Knjiga povzetkov
Knjiga povzetkov 5. slovenski posvet z mednarodno udelebo o upravljanju z divjadjo: mala divjad Urednika: Helena Polinik, Botjan Pokorny Oblikovanje naslovnice: Ida Jelenko Tiskanje in izdaja: ERICo d.o.o. tevilo izvodov: 120 Leto izdaje: 2013
Knjiga povzetkov
Organizacijski odbor
doc. dr. Helena Polinik, ERICo d.o.o., Slovenija vodja doc. dr. Botjan Pokorny, ERICo d.o.o., Slovenija
dr. Ida Jelenko, ERICo d.o.o., Slovenija Marko Jonozovi, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenija
doc. dr. Samar Al Sayegh Petkovek, ERICo d.o.o., Slovenija Meta Zaluberek, ERICo d.o.o., Slovenija
Sreko erjav, LZS, Slovenija Milena evart, Visoka ola za varstvo okolja, Slovenija
Katarina Flajman, Gozdarski intitut Slovenije, Slovenija
Programski odbor
doc. dr. Botjan Pokorny, ERICo d.o.o., Slovenija vodja doc. dr. Helena Polinik, ERICo d.o.o., Slovenija
prof. dr. Marijan Grubei, umarska fakulteta Sveuilia v Zagrebu, Hrvaka prof. dr. Dragan Gai, umarski fakultet Univerze u Beogradu, Srbija
Marko Jonozovi, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenija prof. dr. Rajko Bernik, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za agronomijo,
Slovenija Boris Kolar, Zavod RS za varsvo narave, Slovenija
prof. dr. Ivan Kos, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddek za biologijo, slovenija
Izvedbo posveta in izdajo knjige povzetkov je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Knjiga povzetkov
900 ZAETEK KONFERENCE 930950 Miha Marene
Upravljanje z malo divjadjo v Sloveniji v obdobju 20012012 in izhodia za upravljanje v prihodnje 4
9501010 Dragan P. Gai Gajenje sitne divljai u lovitima JP Vojvodinaume 12
10101030 Gregor Bogovi Projekt ponovne naselitve poljske jerebice na Krkem polju (20002004) 14
10301100 ODMOR ZA KAVO 11001120 Dragan Zemlji
Poljska jerebica (Perdix perdix L.) v LPN Fazan Beltinci neko in danes 20
11201140 Marijan Grubei Uzronici mortaliteta kod isputanja i podivljavanja trke (Perdix perdix) iz umjetnog uzgoja 24
11401200 Dragan P. Gai Uticaj obloenih kanala za navodnjavanje na sitnu divlja u lovitima Vojvodine 26
12001220 Katarina Flajman Kako razmnoevalni potencial in smrtnost zaradi plenjenja vplivata na populacijsko dinamiko male poljske divjadi in srnjadi 28
12201240 Boris Kolar Ocena vzrokov za upadanja velikosti populacije poljskega zajca Lepus europaeus v Sloveniji 30
12401300 Branko Vajndorfer Poljski zajec (Lepus europaeus Pall.) in fazan (Phasianus colchicus L.) v Pomurskem obmoju 36
13001400 ODMOR ZA KOSILO 14001420 Rajko Bernik
Gibanje poljskega zajca (Lepus europaeus Pall.) v kmetijskem prostoru 40
14201440 Ida Jelenko Izpostavljenost poljskega zajca (Lepus europaeus Pall.) tekim kovinam na Kozjanskem 52
14401500 Samar Al Sayegh Petkovek Lov male divjadi s svinenimi ibrami: dejstva, teave in mone reitve 56
15001530 Botjan Pokorny Bo seznam lovnih vrst male divjadi v Sloveniji za vedno ostal nespremenjen: argumenti za in proti spremembam 58
15301545 ODMOR ZA KAVO 15451700 Razprava
Knjiga povzetkov 4
Upravljanje z malo divjadjo v Sloveniji v obdobju 20012012 in izhodia za
upravljanje v prihodnje
Miha MARENE, Marko JONOZOVI, Janko MEHLE
Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota Oddelek za gozdne ivali in lovstvo, Vena pot 2, Sl-1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
Izvleek: Upravljanje
Med malo divjad tejemo v Sloveniji predstavnike iz reda zveri (lisica (Vulpes vulpes L.), jazbec (Meles meles L.), kuna belica (Martes foina Erxleben.), kuna zlatica (Martes martes L.), rakunasti pes (Nycereutes procyonoides Gray)), glodavcev (alpski svizec (Marmota marmota L.), polh (Glis glis L.), pimovka (Ondatra zibethica L.), nutrija (Myocastor coypus Molina)), zajcev (poljski zajec (Lepus europaeus Pall.)), kur oz. druine poljskih kur (fazan (Phasianus colhicus), poljska jerebica (Perdix perdix)), pevcev oz. druine vranov (siva vrana (Corvus corone cornix), sraka (Pica pica), oja (Garrulus glandarius)) ter plojkoljunov, oz. reda plovcev (raca mlakarica (Anas platyrhynchos)).
Za veino natetih vrst bi lahko rekli, da so iz vidika upravljanja prezrte vrste. Aktivneje se jih lovi le zaradi lovske tradicije, ki pomeni tudi trajnostno rabo naravnih virov, pri emer nekatere od natetih vrst uporabljamo tudi za lovekovo prehrano (npr. polh, nutrija, poljski zajec, fazan, poljska jerebica in raca mlakarica), e zaradi plenilstva ogroajo druge lovne vrste in s tem na nek nain vsaj deloma tudi konkurirajo lovcem, e na lovekovem premoenju povzroajo obutnejo kodo, e so prenaalke loveku nevarnih bolezni... Posledica navedenega je tudi slabe poznavanje stanja posameznih populacij nekaterih vrst v njihovih ivljenjskih okoljih.
Nekatere od njih so tradicionalne lovne vrste, ki so kot take vsaj v doloenih okoljih bile in so e izjemno cenjene, s posebej razvitimi naini in kulturo lova (lov s psi ptiarji ali gonii, sokolarjenje). V preteklosti je bil lov na nekatere od prej natetih vrst (male zveri, zlasti lisica in obe kuni) celo pomemben vir prihodkov, oziroma je omogoal celo preivetje lokalnega prebivalstva (npr. izredno visoke cene kouhovine med obema svetovnima vojnama), spet pri nekaterih drugih pa lahko izkoriamo tudi maobo (jazbec, alpski svizec).
Trenutno stanje glede natetih vrst je zelo razlino na eni strani imamo vrste, ki jih uvramo med malo poljsko divjad (poljski zajec, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica), katerih tevilnost in ponekod tudi prostorska razirjenost sta (razen pri raci mlakarici), predvsem zaradi monih sprememb v okolju v zadnjih 50. letih mono zmanjani, na drugi strani pa so vrste, ki so se monim in hitrim spremembam v okolju, ki so posledica lovekovim dejavnosti, uspeno prilagodile in je njihova tevilnost celo bistveno vija kot v preteklosti (lisica, kuna belica, siva vrana).
5 Knjiga povzetkov
Vzroki za mono zmanjanje tevilnosti in ponekod tudi prostorske razirjenosti male poljske divjadi so poznani intenziviranje kmetijske proizvodnje (velikopovrinska pridelava in monokulture, uporaba farmacevtskih zaitnih sredstev in ivalskemu svetu neprijazne mehanizacije, edalje zgodneja konja, melioracije in izsekovanje niinske vegetacije gozdov, obrenih pasov drevja in grmovja), splono zmanjevanje in slabanje ivljenjskega prostora v niinskih predelih (industrializacija in pozidava obdelovalnih povrin, gradnja infrastrukture), mono poveanje drugih lovekovih aktivnosti v tem prostoru (promet, rekreacija), ne nazadnje pa tudi e omenjeno poveanje tevilnosti nekaterih plenilskih vrst, katere se je v preteklosti na najrazlineje naine intenzivno lovilo in preganjalo, so se pa na spremenjene pogoje poveane lovekove dejavnosti v prostoru uspeno prilagodile (lisica, kuna belica, siva vrana) ali pa so danes popolnoma zavarovane (vse ujede, krokar, akal).
Takemu stanju je seveda potrebno prilagoditi tudi upravljanje z vrstami, pri emer pa se moramo zavedati, da je predvsem za izboljanje stanja pri mali poljski divjadi nujno sodelovanje tudi z ostalimi uporabniki prostora, predvsem s kmetijskim sektorjem.
Eno od pomembnih vpraanj pri upravljanju z malo divjadjo je tudi v realnosti podatkov, saj veljavna zakonodaja ob rednih letni pregledih odvzema (odstrel in izgub) v lovsko upravljavskih obmojih ne predvideva predloitve materialnih dokazov, eprav pa po drugi strani za veino obravnavanih vrst narta odvzema ni potrebno dosegati.
Lisica
Lisica je med najbolj razirjenimi vrstami v Sloveniji in jo najdemo v vseh loviih in loviih s posebnim namenom (LPN). V obdobju 20012012 je bilo iz populacije odvzetih 138.075 lisic, kar jo postavlja na etrto mesto po tevilu odvzetih osebkov izmed vseh vrst divjadi. Z 89 % prevladuje odstrel, med izgubami pa bolezni. Dinamika odvzema pokae, da je odstrel od zaetka obravnavanega obdobja, ko je bilo odvzetih prek 16.000 lisic, padel na polovino vrednost v letu 2006, nato pa je zopet priel naraati.
Jazbec
Enako kot lisico, najdemo tudi jazbeca v vseh loviih in LPN v Sloveniji, le v veliko manjih gostotah. V obravnavanem obdobju je bilo odvzetih 12.586 jazbecev in sicer 64 % z odstrelom, veino izgub pa predstavlja povoz na cesti. Zanimivo je, da je tudi pri dinamiki odvzema jazbeca zaznaven zelo podoben trend kot pri lisici.
Kuna belica in kuna zlatica
Kuno belico najdemo po celi Sloveniji za razliko od zlatice, ki ne ivi v submediteranskem pasu. Belica se je uspeno prilagodila na loveka in jo pogosto sreamo v njegovem neposrednem okolju. V preteklih dvanajstih letih je bilo iz populacije odvzetih 17.662 belic in 2.131 zlatic, kar ponazarja tudi razliko v njunih tevilnosti pri nas. Pri prvi je zabeleenih 23 % izgub in pri drugi 20 % izgub, ki ga predstavlja praviloma povoz na cesti. Trend odvzema ne kae posebnih znailnosti, e najbolj opazen je izrazit padec odvzema kune belice v letih 2006 in 2007.
Knjiga povzetkov 6
Rakunasti pes
Podatki o pojavljanju te tujerodne in potencialno invazivne vrste v Sloveniji so zelo redki, v obravnavanem obdobju sta zabeleeni le dve izgubi zaradi povoza, oziroma bolezni.
Alpski svizec
Alpski svizec se pojavlja v naseljenih kolonijah v visokogorskem svetu Slovenije. Naseljevanje se je zaelo po letu 1953. Odstrel je zato vezan na posamezne kolonije in je v obravnavanem obdobju predstavljal 217 ivali z le dvema zabeleenima izgubama zaradi ujed. Po letih se je odstrel gibal med 14 in 26 osebki.
Navadni polh
Tradicija lova na polha je v Evropi (stari Rimljani) in Sloveniji (prvi viri o lovu na polhe segajo v 13. stoletje) e zelo stara. Belee
