komunalen otpad

Univerzitet

"Sv. Kliment Ohridski"

VISOKA MEDICINSKA [KOLAotsek: RADIOLO[KI TEHNOLOG

TEMA: Cvrst otpad, komunalen otpad

Izrabotile: Mentor: Lidija Petkovska 3677 Sneàna Stoilova prof.

Diana Naum~evska

3682 Bitola,maj 2010

SODR@INA Voved vo problemot 1. Vidovi otpad 1.1 Komunalen cvrst otpad 1.2 Tehnolo{ki otpad 1.3 Opasen otpad 1.4 Inerten otpad 1.5 Poseben otpad (medicinski otpad od istra`ni labartorii) 1.6 [tetni materii 1.7 Gradeèn otpad 2. Upravuvawe so otpad 3. Sostav i svojstva na tvrdite komunalni otpadoci 4. Postapki za otstranuvawe na otpadnite materii 4.1 Kompostirawe na otpadnite materii 4.2 Palewe na otpadnite materii 4.3 Deponirawe na otpadnite materii 4.4 Podgotovka na povr{inata za deponirawe na otpadnite materii 5. Zaklu~ni komentari

Zemji{teto ili tloto e povr{inski sloj na zemjinata kora. Higienskite uslovi na ìvotot na lu|eto glavno zavisat od fizi~ko - hemiskiot sostav na tloto i negovata sanitarna sostojba. Higienskoto zna~ewe kaj lu|eto manifestira samo gorniot sloj na zemji{teto, vo koj vo osnova se odvivaat aktivnosti povrzani so postavuvawe i instalirawe na objekti kako {to se infrastrukturnite instalacii, no isto taka se odvivaat aktivnosti koi {to imaat agraren karakter od tipot na proizvodstvoto na ovo{je i zelen~uk. Bitna konstatacija e i faktot {to ~ovekot so svoite aktivnosti sozdava i otpadoci koi go zagaduvaat zemji{teto, pravej}i go mo`no istoto da producira mo`nosti za najrazli~ni infekcii zarazni i drugi bolest karakteristini za lu|eto no i za ìvotnite. Glavni pri~ini za zagaduvawe na zemji{teto predstavuvaat nehigienskite metodi na sobirawe i ~uvawe na otpadni materii no vo isto vreme zagaduvawe so fekalni i drugi tipovi na kontaminanti. Otpadocite po pravilo predstavuvaat materii koi vo doma}instvata, industrijata, zemjodelstvoto, zdravstvenite i drugite institucii, vo odreden period stanale neupotreblivi ili niz procesot na rabotata ostanale nus proizvodi (otpadoci).

Vidovi otpadKomunalen cvrst otpad Tehnolo{ki otpad

Opasen otpad Inerten otpad Poseben otpad [tetni materii Gradeèn otpad

Komunalen cvrst otpadKomunalen cvrst otpad e otpadot {to se sozdava vo sekojdnevniot ìvot i rabota vo stanbeni, dvorni, delovni i drugi prostorii i povr{ini i toa: ku}ni otpadoci od razli~ni vidovi, otpadoci od hrana, gradinarski, ovo{ni i drugi zemjodelski kulturi, hartija, kartonska ambalaà, krpi, razni drveni, metalni, stakleni, porcelanski, ko`ni, plasti~ni i gumeni predmeti i na niv sli~ni ne{tetni otpadoci. Vo gusto naselenite urbani oblasti otpadot od doma}instvata glavno e sostaven od hartija, karton, plastika, metal, staklo, drug materijal za pakuvawe i kujnski otpad. Kaj ku}i so gradini moè da se najde i gradinarski otpad. Tamu kade {to kujnskiot i gradinarskiot otpad se povtorno iskoristeni ili reciklirani od samiot domakin kako |ubrivo za gradinata ili hrana za doma{ni ìvotni, tie ne se vklu~eni vo statisti~kata procenka na otpad od doma}instvata. Vrz osnova na koli~inite registrirani vo Evropskite zemji, se procenuva deka gra|anite na Republika Makedonija vo urbanite sredini proizveduvaat okolu 300 kg otpad po ìtel godi{no. Polovina od ovoj otpad se producira vo ruralnite oblasti.

Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka 80% od otpadot od doma}instvata se sobira i deponira vo "organizirani" deponii vo gusto naselenite urbani sredini. Vo pove}eto op{tini od ruralen karakter (nadvor od golemite gradovi), otpadot ne se sobira. Soglasno podatocite od NEAP-ot otpadot se sostoi od:

24% hartija i proizvodi na hartija; 11 % plastika; 5% staklo i porcelan; 4% tekstil, koà i guma; 3% metal; 20% otpadoci od hrana; 25% komunalen otpad, pepel i gradeèn otpad; 8% drug otpad.

Tehnolo{ki otpadTehnolo{ki otpad e otpadot {to nastanuva vo proizvodnite procesi vo industrijata (industriski), otpad {to nastanuva vo instituciite, uslu`nite dejnosti, a po koli~inite, sostavot i svojstvata se razlikuva od komunalniot otpad. Soglasno napravenite analizi tehnolo{kiot otpad koj se producira vo industriskite kapaciteti iznesuva okolu 65.000 toni godi{no, a 130.000 toni godi{no tehnolo{ki otpad koj se producira vo tehnolo{kite procesi vo industrijata se deponira vo ramkite na industriskite kapaciteti. Stagnatnite procesi koi ja zafatija te{kata industrija vo Republika Makedonija vo poslednite godini dovedoa do redukcija na produciranite koli~ini na tehnolo{ki (industriski) otpad.

Karakteristi~no e da se istakne deka pravnite subjekti vo ovaa oblast ne raspolagaat so sistemi za sobirawe i tretirawe na tehnolo{kiot (industriski) otpad.

Opasen otpadOpasen otpad e otpadot {to sodrì supstancii koi imaat edno od ovie svojstva: eksplozivnost, reaktivnost, zapalivost, nadrazlivost, toksi~nost, infektivnost, kancerogenost, mutagenost, teratogenost, ekotoksi~nost i svojstva na ispu{tawe na otrovni gasovi preku hemiska reakcija ili biolo{ko razloùvawe, {to e utvrden so listite 1, 2 i 3 od Zakonot za ratifikacija na Konvencijata za kontrola na prekugrani~niot promet so opasen otpad i negovo skladirawe. Soglasno ~lenot 17 od Zakonot za otpad, za sobiraweto, transportiraweto, prerabotka i deponirawe na opasen otpad Vladata na Republika Makedonija za teritorijata na republikata treba da osnova javno pretprijatie. Za realizacijata na ovaa cel, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za izgotvuvawe na fizibiliti studija koja }e gi analizira prirodnite performansi na podra~jeto na Krivolak vo negovite geografski granici (povr{ina od okolu 400 km2) za locirawe na deponija na opasen otpad. Na deponijata soglasno ~lenot 10 od Zakonot za otpad }e se vr{i odvoeno postapuvawe-tretirawe na opasniot otpad od drugite vidovi na otpad. Analizite na samo desetina industriski kapaciteti vo koi se producira opasen otpad vo zemjata pokaùvaat deka na lokalnite deponii vo krugot na industriskiot kapacitet se deponiraat okolu 4.000.000 milioni toni otpad godi{no. Samo od fabrikata OHIS Skopje, dnevnata produkcija na opasen otpad iznesuva okolu 4 toni. Zna~ajno e da se istakne deka opasniot otpad vo zemjodelieto i sto~arstvoto e prisuten i ima negativni vlijanija na za{titata na ìvotnata sredina. Na ovoj plan e prisuten opasniot otpad koj se producira so upotreba na sredstvata za za{tita na rastenija, sredstvata za za{tita vo sto~arstvoto, kako i infektiven opasen otpad preku mrtvi i zarazeni ìvotni. Podatocite za koli~inite na

opasen otpad od agrokompleksot zasega ne se poznati, no se znae deka istiot zavr{uva vo delovite na prirodnata sredina. Radioaktivniot opasen cvrst otpad nastanuva so primenata na radioizotopite vo medicinskite centri i industrijata, a vo na{ata zemja postojat i odredeni koli~ini na radioaktivni gromobani, no pokonkretni soznanija za mo`nite koli~ini na ovoj vid otpad ne se poznati. Vo ovaa grupa treba da se tretiraat i materijalite od probnite rudarski eksploatacii na uraniumovi rudi na podra~jeto na Zletovsko-kratovskata oblast koi leàt na otvorenite povr{ini vo vid na rudni~ka jalovina. Soglasno na{ite podatoci objekti so najvisok stepen na rizik po odnos na produkcijata i skladiraweto na cvrstite opasni otpadi se deponiite na metalur{kite kombinati, deponiite na jalovina na rudnicite za bakar, olovo, cink i osobeno za hrom, antimon i arsen, potoa Rafinerijata za nafta - OKTA, OHIS, Alkaloid, Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva kaj Veles, Koàrite, Termoelektranite i Medicinskite centri. Radioaktivnite odredbi kako:y y

materijali

obi~no

podleàt

na

pove}e

zakonski

y

Propisi za sobirawe, deponirawe i kone~no otstranuvawe na radioaktivni materijali vo ~ovekovata okolina (OGRM 40/86); Propisi za cirkulirawe i koristewe na radioaktivni materijali preku odredena granica, rendgenski uredi i drugi uredi koi generiraat jonizira~ki zraci i za{titni merki od ovie zraci. (OGRM 40/86); Zakon za za{tita od radioaktivno zra~ewe. (OGRM 53/91).

Prioriteti vo odnos na upravuvawe so radioaktiven otpad se: razvoj na kapacitet za trajno skladirawe na izvori na nisko i sredno nivo na radioaktivni emisii vo soglasnost so postoe~kite zakonski odredbi za kontrola i upravuvawe so radioaktivni emisii i izloùvawe na javnosta na istite;

Inerten otpad

Inerten otpad e otpadot od hemiski i biolo{ki stabilizirana masa, {to sodrì supstancii na hemiski neaktivni materii od organsko i neorgansko poteklo, organskite supstancii se podlo`ni na fizi~ka, hemiska i biolo{ka razloìvost, no ne ja zagrozuvaat ìvotnata sredina. Ovoj vid na otpad se producira so tretiraweto na medicinskiot otpad preku negovo sterilizirawe ili gorewe vo inseneratori so {to istiot se doveduva na nivo na inerten otpad i moè da se deponira na sanitarnite deponii za komunalen cvrst otpad. Koli~inite na ovoj vid na otpad se neispitani.

Poseben otpad labaratorii)

(medicinski

otpad

od

istra`ni

Poseben otpad e otpad {to se sozdava vo: medicinski zdravstveni institucii (stacionari, bolnici, polikliniki i ambulanti), nau~no-istraùva~ki i razvojni institucii (instituti), laboratorii (istra`ni, razvojni i kontrolni), koj nastanuva kako product na upotrebeni sredstva i materijali vo lekuvawe, istraùvawe i kontrola, a po koli~ini i svojstva se razlikuva od komunalniot otpad i so svoite karakteristiki e blizok na opasniot otpad. Soglasno ~lenot 22 od Zakonot za otpad, ovoj vid na otpad e obvrska na instituciite koi {to go produciraat, istiot da go tretiraat i dovedat na nivo na inerten otpad zaradi negovo ponatamo{no tretirawe kako otpad so karakteristiki bliski na komunalniot cvrst otpad. Analizite pokaùvaat deka produkcijata na infektiven i potencijalno infektiven otpad vo medicinskite i drugi ustanovi iznesuvaat okolu 1000 toni godi{no. Srednoro~no i dolgoro~no planirano, produkcijata na ovoj vid otpad vo medicinskite i drugi institucii iznesuva 2000 toni godi{no. Vokolku produkcijata na infektiven klini~ki otpad iznesuva 2000 toni godi{no na srednoro~no nivo (kako {to e navedeno pogore), a produkcijata na vkupniot klini~ki otpad 4000 toni godi{no, ovie vrednosti voobi~aeno rastat pobrzo od rastot na populacijata i ekonomskiot rast. Vkupniot rast od 3% godi{no ja duplira ovaa brojka za 23 godini, a vkupniot rast od 5% godi{no ja duplira za 14 godini. Zatoa bi bilo dobro da se vovede sistem na upravuvawe

koj }e moè da dolgoro~en plan.

se

spravi

so

najmalku

8000

toni

godi{no

na

Soglasno zaklu~okot na Vladata na Republika Makedonija utvrdeno e izgotvuvawe na fizibiliti studija za tretirawe na medicinskiot otpad i otpadot od istra`nite laboratorii, kako na~in za izbor na najoptimalno re{enie. Za ova e zadolèno Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so Ministerstvoto za zdravstvo.

[tetni materii[tetni materii se hemiski supstanci {to go menuvaat prirodniot fizi~ki, hemiski, biolo{ki i bakteriolo{ki sostav, kako i radiolo{kite osobini na zemji{teto, vodite i vozduhot. Nema podatoci za nivnata koli~ina.

Gradeèn otpadGrade`niot otpad soglasno ~lenot 11 od Zakonot za odrùvawe na javnata ~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i tehnolo{ki otpad e otpadot {to se sozdava so izveduvawe na grade`ni, industriski, prerabotuva~ki i zanaet~iski raboti koi nemaat svojstvo na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad i toa: gradeèn otpaden materijal, zemja, zgura, kal (inertna ili ne{tetna), kamewa, kerami~ki kr{, sanitarni uredi i sl. Pravnite subjekti i fizi~kite lica koi go produciraat ovoj vid na otpad se zadolèni sami da go otstranuvaat, transportiraat i deponiraat na prostori opredeleni za taa cel. Vo celina, grade`nata industrija moè da se smeta odgovorna za poklopuvawe na ~etiri vidovi otpad: 1. gradeèn otpad (neiskoristeni i rasipani materijali od grade`nite lokacii), 2. otpad od ru{ewe (otpad proizveden od ru{ewe na zgradi ili

civilni strukturi); 3. iskopani kamewa i zemja; 4. izramnuvawe na pati{tata i podlogi (rezultat na odrùvawe na pati{tata). Procenkite dadeni podolu treba da se zemat kako sredina od niza mo`nosti so 50% nesigurnost. Tie se slednite: 1. 50kg/lice/godi{no za gradeèn otpad vo urbani sredini i 25kg/lice/godi{no vo drugi sredini; 2. 150kg/lice/godi{no za otpad od ru{ewe vo urbani sredini i 50kg/lice/godi{no vo drugi sredini; 3. 250kg/lice/godi{no za iskopani kamewa i zemja vo urbani sredini i 100kg/lice/godi{no vo drugi sredini ; 4. 25kg/lice/godi{no za otpad od pati{tata vo urbani sredini i 15kg/lice/godi{no vo drugi sredini. Bez promena vo koli~inite po lice, o~ekuvaniot rast i na populacijata i urbanizacijata bi vodelo do koli~ini od 420,000 toni do 2025 god. (isklu~uvaj}i go iskopaniot materijal) 90% od toa vo urbani sredini. Od ovaa vkupna koli~ina pomalku od polovina (200,000 toni) treba da bide deponirano nadvor od deponiite. Balansot treba da bide povtorno upotreben vo zemjeni raboti, kako polne` ili recikliran.

UPRAVUVAWE SO OTPADOTVo zemjata ne postojat propisi za upravuvaweto so cvrstiot otpad.. Kako posledica na toa, ne postoi edinstvena politika na sobirawe, trensport i ~uvawe ili tretman na otpadot. Momentalno, opredeluvaweto na na~inot na upravuvaweto so otpadot e propu{teno na lokalnite vlasti, iako nadomestocite se kontrolirani od strana na Vladata. Prose~niot nadomestok za upravuvawe so otpadot vo Skopje e 2,5 amerikanski dolari mese~no za edno doma}instvo {to gi pokriva tro{ocite za sobirawe na otpadot. Nema programi za reciklirawe ili kompostirawe na otpadot, {to doveduva do zgolemuvawe na koli~estvoto otpad vo deponiite. Se o~ekuva so Zakonot za komunalni dejnosti, koj e vo podgotovka da se razre{at nekoi od problemite povrzani so upravuvaweto so otpadot.

SOSTAV I SVOJSTVA NA TVRDITE KOMUNALNI OTPADOCISostavot na tvrdite komunalni otpadoci e mnogu raznoviden i promenliv, so mnogu organski i neorganski materii ~ii odnos e nestabilen. Fizi~kite osobini na ovie otpadoci se karakterizira so golem volumen, morfolo{ki sostav i vla`nost, koi se neophodni vo izborot na postapki za obezbvrednuvawe na nivnata sodrìna, a isto taka i za nivnata procena kako sekundarni proizvodi vo industrijata. Golemiot volumen na tvrdite otpadoci neprekinato se promenuva, no neophodno e da se znae zaradi doziraweto na kontejnerite, na transportnite ma{ini, sodrìnata za obezvrednuvawe i prerabotka na otpadocite. Morfolo{kiot (mahani~kiot) sostav na tvrdite otpadoci ja pretstavuva sodrìnata na ~esti~kite koi vleguvaat vo nivniot sostav (hartija, hartieni otpadoci, staklo, metal i dr.), izrazeno vo procenti vo odnos na op{tata masa. Opredeluvaweto na morfolo{kiot sostav na otpadocite potrebno e vo slednive slu~ai: 1. pri izbor na metodi za obezvrednuvawe na otpadocite; 2. pri zemaweto labaratoriski metodi fizi~ko - hemiski i saniterno - mikrobiolo{ki ispituvawa; 3. pri vrednuvawe na kvalitetot na otpadocite kako sekundarni surovini. So tekot na vremeto, sostavot na komunalnite otpadoci znaìtelno se promenuva. Toa se dolì na podobrenata kultura vo trgovijata (novi materijali za pakuvawe i sl.), zgolemeniot standard, zgolemeniot stepen na kvalitetot vo izgradbata na stanovite, promenata na navikite za sobirawe na otpadoci i dr. Frakcioniot sostav, isto taka, ima golemo zna~ewe i ja pretstavuva sodrìnata na delovi so razli~ni razmeri, izrazeni vo procenti od op{tata teìna. Vla`nosta, isto taka, e vaèn pokazatel koj treba da se zeme vo predvid koga se proedktiraat sredstvata za sobirawe i transporirawe na otpadocite, za koli~estvoto {to treba da se vnese vo prerabotuva~kite kapaciteti i reguliraweto na biohemiskite procesi pri prerabotkata na otpadocite. Hemiskite svojstva na otpadocite treba da se znaat za da moàt istite da se procenat i koristat kako mmaterijal za

kompostirawe i biolo{ko gorivo, za regulirawe na biohemiskiot proces i drugo. Osnovni hemiski pokazateli se: sodrìna na organski i mineralni supstancii, op{t amonija~en i nitraten azot, op{t fosfor, op{t kalcium, jaglerod, sulfati, hloridi, kiselost na sredinata i dr. Biolio{kite osobini na tvrdite otpadoci se karakteriziraat preku: 1. Mikrobiolo{kite osobini Sekoj biometri~ki proces se bazira na mikrobiolo{kata dejnost na {irok krug na mikoroorganizmi. Pokazateli koi go karakteriziraat mikrobiolo{kiot sostav se: op{ta mikroflora, op{to koli~estvo mikroorganizmi razdeleni po temperaturaen priznak i nivnata kvalitetna sostojba. 2. Sanitarno - higienski osobini Poznavaweto na ovie osobini e potrebno pri voveduvaweto na efektivni i razli~ni naìni za nivno obezvrednuvawe, kako i za utvrduvawe na nivnata sanitarna sostojba. Sanitarnite osobini se grupirani vo tri grupi: a) sanitarno - bakteriolo{ki; b) sanitarno - helmintolo{ki i v) sanitarno - entomolo{ki So opredeluvaweto na toplotno - tehni~kite osobini na otpadocite se opredeluva i zna~eweto pri nizvnoto izgruvawe. Po odnos na izgoruvaweto, otpadocite se delata na: otpadoci {to gorat i otpadoci {to ne gorat. Postojat dva na~ina za opredeluvawe na toplotno - tehni`kite osobini na otpadocite, a tie se: eksperimentalen i teoretski. Poprecizen i porealen e eksperimentalniot na~in. Voedno, toj e posloèn zatoa {to bara znaìtelna podgotovka na probite, poradi {to naj~esto se koristi teoretskiot na~in za opredeluvawe na svojstvata, a vrz osnov na morfolo{kiot i funkcionalniot sostav na otpadocite. Po odnos na porastot na otpadocite potrebno e da se naglasi slednoto: 1. Za poslednive deset godini tvrdite selsko - stopanski otpadoci porasnaa znaìtelno. Vo niv se vklu~eni otpadocite od rastitelno i ìvotinsko poteklo. Stepenot na koristewe na

rastitelnite otpadoci e okolu 2%, dodeka stepenot na koristewe na t.n. ìvotinski otpadoci e zna~itelno pogolem. So nivnosto koristewe za na|ubruvawe moè da se proizvede ekolo{ki ~ista hrana {to e tipi~en primer za bezopasno proizvodstvo. 2. Na mnogu mesta vo R. Makedonija ne se re{eni pra{awata za dezinfekcijata, za sodrìnata, za sobirawe i transformirawe na tvrdite komunalni otpadoci, kako i za ograni~uvawe na priodot na lu|eto i na ìvotnite do niv. Ako se ima predvid deka specifi~nata toplina pri gorewe na tvrdite komunalni otpadoci e me|u 4.200 i 4.500 kJ/kg, }e se dojde do zaklu~kok deka tie po kalori~nost, go nadminuvaat lignitot, taka {to zagubata na energija od nivnoto nekoristewe e mnogu golema.

POSTAPKI ZA OTSTRANUVAWE NA OTPADNITE MATERII

Vo poslednite godini borbata protiv zagaduvaweto na prirodata so razli~ni vidovi otpadoci dobiva golema aktuelnost. Spored mislewata na specijalistite po ovaa problematika, sekoj ìtel na na{ava planeta za edna godina isfrla okolu 1 ton industriski i komunalni otpadoci, a godi{noto tempo na rastewe na koli~estvoto otpadoci vo svrtot e okolu 4%, taka {to za 15 - 20 godini nivniot obem dvojno }e se zgolemi. Dodeka vo minatoto pakuvaweto na stokite se pravele od materii koi brzo se razloùvale i ne sotavale zabeleìtelni posledici vo prirodata ( drvo, hartija, tkaenina i dr.), sega e problemot da se obezvrednata otpadocite od vidot na: plasti`nite masi, gumata, stakloto, keramikata i dr. Komunalnite otpadoci pretstavuvaaa seriozen zagaduva~ na prirodata bidej}i sodràt mnogu mikroorganizmi koi moàt da bidat opasni za ìvotinskiot svet. Pri povolni uslovi nekoi od niv ostanuvaat vo ìvot dolgo vreme i otpadocite doa|aat do po~vata i podzemnite vodi i na toj na~in moàt da go zagrozat ìvotinskiot svet. Pri razloùvaweto na otpadocite koi sodràta organski materii se dobivaat gasovi i sredstva so specifi~na mirizba koi go zagaduvaat atmiosferskiot vozduh. Na organiziranoto otstranuvawe na otpadocite od naselenite mesta vo poslednite godini mu se predava golemo vnimanie.

Razraboteni se pove}e postapki za nivno otsranuvawe: deponirawe, kompostirawe, reciklirawe, spaluvawe na otpadnite materii i sl.

Kompostirawe na otpadnite materiiKolpost e francuski zbor {to vo prevod zna~i |ubre nastanato so me{awe na rastitelni otpadoci i zemja. Kompostiraweto pretstavuva stara i mnogu korisna biotermi~ka metoda vo koja organskite materii se raspa|aat do sostojba koga se bezopsani za òvekot i ìvotnata sredina gledano od zdravstven agol, a istovremeno se dobiva humusna materija, zemja crnica, koja }e bide upotrebena kako |ubrivo za cve}arstvoto i gradinarskite rastenija. Biotermi~kiot metod se odviva vo pove}e fazi. Preduslov e sposobnosta za samosozrevawe na organskite materii toa se javuva kako rezultata na aktivnosta na nekoi vidovi termofilni mikroorganizmi. Vo ovoj proces jasno e deka doa|a do osloboduvawe na toplina pri aerobno razgraduvawe i ovaa toplina go poseduva ona dezinfekcisko dejstvo, i taka se otstranuvaat opasnostite od prenesuvawe na zarazni bolesti i neprijatnata mirizba {to se odbiva do gnieweto na organskite otpadni materii {to se podloèni kompostirawe. Ima pove}e vidovi na komposti koi moàt da se grupiraat na pove}e na~ini. Spored stepenot na sozreanost moè da bide: sve` (surov kompost), zrel kompost i kompost na zemja. Barotffi vo 1892 godina izvr{il edna podelba spored nivnite osnovni materii i gi podelil na: kompost na gradsko |ubrivo, fekalen kompost, zemjodelski kompost i dr. Spored karakteristikite na osnovnite materii od pove}eto formi na kompost po zna~ewe prvo e kompostiraweto na talo`nata tiwa. Talo`nata tiwa se dobiva so pro~istuvawe na fekalniot kompost, zagadenite komunalni vodi i gradskoto |ubre. Pri~ina za toa se problemite {to se javuvaat okolu smetnuvawe na tiwata vo malite naselbi i malite gradovi {to brojata nad 5 iljadi ìteli zatoa {to na ovie mesta postojano imame praznewe na septi~kite jazmi, sobirawe na |ubre i tiwata od sistemite za pro~istuvawe na otpadnata voda. Kompostiraweto ima{e osnovna cel otpadocite da gi pretvori vo bezopasna materija za ~ovekovata okolina kako i samiot ~ovek. Ovaa zada~a se postignuva prerabotka na pristignatiot materijal vo fabrikite {to gi vr{at ovie obrabotki ili pak so prestojuvawe na otpadocite najdolgo 3 - 4 ~asovi. Krajniot produkt treba da ne gi zagaduva po~venite, podpo~venite i povr{inskite vodi, da ne

predizvikuva zarazni bolesti i neprijaten miris kaj vrabotenite vo pretprijatieto. Kompostiraweto na otpadnite materii vo komunalnoto |ubre e ote`nato zaradi postojanoto me{awe na drug vid ( industriski) otpadoci vo nego. Kompostiraweto na otpadnite materii mora predhodno da bide separirano zatoa {to otpadocite od doma}instvoto sodràt pove}e staklo, metali, hartija, sinteti~ki materii i dr. {to sporedeno so prose~niot sostav rezultira so ote`nato i zabaveno prirodno preobrazuvawe. Procesot na raspa|awe odnosno kompostiraweto e mo`no da se vr{i samo na tiwata {to se dobiva vo procesite pre~istuvawe na komunalnite otpadni vodi za dobivawe na |ubrivo ili vo me{avina od istata so komunalno |ubre. Kompostiraweto na otpadnite materii moè da se odviva na otvoreni sistemi (celiot proces se izveduva na otvoren prostor), zatvoren sistem (site raboti i procesi se odvivaat vo zatvoren prostor), a postoi i komibiniran na~in t.e delumno vo zatvoren proces (eden del od procesot se odviva vo zatvoren prostor, primer pred sozrevaweto), a drugite procesi vo otvoren prostor. Procesite vo zatvoreniot sistem se mnogu bavni (65 - 110 denovi), pa zatoa se po~esto se koristat zatvorenite sistemi ili kombiniranite. Vo poslednite dva navedeni sistema kompostiraweto se zabrzuva so bioreaktori taka {to vremeto se skratuva na 10 - 14 dena. Vo naselbite koi imaat sistemi za pre~istuvawe na komunalnite otpadni vodi so sreden i mal kapacitet, iskoristuvaweto na staloènata tiwa zaedno so ostanatite otpadoci od zemjodelsko poteklo za proizvodstvo na kompast, e od interes na zemjodelskoto stopanstvo, kade komposot nao|a dehodnost korist t.e rentabilna promena vo zemjodelstvoto.

Palewe na otpadnite materiiEden na~in ne eliminirawe na otpadnite materii e paleweto. Toa vsu{nost e proces na oksidacija na materiite bez ogled na nivnata agregatna sostojba, pri visoka temperatura pozitivnost vo upotrebata na ovoj metod e namaluvawe na teìnata na otpadocite za 70 75 % kako i na volumenot za 85 - 90 %, procesot e intenziven i pogoden za uni{tuvawe na sekakov vid otpaden materijal, a pri toa e potreben mal prostor. Ostatokot od sogorenata materija e minimalen i bezopasen za ìvotnata sredina od zdravstven aspekt. So goreweto na otpadocite moè da se pokrie

10 % od energijata potrebna za dobivawe na topla voda i zagrevawe na stanovite, vo reonite kade se sobiraat i sogoruvaat otpadnite materii. Me|utoa pozitivnostite na ovoj metod se pomalku vo odnos na negativnite strani. Moèbi paleweto e najdobar metod od sanitaren pogled, no so negovata upotreba doa|a do uni{tuvawe na korisnata energija i materija. Tro{ocite za izgradba i funkcionirawe na postrojkite za gorewe se mnogu golemi i nadvisuvaat kako drug problem. Za izgradba na kapacitetite za reciklirawe na eden ton |ubre se potrebni 10.000 - 15.000 amerikanski dolari, za proizvodstvo na kompost 15.000 - 20. 000 amerikanski dolari, a za da se izgori eden ton |ubre dnevno ~ini 100. 000 - 150.000 amerikanski dolari. Od druga strana pak so paleweto se osloboduvaat golem broj na {tetni gasovi koi zemaat u~estvo vo zagaduvaweto na atmosferskiot vozduh.

Deponirawe na otpadnite materiiOd aspekt na zagaduvaweto na ìvotnata sredina i zagubata na koristenata materija i energija, deponiraweto na otpadnite materii e najnepogoden metod so otpadnite materii. No, poglednato od drug agol e najupotrebuvan metod kaj nas i vo svetot voop{to. Spre~uvaweto na {tetnoto vlijanie {to se predizvikuva vrz ìvotnata sredina e osnovna zada~a na deponiraweto na otpadnite materii. Pokraj stremeòt na zgolemuvawe na otpadnite materii, se pote{ki se i nivnite {tetni dejstva {to pretstavuva dopolnitelen problem. Tokmu pordi ova e neizbe`no re{enie na ovoj problem so deponirawe na otpadnite materii da se izveduva organizirano i institucionalno. Zagaduvaweto na po~venata voda pokraj ostanatite problemi so deponiraweto na otpadnite materii, se javiva kako eden od najgolemite problemi. Do`dovnata vod se probiva niz masata otpadnite materii pri toa gi izliva rsatvorenite materii i gi vnesuva vo po~vata. Tie se taloàt vo po~venite sloevi i gi zagaduvaat vodite kako i vrz samata po~va ostavaat zna~ajni {teti. Seto ova e vo postojana zavisnost. Koli~inata na infiltriranata voda zavisi od koli~inata na vrneìte, od propustlivosta na vodata na otpadniot materijal, od vodata koj se formira vo procesite na biolo{koto razgraduvawe na otpadnite materii, kako i od obemot na evaporacijata t.e isparuvaweto. Od spomenatite faktori najgolema uloga ima koliìnata na do`dovnata voda. So eksperimentalno merewe e zaklu~eno deka od

vkupnata koliìna na do`dovnata voda 5 - 50% se probiva vo masata na otpadocite. Za toa koe mesto }e se upotrebuva za deponirawe na otpadnite materii mora da se vr{i spored ispolnuvawe na neophodnite uslovi od zdravstven pogled i pogled za za{tite na ìvotnata sredina. Izborot mora da bide vo soglasnost so zakonskite normativi. Zna~i vo predvid treba da se zemat slednite kriteriumi: - pri izborot mora da se vodi smetka za topografskite uslovi - deponija kade {to }e se smestuva otpadot mora da bide podaleku od naseleniot prostor ili izvor na voda za piewe, da ne smeta na estetskiot izgled na okolinata, da bide obezbeden patniot soobraj}aj za vozilata, odnosno normalen priod za transportirawe na otpadocite. - Oddale~enosta na deponiite od naselenite mesta da bide najmalku 500 metri, so {to bi se namalila bu~avata predizvikana od vozilata koi go transportiraat i rastovaruvaat otpadot. - Pri izbirawe na povr{inata za deponirawe na otpadot mora da se zemi predvid i kvalitetot na zemjinata povr{ina, odnosno dali taa povr{ina moè da bide iskoristena za zemjodelsko proizvodstvo ili e nepogodna za takva namena.

Podgotovka na povr{inata za deponirawe na otpadnite materiiPredvidenata povr{ina za deponii pred da po~ne da se koristi mora tehni~ki da bide uredena. Za da se spre~i zagaduvaweto na po~venata voda, se koristat pove}e na~ini i metodi za sobirawe i tretirawe so procedenite vodi. Ako izbranoto mesto e so tendencija na propu{tawe na voda, toga{ povr{inata na mati~nata po~va izbrana za deponija mora da ima odreden naklon za polesno da istekuva iscedenata voda. Dnoto na deponijata e poèlno da se obloì so nekakov vid na plasti~na materija vo slu~aj da se formiraat puknatini me|u koi }e se ste~e zagadenata voda vo po`venite sloevi. Odvodnite cevki koi bi se postavile na dnoto na deponijata i {to }e ja odveduvaat iscedenata zagadena voda, mora da se obezbedeni od o{tetuvawe po vlijanie na masata na

otpadocite. Toa }e se postigne so upotreba na otporni cevki ili vrz niv dokolku bi se postavilie soodvetni metalni plo~i {to ramnomerno }e ja rasporeduvaat masata. I odvodnite cevki imaat uslovi koi treba da gi ispolnuvaat: golema mehani~ka tvrdost, otporni na hemiski vlijanija, mala osetlivost kon tonewe (dlabinsko pomestuvawe), postojanost i dr. Za da se izbezne bilo kakvo navleguvawe na delovi od otpadnite materii {to }e dovede do zatnuvawe na cevkite, tie se obloùvaat so plasti~ni filtri na otvorite. êsto pati celata deponska povr{ina se pokriva so sloj od pesok so odredena debelina {to bi posluìlo kako filter vo koj }e se zadrùvaat zagaduva~kite materii {to patuvaat zaedno so iscedenite zagadeni vodi. Drenaàta na ovie vodi i pravilno rakuvawe so niv, za {to e potrebno stru~na podgotovka i oprema, pretstavuva posebna zada~a. Za smestuvawe na otpadnite materii vo deponiite postojat pove}e razli~ni na~ini: uredno smestuvawe, koe se primenuva vo slu~aj koga se raboti za deponii koi zafa}aat pomali pove{ini: neuredno, koga se raboti za pogolemi povr{ini i preodni oblici. Pri uredno smestuvawe na otpadocite vo deponiite, posle naplastuvawe na eden sloj se vr{i nabivawe za namaluvawe na volumenot, pa se pokriva so sloj od po~va za da se spre~i nivnoto rsznesuvawe od vatar, navleguvawe na bilo kakvi ìvotinski organizmi (insekti, glodari i dr.) a se eliminira i {ireweto na neprijatna mirizba. So istiot proces se prodolùva nekolku pati i na kraj zavr{enoto pokrivawe na deponijata so po~ven sloj, posle koja operacija doa|a do rekultivirawe na povr{inata t.e toa e karajno ureduvawe so naseluvawe na trevesti i {umski rastenija {to }e u~estvuvaat vo spre~uvawe na infiltracijata na do`dovnite vodi i erozivnite procesi, a vo isto vreme }e go formiraat podobniot pejsaèn izgled na podra~jeto. Pri neuredno smestuvawe na otpadnite materii vo deponiite postojat mnogu seriozni nedostatoci. Pretstavuvaat mesta vo koi prestojuvaat razni insekti i glodari koi bi moèle da prenesuvaat razli~ni zarazni bolesti, pa da bidat sledeni so ~esti poàri {to }e predizvikaat atmosfersko i po~veno zagaduvawe. Toksi~nite materii ja zagaduvaat po~vata i po~venite vodi, smetaj}i go ova za eden od pozna~ajnite problemi. Veterot raznesuvaj}i gi otpadnite materii vo okolinata bi razveal neprijatna mirizba {to }e se ~uvstvuva i vo naselenite mesta. Ovoj vid smestuvawe dava neestetski izgled na okolinata.

Pred koristewe za bilo kakvi celi ili nivno deponirawe, opasnite otpadni materii, bilo kakva agregatna sostojba da se, najprvo zadolìtelno se tretiraat so posebni metodi koi gi izveduva lice so visoka stru~nost i posloèni operacii. Po neutralizacijata na opasnite otpadoci moè da se tretiraat kako drugite otpadni materii zatao {to so neutrazlizacija tie se doveduvaat vo bezopasna sostojba. Ferenc poimot opasni otpadoci go definira kako raznovidni te~ni otpadni materii koi se formiraat na razli~ni mesta, ~ija koncentracija na zagaduva~kata materija pred nivnoto ispu{tawe za 100 pati ja nadminuva maksimalnata dozvolena koncentracija (mdk) koja se odnesuva za povr{inskite vodi. Za opasni i i cvrsti otpadni materii se smetaat tie {to ja nadminuvaat koncentracijata na zagaduva~kata materija za 1.000 pati spored graznicata za povr{inski vodi ili za opasni otpadni materii se smettaat onie koi vo nedozvoleni granici ja zagaduvaat vodata vo kanalizacionata mreà, povr{inskata voda, po~venata i podpo~venata voda, samata po~va i atmosferskiot vozduh. Od dosega kaànoto vo odnos na problemite {to postojat so otpadnite materii {to so svojata aktivnost gi formira ~ovekot i toa vo se pogolemi koli~estva i se so razli~ni potekla i sostav, mora da se prevzemat poseriozni merki i da po~neme da go sfa}ame problemot za otpadnite materii. Se vloùvaat pregolemi sredstva i energija za dobivawe na surovini od rudite i drugite resursi na zemjata, dodeka od sprotiva stojat otpadnite materii kako surovini so materijalna i energetska vrednost{to ne znaeme da ja iskoristime. Okolu re{avaweto na ovoj problem kako prvo mo`no e so sozdavawe na klima vo koja }e se vr{i vloùvawe na investicii vo voveduvaweto na bezotpadni tehnologii, izrabotka na programi i uslovi za sobirawe, separirawe i rakuvawe so otpadocite koja {to akcija }e bide sprovedena od dràvnite institucii i firmite koi imaat ekonomski interes, stimulirawe na gra|anite vo sobiraweto i separiraweto na otpadocite, donesuvawe na stimulativni zakonski regulativi, marketin{ka propaganda preku mediumite i ekolo{kite dvièwa, gradewe na ekolo{ki svest kaj gra|anite po~nivaj}i od vospituvaweto i obrazovanieto na decata vo pred u~ili{na vozrast pa i ponatamu vo site stepeni na obrazovanieto, kako i primenuvawe na mnogu drugi merki koi se vo vrska so za{titata na ìvotnata sredina.

Reciklirawe na otpadnite materiiSovremenata nau~na industriska mo} na ~ove{tvoto se po~esto gleda na otpadocite na surovini koi moàt da se iskoristat vo razli~ni procesi na proizvodstvoto. Zatoa po~nuva da se razmisluva za t.n. stopanski ciklus na oddelni otpadoci, kako na pr. ciklus na èleznite otpadoci i dr. Spored podatocite od pove}e razli`ni avtori, od 1 t komunalni otpadoci vo nekoi zemji se dobivaat okolu 150 kg hartiena ka{a, 150 kg |ubriva, 50 kg staklo, 30 kg metali, 20 kg prehrambeni produkti, 15 kg plasti~ni masi i red drugi produkti. Za koristewe na nekoi korisni komponenti od tvrdite komunalni otpadoci, kako sekundarni surovini, se poznati dva metodi: - razdelenoto sobirawe vo mestoto na generirawe i - sortirawe na otpadnite materii po sobiraweto na otpadocite. Kaj razdelenoto sobirawe kvalitetot na dobienite survini e podobar otkolku pri sortiraweto na otpadnite materii po sobiraweto, no tro{ocite se pogolemi, a i organizacijata na rabotata e zna~itelno posloèna. Tehnologijata za izdvojivaweto na sekundarnite surovini od otpadocite se izbira spored slednive dva parametra: - koli~estvo na otpadoci i - ekonomska opravdanost

Otpadocite se deponiraat vo sooodvetni prostorii po predhodnata obrabotka. Samite depoa se izbiraat spored vidot na otpadocite, geomorfolo{kite karakteristiki na izbranoto mesto, bliskosta do naselnoto mesto i dr. Tehnologijata na predvremenata obrabotka na otpadocite se izbira vo zavisnost od vidot na otpadocite, stepenot na sodrìnata na razli~nite kompionenti i hemiskiot sostav. Tvrdite komunalni otpadoci se podloùvaat na takanare~enoto separirawe po vidovi koe dava mo`nost za iskoristuvawe na vrednite komponenti vo niv. Opasnite otpadoci se preveduvaat vo bezopasni ili so mal stepen na opasnost za okolinata. Potoa, otpadocite se podloùvaat na su{ewe ili pulverzirawe, sanirawe (dezinfekcija), transformirawe vo |ubriva, biolo{ka obrabotka i dr.

Re{ava~ka uloga vo kvalitetot na recikliranite materijali ima kvalitetot na materijalite. Ako tie se mnogu zagadeni, kvalitetot na sekundarnite produkti ne e mnogu visok. Pre~istuvaweto na sekundarnite materijali e povrzano so dopolnitelni energetski rashodi {to moàt da go naparvat procesot ekonomski neefikasen. Od taa pri~ina pogolem broj od recikliranite materijali se koristat za proizvodstvo na izrabotki so ponizok kvalitet. Otpadnata hartija od komunalnite otpadoci se koristi za proizvodstvo na hartija od najnizok kvalitet. Kvalitetot i osobeno ~istotata na hartijata se povisoki pri razdelenoto sobirawe. Mo`nostite za koristewe na recikliranite materijali se ograni~eni. Poznati se tehnologii za nivnoto prerabotuvawe, no ti pretprijatija ne se mnogu na broj, a osven toa imaat visoki kapitalini vloùvawa i eksploatacioni rashodi. Stakloto, vrateno od otpadocite, nao|a direktna upotreblivost vo staklenata industrija, glavno, kako dodatok vo staklenata masa, kako polne`. Povtornoto koristewe na otpadnoto staklo e ograni~eno do 30% od polneòt. Osven toa stakloto treba da odgovara na visoko kvalitetnite pokazateli. Od su{testveno zna~ewe e oddeluvaweto na stakloto po boja. Se pravata napori za koristewe na otpadnoto staklo za drugi celi, za proizvodstvo na staklena volna, staklen prav, dodatok vo asvaltot, za proizvodstvo na dekorirani plo~ki i dr. Crnite meali od tvrdite komunalni otpadoci sodràt mnogu primesi na oboeni metali {to go uslo`nuva nivnoto koristwe. Spored Dimovski (1994 g.), prose~niot sostav na tvrdite komunalni otpadoci vo pogolemite urbani sredini vo R. Makedonija e sledniot: hartija - 28%, materii od organsko poteklo - 25%, tekstil i koà - 8%, staklo - 7%, plastika - 6%, guma - 4%, èlezo - 4%, drvo - 4% i ostanato - 14%. Od vkupno sobranite otpadoci metalite u~estvuvaat so 60%, hartijata so 30%, stakloto so okolu 20%, gumite so 25%, tekstilnite otpadoci 20%, plasti~ni materii 10%, dodeka otpadnite masla i masti so 10%. Od prezentiranite podatoci se zabeleùva deka sobiraweto na otpadocite vo R. Makedonija e na mnogu nisko ramni{te. Pri~inata za ova treba da se bara vo nemotiviranosta na naselenieto da gi razdeluva tvrdite komunalni otpadoci vo mestoto za nivnoto generirawe, nemawe razvien plan za recikliranite materii, nemawe

tehnolo{ki re{enija za zamena na prirodnite resursi so recikliran materijal i dr.

ZAKLU^NI KOMENTARI- Aktuelnite koncentrirani deponii se neorganizirani, nekontrolirani i neza{titeni, taka {to pretstavivaat obi~ni |ubri{ta; - Deponiite se otvoreni za pristap na lu|e, ìvotni, glodari koi doa|aat vo dopir so kontaminiranata hrana i materijali, taka {to pretstavuvaat potencijalna opasnost za {irewe na zarazi; - So paleweto na otpadot i so neprijatnite mirizbi koi {to se razvivaat poradi raspa|awe na organskiot otpad, prisutno e nedozvolen stepen na aerozagaduvawe vo neposrednata okolina; - Lokaciite i mesto polo`bata na deponiite ne se izbrani kako rezultat na analiza na prirodnite uslovi i faktori, (topografski, hidrolo{ki, geomorfolo{ki, geolo{ki, hidrogeolo{ki i drugi karakteristiki na podra~jeto); - Divite deponii so svojata pro{irenost pokraj sekoja naselba, sooobra}ajnica, korita na vodoteci,

pretstavuvaat grda slika na prostorot i àri{ta na zagaduvawe; - Pordi otsustvoto na praksa na organizirano selektivno sobirawe na komunalniot cvrst otpad u{te na samoto mesto na negovoto mesto na nastanuvawe zaedno o nekorisnite otpadoci se isfrlaat i deponiraa golem del od korisni otpadoci koi moàt da se iskoristat kako sekundarni surovini (hartija, staklo, plastika, meatl....). Vo izlagaweto e razraboten problemot na cvrstiot otpad: kako da se namali negovoto sozdavawe i kako da se postapi so onoj otpad {to sepak se sozdava. Imeno, znaeme deka ìveeme vo vreme na inteziven tehnolo{ko - industriski razvoj, od edna strana, i se pointenzivno tempo na ìvot na lu|eto od druga strana. Seto ova rezultira so super produkcija na cvrst otpad, {to brzo gi osvojuva zemji{nite povr{ini i gi zagaduva povr{inskite vodi i atmosferata. Pri toa treba da se vospostavi : - zakonska regulativa za spre~uvawe/namaluvawe na sozdavaweto na cvrst otpad za negoviot tretman i - mo`nite tehni~ko - tehnolo{ki re{enija za tretman na cvrstiot otpad.

KORISTENA LITERATURA

1. Tome Naumov, Osnovi na zivotnata sredina i odr`liv razvij, 2005 godina Bitola str. 164 - 171 2. Boìdar Maslinkov, Boris B. Maslinkov, Za{tita na ìvotnata sredina, 2001 godina Bitola str. 130 - 133, 138 - 140

3. Dru{tvo za nauka i umetnost - Prilep, EKO - 2, 1997godina Prilep str. 106 4. NEAP str. 66 5. ED "Kitka" - Dra~evoDeponiite vo Kumanovsko - Krivopalane~ki i Ohridsko - Stru{ki region str. 32 6. www.google.com

Documents

komunalen otpad