of 56 /56
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LUKA MIHELČIČ KORUPCIJA, ZAUPANJE IN STABILNOST DEMOKRACIJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2007

KORUPCIJA, ZAUPANJE IN STABILNOST DEMOKRACIJEdk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/mihelcic-luka.pdf · Korupcija, zaupanje in stabilnost demokracije Korupcija je družbeni pojav, ki se

Embed Size (px)

Text of KORUPCIJA, ZAUPANJE IN STABILNOST DEMOKRACIJEdk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/mihelcic-luka.pdf ·...

  • UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

    LUKA MIHELI

    KORUPCIJA, ZAUPANJE IN STABILNOST DEMOKRACIJE

    DIPLOMSKO DELO

    LJUBLJANA, 2007

  • UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

    LUKA MIHELI MENTORICA: DOC. DR. HAJDEJA IGLI

    KORUPCIJA, ZAUPANJE IN STABILNOST DEMOKRACIJE

    DIPLOMSKO DELO

    LJUBLJANA, 2007

  • Korupcija, zaupanje in stabilnost demokracije

    Korupcija je drubeni pojav, ki se tie vsakega posameznika in postaja vse veji problem v nai

    drubi. Da bi jo prepoznali, jo definirali in odpravili, moramo prvo prepoznati njeno obliko, najti

    vzrok nastanka in preuiti interakcije med posameznimi akterji in skupinami, ki so vpleteni v

    korupcijske posle.

    V diplomski nalogi tako prvo raziem vzroke, oblike in posledice, ki jih ima korupcija na socialni

    kapital. Preko vpliva korupcije na stabilnost demokracije ugotavljam stopnje zaupanja ljudi v sistem in

    primerjam drave z mono demokracijo in nizko stopnjo korupcije s tistimi, ki so v tem nekoliko

    ibkeje in so veinoma tranzicijske drave.

    Aktualnost samega pojava predstavlja zavedanje ljudi, da je korupcija eden najvejih izzivov

    tranzicijskih drav, saj resno ovira napredek in razvoj demokracije. Njen vpliv je razpren na vse ravni

    in tako zavira napredek drube, saj je v asu sprememb druba najbolj ranljiva ter dovzetna za vplive

    koruptivnih dejanj.

    Kljune besede: ne/zaupanje, socialni kapital, demokracija, tranzicija

    Corruption, trust and democratic stability

    Corruption is a social phenomenon which concerns each individual and is increasingly becoming

    significant problem in our society. In order to identify, define and finally eliminate corruption, we

    should first find the causes of its origin and investigate interactions among individual actors and

    groups which are involved in corrupting business.

    Hence, in my university degree, I have explored causes, forms and consequences of the corruption on

    the social capital. By identifying the influence of the corruption upon the stability of democracy, I

    have established the levels of trust in the system among people and have compared states with strong

    democracy and low level of corruption vis--vis weaker states with higher level of corruption, mainly

    states in the process of transition.

    The actuality of the phenomenon as such is in fact the awareness of people that the corruption is one

    of the greatest challenges of transitional states since it seriously interferes the development and

    progress of democracy. Its impact is dispersed over all levels and thus impedes the progress of society,

    which is the most vulnerable and sensitive to corrupting influences exactly in the transitional period.

    key works: dis/trust, social capital, democracy, transition

  • 4

    KAZALO Seznam uporabljenih kratic 5 Seznam tabel 6

    1. Uvod 7

    2. Konceptualni okvir 9 2.1 Korupcija 9

    2.1.1 Pojem korupcije 9 2.1.2 Vzroki in pogoji za nastanek korupcije 12 2.1.3 Oblike korupcije 14 2.1.4 Pomen korupcije iz vidika nevarnosti za drubo 16 2.1.5 Posledice korupcije 18

    2.2 Zaupanje in socialni kapital 21 2.2.1 Socialni kapital 21 2.2.2 Socialni kapital kot socialna omreja 22 2.2.3 Vrste in izvor zaupanja 24

    3. Vpliv korupcije na stabilnost demokracije 26 3.1 Preko zaupanja v drubi oz. socialnega kapitala 26

    3.2.1 Dejavniki zaupanja v sodobni demokratini dravi 28 3.2.2 Vloga medijev pri odkrivanju korupcije 30 3.2.3 Korupcija zmanjuje zaupanje v drubi in stabilnost demokracije 32

    3.2 Neposredni vpliv korupcije na stabilnost demokracije 34 3.2.1 Protikorupcijske strategije in ukrepi v boju proti korupciji 34 3.2.2 Korupcija zmanjuje stabilnost demokracije in transparentnost politinega sistema 38 3.2.3 (Post)tranzicijsko obdobje in stabilnost demokracije 40

    4. Korupcija in stabilnost demokracije v izbranih dravah 42 4.1 Korupcija in stabilnost demokracije v skandinavskih dravah 43 4.2 Korupcija in stabilnost demokracije v tranzicijskih dravah 44 4.3 Nepotizem v Sloveniji 46

    6. Sklep 51

  • 5

    7. Literatura in viri 53 Seznam uporabljenih kratic

    OECD Organisation for Economic Co-operation and development

    (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj)

    RS Republika Slovenija

    EU Evropska unija

    WEF World's economic forum (Svetovni ekonomski forum)

  • 6

    Seznam slik

    Slika 2.1.4.1: Razline oblike korupcije iz vidika nevarnosti za drubo 17

    Slika 3.2.1.2: Zaupanje v soljudi v 7 izbranih dravah 29

    Slika 4.2.3: Drave glede na vrsto korupcije 45

    Slika 4.3.4: Indeks percepcije korupcije 47

  • 7

    1. UVOD

    e od nekdaj je bilo s podkupnino mogoe dosei nekaj ve; obiti kaken zakon ali si

    pridobiti pomembno prednost pred nekom drugim. Danes ni ni drugae, korupcija

    predstavlja resen problem v mnogih dravah povsod po svetu, e posebej v tranzicijskih, med

    katere sodi tudi Slovenija. Prisotna je prav v vseh segmentih drube, tako v javnem kot v

    zasebnem sektorju, tako v politiki kot v portu, njena problematika je zelo kompleksna.

    Korupcija slabi demokracijo, naenja legitimnost vlade, njenih organov in institucij, moralna

    pravila in potenost. Korupcija torej zniuje zaupanje v institucije in slabi delovanje javnih

    institucij. Nizko zaupanje pa posledino destabilizira demokracijo. Zaradi negativnih uinkov

    korupcije se vse veji pomen pripisuje boju proti le-tej, tako na domaem kot tudi na

    mednarodnem podroju. Uinkovit boj zoper korupcijo zahteva ustrezne ukrepe s strani

    posameznih vlad na podroju nacionalnih zakonodaj ter uspeno poslovanje in sodelovanje

    tako mednarodnih organizacij kot neodvisnih podjetij ali civilne drube.

    Namen diplomskega dela je skozi preuevanje domae in tuje strokovne literature ter raziskav

    dobiti potrditev za trditev, da prisotnost korupcije negativno vpliva na zaupanje dravljanov v

    drug drugega in v institucije drave ter posledino na stabilnost demokracije. Primarni cilj

    diplomskega dela je torej opredeliti vpliv korupcije na stabilnost demokracije.

    V diplomskem delu bom preverjal naslednja vpraanja:

    1. Problem korupcije v Sloveniji: mala ali velika?

    2. Kako korupcija vpliva na uinkovitost in legitimnost odloanja v dravi?

    3. Ali korupcija zniuje percepcijo pravinosti javnih institucij?

    4. Ali korupcija z zmanjevanjem zaupanja destabilizira demokracijo?

    Diplomsko delo se v prvem delu opira na teoretina spoznanja s podroij korupcije, zaupanja

    in socialnega kapitala. Predstavil bom razline definicije korupcije, vzroke in pogoje za

    nastanek korupcije ter njene pojavne oblike, ki se med avtorji in razlinimi organizacijami

    razlikujejo. V nadaljevanju opredelim vrste korupcije; in sicer z dveh vidikov tako z vidika

    podroja, kjer se pojavlja kot z vidika nevarnosti za drubo. Neposredno s korupcijo je

    nedvomno povezano zaupanje, kjer loim napovedno, altruistino in optimistino zaupanje.

  • 8

    Razprava o razlinih izvorih zaupanja nas bo pripeljala do vrste dejavnikov, ki jih bomo v

    nadaljevanju opredelili in preverili njihov vpliv na stabilnost demokraciji v sodobni drubi.

    V osrednjem delu bom preverjal vpliv korupcije na stabilnost demokracije z dveh vidikov, in

    sicer neposredno ter posredno preko zaupanja v drubi oz. socialnega kapitala. Pri tem

    izpostavim vloga medijev pri odkrivanju korupcije ter poudarim pomen protikorupcijskih

    strategij in ukrepov v boju proti korupciji. V zadnjem delu primerjam prisotnost korupcije in

    njen vpliv na stabilnost demokracije v skandinavskih dravah, dravah jugovzhodne Evrope

    ter v Sloveniji.

    V diplomskem delu gre torej za preuevanje in primerjavo izsledkov z omenjenih podrojih v

    tuji in domai strokovni literaturi. Spoznanja so dopolnjena z rezultati tudij in raziskav, ki so

    se mi zdele zanimive za ilustracijo obravnavane problematike. V delo sem vkljuil tudi svoje

    znanje iz prakse in znanje, pridobljeno v asu tudija.

  • 9

    2. KONCEPTUALNI DEL

    2.1 KORUPCIJA

    Korupcija obstaja v drubi e od davnih asov in je pojav, ki ga je druba vedno zanikala,

    eprav jo najdemo vsepovsod po svetu. Kot na dlani je, da zloraba javne moi obstaja, odkar

    obstaja mo drube. Korupcija ima veinoma negativne uinke, kot so ustvarjanje odvisnosti

    dravljanov (alkohol, droge itd.), brezposelnost, kodovanje ugledu drave in njenim

    dravljanom ter podobno. Po drugi strani se je potrebno zavedati, da korupcija vsekakor ne

    obstaja zgolj v dravah na prehodu oz. v razvijajoih se dravah, ampak jo sreamo v vseh

    delih sveta in kot taka predstavlja mednarodni problem. Korupcija je precej razirjena in

    ogroa razvoj drave, saj vpliva na njeno gospodarstvo, socialno pravinost, lovekove

    pravice, spodjeda pravni red drave in njene demokratine institucije. Za popolno predstavitev

    pojma korupcije si bomo v tem poglavju pogledali njene definicije in oblike, nato pa e

    pogoje za korupcijo in njene posledice.

    2.1.1 Pojem korupcije

    Najprej bomo razistili s pojmom korupcija. Korupcija ne pomeni le podkupovanja, ampak je

    pojem dosti iri. Poglejmo, kaj Verbinc v Slovarju tujk (1997, str. 383) navaja pod pojmom

    korupcija:

    Korupcija -e (lat. Corruptio) (1) kvarjenje, najve nravi (tudi tekstov ipd.); ponarejanje

    listin ter (2) nravna pokvarjenost; nepotenost, (pod)kupljivost; podkupovanje, npr.

    politikov.

    Korupcionist -e (lat. Corruptionist) (3) kdor iri korupcijo (npr. sprejema ali daje

    podkupnino), zlasti v javnem ivljenju.

    Korupten -tna -o (lat. Corruptus) (4) pokvarjen, (nravno) izprijen; podkupljiv.

    Koruptnost -i (5) pokvarjenost, izprijenost; (pod)kupljivost.

    Torej, korupcija ne pomeni le podkupljivosti, temve tudi pokvarjenost, nravno izprijenost.

    Vsakdo, ki skua sebi koristiti na nain, ki je nemoralen, neetien, je koruptiven. Sama

    korupcija, ki zajema podkupovanje je velik problem, a ni edini. Velikokrat pozabljamo, da je

    korupcija tudi delovanje prek zvez (prijateljske ali druinske zveze). Ni nujno, da pri korupciji

  • 10

    vedno pride do dajanja mitov (mito=podkupnina), korupcija ima lahko tudi druge motive. Na

    primer, nekdo bo pomagal nekomu glede kakne zadeve, ker je tudi sam vpleten v to in hoe

    vse prikriti (to je motiv prepreitve izgube ugleda, ki je zelo pogost v politiki, pravosodju in v

    drugih javnih funkcijah, kjer ljudi zelo skrbi, da si ne umaejo lastnega imena, v kolikor se

    izve za kakno rno liso v njihovem ivljenju (npr. razne nepravilnosti ali zloraba poloaja

    itd.) Zato postanejo e dodatno koruptivni zaradi korupcije in nemoralnih ali kaznivih dejanj,

    ki so jo izvajali prej (www.dossierkorupcija.com, 2005).

    Zaradi mone razirjenosti pojava korupcije in kompleksnosti njene problematike je korupcijo

    zelo teko definirati. Korupcija je kot prizma z veliko ploskvami, zato moramo nanjo gledati

    iz razlinih perspektiv. Razlini avtorji navajajo razline definicije, odvisno od upotevanja

    njene drubene oziroma politine sestavine ali njene ekonomske oziroma organizacijske

    sestavine. Prav tako korupcijo razlino tolmaijo v posameznih dravah, kar se odraa na

    problematiki skupne politike v boju proti korupciji. Vsem dravam je enotno razlikovanje

    med aktivno (dajanje podkupnine) in pasivno (sprejemanje podkupnine) korupcijo ter dejstvo,

    da so v njihovih kazenskih zakonodajah najhuje oblike korupcije opredeljene kot kaznivo

    dejanje, vendar pa do razlik prihaja predvsem zaradi druganih razvrstitvenih meril (Stroligo

    1996: 240):

    Ponekod je pojem korupcije vezan samo na sprejemanje in dajanje podkupnin

    (podkupovalna korupcija), drugje pa so pod tem izrazom zajete tudi vse druge oblike

    zlorab.

    V nekaterih dravah je korupcija kazniva, e podkupljena oseba opravlja svoje naloge v

    pravnih subjektih v matini dravi, drugje pa tudi, e podkupljena oseba opravlja svoje

    naloge v pravnih subjektih v tujini.

    Razlike pri obravnavanju se pojavljajo, e je oseba zaposlena v dravnem organu, javnem

    sektorju, zasebnem sektorju, politini stranki ali v parlamentu.

    V nekaterih dravah mora podkupljena oseba imeti poseben status (npr. odgovorna oseba

    v javnem sektorju), drugje za priznanje kaznivega dejanja ta status ni potreben.

    Na obravnavo v posamezni dravi lahko vpliva, ali se od podkupljene osebe priakuje, da

    doloeno dejanje opravi ali opusti.

    Pomembno je tudi, ali podkupljena oseba zahteva podkupnino, podkupnino sprejme ali

    sprejme samo obljubo podkupnine.

  • 11

    Lahko vidimo, da posamezne drave razlino obravnavajo korupcijo in v skladu s tem

    razlino inkriminirajo posamezna dejanja, kar se pokae v raznolikosti kazenskih zakonodaj

    na podroju korupcije. Poleg kazenskopravne definicije, ki je pomembna pri sodnem

    obravnavanju, si poglejmo e opredelitev korupcije na mednarodni ravni. V mednarodnem

    poslovanju in skupnem boju proti korupciji je bilo nujno uskladiti definicije korupcije.

    Sledee definicije korupcije, ki so bile oblikovane v nekaterih mednarodnih organizacijah

    nam lahko predstavijo kompleksnost posamezne definicije in povedo nekaj o uspenosti

    usklajevanja le-teh. Definirane so glede na to, s katero obliko korupcije se najbolj ukvarjajo.

    Najbolj celovita je definicija Sveta Evrope, saj zajema tako javni kot zasebni sektor, medtem

    ko druge obravnavajo samo javne uslubence:

    Svet Evrope: Korupcija je podkupovanje ali takno obnaanje v razmerjih do oseb,

    katerim so zaupana pooblastila, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju, ki predstavlja

    kritev njihovih obveznosti, izhajajoih iz statusa javnega uslubenca, osebe, zaposlene v

    zasebnem sektorju, neodvisnega zastopnika ali podobno, in ima za cilj obdrati

    kakrnekoli nezakonite prednosti zase ali za tretje osebe (Corruption and Economic

    Development 1998).

    OECD: Dajanje ali obljubljanje nagrad, daril ali drugih koristi javnim uslubencem in s

    tem vplivanje na njihove odloitve.

    Transparency International: Zloraba uradnega poloaja, s katerim javni uslubenci

    nepravino in nezakonito pridobivajo koristi (TI 2002).

    Svetovna banka: Ponujanje, dajanje, sprejemanje ali zahtevanje vsakrne koristi, ki bi

    vplivala na odloitve javnega uslubenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naroil

    (Helping Countries Combat Corruption 1997).

    Vsem definicijam je enotno to, da korupcijo oznaujejo kot zlorabo poloaja oziroma

    sprejemanje daril z namenom doseganja osebnih koristi. V pravnem redu Republike Slovenije

    (RS) ne obstaja celovita in popolna definicija korupcije. V kazenski zakonodaji so doloena

    posamezna korupcijska kazniva dejanja, obligacijski zakonik pa prinaa nepopolno

    civilnopravno definicijo korupcije le v povezavi z zastaralnimi roki. Gre torej za potrebo po

    sploni sprejemljivosti definicije, ki mora biti dovolj natanna, da bo omogoala uinkovito

    ukrepanje, obenem pa dovolj iroka, splona in odprta, da bo kot koruptivna doloala tudi

    tista ravnanja, ki bodo v nasprotju z etinimi in moralnimi dolnostmi posameznikov in

    organizacij, ki nosijo negativen prizvok in jih je mogoe opredeliti kot pokvarjena, neetina,

  • 12

    pohlepna, storjena z zlorabo zakona in podobno. Bivi Urad Vlade RS za prepreevanje

    korupcije je opredelil korupcijo kot vsako kritev dolnostnega ravnanja uradnih oseb

    oziroma oseb, ki so lani vodstvenih ali nadzornih organov v javnem ali zasebnem sektorju,

    kot tudi oseb, ki so pobudniki ali koristniki taknega ravnanja, zaradi neposredno ali posredno

    obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali priakovane koristi zase ali za

    drugega, kar je najbolja definicija korupcije v nai dravi.

    2.1.2 Vzroki in pogoji za nastanek korupcije

    Teko je najti pravi odgovor na vpraanje, kaj povzroa korupcijo. Nekateri pravijo, da je

    glavni vzrok revina. Vendar vsi vemo, da se korupcija dogaja tudi v razvitih, bogatih

    dravah, kar pomeni, da je revina lahko le dejavnik, ki e dodatno pospei razmah korupcije

    v neki dravi in ne vzrok za nastanek le-te. Prej lahko reemo, da je revina v nerazvitih

    dravah tudi posledica korupcije. Dejstvo je, da korupcija ne predstavlja enakega problema v

    vseh dravah, zato je teko doloiti pogoje, v katerih se bo razrasla. e v dravi pride do

    visoke stopnje korupcije, je to zanesljiv znak, da ima sistem v tej dravi precej napak, vendar

    to ne pomeni nujno, da je v tej dravi prilo do popolnega politinega in drubenega razkroja

    (Accetto 2000: 321).

    Korupcija lahko izvira e iz samega sistema drave, to velja e posebej, ko je ekonomski in

    politini poloaj drave slab, kajti v taken primeru tudi mehanizmi nadzora in odloanja

    ponavadi odpovejo. Obstaja torej kar precej vzrokov, ki povzroajo nastanek in razcvet

    korupcije, zato bomo v naslednjih odstavkih strnili nekaj misli o nastanku korupcije.

    Nestabilne drave, drave v razvoju in drave v tranziciji so za korupcijo gotovo bolj ranljive

    kot razvite drave, ki imajo ponavadi e trdno postavljene mehanizme nadzora in kaznovanja

    korupcijskih dejanj. V teh dravah obstaja tudi veje tveganje bolezni, nesre in visoka

    nezaposlenost, politino tekmovanje in lovekove svoboine so omejeni. Zato se v dravah v

    razvoju kot eden najpogostejih vzrokov za pojav podkupovanja navajajo nizke plae javnih

    in dravnih uslubencev. Njihov slab gmotni poloaj jih sili k temu, da so za golo preivetje

    primorani sprejemati podkupnino.

    Korupcija je odvisna od sistema drave, kar je vidno pri slabem ekonomskem in politinem

    poloaju drave, kjer ustrezne kontrole in odgovornosti ni. Treba je povedati, da korupcija ni

    odvisna samo od enega dejavnika, ampak ponavadi nastopa kot kombinacija ve pogojev, kot

  • 13

    so politini, gospodarski, socialni, kulturni, zgodovinski, pravni in drugi vzroki (Pear 1996).

    Nekatere od teh bom predstavil v tem podpoglavju. Naj omenimo e teavo pri doloitvi

    pogojev, v katerih se korupcija razvija, saj korupcija ne predstavlja enakega problema v vseh

    dravah.

    Na razvoj korupcije vpliva politino in gospodarsko okolje. V primeru prevelike regulative

    gospodarstva in dodeljevanja prevelikih pooblastil dravnim uslubencem s strani vlad drav

    je monost za korupcijo veja, saj bodo posamezniki pripravljeni ponuditi podkupnino, da se

    izognejo omejitvam. V primeru trgovinskih omejitev so raziskave pokazale, da je bolj odprto

    gospodarstvo povezano z manjo korupcijo. Uvozne kvote namre povzroijo vije domae

    cene, kar stimulira uvoznika, da si pridobi dragoceno uvozno licenco. Da jo bo pridobil, bo

    moral najbr podkupiti uradnika, ki kontrolira njeno izdajanje. Nadalje bo ve subvencij,

    dostopnih razlinim podjetjem s strani drave, povzroalo vejo korupcijo v dravi, kajti

    zainteresirani za dodatne vire bodo do teh prili tudi na nelegalen nain. Podjetja bodo zaela

    tekmovati v vplivanju na politine odloitve vlade, da bi si zagotovila doloene subvencije.

    as in sredstva se torej preusmerijo stran od produkcije uporabnih dobrin in sredstev na raun

    lobiranja. Kontroliranje cen na doloeni ravni, s imer drave prepreujejo nastajanje

    monopolov, lahko prav tako povzroi koruptivna dejanja, saj je ponudba nija od

    povpraevanja. Korupcija je stimulirana tudi z oblikovanjem razlinih menjalnikih teajev

    (poseben teaj za uvoznike, izvoznike, turiste). Korupcija je odvisna tudi od privatizacije, ki

    jo sicer na dolgi rok zmanjuje, saj zmanja mo javne uprave in povea konkurenco, na

    kratki rok pa je uinek negativen, saj prinaa prilonosti in izzive (Hren 2002: 3).

    Zelo pomembno je, da so v dravi vsa pravila, predpisi, zakoni in postopki transparentni; torej

    naj bodo im bolj jasno zapisani, ne smejo biti dvoumni in zmedeni. Razumljivi morajo biti

    za vse in ne smejo dopuati monosti izkorianja razlinih razlag. Pri predpisih in

    pooblastilih je pomembno, da se ne pojavlja korupcija v obliki moi in oblasti uradnikov, ki

    vplivajo na sprejemanje in odobritev doloenih dovoljenj. Zaradi nerazumljivosti zakonov jih

    je mogoe npr. pri dohodninski napovedi obrniti sebi v prid. Zato je pri davnem sistemu

    pomembno, da temelji na jasnih temeljih in predpisih ter pri izvajanju predpostavlja doloene

    oblike neposrednih stikov med davkoplaevalci in davnimi inpektorji. Nizka raven pla

    dravnih in javnih uslubencev v primerjavi z zaposlenimi v zasebnem sektorju poveuje

    koruptivnost v dravi, saj poskuajo dodatno zasluiti s sprejemanjem podkupnin. Pomembna

    je tudi povezanost napredovanja uradnikov z uinkovitostjo opravljenega dela. Na kakovost

  • 14

    delovanja uprave in na razirjenost korupcije v sistemu torej vplivajo: motivacija

    zaposlovanja, raven pla v javnem sektorju ter merila o zaposlovanju in napredovanju (Hren

    2002: 3).

    Zelo pomemben vzrok za korupcijo je pomanjkanje poklicne etike in zakonov, ki urejajo

    podroje korupcije kot kaznivega dejanja. Pomanjkanje poklicne etike lahko postane

    kolektivni fenomen in se zane iriti tudi med do tedaj potenimi uslubenci. V nekaterih

    dravah takna naela in zakoni sploh ne obstajajo, zato je tam verjetnost, da se korupcija

    odkrije, zelo majhna. Pomembna faktorja korupcije sta tudi koncept odgovornosti in ustrezna

    kontrola pri poslovanju. Vsekakor pa ima negativen uinek na korupcijo odsotnost sankcij. e

    so le-te neuinkovite ali odsotne, bodo posamezniki s svojimi nelegalnimi poetji nadaljevali,

    obstaja pa monost, da jih bodo ostali posnemali.

    V dravah v tranziciji so komunistini sistemi uporabljali korupcijo kot sredstvo za

    utrjevanje oblasti, gradili so sisteme kleptokracije, ki so za lastno preivetje temeljili na

    korupciji. To je zapustilo dediino vzorcev obnaanja, ki nikakor ne sluijo vzpostavitvi

    dobro delujoih demokracij ali kultur, ki korupcijo obsojajo. Najbolj pogosti so naslednji

    vzorci obnaanja (Tratnik Volasko 1999: 30-37):

    tradicija obsene korupcije na visokih poloajih in majhne korupcije na nizkih poloajih,

    nezaupanje v dravo,

    obutek prekomerne svobode in neupotevanje drubenih norm pri ljudeh glede

    izigravanja drave (obutek premagovanja sistema),

    iroko razvit sistem klientelizma in oblik izmenjav, ki poteka mimo formalnih politinih

    ter birokratskih norm,

    korupcija v zasebnem sektorju kot nadomestek za poteno konkurenco.

    2.1.3 Oblike korupcije

    Korupcija je veplasten pojav, ki ga lahko razlenjujemo v ve smereh. e se elimo uspeno

    zoperstaviti korupciji, moramo vsekakor najprej spoznati njene pojavne oblike. Pojavlja se v

    ve pojavnih oblikah, veinoma pa med korupcijo uvramo naslednja dejanja (Klitgaard,

    1998: 3): (i) podkupovanje, (ii) izsiljevanje, (iii) nepotizem, (iv) goljufijo, (v) poneverbo, (vi)

    pospeevanje posla, (vii) protekcijo in (viii) nezakonito posredovanje. Torej omejevanje

  • 15

    korupcije le na podroje podkupovanja, kar je najbolj pogosto, ni dovolj, saj je to le ena od

    njenih oblik. Predstavil bom e nekatere vidike delitev korupcijske dejavnosti s strani

    razlinih avtorjev, kar bo pomagalo orisati problem njene kompleksnosti.

    Tratnik Volasko (1999: 16-20) navaja sledee oblike korupcije:

    izsiljevanje: z namenom pridobitve premoenjske koristi uporabi uradna oseba pri

    opravljanju svojega dela gronjo, silo ali kakno drugo nedovoljeno sredstvo,

    goljufija: z namenom pridobitve premoenjske koristi oseba spravi nekoga z lanivim

    prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliin v zmoto ali ga pusti v zmoti na kodo

    njegovega premoenja,

    zloraba poloaja uradne osebe: za zlorabo se teje: zloraba uradnega poloaja ali uradnih

    pravic, nevestno delo v slubi, poneverba v slubi, neupraviena uporaba v slubi,

    ponareditev ali unienje uradne listine, knjige ali spisa, izdaja uradne tajnosti, nezakonito

    posredovanje, kritev lovekega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih

    pravic, izsiljevanje izjave (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, 2001,

    len 261.-271.),

    podkupovanje: poznamo ve vrst podkupovanja glede na sede, status in sektor

    podkupovanih oseb,

    ponarejanje: med ponarejanje uvramo ponarejanje denarja, ponarejanje in uporabo

    ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, izdelava, pridobitev in odtujitev

    pripomokov za ponarejanje (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja,

    2001, len 249.251.),

    pranje denarja iz korupcijskih kaznivih dejanj,

    tihotapljenje: prenaanje blaga ali velikih premoenjskih vrednosti ez carinsko rto

    izogibajo se ukrepom carinskega nadzorstva,

    utaja davkov, pekuliranje z vrednostnimi papirji ali obveznicami.

    Korupcija je prisotna povsod: v javnem, zasebnem sektorju, v gospodarstvu in

    negospodarstvu ter v politiki. Glede na to, da bomo v naslednjem poglavju podrobneje

    predstavili vrste korupcije iz vidika podroja, kjer se pojavlja, bomo tu za primerjavo navedli

    kategorizacijo korupcije glede na delovno okolje, v katerem nastaja (Dobovek 2000: 1070):

    znotraj javnega sektorja (razne oblike dajanja uslug),

  • 16

    med javnim in zasebnim sektorjem (vplivanje zasebnika na nelegalno ali predasno

    pridobivanje pravic),

    v zasebnem sektorju (zlorabe gospodarskih pogodb, kritev poslovnih navad),

    med javnim sektorjem in politiko (vraanje uslug politikov na osebni ravni),

    med zasebnim sektorjem in politiko (podkupovanje strank),

    znotraj politike (prikrivanje napak, nepotizem).

    Obstaja tudi delitev korupcije kot jo navaja mednarodna organizacija OECD v publikaciji

    OECD Observer (2000), in sicer: (a) administrativna korupcija, kjer podkupnine sprejemajo

    javni uslubenci; povezana je z izdajanjem razlinih dovoljenj, licenc ali davnih olajav in

    (b) zakonodajna korupcija, ki je povezana z delovanjem politinih strank, ko politiki krijo

    odloitve volivcev, tako da prodajo njihove glasove.

    Za konec navajam e en vidik delitve in sicer na domao in mednarodno korupcijo. Slednjo

    razlenjujemo e v dve kategoriji, in sicer na (i) transnacionalno korupcijo, ki vkljuuje

    dogovore med uslubenci dveh ali ve drav in/ali transnacionalnih podjetij in /ali

    organiziranih kriminalnih skupin ter (ii) internacionalno korupcijo, ki vkljuuje dogovore

    uslubencev ene drave in ve transnacionalnih podjetij in /ali organiziranih kriminalnih

    skupin.

    2.1.4 Pomen korupcije iz vidika nevarnosti za drubo

    V nadaljevanju opredelim pomen korupcije z vidika nevarnosti za drubo. Pri slednjem

    izpostavim malenkostno, preprosto in sistemsko korupcijo, ki je tudi najbolj kompleksna in

    nevarna za socialni kapital posamezne drave. Koruptivna dejanja se po vrsti in teavnostni

    stopnji zelo razlikujejo in se razvrajo v razponu od malenkostne oziroma prilonostne

    korupcije do mree organiziranega kriminala. Ta mrea predstavlja obseen postopek, ki se ne

    da primerno reevati niti s kazenskimi pregoni niti z znanstvenimi raziskavami, ker je v

    ozadju dejanj, ki so zelo kompleksna in imajo skrite razloge veliko tevilo oseb (Hren 2002:

    8-11). V naslednjem grafinem prikazu ponazarjamo razline oblike korupcije iz vidika

    nevarnosti za drubo.

  • 17

    Slika 2.1.4.1: Razline oblike korupcije iz vidika nevarnosti za drubo

    Vir: Ekonomski vidik korupcije in odkrivanje koruptivnih dejanj 2002. MNZ, Ljubljana.

    Pri mali oz. malenkostni korupciji gre v glavnem za posamine primere ali manj pogoste

    primere malenkostnega pomena. Koruptivno dejanje je odvisno od prilonosti, kar pomeni, da

    izhaja iz posaminega poloaja in veinoma ni podvreno ponavljanju. Praviloma se aktivni

    in pasivni udeleenec ne poznata. V dejanje sta vkljueni najpogosteje dve osebi, redkeje

    veje tevilo oseb. V primerih prilonostne korupcije in v primerih posaminih koruptivnih

    dejanj ni mogoe iskati tipinega udeleenca. Udeleenec je lahko kdorkoli. Iz tujih analiz

    izhaja, da je potrebno te udeleence loiti (razmejiti) od udeleencev preproste sistemske

    korupcije in kompleksne sistemske korupcije (Hren 2002: 9).

    Sistemska korupcija je v primerjavi z malenkostno bolj razirjena in zakoreninjena v

    gospodarstvu drave, presega nivo posameznika ter vkljuuje veje tevilo udeleencev. Za to

    obliko sta znailni korupcija funkcionarjev pri oblikovanju zakonov in korupcija poslancev

    pri njihovem sprejemanju. Prisoten je pojav ujetja drave (state capture), kjer poskuajo

    podjetja oblikovati zakone, politike in dravno regulativo v svojo lastno korist na raun

    ponujenih nezakonitih zasebnih koristi dravnim uradnikom in funkcionarjem. Odkrivanje

    sistemske korupcije je bolj zahtevno in povzroa kar nekaj teav, saj je problematika

    koruptivnih dejanj bolj kompleksna, in sicer (Predlog protikorupcijskega zakona, 2003):

    kriminalna dejavnost je prikrita, dokazov je malo, poslovne listine dajejo videz povsem

    normalnega poslovanja,

    dogovor poteka najpogosteje med dvema osebama (oz. med manjim tevilom oseb),

    katerih interes je, da ostane vedenje o dogovorjenih dejanjih le med udeleenci,

    storilci koruptivnih dejanj (zlasti pobudniki) so visoko izobraeni, iznajdljivi, dobro

    poznajo strokovno podroje in slabosti podroja v katerem delujejo,

    vidno polje temno podroje

    1

    malenkostna oz. prilonostna korupcija

    2

    preprosta sistemska korupcija

    3

    sistemska korupcija in gospodarski kriminal

    4

    sistemska korupcija in negospodarski kriminal

  • 18

    v primeru teav vkljuijo pomo najboljih pravnih strokovnjakov in odvetnikov, ki

    imajo prednost pred toilci in dravnimi odvetniki, saj imajo dovolj asa in finannih

    sredstev za obravnavo primera,

    v poslu podrejeni udeleenec nima interesa za prijavo koruptivnega dejanja, ker je bil v

    preteklem obdobju e vkljuen v koruptivna dejanja in/ali ker zaradi svoje dejavnosti ne

    more zaobiti nadrejenega udeleenca, zaradi esar bo moral z njim sodelovati tudi v

    prihodnje,

    okodovanje gre na raun tretjega (ki seveda ni in tudi ne more biti vkljuen v posel in

    tudi najpogosteje ne ve za to dejanje ali pa nima dokazov).

    Glede na kompleksnost in razirjenost v drubi loimo preprosto in kompleksno sistemsko

    korupcijo. Doloene oblike korupcije so povezane z razlinimi oblikami organiziranega

    kriminala in so mono zakoreninjene pri doloenih posameznikih, podjetjih in organizacijah,

    torej v drubi sami.

    2.1.5 Posledice korupcije

    Da bi podrobneje spoznali razsenosti korupcije, je pomembno predstaviti njene posledice, ki

    se lahko kaejo na razlinih podrojih v gospodarstvu drave. Mo posledic je odvisna od

    posamezne vrste korupcije, saj niso vse enako kodljive za dravo. Lahko pa reemo, da

    katerakoli vrsta korupcije povzroa trganje oziroma naenjanje odnosov v gospodarstvu,

    zavira politini razvoj drave ter poglavitno vpliva na sklop pravil, norm in vrednot, ki

    predstavljajo temelj neke drube.

    Prvo podroje, kjer ima korupcija najbr najveji vpliv, je gospodarska rast in razvoj drave.

    Ob prisotnosti korupcije so investicije manje, saj se podjetniki zavedajo, da bodo za uspeno

    izvedbo posla morali podkupiti uradnike ali jim celo zagotoviti udelebo pri dobiku. Zaradi

    teh poveanih strokov investicije podjetniki niso zainteresirani za investiranje. Korupcija se

    lahko odraa v izkrivljeni sestavi proraunskih izdatkov, kajti dravni uslubenci bodo

    dodeljevali proraunska sredstva na podlagi monosti za pridobivanje podkupnin in ne na

    osnovi racionalne skrbi za dravno blaginjo. Veji projekti, kot so veliki gradbeni projekti ali

    krepitev obrambnega sistema, imajo ponavadi prednost, tako da zmanjka denarja za olstvo,

    zdravstvo in ostala podroja socialne skrbi. Koruptivnost poveuje razline socialne podpore,

    kar vodi k slabanju plailne sposobnosti in poveuje mednarodno zadolitev drave. Poleg

  • 19

    tega vlade velikokrat denar iz programov pomoi ravno zaradi koruptivnosti vlagajo v

    neproduktivne projekte, kar otei njihovo prihodnje financiranje. Izogibanje plaila davkov na

    podlagi prihodkov iz korupcije povzroa izgubo precejnjega dela dravnih prihodkov, kar

    negativno vpliva na gospodarsko rast. Pogoste posledice so tudi nepravilna razporeditev

    gospodarskih resursov (npr. odloitev za kapitalsko intenzivno proizvodnjo namesto delovno

    intenzivne, kar poveuje brezposelnost in poveuje stroke narodnega gospodarstva),

    naraanje nepravilne razdelitve v drubi (zamenjave Smithove nevidne roke z nevidno

    korupcijsko roko) ter povezovanje gospodarske in politine moi (Mauro 1998: 12).

    Za drubo so zelo nevarna koruptivna dejanja, v katera so vkljueni predstavniki iz zasebnega

    in javnega sektorja ter politike. Nevarnosti se lahko odrazijo v obutnih vplivih na pripravo,

    sprejemanje in spreminjanje predpisov iz razlinih podroij o prepreevanju in sankcioniranju

    korupcije, v nezakonitem, prikritem delovanju izven nael svobodne konkurence ter v

    dinaminem uenju vkljuenih in bodoih subjektov. V podjetjih prikrivajo organizacijske in

    trenjske probleme s podkupovanjem, namesto da bi jih prepreevali in odstranjevali.

    Posledice vsega tega so slaba kvaliteta, vija cena, manja koliina, viji transakcijski stroki,

    zmanjanje davnih in drugih prihodkov javnega sektorja (Arvind 1998: 16).

    Na politini ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politine in dravne institucije ter

    nosilce oblasti.1 S tem spodbuja nezaupanje v pridobitve procesa tranzicije, med drugim tudi v

    novo-vzpostavljeno demokracijo kot eleno in edino mono politino ureditev te drube. Na

    socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprenega dravljana, ker preusmerja

    finanna sredstva v epe privilegiranih posameznikov in skupin. Kar zadeva socialne

    posledice korupcije, dodajamo, da korupcija zanika naelo socialne pravinosti, ki je sestavni

    del Ustave Republike Slovenije. Na psiholoki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v

    soljudi2 ter splono nezaupanje v politine in drubene institucije. Neposredni posledici

    nezaupanja v soljudi sta rast transakcijskih strokov in blokada transakcij med posamezniki,

    in to ne le na ekonomski, pa pa tudi na politini in socialni ravni (Hren 2002: 4-5).

    1 Podatki Slovenskega javnega mnenja kaejo, da je zaupanje v politine in dravne institucije ter nosilce oblasti

    na Slovenskem izjemno nizko in da se to stanje ne izboljuje. 2 Podatki raziskave World Values Survey kaejo, da je stopnja nezaupanja v soljudi, ki jo izkazujemo na

    Slovenskem, vija zgolj od stopnje nezaupanja v soljudi v Braziliji, Turiji in Romuniji.

  • 20

    Korupcijska dejanja lahko povzroajo tudi ekoloko kodo, saj se podjetja s podkupovanjem

    ustreznih organov izmikajo okoljevarstvenim zakonom ter tako nemoteno onesnaujejo

    okolje. Sekanje tropskih gozdov, nespotovanje kriterijev glede emisij kodljivih plinov,

    uporaba neustreznih materialov v proizvodnji ter podobna ravnanja imajo zelo kodljive

    posledice na okolje ter vplivajo na globalne spremembe v klimi, kar je zelo perea posledica

    korupcije (Fiorentini in Zamagno 1999: 6364).

    Posledice korupcije se kaejo tudi v dinaminem izobraevalnem uinku na udeleence

    korupcije. Spremembe individualnih odloitvenih struktur (na osnovi pooblastil) vodijo k

    nepravilnim dravnim odloitvam (dravne odloitve so usmerjene k osebnemu okorianju

    in zavarovanju interesov), podroja, ki so korupcijsko obutljiva, se neupravieno poveujejo

    (veliki narti namesto majhnih oz. nakupi in prodaje oroja brez trnih cen), prisotno je

    namerno poasno in komplicirano izvajanje javnih storitev ter vzpostavljanje monih osebnih

    povezav za izsiljevanje podkupnine. Zaradi teh uinkov pa se pojavijo tevilne negativne

    posledice v drubi (OECD Observer 2000: 27):

    zmanja se zaupanje v objektivno in nevtralno dravno ukrepanje,

    iskanje stranske poti zaradi oviranja upravnih postopkov,

    padanje pravne zavesti, davne morale, zakonitosti dravnega ukrepanja, naraanje

    politine nestabilnosti,

    posamezni posli se izvajajo po zgledih reprezentativnih predstavnikov v dravi, to pa

    pomeni: korupcija, delo na rno, davne utaje,

    izgradnja sistemske korupcije na vseh ravneh in podrojih,

    oviranje svobode in stabilnosti demokratine drubene ureditve,

    v koruptivne posle nevkljueni subjekti se poutijo diskriminirani, ovirani in nemoni ter

    postajajo vedno bolj apatini.

    Skoraj enotno stalie je, da korupcija povzroa samo negativne uinke (seveda je odvisno, s

    katere strani prouujemo te posledice) v drubi. Kljub temu so se pojavili zagovorniki

    korupcije, ki trdijo, da ta poveuje produktivnost uradnikov, skrajuje njihove birokratske

    postopke ter poveuje stopnjo vlaganj. Vsekakor je v teh trditvah nekaj resnice, vendar lahko

    ugotovimo, da korupcija e zdale ni koristna, kar lahko sklepamo iz tevilnih negativnih

    posledic, predstavljenih v tem poglavju, ki odtehtajo pozitivne uinke.

  • 21

    2.2 ZAUPANJE IN SOCIALNI KAPITAL

    2.2.1 Socialni kapital

    Socialni kapital je posebna oblika drubenih relacij, ki posameznikom omogoa, da sodelujejo

    in doseejo svoje cilje. Ena posebnih znailnosti socialnega kapitala, kot so zaupanje, norme

    in omreja, je, da je socialni kapital ponavadi javna dobrina (Putnam 1994: 170). Socialni

    kapital se nanaa na norme in omreja, ki omogoajo ljudem, da se kolektivno obnaajo

    (Wooolcock 2000: 226). Norme se oblikujejo, da bi omejile negativne zunanje uinke, ali pa,

    da bi spodbujale pozitivne zunanje uinke (Coleman 1988: 105). Socialni kapital je sestavljen

    iz socialnih struktur, ki olajajo doloene akcije posameznikov (Coleman 1988: 98).

    Socialni kapital lahko obrazloimo kot povezave med ljudmi za pridobitev virov. Znailnost

    socialnega kapitala je, da je neotipljiv, oziroma da lastnike pravice niso isto jasno

    definirane. ...reuje probleme zaupanja, kooperacije in koordinacije v konkretnih socialnih

    okoljih (Adam 2001: 38). Uporaba socialnega kapitala pomeni, da neka oseba poseduje

    pravice do uporabe posameznih virov, druga oseba pa bi rada do teh virov prila. Znailno je,

    da viri niso ekskluzivna last osebe, saj jih lahko poseduje tudi druga oseba. Na primer tono

    doloeno informacijo ima lahko ve oseb, ki jo poseduje - alter. Zato prihaja do posoje teh

    virov drugi osebi - ego. To je torej oseba, ki pridobi. etudi te informacije niso last alterja, le-

    ta priakuje nekaj v zameno. Tukaj zanejo nastajati vezi in povezave med ljudmi - omreja

    (social networks). V zameno med osebami za informacije, usluge, pomo, sodelovanje in

    ostalimi elementi, s katerimi oznaujemo socialni kapital, se priakuje tudi obratno, da ego

    postane alter in posodi nazaj in sklene krog. Socialne vezi pa so lahko obveznosti ali

    premoenje (Woolcoock 2000: 226). V primeru, da alter ne verjame, da bi lahko prilo do

    sklenjenega kroga posoje, je malo verjetno, da bo do posoje sploh prilo. Ljudje smo

    individualna bitja in zato na podlagi priakovanja o vrnitvi usluge recipronosti - storimo

    nekaj za drugega (Rus 1999: 17).

    Poznamo dve vrsti recipronosti: specifino in generalno. Pri specifini gre za hkratno

    izmenjavo stvari, ki imajo priblino enako vrednost. Generalna recipronost pa je dolgoroen

    odnos izmenjav, ki je uravnoteen, saj ni asovno ali vrednostno pogojen. Vkljuuje

    obojestransko priakovanje, da bo po potrebi prilo do koristi v prihodnosti (Putnam 1994:

  • 22

    172). Ko govorimo o recipronosti v kontekstu socialnega kapitala, obravnavamo torej

    generalno recipronost.

    Obstajata dva glavna faktorja, s katerima merimo mo oziroma velikost socialnega kapitala.

    Prvi je tevilo povezav med ljudmi, drugi pa mo teh povezav. V tem primeru govorimo o

    vpletenosti virov v omreje. Socialni kapital pa pogojuje tudi pomembna eksogena

    spremenljivka - lokacija omreja in je pogoj, da obstaja socialni kapital (Lin 2001). Seveda pa

    ne smemo pozabiti enega glavnih razlogov, zakaj so te drubene vezi kapital, ali drugae

    reeno, zakaj je neotipljiv (teko dololjiv) vir predmet razprave. Socialni kapital je

    najmanj otipljiv med vsemi vrstami kapitala, saj obstaja v povezavah med osebami (Coleman

    1988: 100). Vir, ki ga mi posodimo, nas ponavadi ni ne stane, saj ga e imamo. Neka

    informacija, ki jo imamo, nas ni ne stane (v denarju), e jo posredujemo naprej. Glavni

    razlog odloitve o posredovanju je, da smo mi odgovorni, ker smo lastniki - smo ga samo

    posodili. Ego lahko ta socialni kapital zlorabi, mi pa bomo soodgovorni za njegovo dejanje,

    saj ga brez nas ne bi mogel storiti. Z dejanjem lahko koduje drubi, posameznim interesnim

    skupinam ali posameznikom, ki so del nae osebne drube ali del splone drube. Zato je eden

    temeljev socialnega kapitala zaupanje oziroma stopnja povezav - kohezija. Saj bomo le

    osebam, ki jim na nek nain zaupamo, s katerimi imamo doloene povezave, posodili vire.

    Druga stvar, ki jo od naih povezav priakujemo, pa je, da bomo tudi sami lahko izkoristili

    povezave in prili do socialnega kapitala. Povezave nastajajo zaradi medsebojnih koristi, ki

    jih posamezniki pridobivajo iz svojih socialnih omreij.

    2.2.2 Socialni kapital kot socialna omreja

    loveki kapital, ki je uveljavljen pojem, se nanaa na izobrazbo, znanje in kompetence

    posameznika ali kolektivitete, nekateri v tem primeru govorijo o intelektualnem kapitalu.

    Socialni kapital je relativno nov pojem, ki je povezan s lovekim kapitalom, oznauje pa

    vkljuenost posameznika ali kolektivnih akterjev v drubene vezi in omreja. Doloeni cilji in

    projekti zahtevajo sodelovanje in podporo okolja in e je posameznik ali skupina sposobna

    pridobiti si sodelovanje in podporo, govorimo o visoki stopnji socialnega kapitala (Warren

    2001: 3-4). Tako kot v loveki, moramo vlagati tudi v socialni kapital in oba sta - tako kot

    pravi, ekonomski kapital v drubi cenjena - saj je mogoe z njima priti do denarja in moi.

    Socialni kapital zlasti omogoa dostop do informacij, ki so vasih kljunega pomena za

    dosego ciljev. Vse vrste kapitalov se lahko uporabi in zlorabi za razline namene, zato

  • 23

    nekateri govorijo tudi o negativnem socialnem kapitalu ali nesocialnemu kapitalu, saj je

    mono stike in zveze uporabiti za egocentrine in kodljive namene. Vendar podobno velja

    tudi za znanje in ekonomski kapital. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da je kooperativno

    obnaanje kljunega znaaja za kroenje in prenos znanja ter za oblikovanje pronih

    organizacijskih oblik. Posebno velja to za t.i. drubo temeljeo na znanju. Teza je, da se

    takna druba brez (premostitvenega, bridging) socialnega kapitala sploh ne more

    vzpostaviti oz. zaiveti (Adam 2005: 2).

    Kljub temu, da gre za pri socialnem kapitalu za fenomen, ki ga je druboslovje zaelo

    podrobno prouevati ele v zadnjem obdobju, so tevilni avtorji pokazali na pomembno vlogo

    tega dejavnika razvojne uspenosti. Med njegovimi tevilnimi dimenzijami je v kontekstu

    drubenega razvoja je najpomembneji organizacijsko - sinergetini vidik. Drugae

    povedano: zaupanje in kooperativnost kot sestavini socialnega kapitala sta temelj za

    vzpostavljanje pronih organizacijskih oblik koordinacije (projektna organizacija) in

    intermediarnih struktur. Pri tem gre tako za njegov vpliv na dinamiko ekonomske rasti, kot

    tudi za vpliv na bolj kompleksno pojmovano razvojno uinkovitost v primerjalni perspektivi

    (Adam 2005: 4).

    Za razliko od nekaterih drugih razvojnih podroij je pri socialnem kapitalu teko natanno

    doloiti trende. Za to obstajata dva vzroka. Prvi izhaja iz narave socialnega kapitala. Gre za

    pojavno raznolik in kontekstualno specifien fenomen, ki se lahko v doloenem okolju

    pojavlja v obliki, ki pozitivno prispeva h pospeevanju povezovanja in vzpostavljanju

    komunikacijskih kanalov in s tem spodbuja razvojne perspektive, v drugem okolju pa lahko

    isti dejavnik pripelje do zaviranja razvojne dinamike. Drugi pa je ta, da gre za neopredmeten

    (intangible) fenomen, s katerim se druboslovje intenzivno ukvarja relativno kratko

    obdobje. Zaradi tega ne razpolagamo z zelo bogatimi in podrobnimi asovnimi vrstami, na

    temelju katerih bi lahko ovrednotili dolgorone spremembe v koliini socialnega kapitala.

    Kljub temu pa si lahko z uporabo razlinih posrednih kazalcev ustvarimo doloeno podobo.

    Po drugi strani socialno omreje vkljuuje relativno stabilne vezi, ki jih posameznik vzdruje

    s svojim socialnim okoljem. Te vezi so lahko realizirane v smislu, da posamezniku v trenutku

    merjenja omogoajo dostop do razlinih resursov (na primer, pomoi v gospodinjstvu,

    informacij, in denarja), ga povezujejo v organizacijske kontekste (v delovno okolje in

    prostovoljne organizacije), ali zadovoljujejo njegove potrebe po intimnosti in sociabilnosti.

  • 24

    Lahko so latentne, kar pomeni, da se bo posameznik obrnil nanje ele takrat, ko se bo znael

    pred problemom ali v stiski. Mnoica realiziranih in latentnih vezi v posameznikovem okolju

    tvori njegovo ego-centrino omreje. Analiza socialnih omreij tudi vnaa novo dimenzijo v

    razpravo o socialnem kapitalu. tudije socialnega kapitala ponavadi razpravljajo o posledicah,

    ki jih ima ve ali manj socialnega kapitala v neki drubi na ekonomsko in politino ivljenje.

    Ljudje nimajo le manj ali ve socialnega kapitala, temve so vpeti v razline reime socialnih

    omreij. Socialni kapital ima tako ne le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno razsenost v

    drubi. (Igli 2004)

    Nekateri menijo, da je predvsem v Tretjem svetu korupcija povezana s procesom

    modernizacije (Huntington 1970). Pri tem gre na eni straniza oslabitev tradicionalnih vrednot,

    ki so predstavljale dejavnik moralne regulacije drubenega vedenja, po drugi strani pa

    somoderizacijske spremembe v socialni in ekonomski strukturi obiajno generirane s strani

    drave oz. politike. Prav mona vloga drave pri alokaciji drubenih resursov in nadzorovanju

    procesov velja za precejen dejavnik tveganja, saj velike diskrecijske pravice, s katerimi

    razpolagajo dravni funkcionarji, pomenijo monost njihove zlorabe v zasebne namene, e

    posebej ob ibkosti institucij pravne drave. To velja tudi razmere v nekdanjih socialistinih

    dravah, kjer je ekonomska modernizacija v smislu oblikovanja trnega gospodarstva del

    politinega procesa, kar poveuje koruptivne prilonosti. Te drave so namre podedovale

    obseno dravo, ki ima na razpolago tevilne resurse za menjavo, kar pomeni, da jih

    oblastniki lahko uporabijo za nagrajevanje svoje klientele (Sajo 2002).

    2.2.3 Vrste in izvor zaupanja

    Zaupanje je priakovanje na strani A-ja, da bo B v situaciji X naredil Y. (Igli 2004: 155).

    To je osnovna definicija zaupanja, ki jo najdemo pri veini avtorjev. Na akterjevo zaupanje

    seveda v najveji meri vpliva socialno okolje in njegova ocena, v kolikni meri je to okolje

    zaupanja vredno. V tem primeru govorimo o napovednem zaupanju. Na drugi strani pa je

    pripravljenost zaupati tudi pomembno povezana s samim akterjem, predvsem z njegovimi

    vrednotami in pozitivno naravnanostjo do ivljenja na splono. Vrednote so osrednji dejavnik

    altruistinega zaupanja, zadovoljstvo z ivljenjem pa se obravnava kot element optimistinega

    zaupanja.

  • 25

    O napovednem zaupanju (Coleman v Igli 2004: 155) govorimo, kadar je zaupanje

    utemeljeno na priakovanju o bodoem ravnanju drugih. Ker nae vedenje o bodoem

    ravnanju drugih najvekrat ni popolno, jim moramo zaupati. Zaupanje je mehanizem za

    redukcijo negotovosti, ki nastaja kot posledica sistemske kompleksnosti, pomanjkljivih

    informacij in svobodne volje akterjev. Odloitev, da bomo zaupali, je rezultat bolj ali manj

    racionalnega premisleka, narejenega v konkretni situaciji.

    Raven medosebnega zaupanje v drubi je torej vrsti odgovor na ravnanje drugih, oziroma na

    to, ali so drugi vredni zaupanja ali ne. Pomanjkanje zaupanja do drugih se nato odraa tudi

    skozi lastno oportunistino vedenje. Posamezniki, ki ne zaupajo drugim, ker menijo, da ti niso

    vredni njihovega zaupanja, sami pogosto ravnajo tako, da zlorabijo zaupanje drugih. Med

    zaupanjem in zaupanja vrednim vedenjem obstaja visoka korelacija - tako na agregatni kot

    tudi na individualni ravni (Yamagishi in Yamagishi v Igli 2004:155).

    V veini drub je ravnanje v skladu z izkazanim zaupanjem zaiteno z institucionalnimi in

    socialnimi sankcijami. Uinkovite institucije in socialne sankcije zniujejo tveganje,

    povezano z izkazanim zaupanjem, zaradi cesar so ljudje bolj pripravljeni zaupati drug

    drugemu, ko gre za poslovne in privatne zadeve. Po drugi strani pa previsoko zanaanje na

    institucionalne in socialne sankcije zniuje medosebno zaupanje, saj odpravlja prostor

    negotovosti v socialnih interakcijah (Molm in Cook v Igli 2004: 155). Zaupanje torej zahteva

    optimalno mero zaite s strani institucionalnih in socialnih sankcij, namesto minimalne ali

    maksimalne.

    Na posameznikovo odloitev, ali bo zaupal ali ne, pa ne vpliva le ocena tveganja, doloena s

    stopnjo gotovosti glede ravnanja drugih, temve tudi ocena kode, ki bi jo utrpel v primeru, e

    bi bilo njegovo zaupanje zlorabljeno. Ocena kode je seveda relativna, doloena glede na

    posameznikovo obstojeo materialno in sicernjo situacijo. Drugi avtorji ugotavljajo, da je

    zaupanje privilegij tistih, ki niso eksistencialno ogroeni. Coleman (v Igli, 2004: 156) vse

    zgoraj natete dejavnike povee v enabo napovednega zaupanja: akter se odloi, da bo

    zaupal drugemu, v kolikor je razmerje med verjetnostjo, da zaupanje ne bo zlorabljeno, in

    verjetnostjo, da bo prilo do zlorabe, vije kot razmerje med tem, kar lahko izgubi, in tem, kar

    lahko z zaupanjem pridobi. Uspenost institucionalnih in socialnih sankcij, predvidljivost in

    transparentnost interesov, ter stabilizacijski uinek vrednot, kolektivnih identitet in socialnih

    vlog pri usmerjanju posameznikovega ravnanja vsi delujejo v smeri zmanjevanja tveganja,

  • 26

    medtem ko vije materialno blagostanje in bolja kvaliteta ivljenja zmanjujeta pomen

    potencialne izgube v primeru zlorabe zaupanja.

    3. VPLIV KORUPCIJE NA STABILNOST DEMOKRACIJE

    V konceptualnem delu smo spoznali pojme korupcije, zaupanja v drubi in demokracije. V

    osrednjem delu pa bomo preverjali vpliv korupcije na stabilnost demokracije iz obeh

    omenjenih vidikov, in sicer neposredno preko koruptivnosti ter posredno preko stopnje

    razvitosti socialnega kapitala v drubi.

    3.1 PREKO ZAUPANJA V DRUBI OZ. SOCIALNEGA KAPITALA

    al je korupcijo, kot kae, mogoe najti v vseh drubah, pri emer in se ta od drave do

    drave razlikuje po stopnji razirjenosti in moi. Ima pa vsaka korupcija na prostem trgu zares

    neugoden uinek, saj izniuje in zmanjuje koristne uinke informacijskega sistema trnih

    cen. Zaupanje je na drugi strani opredeljeno kot preprianost v resninost esarkoli oziroma

    vera v zanesljivost esarkoli ali kogarkoli. Seveda je jasno, da je zaupanje izjemno pomembno

    in koristno za dobro delovanje prostega trga, saj na njem temelji ogromna veina transakcij.

    Vendar pa moramo takrat, ko sklepamo kupijo s kom, ki ga ne poznamo, imeti tudi zaupanje

    v podporo pravinega in neodvisnega pravnega sistema. Danes se pri zagotavljanju podpore

    prostemu trgu bolj, kot na sistem zaupanja, ki izvira iz izkuenj ali priporoil in je dozoreval

    mnogo let, zanaa na preglednost in regulativo. Vendar je tak sistem zelo drag, e zlasti, e

    preglednost v celoti nadomesti zaupanje v trg. Pri tem je jasno, da bomo brez zaupanja kot

    druba vselej siromaneji in manj zadovoljni.

    O tem, kako koristna je potena poslovnost, govori kar nekaj primerov. V 17. stoletju so v

    Angliji denimo veljali za zanesljive kvekerji, sicer precej majhna kranska sekta. Ti so kljub

    temu postali zelo vplivni v bannitvu in so ustanovili nekatere e danes znamenite banke, kot

    je Barclays. S tem je postal zelo zanesljiv ves banni sistem, to pa je bilo pomembno, ko je

    morala Anglija financirati obrambo pred Napoleonom. Pogled na lestvico indeksa percepcije

    korupcije Transparency International, nam potrjuje, da imajo manj korupcije premoneje

    drave oziroma, da vam bo, kot sem e dejal, lo bolje, e ste manj skorumpirani. Na najvijih

    dvajsetih mestih tega indeksa, ki zajema 133 drav, najdemo vse skandinavske, anglosake,

  • 27

    severne in zahodne celinske drave ter e Avstrijo in vico iz osrednje Evrope. Med njimi ni

    junoevropskih drav in nobene afrike. Zdi se tudi, da bi utegnile biti isteje tudi drave, ki

    so, kot denimo skandinavske, socialdemokratske, eprav mi je v asu Jugoslavije nek zelo

    pronicljiv Slovenec dejal, da so za prebivalce komunistinih drav tako ali tako

    socialdemokratske vse veje politine stranke v zahodnih demokratinih dravah. Kae pa ta

    indeks tudi na to, da so bolj skorumpirane tiste drave, ki imajo ve centralnega planiranja

    (Miles 2004: 8).

    Glavna posledica visoke stopnje zaupanja v ekonomiji je naraajoa pomembnost

    neformalnih vezi. Podjetniki dajo veliko poudarka na neformalne vezi, ko lahko razvijejo

    zaupen odnos s svojimi partnerji. V drubah, kjer je malo zaupanja, pa prihaja do zelo malo

    neformalnih vezi. Nezaupanje do neznancev namre zouje stike s prijatelji in sorodstvom. V

    raziskavi so skuali prikazati vpliv neformalnih vezi v treh situacijah v povezavi s

    poslovanjem podjetij. To so: zaposlitev osebe, pridobitev posla in pa splona pomembnost

    neformalnih vezi za posel. Vse tri situacije so legitimne in ne pomenijo zlorabe moi ali

    klientalizma ter so obiajne v poslovanju podjetij.

    Poleg pomembnosti neformalnih vezi v drubi, lahko ugotovimo, da vsaka druba potrebuje

    tudi svobodo tiska, ustrezno plano politiko v javnem sektorju, ki so v skladu s svobodo

    informacij in drubenim pritiskom na korupcijo. Tako se ponovno vraamo k potrebi po

    uinkovitem prostem trgu, ki bo prenaal informacije prek realnih cen, in se bodo zato

    posamezniki in podjetja lahko racionalno odzvali na raznovrstna cenovna sporoila. ele s

    tem pridemo do uinkovite razporeditve blaga in storitev, ki bo prostemu trgu omogoala, da

    bo bolj uinkovit od kateregakoli centralno nadzorovanega sistema. Endemina korupcija

    pomeni, da je tako reko nesmiselna vsaka objavljena cena in da ta izgubi velik del svoje

    sposobnosti prenaanja informacij. Takna izguba informacije pri realnih cenah pa je v

    precejni meri mogoa tudi pri cenah, ki jih drava nadzira bodisi pri dobrinah ali plaah, tako

    da ta tudi na tej ravni zmanjuje gospodarsko uinkovitost. Zato so drave, ki so trno in

    demokratino svobodneje, tudi opazno bolj gospodarsko uspene. Prva dvajseterica drav,

    razporejenih po indeksu demokratinosti in svobode tiska, pa se zato tudi ne razlikuje kaj

    dosti od seznama najboljih drav pri indeksu korupcije (Miles 2004: 8).

    Slovenija na lestvici indeksa korupcije ni med prvo dvajseterico, je tik pod njo, na 29. mestu,

    s tem pa na vijem mestu od Italije in vseh nekdanjih komunistinih srednjeevropskih,

  • 28

    vzhodnoevropskih, balkanskih in pribaltskih drav (Miles 2004: 8). Dobro se je izkazala tudi

    glede svobode tiska in demokracije in je v obeh primerih med prvo dvajseterico. Podroje, na

    katerem Slovenija e vedno najbolj zaostaja, je indeks gospodarske svobode, kjer se je med

    161 dravami znala na 62. mestu (Miles 2004: 8). V Sloveniji bo zatorej potrebno ve

    narediti v smeri zmanjanja vpliva drave v gospodarstvo (vpliva politikov na managerje),

    posledino torej zmanjevaje birokratskega uravnavanja. Evropski predpisi bodo sicer

    nekoliko posegli na podroja, kot so dravne subvencije, vendar bodo takna vmeavanja

    precej oteena, eprav do njih, kot smo lahko videli pri velikih dravah, kot je Francija, e

    vedno prihaja.

    3.2.1 Dejavniki zaupanja v sodobni demokratini dravi

    Med razlinimi vrstami poneverb in drugih kaznivih dejanj Slovence najbolj skrbi korupcija.

    Korupciji s 60 odstotki sledijo komercialne poneverbe, kot so goljufanje pri cenah, dobrinah,

    tei ter zavajanje pri kakovosti hrane in kmetijskih pridelkov (58 oziroma 57 odstotkov),

    kaejo objavljeni rezultati Eurobarometrove raziskave, izvedene v starih in najmlajih

    lanicah Evropske unije na temo poneverb (Kaj skrbi Slovence 2005).

    Raziskava sicer daje zelo podobne podatke za vse zajete drave, konkretneje stare lanice EU,

    drave mladinke in tri kandidatke, vendar pa je raven zaskrbljenosti v najmlajih lanicah

    veja. Vseh 28 drav najbolj skrbi korupcija, a je raven zaskrbljenosti v stari petnajsterici le

    55 odstotkov, med 10 najmlajimi in 3 prihodnjimi lanicami 69 odstotkov, samo med

    deseterico najmlajih pristopnic, ki pa kar 78 odstotkov.

    V petnajsterici je sicer na drugem mestu zavajanje pri kakovosti hrane (46 odstotkov), sledijo

    komercialne poneverbe (39 odstotkov) in poneverjanje bankovcev in kovancev evra (32

    odstotkov), nato pa sledijo e pranje denarja in davne goljufije (oboje 30 odstotkov). Zaradi

    morebitnih poneverb v EU je zaskrbljena manj kot tretjina vpraanih (23 odstotkov).

    Dravljane 10 najmlajih pristopnic in treh kandidatk (Romunija, Bolgarija, Hrvaka), pa za

    korupcijo najbolj skrbijo komercialne poneverbe (58 odstotkov), zavajanje pri kakovosti

    hrane in kmetijskih pridelkov (57 odstotkov), pranje denarja (54 odstotkov), poneverjanje

    bankovcev in kovancev evra (40 odstotkov), nepravilnosti v nacionalni vladi (47 odstotkov)

    in v EU institucijah (31 odstotkov). Samo med dravljani deseterice najmlajih pristopnic pa

  • 29

    najvejo zaskrbljenost za korupcijo zbujajo komercialne poneverbe (55 odstotkov) ter

    zavajanje pri kakovosti hrane in kmetijskih pridelkov (51 odstotkov), kaejo rezultati

    objavljene raziskave, ki je bila sicer za petnajsterico in trinajsterico izvedena loeno v oktobru

    in novembru leta 2004, na skupnem vzorcu 28.000 ljudi.

    In e nekaj zanimivih podatkov za Slovenijo: 46 odstotkov Slovencev skrbi pranje denarja, 43

    odstotkov tihotapljenje, 40 odstotkov nepravilnosti v nacionalni vladi in 34 odstotkov

    nepravilnosti v EU, medtem ko jih med vsemi navedenimi monostmi najmanj, 26 odstotkov,

    skrbi delo na rno.

    Iz Evropske raziskave vrednot organizacije Euromodul (Delhey in Newton 2003: 104-109), ki

    je bila opravljena v obdobju od 1999 do 2001 s pomojo osebnih razgovorov in je preverjala

    stopnjo zaupanja med sodravljani v sedmih izbranih dravah, lahko ugotovimo, da v

    Sloveniji (14%) in na Madarskem ljudje najmanj zaupajo drug v drugega. Po drugi strani je

    stopnja zaupanja v soljudi najvija v Juni Koreji (60%) in vici (43%). Ob le-teh so drave z

    najve zaupanja e ZDA, Avstralija, Avstrija, Islandija, Japonska, Irska, Velika Britanija in

    Finska. Drave z najmanj zaupanj med ljudmi pa so poleg zgoraj natetih tudi Juoafrika

    Republika, Nigerija, Romunija, Poljska, Argentina, Estonija, Litva in Venezuela.

    Slika 3.2.1.2: Zaupanje v soljudi v 7 izbranih dravah

    DrDravaava Stopnja zaupanja v sodrStopnja zaupanja v sodravljane v %avljane v %

    JuJuna Korejana Koreja 60%60%

    vicavica 43%43%

    Vzhodna NemVzhodna Nemijaija 35%35%

    Zahodna NemZahodna Nemijaija 32%32%

    panijapanija 28%28%

    MadMadarskaarska 18%18%

    SlovenijaSlovenija 14%14%

    DrDravaava Stopnja zaupanja v sodrStopnja zaupanja v sodravljane v %avljane v %

    JuJuna Korejana Koreja 60%60%

    vicavica 43%43%

    Vzhodna NemVzhodna Nemijaija 35%35%

    Zahodna NemZahodna Nemijaija 32%32%

    panijapanija 28%28%

    MadMadarskaarska 18%18%

    SlovenijaSlovenija 14%14%

    Vir: Who trusts? The origins of social trust in seven countries. Newton 2003.

  • 30

    Vzroke za velike razlike v stopnjah zaupanja med dravami je vsekakor potrebno iskati v

    razvitosti socialne infrastrukture, stopnji modernizacije, razvitosti zdravstvenega sistema in

    politini zgodovini posameznega naroda. Dejavniki, ki pa najbolj zaznamujejo zaupanje ljudi

    drug v drugega pa so, glede na raziskavo Euromodula, socialna klima oziroma socialni pogoji

    v dravi (razslojenost drube revni-bogati, direktorji-delavci, domaini-priseljenci,

    prilonosti za zaposlitev in zadovoljstvo s socialno varnostjo in pravinostjo dravnih

    institucij), socialna omreja, osebna uspenost in (dobro) poutje posameznika, osebnost

    posameznikov, odprtost oziroma komunikativnost ljudi, tevilo prostovoljnih lovekoljubnih

    organizacij in demografske znailnosti naroda. Pri tem naj povzamemo, da stopnjo zaupanja

    najbolj zaznamuje prav osebna uspenost in dobro poutje posameznika kot tudi razvitost

    socialnih omreij. Ob tem lahko na primer za Slovenijo ugotovimo, da na percepcijo ljudi o

    zaupanju drug v drugega najbolj vpliva njihovo videnje in obutenje socialnih konfliktov,

    obutenje politine enakopravnosti in urejenost razmer v njihovi lokalni skupnosti. Za konec

    velja poudariti, da na zaupanje ljudi drug v drugega v demokratini dravi bolj kot osebne

    znailnosti posameznika vpliva obutenje in vpetost posameznika v makroekonomsko okolje,

    socialna omreja in lokalne skupnosti (Delhey in Newton 2003: 108-109).

    3.2.2 Vloga medijev pri odkrivanju korupcije

    V slovenski ustavi je zagotovljena svoboda izraanja misli, govora in javnega nastopanja.

    Prav tako je zagotovljena svoboda tiska, ki se lahko omeji le, e to zahteva izrecna narava

    druge pravice in v izrednih primerih (vojne razmere, izredno stanje). V Sloveniji svoboda

    govora ni ogroena, vendarle pravne norme, ki urejajo dostop do informacij javnega pomena,

    niso povsem uinkovite. Zdi se, da ureditev ne dopua neposrednega politinega

    vmeavanja, eprav po nekaterih navedbah javna televizija ni naklonjena predstavljanju

    primerov korupcije.

    V preteklih letih naj ne bi bilo korupcije med novinarji, saj astno razsodie Drutva

    novinarjev ni obravnavalo nobenega primera domnevne korupcije. Medtem so mediji v

    preteklih letih poroali o razlinih primerih korupcije. Nekatere primere so odkrili sami, pri

    drugih pa so objavili podatke, ki jih je posredovala policija. Zakon o medijih zavezuje vse

    dravne organe, organe lokalnih samouprav, javna podjetja, javne zavode in posameznike, ki

    opravljajo javne funkcije, da posredujejo medijem pravoasne, popolne in resnine

    informacije o zadevah s svojega delovnega podroja. Izjemo predstavljajo dravne, vojake,

  • 31

    uradne in poslovne skrivnosti in informacije, ki lahko kodujejo sodnemu postopku. V zakonu

    je navedeno tudi, da novinarji niso dolni razkriti vira informacij, razen e to doloa kazenska

    zakonodaja (Zakon o medijih 2001).

    Korupcija se je kljub vsemu pojavila tudi med novinarji. eprav je bil e leta 1991 sprejet

    Kodeks etinega ravnanja novinarjev Slovenije, ki izrecno prepoveduje sprejemanje

    podkupnin ali objavljanje informacij v korist zunanjega naronika, poroila navajajo primere

    razlinih vrst podkupovanja (Report to the OECD 2001: 36-37). Kodeks ravnanja tudi doloa,

    da se sporoila za javnost in reklame jasno loijo od urednike vsebine. Skrito oglaevanje

    je kljub temu iroko razirjen pojav (Bizjak 2001). Pogosto se dogaja, da lahko gospodarski

    interesi v majhni dravi postanejo tako moni, da lahko preko oglaevalskega pritiska vplivajo

    na vsebino lankov in programov, torej na samo delo novinarjev.

    Drug pomemben problem predstavljajo mree povezav med upravnimi odbori medijskih

    drub, drugimi pomembnimi zasebnimi drubami ter slovenskimi bankami. Na primer organi

    dveh pomembnih dnevnikov, Delo in Veer, so preko osebnih vez povezani z upravnim

    odborom vsaj ene veje banke in s tevilnimi drugimi drubami. eprav ni trdnih dokazov o

    vplivu teh povezav na dejavnost medijev, primer Mira Petka vzbuja resno zaskrbljenost glede

    svobode novinarjev pri preiskovanju korupcije brez tveganja povrailnih ukrepov. V letu

    2001 so Mira Petka, lokalnega novinarja pri dnevniku Veer, pretepli skoraj do smrti, potem

    ko je napisal tevilne lanke o korupciji v regiji. V lankih so bile navedbe o nakupu

    zemljia od lokalnega podjetnika po minimalni ceni s strani poslanca dravnega zbora, o

    tajni prodaji premoenja elezarne, ki je bila sanirana s strani drave tuji drubi pod trno

    ceno, o sumljivih kreditih Nove Kreditne banke Maribor, odobrenih lokalnemu poslovneu

    pod zelo ugodnimi pogoji in o sumljivem pranju denarja v isti banki. Skladno z izjavo

    novinarja Petka, so po objavi lankov v zvezi z banko razreili urednike pri dnevniku Veer,

    saj sta upravna odbora tega dnevnika in Nove Kreditne banke Maribor osebno povezana. Leta

    2003 je policijska preiskava v zvezi z napadom e vedno potekala, preiskavo pa je sproila

    tudi posebna parlamentarna preiskovalna komisija.

  • 32

    3.2.3 Korupcija zmanjuje zaupanje v drubi in stabilnost demokracije

    Uslaner (2001: 6) ugotavlja, da prosta konkurenca in demokratizacija drube zmanjujeta

    prisotnost korupcije in posledino nezaupanje med ljudmi. V svojih preuevanjih ugotavlja,

    da imajo sprememb v zaupanju in koruptivnih dejanjih mnogo skupnega in so kot take

    pomembne pri razlagi vpliva korupcije na socialni kapital in posledino stabilnost

    demokracije v dravi. Generalno lahko reemo da korupcija zmanjuje zaupanje ljudi drug v

    drugega ter obratno, nizka stopnja zaupanja med ljudmi poveuje tevilo koruptivnih dejanj.

    Najhuja posledica korupcije je dejstvo, da javno lastnino oziroma dobrine preliva v zasebno

    last.

    V nadaljevanju opiemo posledice korupcije, kjer lahko najdemo tudi vzroke za nijo

    stabilnost demokracije v posameznih dravah. Drave z bolj pestro etnino sestavo

    prebivalstva so bolj koruptivne (Uslaner 2001:9). Ponavadi vsako etnina skupina zagovarja

    svoje interese in tako pogosteje prihaja tudi do koruptivnih dejanj. Obutek osebne svobode

    in etnina diverzifikacija sta pri ljudeh zelo pomembni. Korupcija je tudi absolutno

    protizakonita. Korupcija vodi tudi v pretirano regulacijo trga, zlasti je nevarno omejevanje

    prostega preteka kapitala in s tem omejevanje konkurence med potencialnimi investitorji.

    Drave z ve korupcije imajo tudi ve tatvin in davnih utaj. Korupcija tudi nia javne izdatke

    za izobraevanje, naenja politino stabilnost in uinkovitost sodnega sistema. Ugotovimo

    lahko torej, da moramo gledati na izziv vzajemnosti korupcije in zaupanja gledati tudi v

    obratni smeri, torej za zmanjanje korupcije moramo nujno poveati stopnjo zaupanja v

    dravi, a zaradi omejitev v nalogi nadalje te teze ne razlenjujemo.

    Vrednota zaupanja se v veini drav le poasi spreminja. Kot smo spoznali e prej zaupanja

    temelji na obutku posameznikov o enakopravnosti v dostopu do zdravstvenega in obravnavi

    izobraevalnega in politinega sistema. In pomembno, zaupanj ni mo poveati preprosto z

    zamenjavo ene politine opcije z drugo, e pri tem ne pride do kakovostnega preskoka v

    delovanju politine elite. Za konec torej lahko povzemamo, da prisotnost koruptivnih dejanj v

    drubi zmanjuje stopnjo zaupanja ljudi drug v drugega ter posledino preko manjanja

    socialnega kapitala slabi stabilnost demokratinih institucij v dravi. Le s poveevanjem

    zaupanja med soljudmi in le-teh v institucije demokratine drave pa lahko po drugi strani

    zmanjujemo korupcijo, ki je e posebej trdovratna v posttranzicijskih dravah (Uslaner 2001:

    8-11).

  • 33

    Zaupanje kot sestavina politine kulture je torej temelj za razpoznavanje njegove stopnje,

    njegove legitimnosti in pogoj za njegovo nemoteno delovanje. Seveda pa razvit demokratini

    sistem predpostavlja in terja tudi izraanje nezaupanja. V razmerah novih evropskih

    demokracij se problem zaupanja postavlja na izhodiu: gre za vpraanje vzpostavljanja

    zaupanja v kljune drubene institucije in trende v izraanju zaupanja v prvem desetletju

    njihovega delovanja (To 2005: 31). Kot velja za odnos do demokratine institucionalizacije

    nasploh in do demokracije kot vrednotnega izhodia v delovanju posttranzicijskih drav,

    velja seveda tudi za zaupanje v institucije, da se izraa, torej naraa ali upada glede na stanje

    zaupanja v drubi nasploh, glede na razmah korupcije, glede na razvitost medlovekega

    zaupanja in na njem temeljeih socialnih omreij oz. glede na difuzno oz. specifino,

    konkretno naravo priakovanj in zaupanja v posamezne podsisteme oz. posamezne institucije.

    Obseg zaupanja v institucije drave v razvitih demokracijah presega zaupanje v institucije

    civilne drube, a naraa zaupanje tudi v slednje. Naini izraanja nezaupanja niso enotni niti

    na ravni splonih trendov v posamezni dravi oziroma skupini drav niti na ravni posameznih

    institucij oziroma skupin institucij. Kljub temu ne gre vedno za znievanje zaupanja v

    institucije nasploh. Tako v primeru izraanja zadovoljstva z demokracijo kot vrednotenju

    demokracije nasploh, se tudi v izraanju odnosa oz. zaupanja v institucije kae, da je v

    dravah posttranzicijske skupine tega zaupanja nasploh manj, da se osredotoa na razline

    institucije ali skupine institucij, odvisno od politine, socialno-ekonomske in

    kulturnozgodovinske danosti v razvoju teh drav (To 2005: 32).

    Slovenija med vsemi tranzicijskimi dravami mono izstopa z visokim zaupanjem v

    izobraevalni sistem oziroma nasploh v institucije socialne drave, v civilno-drubene

    institucije, ki oznaujejo gospodarsko stabilnost in rast (banke, tolar ali gospodarska podjetja),

    pa tudi v civilno-drubena gibanja. Institucije drave so v Sloveniji na vstopni toki

    obremenjene z visokimi priakovanji glede demokratine institucionalizacije. Na lani je, da

    priakovanja niso zgolj splona in jih ni mogoe izpolniti zgolj s spremembo politinega

    sistema. Priakovanja v preteklosti so bila na primer povsem konkretna. Ljudje so ocenjevali

    povsem doloene socialne, ekonomske in politine donose, torej uinke in spremembe v

    vsakodnevnem ivljenju posameznikov in skupin. Zaupanje v institucije drave je tako z leti

    upadalo, hkrati pa konec devetdesetih oziroma s prehodom v novo desetletje naraslo in nato

    spet deloma upadlo. In vendar so prav institucije drave tiste, ki vseskozi veejo visoke delee

    nezaupanja, pri emer so tisti, ki to nezaupanje izraajo, najdejavneji razvojni del

  • 34

    prebivalstva: mlaji, bolj izobraeni, socialno vije uvreni in manj diskriminatorno

    usmerjeni. Nosilci nezaupanja so vsekakor pomemben potencial demokratinega razvoja

    drube. Na koncu lahko povzamemo, da ni vsa mo zgolj v zaupanju, pa pa je po drugi strani

    mo demokracije tudi v nezaupanju, e je le-to le utemeljeno v vrednotah demokratinega

    sistema, e ga izraajo razgledani, bolje obveeni dravljani in dravljanke in e ga izrekajo

    dejavni za reformiranje sistema usposobljeni in pripravljeni posamezniki in skupine (To

    2005: 30-31). Nenazadnje so skandinavske drave zgled demokratinosti, nizke stopnje

    koruptivnosti in visokega zaupanja med sodravljani. Delno jim to uspeva zaradi bogate

    politine preteklosti delno zaradi zgledno urejenega zdravstvenega, pokojninskega in

    izobraevalnega sistema (Kumlin 2004: 2).

    3.2 NEPOSREDNI VPLIV KORUPCIJE NA STABILNOST DEMOKRACIJE

    3.2.1 Protikorupcijske strategije in ukrepi v boju proti korupciji

    Izbira prave protikorupcijske politike je kljunega pomena za doseganje uspenih rezultatov

    na podroju boja proti korupciji. V literaturi lahko zasledimo vea predlogov, kaj naj bo dobra

    protikorupcijska politika in kaken pristop izbrati. e poenostavimo, lahko pristop k

    protikorupcijski politiki razdelimo v pet glavnih skupin (Leiken 1996: 55-58):

    Pristop kazenskega ter upravnega nadzora, kjer gledajo na korupcijo v nekem relativno

    preprostem smislu podkupovanja, javne uradnike ter politike pa imajo za iskalce korupcijskih

    prilonosti. V tem smislu se protikorupcijska politika nanaa na sprejemanje ter izvrevanje

    kazenskopravnih dolob v kombinaciji z uinkovitimi formalnimi nadzornimi mehanizmi v

    javni upravi.

    Pristop minimalne drave tudi pravi, da so uradniki splono podkupljivi in bodo izrabili

    vsako prilonost za doseganje lastne koristi. Problem vidijo v oblasti, kar zahteva ukrepe

    protikorupcijske politike, ki zmanjujejo vlogo drave in minimalizirajo urejanje.

    Politino ekonomski vidik skupaj s pristopom minimalne drave predpostavlja, da

    korupcija uspeva v pogojih, v katerih principali ne zmorejo uinkovito spremljati dejanj

    agentov, uradniki pa skrbijo predvsem za poveanje svojih koristi. Toda zagovorniki tretjega

    pristopa se ne osredotoajo na velikost drave, temve na reformo javnih programov, ki naj bi

    poveali preglednost in odgovornost ter zmanjali obseg problemov na relaciji principal

    agent.

  • 35

    Pristop celovite strategije oziroma sistem nacionalne integritete presega do sedaj natete

    pristope, saj vsebuje razirjena priporoila v zvezi z ukrepi protikorupcijske politike. Glavni

    cilji so poveati sposobnost drave in upravljanja javnega sektorja, okrepiti politino

    odgovornost, omogoiti civilno drubo ter poveati gospodarsko tekmovalnost. Elementa

    celovite strategije, ki sta pomembna s strani vkljuitve v EU, sta prizadevanje po razumnem

    omejevanju lobiranja v praksi ter prizadevanje po vkljuitvi civilne drube v protikorupcijski

    projekt.

    Pristopi, ki so orisani zgoraj, temeljijo na domnevi, da so javni uradniki nujno sebini,

    protikorupcijske strategije pa skuajo poudariti vejo demokracijo in dostop dravljanov do

    procesov odloanja, uinkoviteje sisteme kontrole ter represivne sankcije. Pristopi

    oblikovanja javne potenosti pa temeljijo na neposrednih spodbudah uradnikom, da lahko

    ravnajo poteno in s tem postanejo imuni za korupcijske prilonosti, ker svojo vlogo

    opredeljujejo v doloenem smislu. Najpomembneja elementa taknega pristopa sta

    izobraevanje in oblikovanje etike javnih uslubencev.

    Za uinkovito prepreevanje in zmanjevanje korupcije je potrebno im bolj aktivno

    oblikovati protikorupcijske strategije in jih tudi izvajati. V nadaljevanju poglavja bom

    predstavil nekatera podroja, ki so kljunega pomena za izvajanje protikorupcijskih strategij

    (Klitgaard 1998: 4).

    Zelo pomembno je osveanje in izobraevanje mednarodne javnosti. Kljub temu da je bila

    korupcija v drubi vedno prisotna, je ele v zadnjih letih preplavila asopisne stolpce povsod

    po svetu. Ugotovili so, da je tevilo publikacij in asopisov, ki izhajajo v posamezni dravi

    obratnosorazmerno s pojavom korupcije. Torej ima poroanje medijev pomembno vlogo pri

    omejevanju korupcije in seznanjanju javnosti z omenjenim problemom. Na podroju

    izobraevanja je pa vsekakor storjeno premalo, saj bi lahko bilo ve poudarka na

    izobraevalnih programih ter najrazlinejih raziskavah in predstavitvah o korupciji.

    Drava mora imeti uinkovit sodni sistem, ki ne izvzema nobenih oblik korupcije. Kazni za

    korupcijska dejanja se morajo poveati, prav tako kot verjetnost za odkrivanje teh dejanj.

    Pomembno je, da se ne razlikuje med posameznimi storilci kaznivih dejanj, kar pomeni, da se

    krivda dokae tudi osebam iz politinega in gospodarskega vrha. Poleg tega je potrebno imeti

    ustrezno zakonodajo, ki je transparentna in ne dovoljuje nikakrnih dvoumnosti, vse z

    zakonodajo uveljavljene zakone pa je treba dosledno izvajati.

  • 36

    Potrebni so ukrepi tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Strategija za zmanjevanje

    korupcije je lahko poveevanje pla javnim uslubencem, saj vemo, da so v nekaterih dravah

    uradniki zelo izpostavljeni korupciji ravno zaradi izredno nizkih pla. Poleg zvianja pla je

    potrebno zviati tudi uinkovitost javnih uslubencev, omejiti njihova pooblastila ter nazorno

    opredeliti merila o zaposlovanju in napredovanju. V tretjem poglavju je e bilo govora o

    kodeksih obnaanja, ki s standardizacijo lahko vplivajo na obnaanje zaposlenih in s tem na

    korupcijo. Ti kodeksi poveujejo etino obnaanje, hkrati pa kaznujejo kritve pravil in

    standardov, s tem pa omejijo prilonosti za neetino obnaanje. Velikega pomena bi bila

    uvedba kodeksov obnaanja za javne uslubence, kar bi pripomoglo k omejevanju korupcije

    tudi v javnem sektorju.

    V poglavju o pogojih za korupcijo smo lahko videli, da je na podroju gospodarskega in

    politinega okolja veliko monosti za izvajanje koruptivnih dejanj. Na podroju dravne

    regulative bi bilo treba zmanjati tevilo trgovinskih omejitev in kontrol ter uvesti bolji

    nadzor nad dodeljevanjem dravnih subvencij. Poenostavljena pravila bi reila problem

    prevelike birokracije, prilonosti pobiranja podkupnin pa bi se zmanjale. Za tranzicijske

    drave je zelo pomemben proces privatizacije, saj njegovo dosledno izvajanje pripomore k

    dolgoronemu zmanjevanju korupcije in uveljavljanju ustreznih lastnikih struktur v

    posamezni dravi. Resen problem predstavlja pomanjkanje politine volje s strani politikov in

    voditeljev. Velikokrat voditelji po eni strani skuajo zniati stroke korupcije, po drugi strani

    pa izkoriajo koristi obstojeega koruptnega sistema zase in za svojo stranko. Politini vrh bi

    se moral zavzeti za protikorupcijske strategije in sodelovati z drugimi dravami, saj je

    korupcija globalni problem. Poveanje javne osveenosti in protikorupcijsko usmerjeni

    volivci lahko vplivajo na ustvarjanje politine volje. Problem predstavlja tudi pomanjkanje

    znanja voditeljev, ki pa ga lahko poveamo z ustreznimi stopnjami izobrazbe in dodatnimi

    izobraevalnimi programi.

    Danes je za uinkovit boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje kot dopolnilni

    ukrep nacionalnim politikam. V mednarodnem okolju imamo vse ve meddravnih in

    nevladnih organizacij, ki od sredine 70-ih let delujejo z namenom zmanjevanja in

    prepreevanja korupcije. Najbolj pomembne med njimi so: Svetovna banka, OECD, Evropska

    unija, Mednarodna trgovinska zbornica in Transparency International.

  • 37

    Brez primerne zakonodaje drave ne bodo uspele zmanjati korupcije, vendar pa ukrepi

    zgolj na zakonodajnem podroju niso dovolj. Drave lahko zniajo raven korupcije z

    odpravljanjem prilonosti za takna ravnanja, e oblikujejo ustrezno protikorupcijsko

    strategijo, ki temelji na tevilnih ukrepih. Najpomembneji med njimi so (OECD

    Symposium on Corruption and Good Governance 1996: 43):

    vije plae in veje spodbude za dravne in javne uslubence,

    zagotoviti je treba transparentnost odloanja in ustrezna navodila za delo uslubencev

    (predvsem je treba doloiti, kako so dolni ravnati javni uslubenci v primerih

    prejemanja daril oziroma drugih ugodnosti),

    omejevanje monopolov z vzpodbujanjem konkurence na domai in mednarodni ravni

    ter izogibanje gospodarskim regulativam,

    v podjetjih je treba uvesti pristojne osebe za komunikacijo v zvezi s korupcijo,

    uvedba notranje revizijske slube, ki izvaja svoje zadolitve in poroa svojemu vodstvu

    skladno z etiko in standardi notranjega revidiranja,

    uinkoviteje kazni za kazniva dejanja korupcije, ki se bodo dejansko izvajale v praksi

    in dajale zgled potencialnim kriteljem,

    razjasnitev uradnih pooblastil iri javnosti z brourami, zakoni in pravili v enostavnem

    jeziku,

    olanje in izobraevanje zaposlenega osebja in javnosti, da bodo poznali pojavne oblike

    korupcije, slabosti, ki lahko vodijo do pojava koruptivnih dejanj, ter preventivne ukrepe

    za prepreevanje nastanka koruptivnih dejanj,

    vkljuitev protikorupcijske klavzule v poslovanje zasebnih in javnih podjetij,

    subjekti javnega prava morajo dosledno izvajati javna naroila in paziti na morebitne

    nepravilnosti,

    graditev etine kulture z opozorili, s pouevanjem ter primeri.

    V Sloveniji je treba na podroju omenjenih ukrepov e veliko narediti. Probleme

    zasebnim podjetjem predstavljajo monopoli in gospodarske regulative, ki oteujejo

    poslovanje predvsem malih podjetij, poleg tega pa podjetja in njihovi zaposleni niso

    dovolj seznanjeni s problemom korupcije. V javnem sektorju se najve problemov

    pojavlja v zvezi z javnimi naroili, revizijami in podkupljivostjo uradnikov. Nateti

    problemi in proces pridruevanja EU so povzroili, da je Slovenija zaela s prizadevanji,

    da pripravi celovitejo strategijo ukrepov za prepreevanje korupcije. Najve je bilo

  • 38

    storjenega na podroju kazenskega prava, krepitve institucij in organiziranega

    kriminala (Hren 2002: 13-15).

    Poroilo o oceni Skupine drav za boj proti korupciji Greco ugotavlja, da v Sloveniji ni

    nacionalne strategije za zmanjevanje korupcije in centralnega organa za oblikovanje in

    koordinacijo le-tega. Zato je Vlada leta 2001 ustanovila Koordinacijsko komisijo za boj

    proti korupciji, ki jo sestavljajo predstavniki razlinih ministrstev in drugih izvrilnih

    organov. Na sejah komisije sodelujejo tudi predstavniki Vrhovnega sodia, Dravnega

    toilstva, Raunskega sodia in nacionalne Revizijske komisije. V istem letu je Vlada

    ustanovila tudi Urad Vlade RS za prepreevanje korupcije, ki je neposredno podrejen

    predsedniku vlade. Urad je pristojen za pripravo nacionalne strategije za zmanjevanje

    korupcije, pripravo nove zakonodaje in izvajanje priporoil prvega poroila Skupine

    drav za boj proti korupciji Greco (Corruption and Anti-corruption Policy 2002: 580).

    Zaradi pomanjkanja zanimanja ni uspel nedavni poskus, da bi ustanovili podrunico

    Transparency International v Sloveniji, kar kae na premajhno dejavnost slovenske

    civilne drube na podroju boja proti korupciji. Kljub pomembnosti nevladnih

    organizacij v procesu vkljuevanju v EU, ni bila niti ena takna organizacija vkljuena v

    nobeno specifino pobudo v zvezi s korupcijo (Corruption and Anti-corruption Policy

    2002: 581).

    3.2.2 Korupcija zmanjuje stabilnost demokracije in transparentnost politinega

    sistema

    Korupcija lahko povzroi, da domai in tuji podjetniki niso ve zainteresirani za investiranje,

    kajti pogosti so primeri, ko morajo podjetniki e pred samim zaetkom poslovanja plaati

    podkupnino raznim uradnikom, le-ti pa od njih v naslednjih letih zahtevajo udelebo pri

    dobiku. Na taken nain se stroki investiranja zelo poveajo. Zaradi pojava korupcije se

    lahko zmanja tudi kakovost infrastrukture in javnih storitev ter pride do izgube davnih

    prihodkov. Ko podkupovanje privede do vijih dohodkov uslubencev, se lahko zgodi, da bo

    taken nepoten nain pridobivanja dodatnega dohodka privabil tudi druge sposobne in

    izobraene ljudi (Heidenheimer 1996: 337).

  • 39

    koda, ki jo povzroa korupcija, ni samo ekonomska, temve je lahko tudi ekoloka in

    socialna, in sicer v primeru, ko lahko na primer podjetja na osnovi podkupnin neovirano

    onesnaujejo okolje, zdravniki pa poskuajo od pacientov izsiliti pretirana ali neprimerna

    plaila za svoje storitve. Korupcija lahko ogrozi gospodarsko aktivnost drave tudi tako, da

    povsem spremeni prvotno sestavo proraunskih izdatkov. Do tega pride, ko podkupljeni

    politiki potroijo ve sredstev za nakup stvari, pri katerih je laje pridobiti veje podkupnine,

    ki pa seveda ostanejo skrite pred javnostjo. Veliki projekti torej prinaajo tudi veje

    podkupnine, zato se bodo politiki na primer raje odloili za nakup vojakega letala kot za

    vlaganje v izobraevanje in zdravstvo. V taknih sistemih se velik del proraunskih izdatkov

    nameni za neproduktivne sektorje, policijo, vojsko in ostale, ki izvajajo nadzor (Ackerman

    1996: 366-367).

    Kot smo e omenili, je ena izmed najhujih posledic, ki jih povzroi korupcija, zmanjanje

    privatnih investicij, kar predstavlja kar tretjino vseh negativnih uinkov korupcije, kajti to

    zmanjanje zavira tudi gospodarsko rast. Ostali dve tretjini predstavljajo ostale omenjene

    posledice, med njimi ima veliko vlogo tudi spremenjena sestava proraunskih izdatkov

    (Ackerman 1996: 368). Drava, v kateri je korupcija poslovna praksa, izgublja zaupanje v

    oeh mednarodnih poslovneev in tuje javnosti, zmanja pa se tudi zaupanje njenih

    dravljanov. Korupcija povzroi namre dravi velike stroke, poslaba se kakovost dela

    dravnih institucij, politino odloanje postane nepredvidljivo, spodkopava se pravni red

    drave. Uinki korupcije so nedvomno negativni, vendar so se pojavili nekateri zagovorniki

    korupcije, ki pravijo, da naj bi le-ta spodbujala uradnike k hitrejemu delu in poveevala

    stopnjo vlaganj, kajti investitorji naj bi z uporabo podkupnin laje prodrli na trg. Vendar bi

    teko ocenili korupcijo kot pozitiven pojav, kajti uspena korupcija spo