečine v križu. Mehanizmi zdravljenja bolečine v križu z balneoterapijo in akupunkturo niso jasni. Zato je možno, da ju uporabimo kot komplementarni način zdravlje-nja bolečine v križu. Znano je, da balneoterapija zmanjša kronično mišično skeletno bolečino za 20-30%. Prav tako je znano, da zahodna aku-punktura bolj učinkovito zmanjša bolečino v križu v primerjavi s placebo. Pro-vnetni citoki-ni kot so tumorsko nekrotizirajoči dejavnik alfa (TNF-α), interlevkin 1 beta (IL-1β) in interlevkin 6 (IL-6), bi lahko bili označevalci kronične bo-lečine v križu in prognostični dejavniki. Zato je namen našega pregleda ugotoviti učinek balneo-terapije in akupunkture na pro-vnetne citokine.

METODEV našem pregledu smo opravili poizvedbo s ključnimi besedami balneoterapija, akupunktura, pro-vnetni citokini in bolečina v križu v zbirki Pubmed. Uporabili smo tudi spletni brskalnik Google. Na omenjeno temo smo našli 11 člankov. Po proučitvi virov smo 7 člankov izločili zaradi nezadostnega kognitivnega učinka, po prosti pre-soji. Rezultate preostalih 4 člankov smo povzeli v rezultatih. Število zadetkov smo omejili tudi z letom izdaje in sicer je bilo arbitrarno določeno leto 2010.

REZULTATIRezultati raziskav pri revmatičnih obolenjih so pokazali, da balneoterapija zmanjša serumske koncentracije pro-vnetnih citokinov kot so TNF-αinterlevkin IL-1 β in regulatoren citokin IL-6. Hkrati poveča protivnetni dejavnik rastni faktor IGF-1. V skupini z osteoartritisom je zdravljenje z blatom znatno zmanjšalo IL-1β, TNF-α, IL-8, IL-6 in TGF-β. Poleg tega zdravljenje z blatom zmanjša nivoje adiponectina in rezistina. Pri bol-nikih z revmatičnimi in srčnožilnimi boleznimi balneoterapija zmanjša nivoje C-reaktivnega proteina (CRP). Raziskave so pokazale, da aku-punktura pomembno zmanjša serumske nivoje TNF-α, IL-6 in CRP pri živalih. Pri ljudeh so raz-iskave pokazale povečanje koncentracije proti--vnetnega interlevkina IL-10.

ZAKLJUČEKDosedanje raziskave kažejo, da tako balneotera-pija kot akupunktura zmanjšujeta koncentracije pro-vnetnih citokinov. Oba načina zdravljenja lahko uporabimo za komplementarni način zdra-vljenja bolečine v križu. Skupni učinek balneo-terapije in akupunkture je lahko večji kot vsak posamičen. Možno je, da ima tako zdravljenje pomemben vpliv na psihosocialne dejavnike.LITERATURAKhan AN, Jacobsen HE, Khan J, Filippi CG, Levine M, Lehman RAJr, Riew KD, Lenke LG, Chahine NO. Inflammatory biomarkers of low back pain and disc degeneration: a review. Ann N Y Acad Sci. 2017; 1410(1): 68-84.

VPLIV BALNEOTERAPIJE IN AKUPUNKTURE NA PRO-VNETNE CITOKINE PRI BOLEČINI V KRIŽU



asist. dr. Katarina Cunder, dr. med.

Matej Kovač, dipl. fiziot.


UVODPoškodba sprednje križne vezi je pogosta pred-vsem med mladimi, aktivnimi posamezniki. Ti-pičen mehanizem poškodbe je rotacijska obre-menitev in sočasna sprednja translacija v kolenu pri fiksiranem spodnjem udu. Poškodba sprednje križne vezi se klinično kaže kot sprednja in rota-cijska nestabilnost kolenskega sklepa in pogosto vodi v sekundarno obrabo femorotibialnega in patelofemoralnega sklepa.

METODEV prispevku smo pregledali literaturo, v kateri avtorji primerjajo rezultate kirurškega in konzer-vativnega zdravljenja popolne poškodbe sprednje križne vezi.

REZULTATIGlede na do sedaj objavljeno literaturo obstajajo šibki dokazi, da glede na ocenjevalni lestvici SF-36 in KOOS, po dveh in petih letih po popolni poškodbi sprednje križne vezi ni pomembnih

razlik v izidu zdravljenja. V skupini po kirurški rekonstrukciji vezi so sicer beležili nekoliko večji povratek na isti ali višji nivo športne aktivnosti kot pred poškodbo ter več primerov sekundarne artroze kolena.Objavili so tudi protokol konzer-vativnega zdravljenja popolne poškodbe sprednje križne vezi, ki ga je potrebno individualno pri-lagajati glede na klinično sliko in potrebe posa-meznika.

ZAKLJUČEKPopolno poškodbo sprednje križne vezi lahko zdravimo konzervativno ali operativno. Glede na do sedaj znano literaturo obstajajo šibki dokazi, da med načinoma zdravljenja ni pomembnejših razlik v funkcionalnem izidu in kakovosti življe-nja.LITERATURAMonk AP, Davies LJ, Hopewell S, Harris K, Beard DJ, Price AJ. Surgical versus conservative interventions for treating anterior cruciate ligament injuries. Cochrane Database Syst. Rev. 2016 Apr 3;4:CD011166. doi: 10.1002/14651858.CD011166.pub2.

KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POPOLNE POŠKODBE SPREDNJE KRIŽNE VEZI



Simona Korelc, dipl. del. ter.1

Darinka Brezovar, dipl. del. ter.1


1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana1,2

2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

UVODPostavljanje ciljev je v rehabilitaciji pomemben korak pri načrtovanju terapevtskega programa. Pri pristopih, ki so usmerjeni na klienta, terapevt in pacient sodelujeta pri opredelitvi težav pri vsa-kodnevnih aktivnostih in postavljanju ciljev ter vrednotenju doseženih rezultatov. Kanadski test izvajanja dejavnosti (COPM) predstavlja struktu-riran način izbire ciljev, ki so pomembni za otro-ke in starše.

METODE IN PREISKOVANCIZaradi raznolikosti težav otrok, njihovih pričako-vanj in želja družine ter okoliščin, v katerih živijo, je postavljanje ciljev in načrtovanje celostne re-habilitacije lahko zapleteno. Zanimalo nas je, ka-kšne cilje si postavljajo otroci z razvojno motnjo koordinacije (RMK) in otroci z okvaro osrednje-ga živčevja (OOŽ) oz. njihovi starši. Analizirali smo izpolnjene vprašalnike COPM za otroke z RMK in OOŽ, ki so bili v obravnavo vključeni od leta 2012 do 2018.

REZULTATIUgotovili smo, da so si otroci z RMK (N=38) ve-činoma izbrali aktivnosti na tistih področjih, kjer so sicer dosegli pomembno slabše rezultate pri te-stiranju s testom ABC gibanja (vožnja kolesa, pi-sanje, rezanje s škarjami). Otroci z OOŽ (N=50) so izbrali pomembno več aktivnosti s področja skrbi za sebe (oblačenje, slačenje, hranjenje) in manj s področja prostega časa.

ZAKLJUČEKDelovna terapija je usmerjena v izboljšanje sode-lovanja in/ali izvedbe aktivnosti ter zmanjšanje potrebne pomoči, kar je tudi želja otrok in star-šev. Otroci z OOŽ bolj zaostajajo na področju gibanja in želijo najprej osvojiti aktivnosti skrbi zase. Pri teh veščinah imajo otroci z RMK manj težav, zato izbirajo zahtevnejše cilje s področja prostega časa.LITERATURALaw M, Baptiste S, Carswell A, McColl MA, Polatajko H, Pollock N. Cana-dian Occupational Performance Measure manual (4th ed.). Ottawa, ON: CAOT Publications ACE; 2005.

IZBIRA IN DOSEGANJE CILJEV PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE IN OTROCIH Z OKVARO OSREDNJEGA ŽIVČEVJA



dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med.


UVODPo totalni endoprotetiki kolena se pri 20 % pa-cientov razvije kronični regionalni bolečinski sindrom (KRBS) kot posledica kronične bolečine pred operacijo. Nociceptivni del je odstranjen, ostaja centralna bolečina.

PRIKAZ PRIMERAUpokojeni zidar se je oglasil pet mesecev po vsta-vitvi totalne endoproteze levega kolenskega skle-pa. Tožil je zaradi stalne nevzdržne bolečine, VAS 8-10, s širjenjem v stegno in v golen. Prisotni so bili alodinija, oteklina, povišana temperatura in omejena gibljivost kolenskega sklepa (10°/90°). Centralno senzibilizacijo smo ocenili kot alodi-nijo 4+, prag bolečine na pritisk smo izmerili z algometrom (0,1 kg/cm2) v področju kolena, go-leni in stegna. Temperaturo kože smo merili z la-serskim termometrom, levo je bila višja za 1,8°C. Ocenili smo oviranost zaradi bolečine pri osebni toaleti 7, razpoloženju 5, hoji 9, dnevnih aktiv-nostih 9, spanju 8 in uživanju v življenju 3 (0-10) – uporabljen je bil Kratki vprašalnik o bolečini Cleveland. Hodil je z berglami in prehodil samo 10 metrov. Na fizioterapevtsko obravnavo je bil naročen čez mesec in pol. Predlagali smo suho iglanje, ki ga je odklonil. Od nas je dobil navodilo za ukrepanje doma: »Vsako budno uro morate hoditi do meje bolečine (10m) s psom (ljubezen) in misliti »Vsak moj korak je varen«. Čez teden dni smo opravili kontrolni pregled, navajal je 50 % manj bolečine (VAS 4) in alodinijo 2+.Na-

daljeval je z vsakodnevno hojo 20m vsako uro. Čez dva tedna je bil brez bolečin v mirovanju in pri hoji brez pripomočkov, hoja je bila simetrič-na. Koleno je bilo toplejše za 1,5°C. Tretji teden je sam testiral dolžino hoje brez bolečin prehodil je 21km. Koleno je bilo toplejše za 3,8°C in nebole-če na pritisk 5kg/cm2. Ni bilo več oviranosti pri osebni toaleti, razpoloženju, dnevnih aktivnostih, uživanju v življenju, le pri spanju je oviranost ocenil s 4. Nadaljeval je s hojo 3x na dan 1km. Po treh mesecih je bil brez bolečin, koleno je bilo normalne barve in temperature.

ZAKLJUČEKVse več je dokazov da je KRBS pretirana reakcija človeka na občutek ogroženosti. Terapija vsebu-je navodila o vračanju občutka varnosti, ljube-zni, sprejetosti in pričakovanju samozdravljenja. Zdravilno je vse v kar pacient verjame, da je kori-stno in prijetno. Bistven je empatičen in spoštljiv odnos zdravnik-bolnik. Proces reorganizacije bolečinskega omrežja v osrednjem živčevju zah-teva ponavljanje, optimalne recipročne bipedalne (hoja) ali bimanualne funkcije. Učenje je opti-malno ob koncentraciji pozornosti in občutku varnosti in ljubezni (pes). Naš primer je dodaten argument v prid hipoteze o pomenu občutka ne-varnosti pri nastanku KRBS in zdravilnem učin-ku občutka varnosti.LITERATURAButler DS, Moseley GL. Explain pain. 2nd ed. Adelaide: NOI group publi-shing; 2013: 100–107.

DESENZIBILIZACIJA CENTRALNE BOLEČINE PRI PACIENTU S KOMPLEKSNIM REGIONALNIM BOLEČINSKIM SINDROMOM PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE


KAZALO PRISPEVKOVTHE POSITION OF PHYSICAL AND REHABILITATION MEDICINE IN EUROPE Nicolas Christodoulou . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

IZAZOVI U REHABILITACIJSKOJ MEDICINI U 21. STOLJEĆU Frane Grubišić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

PREDPISOVANJE INVALIDSKIH VOZIČKOV PRI PACIENTIH Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO Metka Moharić. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

DILEME PREDPISOVANJA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV PRI BOLNIKU Z AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO Irma Zidar, Metka Moharić. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

OBRAVNAVA UPRAVIČENCEV DO PRILAGODITVE VOZILA Rajmond Šavrin, Marjan Loboda, Petra Grabner. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

SPREMEMBE PRAVIL OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V LETU 2018 IN DRUGI PREDPISI NA PODROČJU DELA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE Pija Jober Lozej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

ACUTE MEDICAL REHABILITATION: HOW, WHY, WHEN? Henk J. Stam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

AKUTNA REHABILITACIJA V SLOVENSKEM PROSTORU Nataša Kos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

REHABILITACIJA SRČNO – ŽILNIH BOLNIKOV V SLOVENIJI Borut Jug . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

WHAT IS CARDIAC REHABILITATION TODAY Milica Lazović . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

AKUTNA REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA PACIENTOV PO OPERACIJI NA SRCU Maja Frangež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

BRAIN INJURY – MATTER OF BRAIN OR MATTER OF INJURY? Paolo Boldrini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

IZID REHABILITACIJE PRI PERIFERNI OHROMELOSTI OBRAZNIH MIŠIC Lidija Plaskan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

MOTNJE RAVNOTEŽJA PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPI NA REHABILITACIJI NA URI - SOČA Nika Goljar, Marko Rudolf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25



URINSKA INKONTINENCA MED REHABILITACIJSKO OBRAVNAVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI Nataša Bizovičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

RAZISKAVA SISTERS: UČINEK INTRATEKALNEGA BAKLOFENA NA BOLEČINO IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z IZRAZITO SPASTIČNOSTJO PO MOŽGANSKI KAPI Klemen Grabljevec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

REALNOST SUBJEKTIVNE OCENE NAPORA PO DESET STOPENJSKI BORGOVI LESTVICI ZAZNANEGA NAPORA V SUBAKUTNEM OBDOBJU PO MOŽGANSKI KAPI Tatjana Erjavec, Nika Goljar, Barbara Starovasnik Žagavec, Vesna Mlinarič Lešnik, Ksenija Karan, Branka Vipavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

OBRAVNAVA PACIENTOV Z DISFAGIJO PO MOŽGANSKI KAPI V ČASU REHABILITACIJE NA URI – SOČA Daniel Globokar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

UČINEK FAMPRIDINA NA HITROST HOJE PRI OSEBAH Z MULTIPLO SKLEROZO Anja Udovčić Pertot, Ana Špoljar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

VRAČANJE NA DELO PO AMPUTACIJI Helena Burger . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

VPLIV ORTOZ ZA SPODNJE UDE NA PACIENTOVO ZAUPANJE PRI DEJAVNOSTIH POVEZANIH Z RAVNOTEŽJEM Helena Burger . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

KAKOVOST ŽIVLJENJA IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO ZA ZGORNJI UD Klara Šosterič, Helena Burger, Gaj Vidmar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

OCENA UČINKOV REHABILITACIJE AMPUTIRANIH Z UGOTAVLJANJEM IMUNSKEGA STANJA Maruša Kadoič Krašovec, Dragan Lonzarić, Breda Jesenšek Papež, Vida Bojnec . . . . . . . . . . . . . 34

UČINKOVITOST INDIVIDUALNO IZDELANE NOČNE ORTOZE ZA ZAPESTJE PRI PACIENTIH Z IDIOPATSKIM SINDROMOM ZAPESTNEGA PREHODA Maruša Kadoič Krašovec, Dragan Lonzarić, Breda Jesenšek Papež, Vida Bojnec . . . . . . . . . . 35

PRILAGODITEV NA AMPUTACIJO IN ZADOVOLJSTVO S PROTEZO Urška Zupanc, Gaj Vidmar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

HORIZONTI ONKOLOŠKE REHABILITACIJE Breda Jesenšek Papež. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

5. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE5. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE



ANALIZA IZIDA REHABILITACIJE BOLNIKOV Z BENIGNIMI IN MALIGNIMI TUMORJI MOŽGANOV Klemen Grabljevec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

ELEKTROMAGNETNA POLJA IN RAKASTA OBOLENJA Dušan Čelan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

NEFARMAKOLOŠKO LIJEČENJE OSTEOPOROZE: MIT ILI STVARNOST? Tonko Vlak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

SARKOPENIJA - PREGLED PODROČJA IN VLOGA SPECIALISTA FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE Vida Bojnec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

NOVE ULTRAZVOČNE TEHNIKE – ELASTOGRAFIJA MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA V PRAKSI Milka Kljaić Dujić, Vida Bojnec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

MOČ MIŠIČNE KONTRAKCIJE PRI ELEKTRIČNI STIMULACIJI Primož Novak, Gaj Vidmar, Slavica Bajuk, Igor Tomšič, Martin Štefančič . . . . . . . . . . . . . . . . 43

ZAPLETI V ČASU REHABILITACIJE PO ZLOMIH V PREDELU KOLKA IN NJIHOVA POVEZANOST Z IZIDOM REHABILITACIJE Matic Ivanovski, Primož Novak, Gaj Vidmar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

FUNKCIJSKI IZID POOPERATIVNEGA ZDRAVLJENJA NESTABILNEGA ZLOMA DISTALNE KOŽELJNICE: PRIMERJAVA MED UPORABO VOLARNE PLOŠČE IN INTRAMEDULARNEGA PRISTOPA Z DNP Teja Kovačec Hermann, Bogdana Sedej, Dejan Hermann . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

KORELACIJE MED OBSEGOM GIBLJIVOSTI IN OCENAMI LESTVIC SPADI IN QUICK DASH V REHABILITACIJSKI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z MEHKOTKIVNIMI OKVARAMI RAMENSKIH SKLEPOV Dragana Marković Đorđević, Dragan Lonzarić, Vida Bojnec, Breda Jesenšek Papež . . . . . . . . 46

UČINKOVITOST ZDRAVLJENJA KALCIFICIRAJOČE TENDINOPATIJE ROTATORNE MANŠETE Z ULTRAZVOČNO VODENIM PERKUTANIM IZPIRANJEM - PRELIMINARNI REZULTATI Tadeja Hernja Rumpf, Tomaž Friedrich. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

MANAGEMENT OF PATIENTS WITH HIGH CERVICAL SPINAL CORD INJURY IN TRANSITIONAL PHASE FROM ACUTE TO SUBACUTE SETTING Eimear Smith . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

KAZALO PRISPEVKOV



REHABILITACIJA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE V UKC LJUBLJANA Urška Kidrič Sivec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

DELOVANJE SPODNJIH SEČIL PRI OSEBAH PO ZLOMU 12. PRSNEGA TER 1. ALI 2. LEDVENEGA VRETENCA Ana Podbregar, Metka Moharić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

OCENA TEŽAVNOSTI PACIENTOV GLEDE NA KATEGORIJO ZAHTEVNOSTI BOLNIŠNIČNE ZDRAVSTVENE NEGE NA ODDELKU ZA REHABILITACIJO PACIENTOV Z OKVARO HRBTENJAČE Nataša Puzić Ravnjak, Stanka Vrtek, Neža Majdič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

INTERDISCIPLINARNA OBRAVNAVA OTROKA S KRONIČNO BOLEČINO PO ZLOMU KOMOLCA (PRIMER DOBRE PRAKSE) Barbara Horvat Rauter, Anja Vesenjak, Katja Groleger Sršen . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

UČINEK TRENINGA HOJE NA ROBOTSKI NAPRAVI LOKOMAT NA TELESNO ZMOGLJIVOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S CEREBRALNO PARALIZO Marijana Žen Jurančič, Hermina Damjan, Katja Groleger Sršen, Irena Vrečar, Irena Jemec Štukelj, Branka Vipavec, Marija Pibernik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

UČINKOVITOST FIBROTOMIJE PO ULZIBATU PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO Ostap Zaremba, Katja Rupert, Gaj Vidmar, Katja Groleger Sršen . . . . . . . . . . . . . . . . 54

CELOSTNA OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI HRANJENJA IN S PREVLADUJOČO SENZORNO PREOBČUTLJIVOSTJO: PRELIMINARNI REZULTATI Barbara Korošec, Valerija Marot, Katja Groleger Sršen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

UČINKOVITOST VADBE NA NAPRAVI ARMEO SPRING PEDIATRIC PRI OTROCIH Z ENOSTRANSKO OKVARO FUNKCIJE ROKE Anja Snedic, Katja Groleger Sršen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

SPINAL CORD STIMULATION – OUR EXPERIENCES Tatjana Bućma, Tatjana Boškić, Ostoja Savić, Mišo Miškić. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

INTERDISCIPLINARNA REHABILITACIJA IN NEVROMODULACIJA – KAKO GRE BOLNIKOM S KRONIČNO BOLEČINO PO NEUSPELIH OPERACIJAH NA HRBTENICI 1 LETO PO ZAKLJUČENI OBRAVNAVI? Helena Jamnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58



KAZALO PRISPEVKOV5. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE

PLACEBO U REHABILITACIJI Mirsad Muftić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

HIPERMOBILNOSTNI SINDROM IN FIBROMIALGIJA Zala Kuret, Milica Klopčič Spevak, Gaj Vidmar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

PRIHODNOST IN PERSPEKTIVE INTEGRATIVNE MEDICINE Ivica Flis Smaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

QUO VADIS SLOVENSKA REHABILITACIJSKA MEDICINA Aleš Demšar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

KAJ ŠTUDENTI 2. LETNIKA MEDICINE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI MENIJO O IZVEDBI POUKA PRI PREDMETU STIK Z BOLNIKOM Metka Moharić. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERATIVNEM ZDRAVLJENJU OKVARE BRAHIALNEGA PLETEŽA – PRIKAZ PRIMERA Tanja Čanč, Lidija Plaskan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA, BOLEČINE IN GIBLJIVOSTI V RAMI PRI OSEBAH Z ADHEZIVNIM KAPSULITISOM RAMENSKEGA SKLEPA – PREDSTAVITEV PRELIMINARNIH REZULTATOV Tatjana Ješić, Klemen Grabljevec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

VPLIV BALNEOTERAPIJE IN AKUPUNKTURE NA PRO-VNETNE CITOKINE PRI BOLEČINI V KRIŽU Marjan Zaletel, Tanja Rauter Pungartnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POPOLNE POŠKODBE SPREDNJE KRIŽNE VEZI Katarina Cunder, Matej Kovač. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

IZBIRA IN DOSEGANJE CILJEV PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE IN OTROCIH Z OKVARO OSREDNJEGA ŽIVČEVJA Simona Korelc, Darinka Brezovar, Katja Groleger Sršen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

DESENZIBILIZACIJA CENTRALNE BOLEČINE PRI PACIENTU S KOMPLEKSNIM REGIONALNIM BOLEČINSKIM SINDROMOM PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE Milica Klopčič Spevak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

BOTULINSKI TOKSIN TIPA A




Documents

LAŠKO, 22. - 24. NOVEMBER 2018 ZBORNIK POVZETKOV