5Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar

Gospodinjstvo UČBENIKZA GOSPODINJSTVO V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Gregor Torkar, Polonca Bratož Opaškar

Gospodinjstvo 5UČBENIK ZA PETI RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Recenzenti: dr. Verena Koch, dr. Alenka Pavko Čuden, Irena DroleJezikovni pregled: Sabina TamšeIlustracije: Polonca Bratož Opaškar (Iztiskanje kemičnih vlaken str.44, Apretiranje str. 55, Delovanje apreture str. 64), Janja Kunaver (Modna skica str. 57), Matjaž Schmid (vse preostalo)Fotografije: Vojko Opaškar, Stane Vodopivec, Matej Topovšek, Ljubo Vukelič, Luka Dakskobler, Matjaž Kačičnik, arhiv Rokus Klett / Slovenski etnografski muzej, Tomaž Lunder, arhiv Rokus Klett / Alples, Gorazd Opaškar, Idrijsko-Cerkljanska razvoja agencija / Samo Terbižan, Jernej Novak, Istockphoto, Dreamstime in arhiv Rokus Klett. Natančen seznam najdete na koncu učbenika.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

64(075.2)

TORKAR, Gregor Gospodinjstvo 5. Učbenik za gospodinjstvo v petem razredu osnovne šole / Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar ; [ilustracije Polonca Bratož Opaškar, Janja Kunaver, Matjaž Schmidt ; fotografije Vojko Opaškar ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

ISBN 978-961-271-005-71. Bratož Opaškar, Polonca250078464

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Prva izdaja: 2003© 2010 ZaloŽba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridrŽane.

Brez pisnega dovoljenja zaloŽnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtor-skega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Takšno ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Dom in družinaDom in družina pod drobnogledom 6Tudi doma so možne nesreče 10

Ekonomika gospodinjstvaKaj vse potrebujem za življenje 14Zdrav duh v zdravem telesu 16Kje dobim vse potrebno za življenje 22Biti urejen 26Gospodar svojega časa 28Kje in kako kupovati 30Denar 34Igrajmo se družinski proračun 36

Od vlakna do oblačilaTekstilna vlakna 40Preja in sukanec 46Vrste blaga 48Plemenitenje blaga 54 Izdelava oblačil 56Oblačila in moda 58

Tekstilni izdelki, obutev in njihovo vzdrževanjeOblačila in tekstilni izdelki za dom 62Nakupovanje in označevanje oblačil 68Vzdrževanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov 70Obutev 76knjigarna.com swis721

CMYK10/100/90/0

Reši v delovnem zvezku.

Naredi in izdelaj.

Mapa vzorcev.

Oglej si na zgoščenki.

Kupiš jo lahko v knjigarni ali naročiš pri ZaloŽbi Rokus Klett na tel. številki: 01/513 46 00.

Premisli.

Legenda

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Dom in družina pod drobnogledom

Tudi doma so mogoče nesreče

DOM IN DRUŽINAVečina nas živi v družinah, ki pa se med seboj razlikujejo. V tem poglavju izveš, kakšne vrste družin poznamo, kdaj naše bivališče postane dom, kate-re nesreče se lahko zgodijo doma in še mnogo zanimivega ter uporabnega za vsakdanje življenje.

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Dom indružina pod

drobnogledomTe velikokrat vprašajo po osebnih podatkih? Kdaj pozabiš naslov bivališča svojega prijatelja ali prijateljice ter jih prikrajšaš za razglednico ali voščilnico? Ali kdaj izgubiš svojo prtljago na izletu?

Če je bil vsaj en odgovor pritrdilen, potem je čas, da začneš razmišljati o pomenu svojega imena, priimka in naslova bivališča. Vsakodnevno te star-ši, prijatelji, znanci, učitelji in drugi ljudje, s katerimi se srečuješ, kličejo po imenu ali priimku. Včasih se marsikoga »oprime« tudi kakšen vzdevek. Vse to pa z namenom, da bi te priklicali in pridobili tvojo pozornost.

Moja osebna vizitka!

Naredi si osebno vizitko in jo pokloni prijatelju.

6

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Če želite, da bi vas prijatelji obiskali, vam poslali razglednico, pismo, voščil-nico ali darilo, jim morate sporočiti svoj naslov bivališča. Naslov navadno sporoča ulico, hišno številko, poštno številko, kraj in državo (ter celino), kjer prebivamo, živimo. Kdo ve? Morda pa bomo ljudje kmalu poselili tudi kakšen drug planet. Takrat bomo na naslov napisali tudi planet, na kate-rem živimo.

Moje ime, priimek in naslov bivališča

Ime je lahko kratko, dolgo, moško, žensko, iz ene ali več besed. Lahko si ga tudi spremenimo, kot je to običaj pri odraščanju ameriških Indijancev. Ob rojstvu si novorojenček ne izbere imena sam, ampak mu ga izberejo drugi, navadno starši. Ime uporabljamo za razlikovanje in določanje posameznika.

S pomočjo priimka, ki nam veliko pove o naši družini in prednikih, lahko odkrivamo korenine svoje družine. Da ne bo pomote: ljudje nimamo dre-vesnih korenin, ampak so s tem mišljeni naši predniki. Razišči korenine svoje družine in spoznaj njihovo življenje. Kdo ve, morda se kje skriva kak sorodnik, ki bi te rad spoznal in postal tvoj prijatelj.

Delovni zvezek: Izdelaj družinsko drevo in odkrivaj življenje svojih prednikov (vaja 1)! Delovni zvezek: Križanka sorodstvenih razmerij (vaja 2).

7

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Ali so vsa bivališča na sliki tudi dom?

Najbrž nas večina pomisli na hišo ali stanovanje, ki nas ščiti pred vremen-skimi vplivi. Dom je veliko več kot to. Vsako bivališče (hiša, stanovanje, pri-kolica, iglu, šotor …) lahko sčasoma postane naš dom, kjer stalno živimo. Vsakdo svoj prostor uredi po svojem okusu, npr. razporedi pohištvo, izbere barvo sten, jih okrasi s slikami, namesti zavese na okna in rože na okenske police. Tako prostor postane udoben in domač.

Družina Družina je skupina ljudi najmanj dveh generacij (starši in otroci), ki jih vežejo sorodstvene ali telesne vezi in živijo pod isto streho (dom). Glede na to, kdo vse živi pod isto streho, ločimo več vrst družin:• jedrna družina: oče, mati in otroci (tudi posvojeni otroci),• enostarševska družina oz. družina enega starša: mati ali oče živi sam z

otrokom ali otroki,• razširjena (večgeneracijska) družina: poleg očeta, mame in otrok

živijo v skupnem domu še npr. stari starši, teta, stric, bratranec …,• nova družina: družina nastane, ko se dva odrasla odločita, da bosta

živela skupaj, eden ali oba pa imata otroke iz prejšnje zveze.

Na sliki je narisana Polonina družina. Kakšne vrste družina je to? V delovni zvezek nariši in/ali opiši svojo družino (vaja 4).

Ko bivališče postane dom

Vsakdo si drugače zamišlja svoj dom.

Na kaj pomisliš ob besedi dom? V delovni zvezek zapiši vse besede in asociacije, ki se jih spomniš (vaja 3).

Dom indružina poddrobnogledom

8

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Zakaj potrebujemo dom in družino

Svoja razmišljanja zapiši v delovni zvezek (vaja 5).

Družina je skupnost, ki ji pripadamo. V družini se učimo vedenja, medsebojnih odnosov, sporazumevanja in družbenih pravil.

Družina nam daje varnost. V vsakem trenutku se lahko obrnemo nanjo, se potolažimo, potarnamo ali zaupamo svoje težave in skrivnosti. Kadar pa zaidemo v resno stisko, ki je ne znamo reše-vati v krogu svoje družine, je prav, da se obrnemo na svetovalca,; uporabimo lahko npr. telefon v stiski. Nastale težave je vedno bolje reševati sproti, kot pa tiščati jezo, strah ali obup v sebi.

Dom in družina nam nudita zaščito, s tem ko nam dajeta vse potrebno za preživetje. Zagotavljata nam materialna sredstva za preživetje, npr. denar, toplo in varno bivališče, hrano in oblačila.

V družini se učimo ljubezni, poštenja, prijaznosti, delovnih navad, strpnosti in drugih pomembnih življenjskih vrednot. Z drugimi besedami, družina nam pomaga pri osebnem razvoju.

Med starši in otroki se razvije navezanost, zadovoljujejo se potre-be po varnosti, pripadnosti, zaščiti in razvoju.

Povzetek

Dom je bivališče, kjer stalno

živimo. Kadar pod isto streho živi

skupnost najmanj dveh generaciji

(starši in otroci), jo imenujemo

družina. Družina je skupnost,

v kateri se učimo medsebojnih

odnosov, sporazumevanja in

družbenih pravil. Družinski člani

naj bodo enakopravni pri pravicah

in dolžnostih. Družinske dolžnosti

imenujemo tudi delitev dela v

družini. Pomembno je, da so dela

in opravila razporejena med vse

družinske člane.

Ponovi

Zakaj mož in žena še nista družina?

Razmisli

1. Kateri vrsti družine pripadaš?

2. Katera domača opravila

opravljaš v vaši družini?

Starši in otroci

Kako je porazdeljeno gospodinjsko delo v tvoji družini? Odgovor zapiši v delovni zvezek (vaja 6).

Družina je gotovo lahko vir veselja in trpljenja, pač glede na to, kaj posamezni člani iz nje napravi-mo. Starši in otroci skupaj živimo v medsebojnih odnosih – ljubezni, zaupanju in spoštovanju. Vsi člani družine imamo enakopravne pravice in dolžnosti.

V družini si moramo urediti pri-jetno skupno življenje, pri čemer je pomembna delitev dela med družinskimi člani. Z razumevanjem moramo upoštevati razlike v sta-rosti, sposobnostih in nagnjenjih družinskih članov.

9

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Nesreče doma

Katere nesreče se lahko zgodijo doma? Napiši nekaj primerov v delovni zvezek (vaja 7).

Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo možnosti nesreč doma? Posvetuj se s sošolci in z učiteljem.

Tudi sodomamogoče nesreče

Nesreča nikoli ne počiva, niti doma ne. Nesreč doma ne moremo vedno preprečiti, lahko pa se vedemo bolj previdno in zmanjšamo možnost, da se nesreča zgodi.

Udarci, odrgnine in ureznine

Pri udarcih položimo na boleče mesto mrzel obkladek ali led. Če se

pri padcu pojavijo odprte rane, jih očistimo in pokrijemo s sterilno

gazo ter prevežemo s povojem. Pri močnejših krvavitvah in hudih

urezninah tesneje prevežemo rano ter se napotimo k zdravniku.

Kadar sumimo na zlom ali izvin, poškodovani ud imobiliziramo in

se nato odpravimo k zdravniku. Če po padcu ponesrečenec ne more

vstati, ga ne premikaj, ker ima mogoče poškodovano hrbtenico.

ZastrupitveIzzvati moramo bruhanje, da se zaužite strupene snovi izločijo iz želodca. Pri zastrupitvah s strupenimi plini ponesrečenca takoj peljimo na svež zrak. Ob zastrupitvah moramo vedno obiskati zdravnika.

Prva pomoč

Nekaterim nesrečam se kljub previdnosti ne moremo izogniti. Za take primere moramo poznati osnovna znanja iz prve pomoči.

Reši nalogo v delovnem zvezeku (vaja 8).

10

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

OpeklineNajmanj pol ure hladimo opeklino pod tekočo mrzlo vodo. Če se pojavijo mehurji, se odpravimo k zdravniku. Opeklino prekrijemo s sterilno gazo. Zaradi električnega udarca ponesrečenec omedli, lahko tudi neha dihati. Nastanejo lahko globoke opekline na kraju, kjer je električni tok vstopil v telo. Najprej prekinemo povezavo ponesrečenca z električnim virom. S predmetom, ki toka ne prevaja, na primer z lesenim ročajem metle, odmaknemo vir električnega toka. Šele nato mu nudimo prvo pomoč. Po električnem udaru vedno poišči zdravnikov nasvet.

Nezavest in odsotnost dihanjaKadar je ponesrečenec zaradi

električnega šoka, udara strele

ali zastrupitve v nezavesti in diha,

ga položimo v bočni položaj.

Če ponesrečenec ne diha, mu

nudimo umetno dihanje in

masažo srca. Če tega ne zmoreš,

pokliči pomoč.

Piki in ugrizi žuželkPri pikih čebel, os in drugih žuželk na boleče mesto položimo mrzel obkladek ali led. Kadar se pri pikih pojavi alergija, poišči zdravniško pomoč. Pri

ugrizu klopa je pomembno, da ga čim prej previdno odstraniš in kožo opazuješ vsaj tri tedne. Če se pojavi rdeč kolobar, nemudoma obišči zdravnika.

Povzetek

Nekaterim nesrečam doma se kljub

previdnosti ne moremo izogniti.

Za te primere moramo osvojiti

osnovna znanja iz prve pomoči.

Ogenj je lahko nevaren, zato

moramo z njim ravnati previdno.

Ob nesrečah in požarih pokličimo

pomoč na telefonsko številko 112.

Ponovi

1. Katere so pogoste nezgode,

ki se lahko pripetijo doma?

2. Kakšna je pravilna prva pomoč

pri opeklinah, padcih in

zastrupitvah?

3. Ali poznaš telefonsko številko

gasilcev in reševalcev?

Razmisli

Zakaj so potrebni gasilni

aparati v šoli in gospodinjstvih?

Omarica s prvo pomočjo in gasilni aparati morajo biti na voljo v vsakem gospodinjstvu in javni ustanovi, saj nesreča nikoli ne počiva.

Požar

Z ognjem moraš ravnati previdno. Če se ti zgodi, da zanetiš manjši požar, ga poskusi pogasiti. Z odejo ali večjim pregrinjalom iz naravnih vlaken prekrij goreče predmete. Plameni bodo zaradi pomanjkanja kisika ugasnili. Včasih pa se zgodi, da izgubimo nadzor nad ognjem in povzročimo požar. Takrat nam na pomoč priskočijo gasilci. Za gašenje požarov običajno potrebujejo vodo. Kadar pa se zaneti olje, gasilci za gašenje uporabljajo ogljikov dioksid.

Ali poznaš telefonsko številko reševalne postaje, zdravnika in gasilcev? Preveri, kje so nameščeni gasilni aparati v šoli in doma. Odgovori v delovni zvezek (vaja 9).

11

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0