Komuniciranje z lokalnimi skupnostmi

izr. prof. dr. Dejan Verčič

Primeri• prostorsko načrtovanje• prostorski posegi (ceste, odlagališča...)• okoljevarstveni programi podjetij (CSR)• nesreče in obnova• širitev proizvodnje

Lokalne skupnosti

interesnaskupnost

prostorskaskupnost

Spreminjanje skupnosti

raznolike skupnostienovite skupnosti

Javnost je skupina ljudi, ki so:

soočeni s problemom,so razdeljeni glede reševanja problema

ino problemu razpravljajo.

(Herbert Blumer)

Javnost je skupina ljudi, ki so:

soočeni s podobnim problemom,problem prepoznavajo inse organizirajo za rešitev problema.

(John Dewey)

Če imata Blumer in Dewey prav,

potem je

spošna javnost

logični nesmisel

(James E. Grunig & Todd Hunt)

In:že sam obstoj javnosti je

eo ipso

problematičen (za organizacijo)

Spremenljivkeneodvisne

prepoznavanje problema

prepoznavanje omejitev

stopnja vpletenosti

odvisni

iskanje informacij (“aktivno komunikacijsko vedenje”)

procesiranje informacij (“pasivno komunikacijsko vedenje”)

Javnosti, po komunikacijski aktivnosti

nejavnost(brez posledic, nepomembna - pozabi)

možna javnost(problem ima, a ga še ne prepoznava –

spodbudi)

pozorna javnost(problem poznava, a se še ne organizira –

dialog)

aktivna javnost(organizirana, “glasna manjšina” – pogajaj)

Štirje tipi javnosti

vseproblemske javnosti(aktivne na vseh proučevanih problemih)

brezbrižne javnosti(komajda se ukvarjajo s kakršnim koli

problemom)

enoproblemske javnosti(aktivne le na enem ali majhni skupini

problemov)

vročeproblemske javnosti(jih zanimajo medijsko razvpiti problemi)

Splošno pravilo:

Čim višja je stopnja prepoznavanja problema,čim nižja je stopnja prepoznavanja ovir inčim višja je stopnja vpletenosti,

tem večja je verjetnost, da bo posameznik

aktivno komuniciral,imel do problema izoblikovana stališča in dabo član aktivne javnosti.

Stopnjevanje komunikacijske aktivnosti

deležniki↓

javnosti↓

aktivisti