KAKOVOSTNA STAROST Tokratna dvojna {tevilka Kakovostne ... · bah, vsebinske zna~ilnosti, metodiko izvajanja, usposabljanje prostovoljcev, organizacijo, dosedanje izku{nje pri njegovem

1

KAKOVOSTNA STAROSTâsopis za socialno gerontologijoin gerontagogiko

Letnik 4 (2001), {t. 1 - 2

Izdajatelj in zalo`nikIn{titut Antona Trstenjaka,Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana

Uredni{ki odborMateja Bitencmag. Simona Hvali~dr. Joè Ramov{

Uredni{ki svetMateja Bitencmag. Simona Hvali~dr. Zinka Kolari~Vida Milo{evi~dr. Vid Pe~jakKsenija Ramov{dr. Joè Ramov{Katja Tomaì~

Pregled besedilaIvan Mohar

OblikovanjeStudio Paternoster

Priprava za tiskSalve d.o.o. Ljubljana, Rakovni{ka 6

TiskUtrip d.o.o., Breìce

ISSN 1408 - 869XUDK: 364.65-053.9

Tokratna dvojna {tevilka Kakovostne starostije posve~ena programu OSEBNO MEDGNERA-CIJSKO DRU@ABNI[TVO Z OSAMLJENIMSTARIM ^LOVEKOM.

Nacionalni program razvoja socialnega var-stva do leta 2005 je usmeril politiko v ohranjanjesamostojnega ìvljenja v doma~em okolju. Ve~pozornosti je namenil nematerialnim oblikam po-mo~i, med katerimi so pomembni medgeneracij-ski programi za kakovostno starost. In{titut An-tona Trstenjaka zadnji dve leti akcijsko razisko-valno razvija in uvaja prostovoljski programosebnega druàbni{tva z osamljenim starim ~lo-vekom, ki je zelo uspela dopolnitev medgenera-cijskih skupin za kakovostno starost pri prepre-~evanju in re{evanju problema osamljenosti starihljudi, pri povezovanju generacij in pri pripravisrednje generacije na lastno kakovostno starost.

Osebno druàbni{tvo je prikazano v ~lankuJoèta Ramov{a, raziskavo druàbni{kih pogo-vorov pa je opravila Ksenija Ramov{; pri{la jedo pomembne ugotovitve o bistveni razliki pridruènju prostovoljskega druàbnika z »vitalni-mi« in »navidezno vitalnimi« starostniki. Sta{aGr~a�Zidar objavlja svoja spoznanja o nadomestnikomunikaciji z ljudmi, ki po kapi ne morejogovoriti; do njih je pri{la na sti~i{~u svojega stro-kovnega znanja in prostovoljskega druàbni{tva.Vinko Razbor{ek je tokrat prispeval ~lanek o de-mencah v starosti, s katerimi se pogosto sre~uje-jo tako svojci in strokovni delavci, kakor tudiprostovoljski druàbniki. Nives Tovornik nam jeposredovala vrsto telovadnih vaj, kajti pri dru-àbni{tvu so minute skupne telovadbe za ohra-njanje telesne gib~nosti in mo~i enako pomem-bne, kakor je pogovor za ohranjanje du{evne, so-cialne in duhovne sveìne v starosti. Prakti~neizku{nje pri druàbni{tvu pa boste na{li v pris-pevkih Ane Trivi~, Alenke Mili~, Ksenije @uèkin v drugih druàbni{kih zgodbah. Na koncu staIva Rav{elj in Silva Sivec posredovali spominna podelitev diplom novim prostovoljkam kra-jevne mreè medgneracijskih skupin v Cerknici.Drugi ~lanki, ki ste jih poslali, pa so è priprav-ljeni za naslednjo {tevilko Kakovostne starosti.

Uredni{tvoRevijo Kakovostna starost v letu 2001 sofinancira

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port.

2

Znanstveni in strokovni ~lanki

Joè Ramov{

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo

z osamljenim starim ~lovekom

POVZETEK^lanek je osnovna predstavitev programa »osebno medgeneracijsko druàbni{tvo z osamljenim

starim ~lovekom«, ki ga je avtor koncipiral in za~el razvijati pred dvema letoma na In{titutu AntonaTrstenjaka kot sestavni del krajevne mreè medgeneracijskih programov za kakovostno starost. V~lanku program vsebinsko opredeli, prikaè njegovo utemeljenost v ~lovekovih in dru`benih potre-bah, vsebinske zna~ilnosti, metodiko izvajanja, usposabljanje prostovoljcev, organizacijo, dosedanjeizku{nje pri njegovem uvajanju v praksi in raziskovalna in prakti~na spoznanja o njem. Izkazalo se je,da je osebno medgeneracijsko druàbni{tvo zelo primeren preventivni program proti osamljenostistarih ljudi, za povezovanje generacij in za pripravo srednje generacije na lastno kakovostno starost.

Klju~ne besede:Starost, osamljenost, medgeneracijsko druàbni{tvo, socialna mreà, prostovoljstvo

AVTOR: Joè Ramov{ je socialni delavec in dr. antropologije. Nad 25 let se posve~a socialniproblematiki zasvojenosti, kjer dela raziskovalno, pedago{ko in prakti~no v terapiji in preventivi; otem je napisal ve~ knjig in {tevilne ~lanke, v zadnjem desetletju pa dela predvsem na podro~jusocialne gerontologije in gerontagogike, pri ~emer so v ospredju njegove znanstvene in akcijskepozornosti zlasti medgeneracijski odnosi, priprava na kakovostno starost ter ustvarjanje sodobnepostmoderne socialne mreè medgeneracijskih programov za kakovostno starost, ki temeljijo naprincipu samopomo~i ter strokovne in javne podpore za samopomo~ in samoorganizacijo prebi-valstva na tem podro~ju.

SUMMARYPersonal intergenerational companionship with old peopleThis article presents the basic features of the programme »personal intergenerational compa-

nionship with lonely old people« that was concieved and developed as a part of the local networkof intergenerational programmes for quality ageing two years ago at the Anton Trstenjak institute.The author outlines several areas of the programme: it�s content, it�s importance for human andsocial needs, methodology of it�s implementation, training of volunteers, organisational features,research and practical cognitions. The interpersonal companionship proved to be very adequatepreventive programme against loneliness among old people and also for binding different genera-tions and for preparing middle-aged people on quality ageing.

Key words: old age, loneliness, intergenerational companionship, social network, volunteering

AUTHOR: Dr. Joè Ramov{ is a social worker and a doctor of anthropology. In the last 25years he devoted most of his attention on the social problems of addiction. He conducts studies,

3

teaches aspects of therapy and prevention and practically participates in this field. Dr. Ramov{wrote several books and numerous articles on this subject. In the last decade he mostly works on thearea of social gerontology and geriatrics. In the forefront of his scientific work are intergeneratio-nal relations, the preparations for quality ageing and creation of postmodern social network ofintergenerational programmes for quality ageing. These programmes work on the principle of,professional, public and informal help and self-support.

1. Osebno druàbni{tvo v mreìmedgeneracijskih programov zakakovostno starost

Simon Gregor~i~ je zapisal: »Gorje mu, ki vnesre~i biva sam, a sre~en ni, kdor sre~o uìvasam.« Rimski pregovor pa prvi: »Gorje samemu!«

Povezanost z ljudmi je enako nujna ~love{-ka potreba kakor prehranjevanje. Vsak ~lovekpotrebuje za preìvetje v~lenjenost v skupine(Moreno 2000, Ramov{ 2000a), v {ir{o dru`be-no skupnost, prav tako pa tudi osebno druènjez enim samim ~lovekom. Najbolj osebna oblikamed~love{ke povezanosti je prijateljevanje dvehljudi. Par je najmanj{a ~love{ka skupina, ki jene le biolo{ko plodna v zadovoljevanju temelj-ne naravne potrebe po nadaljevanju ~love{ke vr-ste, ampak prav tako v zadovoljevanju globo-kih ~ustvenih, duhovnih, socialnih, razvojnih ineksistencialnih potreb.

V programu medgeneracijskih skupin za ka-kovostno starost, ki jih razvijamo è ve~ kakordesetletje in smo jih v za~etku poimenovali sku-pine starih za samopomo~ (Ramov{ 1991, Ra-mov{, Kladnik, Knific in sod. 1992), smo ugo-tavljali belo liso, kajti nekateri ljudje so usmer-jeni zelo individualisti~no in se iz tega ali onegarazloga ogibljejo ve~je skupnosti in skupin terse pred njimi ~love{ko zapirajo. Taki lahko spre-jemajo ìvljenjske izku{nje le od enega ~love-ka, s katerim so v prijateljski povezavi, in samotemu lahko zaupajo svoje. Stari ljudje, ki so takonaravnani, lahko samo preko osebnega druè-nja z enim ~lovekom srednje ali mlade genera-cije sprejemajo sodobne ivljenjske izku{nje tehdveh generacij in samo njemu � ter preko njega

� predajajo svoje bogate ivljenjske izku{nje dru-gima dvema generacijama. Prav tako je precejljudi srednje in mlade generacije, ki se èlijoprostovoljsko druìti z osamljenim starim ~lo-vekom, ne pa voditi skupine.

Ta ugotovitev iz na{e prakse ter znanstvenaspoznanja o starosti in njenih potrebah, o medge-neracijskih odnosih in potrebi po oblikovanju no-vih programov za kakovostno starost v dana{njipostmoderni dru`bi, so nam v preteklih letih na-rekovala oblikovanje koncepta mreè medgene-racijskih programov za kakovostno starost (Ra-mov{ 2000), v kateri so naslednji programi:1. program ozave{~anja vsega prebivalstva o ka-

kovostni starosti in nujnosti priprave nanjo,2. program osebnega usposabljanja za kakovost-

no starost ob upokojitvi,3. program usposabljanja druìne za lepo so-

ìtje s starej{im druìnskim ~lanom,4. program osebnega medgeneracijskega dru-

àbni{tva z osamljenim starim ~lovekom,5. program medgeneracijskih skupin za kako-

vostno starost in6. program samoorganiziranja mreè v krajevno

medgeneracijsko dru{tvo za kakovostno starost.V krajevni mreì medgeneracijskih progra-

mov za kakovostno starost so vsi programi kom-plementarna celota, najbolj sorodna pa sta si oseb-no druàbni{tvo in medgeneracijske skupine. Obatemeljita na prostovoljski solidarnosti srednje inmlade generacije do starej{e in na potrebi teh dvehgeneracij po povezanosti s starej{o � zlasti {e za-radi priprave srednje generacije na lastno starostter sodobne dru`be na pove~an dele` starih ljudiv prihodnje. Oba programa imata za skupen ciljprepre~evanje osamljenosti na stara leta, oba se v

Joè Ramov{, Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo z osamljenim starim ~lovekom

4


praksi kaèta kot odli~no sredstvo za dviganjekakovosti ivljenja tako stare kakor mlaj{ih dvehgeneracij, oba delujeta po istih na~elih ter po so-rodni metodiki in organizaciji tedenskega med-generacijskega sre~evanja.

Osebno ali individualno druàbni{tvo z osam-ljenim starim ~lovekom je izrecni odgovor nazgoraj omenjeno belo liso v sicer tako uspe{nemin raz{irjenem programu medgeneracijskih sku-pin za kakovostno starost. Po dveh letih akcij-sko raziskovalnega uvajanja v prakso se je osebnodruàbni{tvo prostovoljcev srednje ali mlade ge-neracije z osamljenim starim ~lovekom pokaza-lo ne le za nujno potrebni komplementarni polmedgeneracijskim skupinam za kakovostno sta-rost, ampak tudi kot zdrav temelj zanje. Pot dodobrega vodenja sleherne skupine gre prekoosebnega odnosa voditelja z vsemi ~lani skupi-ne, kajti kdor vodi skupino, ne da bi imel oseb-ni odnos z vsemi njenimi ~lani, nevede popred-meti ljudi v skupini v bolje ali slab{e delujo~sistem. Osebno medgeneracijsko druàbni{tvozadovoljuje obema generacijama, ki se prijatelj-sko druìta, iste socialne potrebe kakor medge-neracijske skupine in daje iste dru`bene koristitistemu delu populacije, ki ni primerna za vklju-~evanje v skupine.

Ker sta torej ta dva � kakor tudi vsi drugiprogrami krajevne medgeneracijske mreè za ka-kovostno starost � utemeljena v ~lovekovih oseb-nih, socialnih in dru`benih potrebah, bomospregovorili najprej o njiju.

2. Utemeljitev osebnegamedgeneracijskega druàbni{tvaz osamljenim starim ~lovekom vosebnih in dru`benih potrebah

Dober pristop k razumevanju ~loveka so nje-gove potrebe, {e zlasti pa je njihovo poznavanjepogoj za kakr{no koli smiselno delo z ljudmi inza ljudi.

Potrebe so temeljni mehanizem ìvih bitij, dase ohranjajo in napredujejo. Vsaka potreba je in-formacija, kaj ìvo bitje trenutno potrebuje zasvoj obstoj in napredek, obenem pa daje motiva-cijsko energijo za dosego ali uresni~enje tega. @i-vo bitje ob~uti svoj notranji energetski potencialkot napetost, stisko ali nujo, dokler energija niporabljena oziroma potreba zadovoljena.

V vsem ìvem svetu se odvija pojavljanje inuresni~evanje potreb samodejno in nezavednopo instinktih, ~lovek pa se svojih potreb bolj alimanj zaveda in mora zavestno iskati na~ine, kakojih bo zadovoljil. Vsekakor so potrebe tudi pri~loveku glavna motivacijska energija; stiska obnjihovi nezadovoljenosti poganja osnovni social-ni imunski vzgib pri ~loveku, to je samopomo~(Ramov{ 1992, 1995: 60-74). Zadovoljevanjenaravnih potreb, ki jih ima v vsaki od razse`no-sti, je pogoj za normalen ~love{ki razvoj in sa-mouresni~itev. Obratno pa so nezadovoljene alifrustrirane ~lovekove potrebe vzrok za motnjena razli~nih podro~jih; za du{evnost je tovrstnemotnje odkrival klasik psihoterapije SigmundFreud, za njim pa razli~ne psihoterapevtske {o-le, katerih skupni imenovalec je terapija mo-tenj, ki jih povzro~i frustracija raznih du{evnih,socialnih in drugih potreb.

Kakovost ~love{kega ìvljenja se meri potem, koliko in v kak{ni medsebojni skladnostiima zadovoljene vse potrebe. [e tako dobro za-dovoljevanje nekaterih potreb ob zanemarjanjudrugih pomembnih potreb povzro~a ìvljenjskemotnje, lahko pa izni~i vse zadovoljstvo ostale~lovekove osebne in socialne blaginje. Pogostadana{nja izku{nja je, da imajo stari ljudje dobrozadovoljene materialne potrebe, so zdravi in du-{evno ~ili, vendar pa so nezadovoljni, ker soosamljeni in frustrirani na podro~ju med~love{-kih odnosov.

Med velikim {tevilom najrazli~nej{ih ~love{-kih potreb se najla`je orientiramo, ~e imamo predo~mi vse ~love{ke razse`nosti. V vsaki od {estihrazse`nosti, ki jih kot celostno podobo ~loveka

5

raz~lenjuje socialna antropohigiena (Ramov{1995, str. 26-57), ima ~lovek specifi~ne potrebe:� v biofizikalni razse`nosti potrebe po rasti,

zdravju, hrani in teko~ini, toploti, gibanju,po~itku itd.;

� v psihi~ni potrebe po informacijah, uìtku,varnosti, veljavi ipd.;

� v noogeni potrebe po svobodi, odgovornostiin ìvljenjski orientaciji;

� v med~love{ko dru`beni potrebe po temelj-nih med~love{kih odnosih in funkcionalnihrazmerjih, po lastnem ugledu v dru`bi, po smo-trni organizaciji dru`be in redu v njej itd.;

� v zgodovinsko kulturni potrebe po u~enju,razgledanosti in napredovanju, po ustvarjal-nosti in delovni uspe{nosti, po predajanjusvojih ìvljenjskih spoznanj in izku{enj dru-gim ljudem in v konzerviran kulturno zgo-dovinski zaklad;

� v eksistencialni razse`nosti pa ima ~lovekzelo mo~no »voljo do smisla« (Frankl), to jepotrebo po doìvljanju smisla posameznegatrenutka ali posamezne situacije, v kateri ì-vi, posameznih razdobij v svojem ìvljenjuter svojega ìvljenja kot celote, pa tudi boljsplo{no, potrebo po doìvljanju smisla zgo-dovine in celotne resni~nosti.^loveku se v slehernem trenutku pojavljajo

potrebe po dolo~eni zakonitosti. Zakonitost pred-nostne hierarhije potreb je ugotavljal è klasikv psiholo{kem raziskovanju potreb in utemelji-telj humanisti~ne psihologije Abraham Maslow.Potrebe je razvrstil v osnovne � biolo{ke, ki jimsledijo potreba po varnosti, potreba po ljubezniin pripadnosti, po ugledu in samospo{tovanju,povsem na vrhu piramide ~love{kih potreb paje potreba po samouresni~itvi (Maslow 1954).Vi{je ~love{ke potrebe se prebudijo v glavnem{ele potem, ko so ni`je zadovoljene. Osnovnazadovoljitev ni`jih potreb je izhodi{~e za nor-malno zaznavanje in zadovoljevanje vi{jih po-treb, toda {ele zadovoljitev vi{jih potreb omo-go~a specifi~no ~love{ko raven ìvljenja, tako

da tudi tukaj lahko parafraziramo Bubrovo spoz-nanje o ~lovekovem rabnem razmerju in oseb-nem odnosu, da brez zadovoljitve osnovnih te-lesnih in du{evnih potreb ~lovek ne more preì-veti, brez zadovoljitve potreb v vi{jih {tirih raz-se`nostih pa ~lovek ne ìvi na ~love{ki, ampakzgolj na ìvalski ravni (prim. Buber 1999: 32).

Zna~ilnost ni`jih biolo{kih potreb je tudi, dadelujejo kot nuja, ki ne prenese veliko ~asovne-ga odlaganja niti vsebinskih modifikacij v za-dovoljitvi; dihanje, uìvanje teko~ine in hraneter podobne potrebe mora ~lovek zadovoljiti boljali manj take, kot so, in takrat, ko se pojavijo.Potrebe v vi{jih ~love{kih razse`nostih pa so boljgibljive: njihovo zadovoljitev je mo`no dlje ~a-sa odlagati, deloma pa tudi nadome{~ati z dru-ga~no zadovoljitvijo. Odlaganje zadovoljitve po-treb in nadome{~anje direktne zadovoljitve vdani situaciji z bolj smiselno je pri ~loveku doneke mere potrebno za poln razvoj svobode, ne-smiselna pretiravanja v tem pa povzro~ajo psi-hi~no bolestne ali nevroti~ne motnje.

Naj poudarimo {e to, da poteka zadovolje-vanje nekaterih osnovnih biolo{kih potreb po-vsem samodejno po nagonskih vzgibih, mnogepotrebe zadovoljujemo rutinsko, ker smo se teganavadili z u~enjem, nekatere pa lahko zadovo-ljujemo le z vsakokratno zavestno odlo~itvijoin ob polni zavesti.

Potrebe so glavni energetski potencial ~love-kovega doìvljanja in ravnanja. Kakor za vsakoenergijo v naravi velja tudi za energijo ~love{kihpotreb, da ne more ostati neuporabljena, pri upo-rabi pa ne more biti nevtralna: izlije se v smiselnoin ustvarjalno zadovoljevanje pristnih ~love{kih po-treb ali pa se nesmiselno uporabi v razdiralnostizmotnega zadovoljevanja navideznih potreb.

Na konkretno zavedanje dolo~ene potrebe inna obliko njenega zadovoljevanja imata zelo mo-~an vpliv ~lovekova osebna zrelost in kulturnookolje. Nezrel ~lovek, pa naj bo otrok ali odra-sel � na primer zasvojenec, nekaterih svojih bis-tvenih potreb ne prepoznava. V nezreli dru`bi


6


je zadovoljevanje nekaterih potreb lahko tabui-zirano ali pozabljeno, pri zadovoljevanju dru-gih potreb so lahko utirjeni nesmiselni vzorcivedenja, ki {kodujejo, lahko pa so do samou-mevnosti raz{irjene dolo~ene {kodljive umetnepotrebe, ki jih javno mnenje ali reklama skozidalj{i ~as vzdrùjeta, da jih ljudje doìvljajo kotpristne ~love{ke potrebe. Danes je na primer vevropski kulturi tabuizirna starost, kar povzro-~a, da mnogi stari ljudje ne sprejmejo svoje sta-rosti, ljudje srednjih let pa se na lastno kako-vostno starost ne pripravijo. Ko starost pride,pa ne prepoznavajo njenih pristnih mo`nosti innalog, kar povzro~a hude frustracije in zmotnozapadanje v {tevilne navidezne potrebe; tako celougotavljajo, da je med vsemi alkoholiki, ki sostari nad 60 let, ena tretjina takih, ki so se zapilipo upokojitvi (Razbor{ek 2000, str. 55).

îm bolj je ~lovek osebnostno zrel, tem bo-lje prepoznava svoje pristne potrebe in realnemo`nosti za njihovo zadovoljevanje. îm bolj-{e odnose ima ~lovek z nekaj najbli`jimi ljudmi� krvnimi svojci ali nekrvnimi prijatelji, temla`je in bolj pristno zadovoljuje svoje temeljnesocialne potrebe. im bolj je neko dru`beno oko-lje kulturno zrelo, tem bolj je naklonjeno pol-nemu in uravnoteènemu zadovoljevanju vseh~love{kih potreb in tem bolj{e vzorce vedenjain soìtja ima za njihovo zadovoljevanje.

V razli~nih obdobjih ìvljenja so prednost-no dejavne razli~ne ~lovekove razse`nosti, zatose tudi potrebe javljajo skozi ìvljenjski razvojrazli~no: nekatere skozi vse ivljenje enako, dru-ge z razli~no intenzivnostjo v posameznih ob-dobjih, tretje pa so zna~ilne samo za dolo~enoobdobje ìvljenja. V predporodnem obdobju, votro{tvu in mladosti je najmo~nej{a potreba potelesnem in du{evnem razvoju, v srednjih letihso v ospredju zlasti noogene potrebe po svobodiodlo~anja in odgovornosti ter po plodnem med~-love{kem soìtju, ker je od njihove zadovolje-nosti odvisna dejavna in rodovitna ustvarjalnostzrelega ìvljenjskega obdobja.

V starosti pa so v ospredju precej druga~nepotrebe kakor v mladosti in srednjih letih.

Prednost imajo - enako kakor v mladosti insrednjih letih � temeljne telesne in materialne po-trebe, kar je s kan~kom prijetne ironije izraàl èrimski pregovor, da je treba najprej ìveti, potemse pa filozofira (primum vivere deinde philosop-hari). Toda tudi zadovoljevanje osnovnih tele-snih in materialnih potreb je v starosti do nekemere druga~no kakor v prej{njih dveh obdobjihìvljenja: v ospredju je zlasti ohranjanje zdravjain mladostne sveìne v starosti. ê pa je zadovo-ljevanje kake telesne potrebe ogroèno � denimoizlo~anje v primeru, ko staremu ~loveku uhajavoda, je ta sicer povsem vsakdanja in skoraj neo-pazna potreba na mah v ospredju celotnega ~lo-vekovega doìvljanja in po~utja.

Telesne potrebe starostnika lahko torej str-nemo v poudarek: ohranjanje zdravja in telesnesveìne. Temu sorodna je potreba starega ~lo-veka po dejavnem opravljanju {tevilnih vsakda-njih ìvljenjskih nalog in nekaterih nalog, ki sozna~ilne samo za starost.

Specifi~na potreba v starosti, zlasti v zadnjemstarostnem obdobju, je potreba po negi v starost-ni onemoglosti, saj e slovenska ljudska modrostve, da »starost ne pride sama«, ampak pripelje sseboj na{tete neljube spremljevalke, ali {e boljpoenostavljeno in pretirano � »starost je bole-zen«. Ta potreba je danes pri vse ljudeh potla~e-na v podzavesti, tako da negovanje drugih v sta-rostni onemoglosti doìvljajo kot nekaj smisel-nega, za svojo lastno nebogljenost pa nikakor nemorejo najti nobenega smisla. ûdno protislovjeje to, kajti ~e je zame ~love{ka vrednota, da skr-bim za svojega o~eta, ko je potreben posebne skrbizaradi starostne onemoglosti ali invalidnosti in jekonec humane ~love{ke civilizacije, ~e take ljudizanemarjamo ali evtanazijsko pobijemo (npr. na-cisti~no pobijanje sto tiso~ du{evno zaostalih Nem-cev), je druga plat iste vrednote v primeru mojenemo~i, da brezpogojno i{~em smisel in vredno-to lastne nebogljenosti, ob kateri ohranja huma-

7

nost moj sin oziroma ljudje, ki me kot ~lovekasolidarno negujejo.

Upo{tevajo~ povedano moramo poudariti, dav tretjem ìvljenjskem obdobju izstopajo pred-vsem vi{je tri ~love{ke razse`nosti � med~lo-ve{ko dru`bena, zgodovinsko kulturna in eksi-stencialna � s svojimi specifi~nimi potrebami.Za starost so torej {e posebno zna~ilne:� potreba po temeljnem ali osebnem med~lo-

ve{kem odnosu,� potreba po predajanju svojih ìvljenjskih iz-

ku{enj in spoznanj mladi in srednji genera-ciji ter

� eksistencialna potreba po doìvljanju svojestarosti kot enako smiselnega obdobja ìv-ljenja, kakor so bila mlada in srednja leta.Seveda so tudi v starosti ìve {e druge ne-

materialne in vi{je ~love{ke potrebe, na pri-mer umetni{ke, znanstvene ali verske, katerimse sistemati~no posve~ajo religije. Navedene triso izrazito socialnega zna~aja. Socialna strokase mora sistemsko spra{evati o fenomenologijinjihove narave, o patolo{kih posledicah, ~e nisozadovoljene, in o metodi~nih pogojih za nji-hovo zadovoljevanje v dana{njih dru`benih raz-merah. Vsakdanja izku{nja kaè, sodobnaznanstvena spoznanja o hierarhiji potreb pa topotrjujejo, da kakovost ìvljenja zelo pade alipa se celo povsem zru{i v primeru, ko ~loveknima zadovoljenih vi{jih ~love{kih potreb, panaj ima osnovne materialne potrebe {e tako do-bro zadovoljene. Tako na primer osamljenoststarega ~loveka, ki je sicer telesno zdrav in tr-den, materialno pa zelo dobro preskrbljen, hi-tro na~ne njegovo zdravje, da psihosomatskooboleva, prizadene njegovo razpoloènje, daje s sabo in z vsem svetom nezadovoljen, po-habi njegovo zmo`nosti za urejene med~love{-ke odnose, da je � ko pride v stik z ljudmi �siten in odbijajo~; podobno tudi vse druge nje-gove razse`nosti, tako da brezciljno ìvotari, ssvojim obna{anjem odbija ljudi in nezadovo-ljen ~aka svojega konca.

Glavni cilj medgeneracijskih programov kra-jevne mreè za kakovostno starost je prav zado-voljevanje teh vi{jih treh socialnih potreb. @e odza~etka se je v praksi pokazalo, da so v starostipere~e in v veliki meri nezadovoljene ter da jihskupine starih za samopomo~ zadovoljujejo; {ezlasti zadovoljujejo potrebo po temeljnem in oseb-nem med~love{kem odnosu. Na te potrebe smobili vsa leta izrecno pozorni pri prakti~nem ak-cijskem uvajanju in {irjenju skupin, prav tako papri znanstvenem raziskovanju in strokovnem raz-voju programa Kladnik in Poto~nikova sta jih naprimer raziskovala v okviru svojega podiplom-skega {tudija (Kladnik 1996, Poto~nik 1999).

Strokovna spoznanja in izku{nje v praksi ka-èjo, da medgeneracijski programi krajevne mre-è, {e posebej pa osebno druàbni{tvo in med-generacijske skupine, zelo dobro zadovoljujejo:� potrebo po osebnem med~love{kem odnosu

v starosti,� potrebo po medgeneracijski povezanosti sta-

rega ~loveka z mlaj{ima generacijama,� potrebo srednje in mlade generacije po oseb-

nem stiku s ~love{ko zrelim starostnikom,� potrebo po detabuizaciji starosti in demargi-

nalizaciji starih ljudi,� potrebo po premo{~anju prepada med gene-

racijami v moderni industrijski dru`bi in� potrebo po oblikovanju sodobnih programov

priprave na pove~an dele` starih ljudi v dru`-bi v prihodnjih letih.Tako osebno druàbni{tvo kakor medgenera-

cijske skupine zadovoljujejo tudi temeljno potre-bo po ohranjanju zdravja in mladostne sveìne vstarosti: posredno s tem, da se staremu ~loveku zdruàbni{tvom ali v skupini izbolj{a doìvljanjein s tem volja do aktivnosti, neposredno pa z ne-katerimi metodi~nimi dejavnostmi, ki so izrecnonamenjene telesni in du{evni »telovadbi« ~lanovskupine oziroma druàbni{kega para.

V socialni gerontologiji (Ramov{ 2001) lah-ko torej kakovostno starost o~rtamo z zadovo-ljevanjem splo{nih in posebnih potreb starega


8


~loveka, v gerontagogiki pa so potrebe starega~loveka glavna energija za kvalitetno usmerja-nje ~lovekovanja in ob~estvovanja v starosti, kajtispecifi~nim potrebam odgovarjajo specifi~nemo`nosti in naloge v starosti. Uravnove{ena inzmerna zadovoljenost vseh splo{nih ~love{kihpotreb in vseh potreb, ki so zna~ilne za starost,je isto kakor kakovostna ali zadovoljna starost.

Spoznanja o ~love{kih potrebah nasploh in po-sebej potrebah v starosti, ki smo jih navedli kotizhodi{~e za razumevanje programa osebnegamedgeneracijskega druàbni{tva z osamljenimstarim ~lovekom, povzemamo v tri misli:1. Potrebe v starosti so smerokaz pri prizade-

vanjih za kakovostno starost.2. Materialne potrebe so ena noga kakovostne

starosti, nemateriale pa druga.3. V starosti so med~love{ki odnosi enako po-

membni kakor materialna preskrbljenost.

3. Vsebinske zna~ilnostiosebnega medgeneracijskegadruàbni{tva

Kaj je osebno medgeneracijsko druàbni{-tvo z osamljenim starim ~lovekom in katere vse-binske zna~ilnosti ima?

Opredelitev. Osebno medgeneracijsko druàbni{-tvo z osamljenim starim ~lovekom je sorazmerno tr-den osebni med~love{ki odnos med prostovoljcem sred-nje ali mlade generacije in starej{im ~lovekom, ki bibil brez tega odnosa osamljen. Odvija se po strokovnooblikovanem prostovoljskem socialnem programu sa-mopomo~i in solidarnosti, ki je namenjen kakovostnistarosti na podro~ju med~love{kih odnosov, kakovost-nemu med~love{kemu so itju srednje in mlade gene-racije s starimi ljudmi v postmodernih ivljenjskih raz-merah ter pripravi sodobne krajevne socialne mreè vrazmerah izjemnega pove~evanja deleà starega pre-bivalstva v dru`bi. Osebno medgeneracijsko druàb-ni{tvo z osamljenim starim ~lovekom je torej preven-tivni program proti osamljenosti starih ljudi v dana{-njih in jutri{njih dru`benih razmerah.

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo zosamljenim starim ~lovekom je postmodernisocialni program za dana{nje ìvljenjske raz-mere. Potrebe, ki jih danes zadovoljuje medge-neracijsko druàbni{tvo, so v tradicionalni dru`biljudje zadovoljevali v raz{irjeni krvni druìni,sorodstvu in krajevnem sosedstvu. Zaradi spre-menjenih ìvljenjskih razmer v dana{nji indu-strijski in poindustrijski dru`bi krvno sorodstvoin krajevno sosedstvo ne moreta ve~ opravljatite naloge. Program osebnega medgeneracijske-ga druàbni{tva je postmoderni na~in za zado-voljevanje teh potreb v nekrvni in nekrajevnimed~love{ki povezavi osebno izbranega prija-teljevanja, ki izhaja iz temeljnih socialnih imun-skih vzgibov ~love{ke samopomo~i in solidar-nosti za kakovostno ìvljenje in soìtje.

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo zosamljenim starim ~lovekom je prostovoljskiprogram. Druàbniki so prostovoljci pravilo-ma srednjih let ali mladi, ki se iz tega ali onegazdravega motiva odlo~ijo, da bodo eno uro te-densko posvetili solidarnostnemu socialnemudelu, prostovoljci pa so prav tako starostniki vdruàbni{kem paru, ki v tem odnosu omogo~a-jo ljudem srednjih let ali mladim ljudem iv stiks starostjo, ki je nujno potreben za kakovostnoìvljenje in poln ~love{ki razvoj, zlasti pa zapripravo na kakovostno starost v srednjih letih.Pri prostovoljskem druàbni{tvu je bistveno, dadruènje oba zdravo zadovoljuje; od prostovolj-skega druàbni{tva morata imeti doìvete kori-sti tako starostnik kakor druàbnik, sicer je ne-plodno za oba. Izku{nje kaèjo, da druàbni{-tvo v resnici zelo bogati in osre~uje tako starega~loveka kot prostovoljca. Osebno druàbni{tvone more biti slu`bena storitev za stare ljudi, neenostransko pomaga{tvo nebogljenim, ampakobojestransko zadovoljujo~ ~love{ki odnos.

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo jestrukturiran program:� Je strokovno sestavljen kot akcijsko razisko-

valni projekt strokovne pomo~i za uvajanje

9

in {irjenje te vrste samopomo~i in solidar-nosti v dana{njih razmerah.

� Je dru`beno vklju~en v oblikovanje in stal-no izpopolnjevanje mreè socialnega vars-tva starih ljudi na dràvni in krajevni ravni.

� Terja ustrezno usposabljanje, da doseè ka-kovostni u~inek za starega ~loveka in za dru-àbnika srednjih let; na~in in sistem usposab-ljanja zanj poteka po verificiranem socialnemizobraèvalnem programu socialne zbornicein je v leto{njem letu za podro~je socialnegavarstva to~kovan s kar tremi to~kami.

� Vr{i se po izdelani metodiki za za~etek inrazvoj prostovoljskega odnosa med druàb-nikom in osamljenim starim ~lovekom terza prenehanje tega odnosa.

� Poteka v rednem tedenskem ritmu druènja.� V njem je s krajevno samoorganizacijo sistem-

sko poskrbljeno za napredovanje pri prosto-voljskem delu, za ohranjanje prostovoljske kon-dicije in za dru`beno u~inkovitost socialne mre-è v dru`bi, zlasti v obliki intervizijske skupi-ne prostovoljcev in krajevnega dru{tva.

� Program je sistemsko vklju~en v komplemen-tarno celoto z ostalimi programi medgenera-cijske krajevne mreè za kakovostno starost.

4. Metodika osebnegamedgeneracijskega druàbni{tvaz osamljenim starim ~lovekom

Program osebnega medgeneracijskega druàb-ni{tva z osamljenim starim ~lovekom se od obi-~ajnih pogovorov s starim ~lovekom lo~i po struk-turirani metodiki za navezovanje stika in pogo-vor s starim ~lovekom, po naboru {tevilnih de-javnosti pri tedenskem druènju in po samoorga-niziranosti prostovoljcev v krajevno mreò, kiimajo svoj lastni pozitivni dru`beni u~inek.

Metodika druàbni{tva z osamljenim starim~lovekom vsebuje tri korake:1. navezovanje lepega, relativno spontanega in

obojestransko zadovoljujo~ega med~love{ke-ga odnosa med prostovoljskim druàbnikomin starostnikom;

2. med~love{ko ob~estvovanje v paru, kjer zlastiprostovoljski druàbnik zavestno razvijazmo`nosti vìvljanja v stanje, doìvljanje ingovorjenje starega ~loveka ter zmo`nosti ko-municiranja, to je dobro poslu{anje, razum-ljivo in smiselno govorjenje ter potrebnomol~e~nost za varovanje intimnosti in ~lo-ve{kega dostojanstva obeh v odnosu;

3. ustvarjalno razmi{ljanje ob prostovoljskih iz-ku{njah medgeneracijskega druènja, prede-lovanje izku{enj v nova spoznanja ter posre-dovanje obojega drugim prostovoljcem vmreì in {ir{i dru`beni skupnosti.V metodiki osebnega medgeneracijskega dru-

àbni{tva je najbolj v ospredju pogovor. Pri vsa-kem druàbni{kem sre~anju se glavnina vsebinevr{i s pogovorom, ki ima {tevilne oblike od za~et-nega klepeta o vsakdanjih novicah, ki si jih imatapovedati, do poglobljenih ìvljenjskih vsebin, kijih starostnik pove druàbniku kot zaupanja vred-nemu ~loveku � navadno edinemu, ki ga ima.

Pogovor seveda nima samo besedne, ampaktudi nebesedno sestavino, ki v druàbni{kem sre-~anju ni manj pomembna. To so mimika, geste,poloàj telesa, pogled, prijem za roke in drugitelesni odzivi v komunikaciji med obema. V po-sebnih okoli{~inah ima pogovor med druàb-ni{kim parom tudi povsem nevsakdanjo obliko,na primer tako imenovano nadomestno komu-nikacijo s ~lovekom, ki ne more govoriti z be-sedami, na primer po kapi; to izku{njo je v na{edruàbni{tvo vnesla strokovnjakinja za podro~-je Sta{a Gr~a-Zidar (2001).

Pri ute~enem druàbni{tvu zavzema osred-nji del sre~anja tako imenovana pogovornatema, to je vsebina, ki je enemu ali drugemupomembna za dalj{i in iz~rpnej{i pogovor in seoba strinjata, da se ji bosta posvetila. Za pogo-vorno temo se druàbnik in starostnik lahko do-govorita è vnaprej ali pa sproti. Pomembno je,


10


da je pozitivno naravnana, da izhaja iz osebnihizku{enj in spoznanj enega ali obeh in da se prinjej drìta pravil pogovora v skupini (Ramov{2000), ~eprav je ta skupina najmanj{a � samodva ~loveka. Pri osrednji pogovorni temi se dru-àbnika zadrìta obi~ajno kake pol ure, to jepribli`no polovico druàbni{ega sre~anja.

K vsakemu druàbni{kemu sre~anju sodi po-leg pogovora {e kaka druga dejavnost. Pri oseb-nem medgeneracijskem druàbni{tvu je mo`nihje ne{teto razli~nih dejavnosti, doslej pa so sev praksi obnesle zlasti tele: telovadba, petje,sprehod (v naravo, na tr`nico�), skupni ogledprireditve (gledali{~e, koncert, muzej, kino�),izlet (pol ali celodnevni), potovanje (ve~dnev-no), zelo skromen prigrizek (kava, ~aj, kakkeks�), skupno praznovanje, pripovedovanje{al, medsebojno zastavljanje ugank, recitiranje pe-smi (starih, iz otro{tva�), spominske vaje kotpreventiva (napredovanja) demence, igranje kakedruàbne igre, kako skupno delo (v stanovanju,pri kuhanju�), manj{a pomo~ (nakup v trgovi-ni, skuhati ~aj�), telesni stik (dràti za roko, po-boàti�), druàbnikova kartica z izleta ali do-pusta staremu ~loveku, vklju~itev tretjega ~love-ka (ali ve~ ljudi) v druàbni{ko sre~anje, na pri-mer sre~anje dveh druàbni{tev ali druàbni{kiobisk z otrokom ali vnukom druàbnika, tele-fonski stik med druàbni{kim parom. Nekaterimse je dobro obneslo tudi u~enje druàbnice odstarostnice, npr. kuhanja, pe~enja, ro~nih del ipd.Koristna dejavnost druàbni{tva je tudi to, da dru-àbnik navdu{i starostnika ali starostnico za pisa-nje (ìvljenjepisa, v krajevni ~asopis�), uredi-tev njegovih ali njenih slik iz vsega ìvljenja valbum, ponovno gojenje ro`, ki jih imela vse iv-ljenje rada, pa tudi za u~enje, na primer na uni-verzi za tretje ìvljenjsko obdobje, in odlo~itevcelo za uporabo ra~unalnika, interneta in elek-tronske po{te � pri tem se zdi, da so uspe{ni po-sebno mladi ljudje, srednje{olci ali {tudentje.

Nekatere dejavnosti so take, da jih ima dru-àbni{ki par lahko pri vsakem sre~anju � poleg

pogovora je tak{na {e telovadba, »kava«, pri ne-katerih petje � to se obnese zlasti pri dement-nih. Druge dejavnosti pa so po svoji naravi pri-lo`nostne ali ob~asne, na primer praznovanjerojstnega dne vsakega od njiju je mo`no le dva-krat letno, skupni obisk gledali{~a, koncerta alikake druge kulturne prireditve je morda smisel-no izvedljiv na nekaj mesecev, skupni izlet en-krat ali nekajkrat letno itd.

Izbor primernih dejavnosti, njihov razporedpri druàbni{kem sre~anju, zlasti pa ustvarjanjespontanega in spro{~enega vzdu{ja so jedro me-todike osebnega druàbni{tva z osamljenim sta-rim ~lovekom. Ker je pogovor glavna dejav-nost druàbni{tva, je odlo~ilnega pomena me-todika pogovora s starim ~lovekom. V okvirihspontanosti in obojestranske enakopravnosti vodnosu si druàbnik oblikuje okvirni programza druàbni{ko sre~anje, ~e ne druga~e, vsaj vmislih, ko prihaja na druàbni{ki obisk, sevedapa ne sme pri nobeni svoji zamisli togo vztraja-ti, ampak se mora prilagajati konkretnim raz-meram na sre~anju, kot zahteva eno od eti~nihna~el pri delovanju medgeneracijskih programovv krajevni socialni mreì za kakovostno starost.

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo zosamljenim starim ~lovekom ima tudi svoje pa-sti in zagate, ki jih druàbniki izraàjo na svojihmese~nih intervizijskih sre~anjih v obliki vpra-{anj ob konkretnem primeru, ki ga doìvljajo vpraksi, na primer: kako naj ravnam, ko gospapostaja tako pozabljiva, ko vedno govori isto,ko je tako zagrenjena in ~rnogleda, ko kar na-prej obrekuje odstotne, ko� Te pasti druàb-ni{kega odnosa re{ujejo druàbniki sami na me-se~nih intevizijskih sre~anjih z medsebojno iz-menjavo izku{enj in znanja.

Redna mese~na sre~anja krajevne intervizijskeskupine druàbnic so bistveni del metodike tegaprograma. Ta sre~anja imajo svojo lastno metodi-ko dela, po kateri se odvijajo. Pri usposabljanju seje nau~i vsak druàbnik enako kakor metodike dru-àbni{kega odnosa s starim ~lovekom.

11

Metodika osebnega medgeneracijskega dru-àbni{tva z osamljenim starim ~lovekom je bilakoncipirana in oblikovana strokovno kot pro-gram pomo~i za samopomo~ ob svetovnih spoz-nanjih socialne gerontologije in gerotagogike terspoznanjih o komunikaciji in med~love{kih od-nosih, razvija in izpopolnjuje pa se ob dobripraksi druàbni{tva in njegovega raziskovanja.Ob hitrem {irjenju programa osebnega druàb-ni{tva v praksi bo treba metodiko osebnega med-generacijskega druàbni{tva ~im prej strniti vpregledni priro~nik.

5. Usposabljanje prostovoljcev zaosebno medgeneracijskodruàbni{tvo z osamljenim starim~lovekom

Usposabljanje prostovoljcev za osebno med-generacijsko druàbni{tvo z osamljenim starim~lovekom poteka na terenu in sicer v krajih, kjeruvajamo krajevno mreò medgeneracijskih pro-gramov za kakovostno starost. Dogaja se v majh-ni skupini po metodi socialnega u~enja in dru-gih metod za prakti~no usposabljanje v social-nih ve{~inah ob isto~asnem intelektualnem po-glabljanju v vsebino in miselno ozadje progra-ma. Poleg vsebin o starosti, ki so skupne vsemprogramom mreè, obsega {e zlasti spoznanjain tehnike za:� komunikacijo s starim ~lovekom,� spoznavanje pomena rednega in pogloblje-

nega osebnega stika s starim ~lovekom zalastno pripravo na kakovostno starost,

� odkrivanje energetskih potencialov za zdra-vo ~love{ko solidarnost in prostovoljsko so-cialno delo,

� preventivne tehnike proti izgorelosti in dru-gim oblikam patologije pri prostovoljskemdelu z ljudmi,

� pomen in na~ine redne povezanosti prosto-

voljcev v krajevno medgeneracijsko mreòza kakovostno starost,

� samoorganizacijo mreè in delo v njej tervlogo mreè v pripravi dru`be na kakovost-no starost ter na pove~an dele` starega pre-bivalstva.Usposabljanje prostovoljcev traja skupaj eno

leto in sicer tako, da se na te~ajni{kih sre~anjihzbirajo enkrat mese~no po tri ure, med dvemasre~anja pa s primernimi vajami in dejavnostmiosvajajo vsebino programa. Prvi semester je na-menjen spoznavanju starosti ter metodiki nave-zovanja stika in komunikaciji z osamljenim sta-rim ~lovekom, drugi semester pa celotnemu spek-tru dejavnosti druàbni{tva, re{evanju pasti pridruàbni{kem odnosu ter metodiki mese~negasupervizijskega sre~evanja krajevne skupine dru-àbnikov v okviru krajevne mreè za kakovost-no starost. Ob koncu usposabljanja dobijo dru-àbniki diplomo, izku{anja pa kaè, da so prisvojem prostovoljskem delu v resnici samostoj-ni in zrelo ustvarjalni.

6. Organizacija programa»Osebno medgeneracijskodruàbni{tvo z osamljenim starim~lovekom«

Nosilec razvojnega programa osebnega med-generacijskega druàbni{tva z osamljenim sta-rim ~lovekom je In{titut Antona Trstenjaka, kjerje bil program osnovan, se strokovno izpopol-njuje in razvija po metodi akcijskega raziskova-nja, vr{i usposabljanje in vse drugo v zvezi znjim. In{titut ima petletno pogodbo z Ministrs-tvom za delo, druìno in socialne zadeve, ki so-financira razvoj in uvajanje programa medge-neracijskih skupin za kakovostno starost, kakte-ri vklju~uje tudi koncept in uvajanje celotnemreè medgeneracijskih programov za kako-vostno starost z vsemi njenimi programi, ki smo


12


jih omenjali v za~etku. Usposabljanje za dru-àbni{tvo in ostale programe ima In{titut veri-ficirane pri Socialni zbornici Slovenije.

Uvajanje druàbni{tva � vklju~no z usposab-ljanjem prostovoljcev � poteka na terenu skupajz drugimi medgeneracijskimi programi krajev-ne mreè za kakovostno starost. Pobudnik in na-ro~nik uvajanja so ob~ine, mesta, domovi za stareljudi, ùpnijske Karitas, Rde~i kri` in podobnisubjekti. In{titut je izvajalski servis, ki programv dolo~enem kraju v celoti uvede in poskrbi, dase osamosvoji v samoorganizirani krajevni mre-ì, praviloma v obliki ob~inskega dru{tva.

7. Dosedanje izku{nje inspoznanja ob uvajanjumedgeneracijskega druàbni{tvaz osamljenim starim ~lovekom

Koncept programa in osnove njegove meto-dike ter organizacije smo ustvarili leta 1999, leta2000 pa za~eli z njegovim izvajanjem v praksina terenu. Doslej je usposobljenih okrog 25 dru-àbnic in druàbnikov, ki izvajajo druàbni{tvokot organizirana skupina v Ljubljani, kot posa-mezniki pa tudi po nekaterih drugih krajih Slo-venije. V letu 2001 poteka in se pripravlja us-posabljanje novih skupin prostovoljcev.

Program je po dveh letih è povsem razvitin uspe{no deluje v praksi, se pa nenehno do-polnjuje z akcijsko raziskovalno metodo uvaja-nja novih razvojnih programov. Na{tejmo ne-katera spoznanja in izku{nje pri uvajanju in iz-vajanju programa v tem obdobju:� Prostovoljske druàbnice so ve~inoma ènske

(okrog 90%), mlaj{e upokojenke in {tudentke.� Razlog za vklju~itev je starost svojca ali znanca

in èlja, da bi mu bolj kakovostno pomagaliin ìveli z njim v bolj polnem odnosu, daljedobrodelna in humanitarna osebna usmerje-nost, {tudijska smer za poklicno delo z ljud-mi in za ljudi, pa tudi to, da bi sami bolje

spoznali starost in se pripravili sami nanjo.� Vsem so stari ljudje pri srcu, zanje imajo ~ut

ter dobre izku{nje z starim ~lovekom iz mla-dosti, otro{tva ali srednjih let.

� Osebno druàbni{tvo je v primerjavi z vo-denjem medgeneracijske skupine organiza-cijsko la`je, po intenzivnosti osebnega od-nosa pa je globlje; v druàbni{tvu je manj{ipretok socialnih izku{enj, ve~ja pa je globi-na posredovanih osebnih ìvljenjskih izku-{enj; za prostovoljca je druàbni{tvo meto-di~no la`je kakor vodenje skupine, zato jeusposabljanje kraj{e, medtem ko so spremem-be, menjave ali prenehanje izoblikovanegadruàbni{tva te`je.

� Pozitivne in negativne zna~ajske lastnostistarostnika in seveda prav tako tudi druàb-nika, pridejo v paru druàbni{kega odnosabolj do izraza kakor v skupini.Z akcijsko raziskovalnim uvajanjem progra-

ma se sproti odpirajo tudi {tevilna odprta vpra-{anja, dileme in razvojne mo`nosti. Trenutno jenajte`ja naslednja dilema. Temelj prostovoljs-tva je, da morata v druàbni{kem tako prosto-voljski druàbnik kakor starostnik nekaj dobi-vati in nekaj dajati. Dilema se ne pojavlja nasplo{no, ampak ob dejstvu, da je del starih lju-di, s katerimi se druàbniki sre~ujejo, zelo zah-tevnih, sitnih, zagrenjenih in ~rnogledih in kottaki druàbnika ne napolnjujejo, ampak iz~rpa-vajo. Razumljivo je, da je vsakdo kdaj teàven,zato je v vrsti druàbni{kih sre~anj normalnomanj{i del neprijetnih, del zelo prijetnih, ve~i-na pa povpre~nih. Na{a dilema se nana{a na sta-re ljudi, kjer je prostovoljsko druàbni{tvo z nji-mi vedno neprijetno. Je mo`no razviti usposab-ljanje in celoten program v smeri, da bo dru-àbnik tudi ob takem negativisti~nem starem ~lo-veku dovolj pridobival, da bo vztrajal v zdra-vem druàbni{tvu z njim? Gotovo bi ne bilo smi-selno preko druàbni{tva z osamljenim starim~lovekom narediti iz enega problema dva: da bipoleg onega, ki ga ima ali ga prepre~ujemo pri

13

starem ~loveku, osebnostno nazadoval ali izgub-ljal prostovoljec. Tako prostovoljstvo bi bilo po-vsem nesmiselno. Zato program strokovno zeloskrbno spremljamo, ga sproti raziskujemo, raz-vijamo in izpopolnjujemo.

Izku{nje (Trivi~ 2001) in raziskovanje (Ra-mov{ K. 2001) pri uvajanju osebnega druàb-ni{tva z osamljenim starim ~lovekom kaèjo, data program zelo dobro zadovoljuje potrebo poosebnem med~love{kem odnosu. V nekaterih vi-dikih {e globlje kakor medgeneracijske skupineza kakovostno starost, kar je povsem razumlji-vo, saj je zdrav osebni odnos v paru globlji ka-kor v skupini; seveda pa so socialne izku{njebolj bogate in pestre v skupini, zato je tudi med-generacijsko prena{anje ìvljenjskih izku{enj vnjih lahko ob{irnej{e.

Naj ob koncu navedemo povsem sveè ra-ziskovalno spoznanje ob dilemi, ki smo jo ome-nili malo prej. Ksenija Ramov{ je s podrobnokvalitativno analizo raziskala 187 druàbni{-kih pogovorov, ki jih je v prvih mesecih leta2001 med usposabljanjem opravilo 15 prosto-voljk in prostovoljcev z 81 starostniki. Ugoto-vila je bistveno razliko med starostniki, s kate-rimi je druàbni{ki pogovor obojestransko za-dovoljujo~, in starostniki, ki prostovoljce od-bijajo in iz~rpavajo. Prve je poimenovala vi-talni starostniki, druge pa navidezno vitalni sta-rostniki. Za prve je zna~ilna socialna propust-nost v komunikaciji in doìvljanju drugih lju-di, za druge pa socialna nepropustnost. Vitalnistarostniki odprto sprejemajo druàbnike vmedsebojni odnos, druàbniki doìvljajo po-govor z njimi pozitivno, komunikacija potekav dialogu, oboji imajo skupne pogovorne temein druàbniki prihajajo v druàbni{kem odno-su z njimi do pozitivnih spoznanj. Navideznovitalni starostniki pa so »mojstri« v ohranja-nju svojega zaprtega sistema, druàbnikov nesprejemajo pristno v medsebojni odnos, v ko-munikaciji imajo monologe pred druàbnikombrez skupnih pogovornih tem, druàbniki do-

ìvljajo pogovor z njimi z me{animi ob~utkiali slabo, spoznanja, ki se jim ob teh stikih po-rajajo, pa gredo v smeri, da je starost trpkoobdobje ~love{kega ìvljenja (Ramov{ K.2001).

Osebno medgeneracijsko druàbni{tvo zosamljenim starim ~lovekom je preventivni so-cialni program za prepre~evanje navidezne vi-talnosti starostnikov, kajti ta izhaja iz nezado-voljenih potreb starega ~loveka. Ena od njih, kise je ne zaveda, je potreba po sprejemanju svojestarosti kot druga~nega obdobja ìvljenja, ka-kor so bila mlada in srednja leta, ki pa je enakosmiselno, kakor oni dve. V dana{njih dru`benihrazmerah tabuizacije starosti je zelo te`ko do-bro sprejeti starost in videti njene pristne po-sebne potrebe, posebne mo`nosti in naloge. Zato se je treba pripraviti, preden starost pride: vsrednjih letih vse od mladosti naprej v ìvemosebnem stiku s vitalnimi starostniki. Zato jetudi program osebnega medgeneracijskega dru-àbni{tva z osamljenim starim ~lovekom pred-vsem preventivni program za srednjo in mladogeneracijo, program za kakovost celotnega ~lo-ve{kega ìvljenja v povezanosti vseh treh gene-racij v sistemsko celoto, kakor je vse osebno~lovekovo ìvljenje od spo~etja do smrti pove-zano v eno samo celoto.

LITERATURABuber Martin (1999). Dialo{ki princip. Ljubljana:

Dvatiso~.Forbes Anne (1996). Loneliness. V: British Medical

Journal, Vol. 313, {t. 7053, str. 352.Gr~a-Zidar Sta{a (2001). Nadomestna komunika-

cija. V: Kakovostna starost, letnik 4, {t. 1-2, str. �Kladnik Tone (1996). Skupine za samopomo~ kot

odgovor na nematerialne potrebe starih ljudi.Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani: Filozofskafakulteta, Sociologija kulture.

Maslow H. Abraham (1954). Motivation andpersonality. New York: Harper and Row.

Moreno J. Levy in Moreno Toeman Zerka (2000).Skupine, njihova dinamika in psihodrama. Ljubljana:In{titut Antona Trstenjaka.

Poto~nik Irena (1999). Zadovoljevanje nematerial-


14


nih potreb starostnikov v skupinah za samopomo~.Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Pedago{ka fakulteta, Oddelek za socialno pedagogiko.

Poto~nik Irena (2000). Zadovoljevanje nematerial-nih potreb starostnikov v skupinah za kakovostnostarost. V: Kakovostna starost, letnik 3, {t.1-4, str. 19-30.Ramov{ Ksenija (2001). Analiza pogovorov sstarimi ljudmi pri usposabljanju za osebno druàbni{-tvo. V: Kakovostna starost, letnik 4, {t. 1-2, str. �

Ramov{ Joè (1991). Skupine starih za samopo-mo~. Raziskovalno uporabni projekt za dvig kvaliteteìvljenja ostarelih. Sklepno poro~ilo. Ljubljana:Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo,19.12.1991.

Ramov{ Joè (1992). Socialni imunski sistem. V:Avtopoeza: procesi samoorganiziranja in samopomo~i.Socialno delo XXXI, {t. 1-2, str. 130-143.

Ramov{ Joè (1995). Slovenska sociala med v~erajin jutri. Druga predelana in dopolnjena izdaja.Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka.

Ramov{ Joè (2000). Krajevna mreà medgenera-cijskih programov za kakovostno starost. V: Kakovost-

na starost, letnik 3, {t.1-4, str. 2-18.Ramov{ Joè (2000a). Skupina in skupinsko delo.

Prispevek k antropologizacije teorije skupine in praksiskupinskega dela. V: Moreno J. Levy in MorenoToeman Zerka. Skupine, njihova dinamika inpsihodrama. Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka,str. 339-376.

Ramov{ Joè (2000b). Pravila za pogovor inobna{anje v skupinah za samopomo~. V: Kakovostnastarost, letnik 3, {t.1-4, str. 59-63.

Ramov{ Joè (2001). Kakovostna starost.Integralna socialna gerontologija in gerontagogika (vpripravi).

Ramov{ Joè, Kladnik Tone, Knific Branka in sodelavci(1992). Skupine starih za samopomo~. Ljubljana: In{titutza socialno medicino in socialno varstvo.

Razbor{ek Vinko (2000). Alkohol in starej{i ljudje.V: Kakovostna starost, letnik 3, {t.1-4, str. 54-58.

Trivi~ Ana (2001). Izku{nje in spoznanja oenoletnem druàbni{tvu. V: Kakovostna starost, letnik4, {t. 1-2, str. �

Ksenija Ramov{

Analiza pogovorov s starimi ljudmi pri usposabljanju

za osebno druàbni{tvo

POVZETEKAvtorica v ~lanku prikaè spoznanja svoje raziskave o osebnem druàbni{tvu z osamljenim

starim ~lovekom. Analizirala je 187 pogovorov, ki so jih opravili prostovoljci mlade generacije sstarostniki. Glavni spoznanji raziskave sta, da druàbni{ki odnos zadovoljuje potrebe tako starost-nikov kakor druàbnikov ter da je kakovost druàbni{kega odnosa odvisna predvsem od socialnepropustnosti vedenja starih ljudi v odnosu do drugih ljudi, po kateri jih avtorica prepoznava kotvitalne in navidezno vitalne starostnike.

Klju~ne besede: stari ljudje, druàbni{tvo, prostovoljci, osamljenost, vitalni starostniki, navi-dezno vitalni starostniki

AVTOR: Ksenija Ramov{ je diplomirana socialna delavka in raziskovalka na In{titutu AntonaTrstenjaka. Z akcijskimi projekti je v socialno delo uvedla prijateljske skupine zdravljenih alkoho-likov, skupine mladih za zdravo ìvljenje in dobre med~love{ke odnose, zdaj pa sodeluje pri uvaja-nju in razvijanju programov za kakovostno starost.

SUMMARYAnalysis of the conversations with old people conducted as part of the education for personal

companionshipIt this article the findings of author�s research study on personal companionship with lonely old

people are presented. The author analysed 187 conversations conducted by young generation ofvolunteers working with elderly people. She reached two major conclusions. Firstly, that the com-panionship satisfies the needs of elderly people as well as the needs of companions. Secondly, thatthe quality of companionship depends mostly on social permeability of behaviour of old people inrelation to other people. By using this factor, the author established the difference between vitaland seemingly vital old people.

Key words: old people, companionship, volunteers, loneliness, vital old people, seemingly vital old people

AUTHOR: Ksenija Ramov{ is a social worker and a researcher at the Anton Trstenjak Institute.She introduced friendly groups of treated alcoholics, groups of young people for healthy living andgood human relationships into social work. Currently she is taking an active part in the introduc-tion of programmes for quality ageing.

15

16


1. UvodNa In{titutu Antona Trstenjaka razvijamo

zadnja leta program osebnega druàbni{tva zosamljenim starim ~lovekom (Ramov{ 2000, str.14-15). Ljudje iz srednje generacije, pa tudimladi, se vklju~ujejo v program osebnega dru-àbni{tva iz treh glavnih razlogov:1. da s prostovoljsko solidarnostjo zadovoljujejo

temeljno nematerialno socialno potrebo starihljudi po med~love{kih odnosih z mlaj{ima dve-ma generacijama (Poto~nik 2000); s tem pre-pre~ujejo njihovo osamljenost, ki je ena naj-huj{ih stisk starega ~loveka (Rassmussen 1998),neredko vodi v depresije in alkoholizem starihljudi (Razbor{ek 2001, Forbes 1996);

2. da spoznavajo stare ljudi in se s tem priprav-ljajo na lastno starost;

3. ker imajo doma ali v sorodstvu starega ~lo-veka in so negotovi v svojih odnosih z njim.Prostovoljci, ki se usposabljajo za osebne dru-

àbnike z osamljenim starim ~lovekom, se meddrugim vadijo v navezovanju stika in pogovarja-nju s starim ~lovekom. Pri pogovorih s starim~lovekom morajo biti pozorni na vsebinske de-javnike, od katerih je odvisna kakovost pogovar-janja s starim ~lovekom, in na vrsto okoli{~in, kispremljajo pogovor, na primer vreme, ~as in krajpogovora, lastno po~utje in po~utje sogovornika,nepredvideni dogodki med pogovorom in podob-no. Podatke o poteku, okoli{~inah in vsebini po-govora zapisujejo v »dnevnik individualnega dru-àbni{tva«, ki je u~ni pripomo~ek pri njihovemusposabljanju. Ta »dnevnik« ima obliko delomazaprtega deloma odprtega vpra{alnika, ki ga te-~ajniki skozi dva do tri mesece izpolnjujejo inoddajo kot u~no nalogo, obenem pa tudi kot ra-ziskovalno gradivo za izpopolnjevanje konceptain metodike osebnega druàbni{tva z osamljenimstarim ~lovekom. Vsak prostovoljec, ki se uspo-sablja za druàbni{tvo, stopi v stik z ve~ razli~ni-mi starostniki, s katerimi se pogovarja po enouro tedensko. Z nekaterimi imajo te~ajniki po-govorni stik samo enkrat, z drugimi ve~krat, pra-

viloma enkrat tedensko, da bi se nato povezali vredno tedensko druàbni{tvo z enim, s katerim seobojestransko dobro ujameta.

Jeseni leta 2000 je na In{titutu potekalo uspo-sabljanje skupine prostovoljcev, {tudentov Visoke{ole za socialno delo. Od decembra 2000 do kon-ca februarja 2001 je 15 {tudentk in {tudentov vokviru usposabljanja opravilo 178 pogovorov s sta-rostniki, ki so zapisani na obrazcu »dnevnik indi-vidualnega druàbni{tva«. Njihov prvenstveni smo-ter je bil edukativen prav za prostovoljce pri uspo-sabljanju, v tej raziskavi pa so bili »dnevniki« ra-ziskovalno gradivo. Ko smo »dnevnike« prebrali,smo ugotovili, da so zapisi »gosti« in zelo zanimi-vi, da njihova raziskovalna analiza lahko prinesenova spoznanja o starostnikih, s katerimi so se pro-stovoljci pogovarjali, in o usposabljanju za oseb-no druàbni{tvo z osamljenim starim ~lovekom.Za to raziskavo smo »dnevnike« {ifrirali na slede-~i na~in: na prvem mestu je {tevilka druàbnika(od 1-15), na drugem mestu je ~rka, ki ozna~ujevrstni red druàbnikovega starostnika (od A naj-prej, kolikor jih je pa~ posamezni druàbnik imel),na tretjem mestu pa je teko~a {tevilka pogovoradruàbnika s tem starostnikom.

Cilj na{e raziskave je priti do spoznanj ostarostnikih, s katerimi so se prostovoljci pogo-varjali, in ovrednotiti prakti~ni del usposablja-nja prostovoljcev za osebne druàbnike, do nekemere pa tudi ovrednotiti druàbni{tvo samo, sajso pogovori med druàbniki in starostniki te-meljno dogajanje v druàbni{kem odnosu.

In ~emu bodo pridobljena spoznanja slu-ìla? Pridobljena spoznanja bodo koristna za ra-zumevanje procesov navezovanja stikov meddruàbnikom in starostnikom kakor tudi starost-nikov samih, prav tako pa bodo pomagala prina~rtovanju in izvajanju usposabljanja prosto-voljcev za individualno druàbni{tvo.

[e nekaj besed o vsebini raziskave. Najprejse bomo spra{evali o med~love{kem odnosu ino posledicah odnosa v procesu druàbni{tva; po-stavili bomo vpra{anja, na katera bomo posku-

17

{ali v tej raziskavi najti odgovore. Nato bomonavedli in interpretirali kvantitativne statisti~neizsledke in se ustavili pri nepredvidljivih do-godkih, ki so nastopili med druàbni{kimi po-govori. Sledita poglavji, ki razgrinjata po~utjeudeleèncev pogovorov in vsebine, o katerih sose pogovarjali. Posebej smo se posvetili vede-nju starostnikov med pogovori in vezem, ki sose stkale med njimi in druàbniki, pri ~emer smoodkrili bistveno razliko med vitalnimi in navi-dezno vitalnimi starostniki. Na temelju razisko-valnih podatkov smo lahko obe skupini opisaliin opredelili. Prav tako nam je gradivo, ki smoga raziskovali, narekovalo, da smo se posebejustavili pri osamljenosti starih ljudi. Na koncutega raziskovalnega poro~ila pa spregovorimoo spretnih in nespretnih potezah prostovoljcevv odnosu do starostnikov.

Zahvaljujem se skupini {tudentk in {tuden-tov, ki so se kot prostovoljci usposabljali za osebnodruàbni{tvo z osamljenim starim ~lovekom in ssvojim zavzetim delom in zapisovanjem v »dnev-nik druàbni{tva s starim ~lovekom« omogo~ilispoznanja v tej raziskavi. Enako pa velja zahvalatudi na{i pripravnici socialnega dela Katji Toma-ì~, ki je pridno sodelovala pri vna{anju in agre-giranju kvantitativnih podatkov te raziskave.

2. Proces zorenja poteka v odnosuDvaindvajsetletna prostovoljka je po pogo-

voru z vitalnim sedeminsedemdesetletnim gos-podom zapisala v poro~ilu o individualnem dru-àbni{tvu: »Tudi starost je lahko lepa, ~e ohra-ni{ iskro ìvljenja v sebi; ko zna{ sprejeti svojenapake kot izziv za lastno rast in svoje uspehekot potrdilo za dobro opravljeno delo. «(2A1)Spoznanje prostovoljke, da je starost lahko lepa,je è samo po sebi svojevrstno odkritje za vsa-kega mladega ~loveka, zlasti pa v dana{njem post-modernem ~asu. Zakaj ta {tudentka tako misliin iz ~esa to sklepa? @ivljenjska zgodba spro{-~enega in umirjenega sogovornika ji je utrnilamisel, da v lepo starost vodi sprejemanje sebe

tak{nega, kakr{en si, s svojimi napakami in us-pehi vred � obojega pa se v dolgem ìvljenjunabere veliko. Osebnostna rast, ~e jo razumemokot dejaven proces zorenja ~loveka, ki je vednobolj zadovoljen in spravljiv s seboj in z drugi-mi, te~e vse ìvljenje. Raziskani primeri pri tejanalizi nakazujejo in potrjujejo, da proces rastiali zorenja poteka v odnosu. Odnos z drugim,ki se razvija v pogovoru, poraja nova spoznanjain prina{a osre~ujo~e ob~utja obema v odnosu.

Kaj pa ~e sogovornika odnosa ne vzpostavi-ta, ~e eden ali drugi celo beì pred njim? Me-nim, da beg iz odnosa in pred odnosi z drugimi»lepi na ~evlje« nemir in da poraja strah predljudmi. Posledica takega med~love{kega kon-takta je ob~utek izigranosti in praznine pri enemali pri drugem ali pri obeh. Vpra{anje je, ali soprostovoljci sprejeli v odnos starostnike ali sostarostniki sprejeli njih? Kako se je to zgodiloali zakaj se ni? Kako so druàbniki doìvljalistarostnike in kako mislijo, da so oni doìvljalinjih? O ~em so se pogovarjali in kako so se po-govarjali? Kako so se obna{ali med pogovorom?

Na ta vpra{anja smo iskali odgovore, ko smov postopku kvalitativne analize premlevali ma-terial; tega se je po treh mesecih nabralo za ve~kot 400 strani.

3. Stosedeminosemdesetpogovorov v treh mesecih

Po opravljenem pogovoru s starim ~lovekomje prostovoljec med usposabljanjem izpolnilobrazec »Dnevnik individualnega druàbni{tva«.V prvi del obrazca je vnesel naslednje podatke:ime in starost osebe, s katero se je pogovarjal,datum, dan in uro pogovora, podatke o prosto-ru, vremenu ter lastnem in sogovornikovem po-~utju. V drugem delu formularja je druàbniknapisal glavne vsebine pogovora in podrobenopis le-teh. Bil je pozoren tudi vedenje in nanepredvidljive dogodke med pogovorom. Za-pisal je svoja spoznanja in opisal svoje doìvlja-nje pogovora.

Ksenija Ramov{, Analiza pogovorov s starimi ljudmi pri usposabljanju za osebno druàbni{tvo

18


3.1. PODATKI O STAROSTNIKIH INDRU@ABNIKIH, ZAJETIH V RAZISKAVI

Prostovoljci, ki so pisali »dnevnike druàb-ni{tva«, so bili {tudentje prvega in drugega letni-ka Visoke {ole za socialno delo, ki so se odlo~iliza usposabljanje in izvajanje prostovoljskega dru-àbni{tva z osamljenim starim ~lovekom. Bilojih je 15, prevladovala so dekleta � bilo jih je 13,fanta pa dva. Njihova starost je bila 19 do 21 let.

Prostovoljci so se v ~asu, ki ga zajema razi-skava, pogovarjali z 81 starimi ljudmi. Pouda-riti velja, da so si za druènje poiskali stare lju-di, s katerimi se pred tem niso poznali niti nisobili z njimi v sorodstvu. Med starostniki je bilo66 ènsk in 15 mo{kih; tako pri druàbnikih ka-kor pri starostnikih torej zelo prevladujejo èn-ske. Vsi prostovoljci-druàbniki so v tem ~asuopravili 187 pogovorov, kar pomeni, da se jevsak druàbnik pogovarjal s starim ~lovekom vpovpre~ju 12,5-krat oziroma enkrat na teden.

TABELA 1: Starost starostnikov

Starost {t. %<95 1 1,2

85 � 94 20 24,775 � 84 31 38,365 � 74 17 21,0

>65 6 7,4X 6 7,4

SKUPAJ 81 100

Kot vidimo v Tabeli 1, je najve~ starostni-kov starih med 75 in 84 let.

Med sogovorniki druàbnikov je bilo tudi 6la`je du{evno ali te`je telesno prizadetih ljudi,ki kronolo{ko {e ne sodijo med stare ljudi, ven-dar je druàbni{tvo z njim enako potrebno inpodobnega zna~aja kakor s starostniki, saj je takonjihov socialni poloàj kakor doìvljanje lastnenemo~i v marsi~em podoben izku{nji ìvljenjastarostnikov (Ramov{ 1999).

3.2. DOBRA POLOVICA VSEHOBISKOV JE BILA MED PRAZNIKI INKONEC TEDNA

3.2.1. Dnevi obiskovMed tednom, to je od ponedeljka do ~etrt-

ka, se je zgodilo 44% vseh obiskov. Konec ted-na, to je v petek, soboto in nedeljo pa 56%. êh koncem tednov pri{tejemo {e praznike, ki sobili med tednom v raziskovalnem obdobju (bo-ì~, novo leto, pust), se je 65% pogovorov sstarim ~lovekom odvijalo konec tedna ali medprazniki.

TABELA 2: Dnevi pogovorov

DNEVI OBISKOV [TEVILO

ponedeljek 22torek 10sreda 32~etrtek 19konec tedna 104

SKUPAJ 187

3.2.2. Del dneva, v katerem so teklipogovori

Najpogosteje so se {tudentje pogovarjali s sta-rostniki popoldne. Kar 61% obiskov so druàb-niki opravili med 12.00 in 18.00 uro. Dopoldneje hodilo na druàbni{ke pogovore 32,5% , samo6,5 % pa zve~er.

3.3. KRAJ POGOVOROV

TABELA 3: Kraj pogovora[t. Kraj [tevilo %

pogovorov1 domovi za stare ljudi 116 622 starostnikov dom 50 273 izven {t. 1,2,4 18 104 druàbnikov dom 3 1

SKUPAJ 187 100

19

êprav nad 95% starostnikov v Sloveniji pre-ìvlja jesen svojega ìvljenje doma, so druàb-niki pogosteje poiskali starostnike v domovihza stare (glej tabelo 3); predvidevamo, razisko-vali tega nismo posebej, da zaradi ve~je dostop-nosti in koncentracije starih ljudi v zavodih. Naj-ve~ pogovorov je potekalo v sobah oskrbovan-cev. Druàbniki pa so se pogovarjali tudi na do-movih starostnikov, praviloma v svoji soseskiali v bli`nji okolici svojega bivali{~a. To razbe-remo iz opomb, ki so jih napisali, in iz zapisovprvih pogovorov, ko omenjajo, da so imeli ne-posreden ali posreden stik prek pripovedovanjasorodnikov in znancev è pred prvim (uradnim)pogovorom. »Izven 1,2,4« v tabeli 3 pomeniizven fizi~ne stavbe zavoda, starostnikovega alidruàbnikovega doma, to je na avtobusu, nasprehodu ali na cesti; tako se je odvijalo 10%pogovorov, medtem ko se jih je na druàbniko-vem domu zanemarljivo malo.

3.4. VREMENa~elno vemo, {e bolj pa verjamemo, da sta

vreme in po~utje med seboj odvisni kategoriji.Iz na{ih podatkov te povezanosti ne prepozna-mo. To soodvisnost predpostavljamo le v red-kih primerih, ko druàbnik iz lastnih opaànjsklepa na vremensko pogojene spremembe pristarostniku, kar pa ne zado{~a za postavljanjekakr{nih koli hipotez. Ena izmed prostovoljk jekot svoje spoznanje zapisala: »Opazila sem, dana sogovornico vpliva tudi vreme; ko je son~no,je vesela kot son~ek, ko pa je vetrovno in obla~-no, pa je zelo nemirna.« (6D)

Za popestritev povejmo, da je bilo v ~asupogovorov vreme najve~krat (48%) obla~no,suho, v~asih mrzlo in vetrovno, a brez padavin,v 38% primerih je bilo vreme lepo, son~no, svet-lo ali jasno, le redko (v 14%) pa so bile padavi-ne (de`, sneg, huda megla�). Letnemu ~asu pri-merno!

4. Nepredvidljivi dogodkiTo so dogodki, ki so se med obiskom pro-

stovoljca pri starostniku zgodili nepri~akovanoin so pritegnili pozornost obeh sogovornikov.Ve~ina nepredvidenih dogodkov se je zgodila vdomovih za stare.

Osebje doma je vstopalo med pogovoromv sobo in opravljalo svoje dol`nosti:� Sobarica je pri{la menjat posteljnino.� Sredi pogovora je vstopil zdravstveni tehnik

(dvakrat); med drugim pogovorom je sta-rostnici izmeril krvni pritisk.

� Prihod medicinske sestre v sobo, ne da bipred tem potrkala.

� Prihod medicinske sestre in negovalke (tri-krat).

� Obisk medicinske sestre in civilnega vojakamed pogovorom.

� Negovalka je prinesla ~aj.Sooskrbovanci doma so prihajali na obisk

v sobo:� Prihod druge stanovalke doma, ki se je za

pet minut vklju~ila v pogovor, potem pa jeod{la.

� Prihod soseda, v sosednji sobi pa je potekalofriziranje.

� Obisk neke druge gospe (dvakrat); enkrat tudivklju~itev v pogovor.

� Prihod ve~ varovancev doma.� V pogovor se je vklju~ila tudi neka druga

gospa, nato je pri{el {e gospod, ki se je tudivpletel v pogovor.Na obisk so pri{li sorodniki:

� Obisk oskrbovankine h~ere in nato pogovormed vsemi tremi (dvakrat).

� Prihod vnuka.� Prihod snahe.

Nepredvidljiva dogodka, ki ju prostovoljskidruàbniki navajajo, sta {e gostoljubnost sta-rostnikov in nenadna sprememba zdravstve-nega stanja starostnika.


20


Nepredvidljivi dogodki so vedno posegli vpotek pogovora tako, da so ga preusmerili ali zakraj{i ~as prekinili, velikokrat pa so pripomoglik temu, da se je pogovor pred~asno zaklju~il.Nepredvidljivi dogodki sami po sebi nimajo ne-gativnega predznaka: sobarica, ki je potrkala,preden je vstopila v sobo in vljudno vpra{ala,~e lahko menja posteljnino, je delovala popol-noma druga~e kot negovalke ali medicinske se-stre v drugih primerih, ki so brez trkanja vsto-pile v sobo, opravile nego, razdelile zdravila inbrez besed od{le iz sobe.

Sostanovalci so mnogokrat pri{li pogledat,kaj se dogaja pri sosedi in »nehote« zmotili po-govor. Obi~ajno so se po nekaj minutah poslo-vili in »dovolili« da se pogovor med starostni-kom in prostovoljcem nadaljuje. Sorodniki, kiso pri{li na obisk med pogovorom, so pravilo-ma vnesli novo dimenzijo v pogovor, in prosto-voljci so se v takih primerih velikokrat obzirnodogovorili za naslednje sre~anje in nato od{lidomov; tako ravnanje je gotovo primerno.

V nekaterih primerih so starostniki prosto-voljce prijetno presenetili s svojo gostoljubnost-jo: postregli so s pi{koti in ~ajem ter s toplo inprijazno besedo ob tem. V~asih pa so se prosto-voljci ob starostnikih zna{li tudi v bolj ali manjhudih zadregah: starostnika je med sprehodomnenadoma ob{la slabost, gospa je zaprosila pro-stovoljko, da ji zamenja spodnje perilo. Prosto-voljci sicer niso opisali, kako so re{evali takesituacije, predpostavljamo pa lahko, da uspe{no,kajti s istimi starostniki so se sre~evali tudi poteh nepredvidljivih dogodkih in jim je bilo lepo.

5. Prostovoljci so bili pozorni nalastno po~utje in na po~utjesogovornika

Spra{evanje po po~utju je nagovarjanje ~lo-veka in vzpostavljanje kontakta. Pomeni, da sezanimamo za ~loveka, s katerim smo pri{li v stik.ê se vpra{amo o lastnem po~utju, pomeni, da

ozave{~amo svoja ob~utenja, jih v mislih defini-ramo in formuliramo. ê jih izrazimo sogovor-niku, vgradimo odnosno dimenzijo v kontakt.

In kaj je po~utje? Tukaj ga bomo preprostoopredelili kot zaznavanje druàbnikovega ali sta-rostnikovega psiho-fizi~nega stanja.

V tej raziskavi so druàbniki na za~etku po-govora starostnika spra{evali po po~utju ali paga ocenili na podlagi verbalne in neverbalne ko-munikacije. Zabeleìli so tako starostnikovo kotlastno po~utje, kajti v pogovor sta bila vpletenaoba in zato sta za nas oba enako pomembna.

Po~utja starostnikov in sogovornikov smorazdelili v dve kategoriji in sicer na pozitivna inna negativna. e bi namesto »pozitivno« in »ne-gativno« uporabili »dobro in slabo«, bi s temizgubili odtenke po~utij kakor tudi bogastvo be-sed, s katerimi so druàbniki izrazili svoja insogovornikova ob~utja.

Med vsemi zapisi pogovorov smo na{teli 377pozitivno opredeljenih ob~utij, kar je 77,1% odvseh izraènih ob~utij v »dnevnikih«, in 112 ne-gativno opredeljenih ob~utij, kar je 22,9% odvseh izraènih.

5.1. VEÎNA SE JIH JE DOBROPOÛTILA

V tabeli 4 so prikazani pojmi, ki izraàjo po-~utje s pozitivnim predznakom starostnikov indruàbnikov, {tevilo (N) pa ozna~uje frekvencopodrejenih pojmov, ki sodijo v posamezno kate-gorijo. Med pogovorom sta se tako druàbnik kotnjegov sogovornik najve~krat po~utila »dobro«in »vedro«. Pojem »dobro« je tudi sicer najboljpogost v vsakdanjem ìvljenju za izraànje pozi-tivnega razpoloènja in je sam po sebi zelo splo-{en; te`ko je presoditi, koliko je izraz dejanskegaosebnega po~utja. Iz tega izraza lahko sklepamole, da se ~lovek ni po~util slabo. Izraz »veder« paje zanimiv zato, ker ga v vsakdanjem pogovoruo po~utju redko izrazimo; tukaj ima svoj inter-pretativni zna~aj za skupino pojmov, kot so umir-jeno, spro{~eno, prijetno in podobni.

21

TABELA 4: Po~utje starostnika in druàbnikas pozitivnim predznakom:

{ifra pojmi N0 zelo dobro 321 dobro 1262 dobro razpoloèn 553 radostno 474 odprto za pogovor 205 vedro 766 odprto za sre~anje 77 brez posebnih pri~akovanj 14

0-7 SKUPAJ 377

5.2. NEKATERI SO SE POÛTILI SLAB[E

TABELA 5: Po~utje starostnika in druàbnikaz negativnim predznakom:

{ifra pojmi N0 zelo slabo 21 slabo 152 potrto 163 slabe volje 24 nerazpoloèn za pogovor 65 odsotno 116 utrujeno 217 hlepenje po dru`bi 28 zbegano 179 togo 20

0-9 SKUPAJ 112

Druàbniki in starostniki se pred in med po-govorom niso vedno dobro po~utili, kar je pri-kazano v tabeli 5. Na splo{no oznako za slabopo~utje, to je »slabo«, naletimo pri 15 pogovo-rih. Pogostej{i so pojmi, ki precizirajo slabo po-~utje. Najve~ se jih je po~utilo slabo zaradi utru-jenosti in togosti. Iz kontekstov, v katerih se tadva pojma najpogosteje pojavljata, zvemo, dagre v ve~ini primerov za utrujene druàbnikezaradi {tudijskih obveznosti in utrujene starost-nike zaradi starostne iz~rpanosti ali bolezni. To-gost je velikokrat pojav pred prvim pogovorom,

ko se druàbnik in starostnik {e ne poznata, inpri neposre~enem vodenju pogovora. Ob tem seodpirajo vpra{anja, ali se je po~utje med pogo-vorom spremenilo in kak{no je bilo po pogovo-ru. Da bi lahko odgovorili na ta vpra{anja inbolj u~inkovito spremljali dinamiko odnosov,bi morala biti v obrazcu »Dnevnika individual-nega druàbni{tva« za to ustrezna vpra{anja.

6. Vsebine, o katerih so sepogovarjali druàbniki instarostniki

Prostovoljci, ki so se usposabljali za osebnodruàbni{tvo, so obi~ajno v zadregi pristopili kstarostnikom in so bili veseli, ~e je starostnikdajal pobude in izto~nice za pogovor. To skle-pamo po tem, ker so mnogi napisali, da jim jebilo veliko la`je ali so se kar oddahnili, ~e sonaleteli na sogovornika, ki je bil zgovoren in jeon prevzel pobudo za pogovor.

Vsebine pogovorov niso bile vnaprej dolo-~ene, zato se je vsak pogovor odvijal druga~e,pa~ glede na takratne okoli{~ine.

TABELA 6: Najpogostej{e teme:

Tema {tevilozdravje in zdravstvene teàve 47otroci: sinovi, h~ere 36ìvljenje in po~utje v domu 28star{i, bratje, sestre 28prijatelji, sosedje, sostanovalci 26{ola, {olanje, izpiti {tudentov 25prazniki 23vnuki 21o èni, moù 17njena/njegova druìna 16otro{tvo, igre in vragolije v otro{tvu 16ìvljenje druàbnika 15delo, ki ga je opravljal/av svojem poklicu 15pokojna èna, mo` 11


22


Teme pogovorov so se porajale spontano, medpogovorom. V mnogih primerih sta sogovornikazamenjala ve~ popolnoma razli~nih tem med enimpogovorom. V pogovorih je prevladovala dvo-smerna komunikacija. Stari ljudje so mladim radipripovedovali svojo ivljenjsko zgodbo, mladi paso starim najve~ govorili o svojem {tudiju in ovsem, kar je s tem povezano.

Druàbniki so pogosto navajali, da so se do-lo~ene teme ponavljale, {e posebno o zdravju ino otrocih, kar ponazarja tudi tabela 6. Starostnikiso se v nekaterih primerih radi pogovarjali o smr-ti; tak pogovor je bil mladim praviloma vednotuj in nekoliko mu~en, zelo zavzeto pa so sodelo-vali v pogovorih o dana{nji mladini in o zasvoje-nostih. Menimo, da komentar tukaj ni potreben.

7. Skoraj v vseh primerih sodruàbniki pristopilik starostnikom

Prostovoljski druàbniki so najbolj pogostoizbrali za kraj sre~anja s starostniki dom za stareljudi. Pred prvim pogovorom so obi~ajno malov zadregi postopali po hodnikih doma ali pa sona priporo~ilo socialne delavke, medicinske se-

stre ali fizioterapevtke potrkali na vrata dolo~e-nega oskrbovanca. Mnogi so oboroèni z infor-macijami sorodnikov ali znancev vzpostavili stiks starim ~lovekom iz okoli{a, v katerem ìvijo.Med druàbniki so bili tudi taki, ki so {ele medusposabljanjem postali bolj pozorni na stare lju-di, in so »odkrili, da obstajajo«. Postali so rado-vedni in pogovor je stekel na cesti, na pragu hi{eènice, ko je boàla svojo ma~ko, ali na avtobusuna poti iz Ljubljane v svoj doma~i kraj. Le venem primeru se je zgodilo, da je neznan star~lovek potrkal na vrata prostovoljke.

Iz gradiva ni razvidno, ali je bil prvi obisknapovedan ali ne. Iz vedenja sogovornikov, kiso jih druàbniki popisovali v »dnevnik«, ni raz-vidno, da bi bili starostniki presene~eni, ko sodruàbniki pristopili k njim. Mlade so pravilo-ma takoj sprejeli in so jih bili veseli. V nekajprimerih pa razberemo razpoloènje, ki ni rav-no veselo, ni pa nujno, da je tako zaradi obiskadruàbnika. V tabeli 7 navajamo najpogostej{ein najbolj tipi~ne primere zapisov vedenja in raz-poloènja med prvim pogovorom (pojmovni zve-zi »propustno vedenje« in »nepropustno vede-nje« bomo opredelili pozneje):

TABELA 7: Vedenje starostnikov

propustno vedenje starostnikov nepropustno vedenje starostnikov� spro{~en � zami{ljeno je zrla v tla� ìvahne kretnje rok, spreminjajo~a � roke je imela prekriàne na hrbtu, zibala se

mimika obraza je naprej in nazaj, gledala je v daljavo� ìvahna govorica, tudi z rokami � bila je negibna in otopela� spro{~eni in uglajeni gibi telesa, � begal je z o~mi, kot da se mu mudi,

iskrive o~i, nasmehi nemiren� po~asni gibi, mile in prijazne o~i � bil je napet, kot da se mu mudi, ob~utek,� zaàrela ob prihodu druàbnice, da beì pred druàbnico

pozorna na besede in premike sogovornice, � neprestano je zamahoval z roko, ~e{, to nite`ko se premika ni~; imel je obtoùjo~ in srdit pogled

� spro{~ena, veselo hodila po sobi,smehljala se je; objemala je obiskovalko

� gledala je v o~i med pogovorom; bila je vesela� bila je presene~ena in zelo vesela� te`ko pokreten, toda bil je vesel

23

Mladi so bili zelo pozorni na o~i sogovorni-ka: te so zgovorno izraàle njegovo ob~utenjein doìvljanje. Mimika obraza in kretnje rok sodopolnjevale tisto, kar so izraàle o~i. Spro{~e-ne in ìvahne kretnje ter àre~e o~i starostniceali starostnika so privabljale in navdu{evale dru-àbnike in v njih netile radovednost.

Redko, a ni~ manj zgovorno, je bilo vedenjestarih ljudi, ki se niso dobro po~utili med prvimpogovorom, lahko bi celo sklepali, da jih medpogovorom »ni bilo zraven«: zrenje v tla, po-gledi v daljavo, nemirni ali srditi pogledi kaè-jo na to, da so sogovorniki verjetno ostali nekjev svojem svetu oziroma daje slutiti, da se sogo-vorniku umikajo.

Za mnoge stare ljudi pa menimo, da tli vnjih iskrica ìvljenja, ki kli~e po prebujenju.Slednje ponazarjamo s primerom 2C v nasled-njem poglavju, ko se je starostnik »prebudil invrnil«. Sicer ne vemo, ali se je prebudil in po-stal socialno propusten samo na nekaj sre~a-njih z druàbnikom ali je »prebujenje« trajalodalj ~asa, toda nam zado{~ajo take izku{nje pro-stovoljcev za spoznanje, da druàbni{ki kon-takt vzdrùje in prebuja socialno propustnostin starostnike doìvljajsko osveùje.

7.1. VEZ MED DRU@ABNIKOMOZIROMA ZUNANJIM SVETOM INSTAROSTNIKOM JE Z VSAKIMNASLEDNJIM SREÂNJEM MO^NEJ[A

Mnogi prostovoljci, ki so se usposabljali zadruàbnike, so se pogovarjali z razli~nimi stari-mi ljudmi in si tako pridobili specifi~ne izku{-nje za navezovanje stikov s starimi ljudmi. Ve-~ina je s tistim starej{im ~lovekom, s katerim seje »ujela«, ohranila stike. Tako so se mnogi tudi{estkrat do osemkrat pogovarjali z istim ~love-kom. V nekaterih takih primerih se zelo lepovidi vse ve~je odpiranje starega ~loveka in ve-~anje medsebojnega zaupanja iz sre~anja v sre-~anje. Poglejmo nekaj primerov.

Primer 2C:1. sre~anje: Ob prihodu druàbnice je bila

gospa zami{ljena in je gledala v tla.2. sre~anje: Med pogovorom se je obraz gos-

pe po~asi jasnil. Gugala se je z nogami in maha-la z rokami. Ko se je zamislila, je zastrto gleda-la predse.

3. sre~anje: Gospa je bila manj razigrana,manj je gugala z nogami kot na zadnjem sre~a-nju. Bila je utrujena, iz~rpana, zasanjana v svojsvet in je odsotno zrla predse.

4. sre~anje: Druàbnici je gospa prihitela na-proti, podala ji je roko in jo stisnila k sebi. Na-peto je poslu{ala pripovedovanje druàbnice.Med pripovedovanjem se je nasmihala ob utrin-kih iz mladosti.

5. sre~anje: Gospa je bila spro{~ena in vese-la. Gubala je ~elo, medtem ko je sledila pogo-voru.

6. sre~anje: Spro{~ena je bila in vesela.Primer 2E:1. sre~anje: Gospa je imela roke prekriàne

na hrbtu, zibala se je naprej in nazaj. Obraznamimika je bila zelo izrazita. Po pogovoru sonjene o~i izàrevale ne`nost, zaupljivost, pri-jaznost, naklonjenost.

2. sre~anje: Ob prihodu druàbnice so gospezasijale o~i, roke je med pogovorom pogostoprekriàla na hrbtu.

3. sre~anje: V za~etku pogovora je gospa po-gosto obra~ala pogled v steno. Po pogovoru jebil njen pogled zadovoljen in prijazno se je na-smehnila. Njeni gibi so bili spro{~eni.

4. sre~anje: Ko je druàbnica vstopila, se jestarostnica razveselila. Bila je spro{~ena. Njenigibi so bili po~asni, a usklajeni.

V primeru 2 C opaàmo postopno odpiranjein priblièvanje starega ~loveka druàbniku. Naprvem sre~anju je bila starostnica {e zelo odsot-na, na drugem sre~anju pa jo vidimo è precejbolj ìvahno. Druàbnica, ki je pozorno sprem-ljala vedenje starostnice, je opazila, da so na dru-


24


gem sre~anju o~i e »nekaj izàrevale« med po-govorom. Na tretjem sre~anju je bila starostni-ca spet odsotna in druàbnica je menila, da se jeizgubila nekje v svojem svetu; mi pa lahko do-damo, da je kljub izgubljenemu videzu srkalavase bliìno in odprtost druàbnice, kajti sicerbi te`ko razumeli veliko spremembo v vedenju,ki se je zgodila po tretjem sre~anju. Starostnicaje zgovorno pokazala druàbnici ne samo, da jevesela, ampak da jo sprejema in da jo èli razu-meti, kajti trudila se je razumeti to, kar ji pripo-veduje sogovornica; med njima je stekla komu-nikacija.

Pri drugem primeru pa opaàmo pozitivnospremembo v vedenju med vsakim pogovoromposebej. Pri ~etrtem pogovoru zaslutimo è vza~etku toliko medsebojnega zaupanja, da do-bro razpoloènje ostane neskaljeno do konca.

Starostnici sta s pomo~jo druàbnic postali»propustni« za svet, pred katerim sta se po svo-je e umikali. Vzpostavljena odnosna dimenzijaje naredila starostnici spro{~eni in sre~ni; kljubtemu da ne vemo, ali samo za ~as sre~anja alitudi za obdobje med sre~anji, lahko sklepamo,da druàbni{tvo zadovoljuje temeljno ~loveko-vo potrebo po druènju.

7.2. TELESNI STIK IN MAJHNE POZORNOSTI PO@IVLJAJO STARE LJUDI

Tabela 8: Telesni stik in spoznanja ob njem

telesni stik med druàbnikom in starostnikom spoznanja druàbnikov� druàbnica jo je poboàla in po~utje � majhne pozornosti veliko prinesejo

starostnice se je izbolj{alo (2B) in bogatijo (2C)� starostnica je druàbnici podala roko � starostnici je moja telesna bliìna dobro dela,

in jo stisnila k sebi (2C, 2E, 2F, 4B) jaz pa sem bila vesela, da jo je tako majhna� druàbnica jo je objela (2G) pozornost, kot je stisk in boànje roke,� zaradi {ibkosti je bila nesposobna za pogovor; pomirilo in osre~ilo (2E)

njena roka je mo~no oklepala druàbni~ino (7A) � majhna darilca � majhne pozornosti� dolgo je dràla druàbnico za roko (12A) zelo osre~ujejo stare ljudi (12A)� dràla je druàbnico za roko in jo boàla � star in onemogel ~lovek je zadovoljen

po ramenu (12A) z majhnimi pozornostmi (8C)� majhnega darilca je bila gospa zelo vesela (13C) � gospa ima raj{i majhne pozornosti� starostnica je naenkrat postala "preve~ doma~a" kot velika darila (13C)

in ji je z roko »potrkala« na lice � � gospa je imela o~itno potrebo po fizi~nikot to po~no tetke svojim ne~akom (20A) bliìni, ni pa nujno, da bi bilo to v{e~

tudi druàbniku (20A)

Stisk roke ali kak{en drug dotik je prineselvidno zadovoljstvo starostniku takrat, ko sta sedruàbnik in starostnik e nekoliko spoznala, pra-viloma na drugem, tretjem sre~anju. Druàbniceso za~utile, da ima dotik za starostnike {e poseb-no sporo~ilno vrednost in da laj{a ob~utek osam-ljenosti in bole~ine ali pa sporo~a veselje zaradi

obiska druàbnice in vabi na naslednje sre~anje.Druàbnikom telesna bliìna starostnikov ni bilanadle`na in niso to doìvljali kot vdor v njihovintimni prostor, razen v dveh primerih. Primer,ki je zgoraj naveden (20A), rahlo kaè na med-generacijski konflikt, ki je normalno prisoten medstar{i in odra{~ajo~imi otroki; druàbnika je o~itno

25

bolj motil na~in dotika in njegovo sporo~ilo kotga je sam interpretiral, kot pa dotik sam.

V drugem primeru gre za druàbnika, ki mu jebila telesna bliìna s starostniki v mnogih primerihmu~na, kar pa je verjetno posledica {ibkih odno-snih vezi med starostnikom in druàbnikom, saj sez ve~ino starostnikov druàbnik ni ujel. Kljub temuda se je trudil, je naredil veliko napak è pri pristo-pu k starostniku in tudi med pogovorom samim.Nismo pa preverjali, kako redno se je udeleèvalusposabljanja, ki je bilo namenjeno tudi metodikivzpostavljanja stika in pogovora s starim ~lovekom.Vsekakor so njegovi vestni in iskreni opisi zgovor-ni ne le za na{o raziskavo, ampak tudi za u~enjepogovarjanja in druènja s starimi ljudmi.

Zanimiva je tudi izku{nja druàbnikov, daso starostniki veseli majhnih darilc, kot so slad-karija, cvet, ro~no izdelan predmet. Darilo imav sebi vedno tudi sporo~ilno vrednost in svojsimboli~ni pomen. V praksi obdarujemo tiste,do katerih imamo neki odnos; starim ljudem iz-kazane drobne pozornosti o~itno veliko povedoin zato jim tudi veliko pomenijo. Starostniki sobili v mnogih na{ih primerih tudi sami zelo po-zorni do svojih druàbnikov in so jim priprav-ljali majhna darilca, jih posedali za mizo, jihpogostili s ~ajem in pi{koti.

8. Vitalnost in navideznavitalnost starih ljudi; socialnapropustnost starih ljudi

Kaj razumemo pod pojmom vitalni starost-niki?

Na kratko bi jih lahko opredelili: vitalni sta-rostniki so stari ljudje, ki so psihosocialno induhovno kleni; so ljudje, ki so se nau~ili slabein dobre izku{nje sprejemati in jih reciklirati zaosebnostno rast, za rast, ki se kaè v kvalitetidajanja in sprejemanja.

To so starostniki, ki so razvili in ohranili so-cialno propustnost. Socialna propustnost nam

tukaj pomeni komunikacijo z mikrookoljem, toje z ljudmi, s katerimi prihaja starostnik v svo-jem okolju v stik. Vitalni starostniki kljub psi-hofizi~ni krhkosti izàrevajo duhovno energijo,ki se kaè v dialogu; znajo prisluhniti sogovor-niku, opazijo potrebe drugih in ne zanemarjajosvojih, svoje staranje sprejemajo kot neizogi-ben del ìvljenja, se znajo veseliti vsega, karjim prinese ivljenje dobrega njihov sistem zdra-ve obrambe, ki je pri vsakem ~loveku specifi-~en in so ga v ìvljenju odkrili in razvili, jimpomaga, da prebrodijo huj{e in la`je stiske inteàve ter tako s svojim optimizmom in ivljenj-sko modrostjo bogatijo sebe in druge.

Za potrebe na{e raziskave smo dolo~ili inrazloìli pomen besednih zvez: vitalni starost-nik in socialna propustnost. Dejstvo pa je, da nemoremo vseh starostnikov uvrstiti v tako defi-nirano kategorijo in bi jih bilo potrebno razvr-stiti v ve~ kategorij. Mi smo razvrstili starostni-ke le v dve kategoriji, to pa zato, da bolj pouda-rimo dve vrsti primerov, ki sta relativno pogo-sti v raziskovalnem gradivu ter za nas in na{edelo {e posebej zanimivi.

To, da sta ti dve kategoriji v gradivu pogo-sti, ni naklju~je, saj so prostovoljci stopali v stiks takimi starostniki, od katerih so pri~akovali,da bodo lahko z njimi podelili ìvljenjske iz-ku{nje in izvedeli kaj lepega o starosti. Ve~iniso se pri~akovanja izpolnila, vendar pa ne ved-no. Med druàbniki ni bilo nikogar, ki bi imelsamo izrazito slabe izku{nje, in nikogar, ki biimel samo izrazito dobre.

V nekaterih primerih prostovoljci niso bilizadovoljni. Posebej pozorno smo analizirali ti-ste pogovore druàbnikov, ki so se po sre~anju sstarostniki po~utili izrazito neprijetno in celoogoljufane. Ugotovili smo dolo~ena podobnadogajanja in vedenja takih starostnikov in do-ìvljanje druàbnikov. Kot smo è zapisali, jevsak druàbnik opravil v povpre~ju ve~ kot de-set pogovorov z razli~nimi sogovorniki, tako jeskoraj vsak naletel tudi na negativno izku{njo,


26


ko se je sre~al s starim ~lovekom, ki ga bomopoimenovali »navidezno vitalni starostnik«.

Navidezno vitalni starostniki so stari ljud-je, ki so psihosocialno zaprti v svoj sistem in sorazvili svojo specifi~no obrambo, ki je podreje-na njihovemu zaprtemu sistemu. To so ljudje,ki svojo osebno energijo porabljajo za vzdrè-vanje videza vitalnosti, a se dejansko umikajoiz okolja v svoj »obzidan« svet, v katerem jevse trdno zakoli~eno. V njihovem vedenju inkomunikaciji se obna{ajo tako, kot da imajo vse-lej prav in da vedno vedo, kaj je za koga dobroin slabo. Strah jih je, da bi izgubili stik s sve-tom, zato se ga {e bolj oklepajo in to tako, dadruge ~rpajo, ni~ pa ne dajejo ali pa dajejo letoliko, da naveèjo drugega nase.

Navidezno vitalni starostniki so socialno ne-propustni, kar pomeni, da niso sposobni dvo-smerne komunikacije. V literaturi naletimo naizraz izoliran starostnik, za katerega je zna~ilno~ustveno doìvljanje osamljenosti in to, da je lo-~en, izoliran od socialnega sistema, v kateremìvi; tak{no subjektivno doìvljanje pa starostni-ka dejansko {e bolj zapira pred svetom (Forbes1996). Pogosti so njihovi monologi, ki popolno-ma izklju~ijo sogovornika ali pa si ga podredijo.Ne sprejemajo svojega staranja in starosti, svetpa doìvljajo kot krivi~en. Stiske in teàve {e boljutrjujejo njihovo prepri~anje o tem, kako je svetslab. So zagrenjeni, ~rnogledi, pesimisti~ni, do-ìvljajo hudo osamljenost, radi obrekujejo in sepritoùjejo ~ez druge in tako postajajo vedno ve~jebreme sebi in drugim.

Poudariti pa moramo, da nam tukaj ne greza oblikovanje novih socialno diagnosti~nih poj-mov »vitalni starostnik in navidezno »vitalni sta-rostnik«. Navedeni besedni zvezi sta se nam zdelinajprimernej{i za poimenovanje dveh kategori-ji, do katerih smo pri{li pri analizi podatkov.

8.1. Vitalni starostniki so mojstri ìvljenjaIz opisov in doìvljanja pogovorov prosto-

voljcev s starostniki smo zbrali pojmovne zve-

ze, ki izraàjo kvaliteto odnosa med starostnikiin prostovoljci in ki posredno ali neposrednoprikazujejo lastnosti vitalnih starostnikov, kotsmo jih pravkar definirali. Segregiranih pojmov-nih zvez v obliki trditev oziroma kategorij smooblikovali pet.

8.1.1. Prva kategorija: druàbnikipozitivno doìvljajo pogovor sstarostnikom

Prostovoljcev niso pozitivno presenetili samozanimivi pogovori s starimi ljudmi, ampak sta-rostniki sami kot ob~udovanja vredni ljudje. Takategorija nam pove, kak{no je bilo razpoloènjeprostovoljcev po pogovoru s starostniki. Na vpra-{anje, zakaj so druàbniki lepo doìveli starostni-ke, najdemo odgovor v treh variablah. [e prej pav tabeli 9 navajamo dva konkretna primera doìv-ljanja druàbnika ob pogovorih s starostnikom.

Variable prve kategorije:� pogovor je pozitivno presenetil druàbnike:

s svojo zanimivostjo, bogatimi izku{njamistarostnikov, preseèno tragiko;

� druàbniki so ob~udovali sogovornike: last-nosti starostnice ali starostnika, staro gospokot ~udovito ensko, bistrost in {aljivost, op-timizem, pozitivno naravnanost starostnikov,notranjo energijo, znanje, izku{nje;

� pozitivni ob~utki druàbnic po pogovoru sstarostnikom: optimisti~na, spro{~ena, napol-njene baterije, sre~na, ob~utek, da je ~as ko-ristno porabljen, razbremenjena, ob~utila jehvale`nost.Druàbniki so odhajali po pogovoru domov

s pozitivnimi ob~utki o smiselno porabljenemprostem ~asu. Mi pa na podlagi njihovega do-ìvljanja lahko {e dodamo, da je druènje medmladimi in starostniki smiselno, ker sre~anja de-jansko bogatijo prostovoljce; kot bomo videli vnadaljevanju, so mladi pri{li do {tevilnih spoz-naj v zvezi z lastnim odnosom do starostnikovin starosti. Zagotovo pogovori pozitivno vpli-

27

vajo tudi na starostnike, kar se kaè v vedenjuin po~utju starih ljudi na sre~anjih, o ~emer smoè govorili. Nas pa najprej zanima, kaj se je do-gajalo, da so druàbniki v teh kontaktih z ve~starostniki doìveli lep in osre~ujo~ pogovor.

.T[ EJNEDEVEMET

VOROVOGOPAJNANZOPSAKINBA@URD

EJNAJLVI@OD/VOROVOGOPIKINBA@URD

A1

:ejna~ers.1nazevop,ne~{orps

rovogopines:ejna~ers.2,lakimerpokilev

trpdo:ejna~ers.3

evalgejna~arboukinrovogositorp

etopelsidaraz:ejna~ers.4ejnajlvarpop

.5atarapaagen{ulslakimerp:ejna~ers

emarniekorelitsondilavniidaraz

ejok,a~ersenanjokop,lepelso,aniùrdniane`vejnejlvi`,ejnalo{

,eratsazumod,ikinzarp

,ajiparetoizif,oledonlaicos

,itipzi,idalm,ajigoloke,ejvardz

,ovonitnelav,tsup,ajigolortsa

erbod,itsonejovsazenlitsog

,mezimitpoavera`zianeèserp

,tsondilavniami,nadelgzar,ejnenmejovs

ejeslinmopsagejn{jerp

lesev,arovogopnivoksibo,vodoherps

tsordomaksjnejlvi`,akinbaùrditagob

,ejnapuazejnavoka~irp

agejndelsanesajna~ers

eju~evop

,mezimitpoavilvonejlbodirp

alidavan,ejnapuazangurdesatsokasv,agegurd

ejejna~ersejteviòdontarkne

G9

:ejna~ers.1,ejlesev,hemsan

ovtsjlovodaznetsola`:ejna~ers.2urovogopbozarbo

hikèto,hajn{ukzierp

etok{ipejalidunopejalkep:ejna~ers.3aldesmetop,ocitop

alesev,ozimaznitrtop:ejna~ers.4bozarbonara~ozar

anunimopstsolketerp

,aòmtrmsan~igart,ajnejlviòdajlov

tsup,nezelob

pelejacinrovogoSajnavobujlkremirp

hikètvadnihajn{ukzierpilokininovt{arvos

i{jeratS.veti{erotsogoposejdujl

bointsola`hijik,hijnavonzarp

anojajnimopsbujlK.indedalm

minmorksminlairetam

osmaremzarejdujliratsiretaken

niinjlovodaz.in~ers

netejirpnine~{orpSliradopejrovogop

hinecogardokilevhiksjnejlvi`

,ketu~bO.jne{ukziksiboejad

olezocinbaùrd.li~erso

TABELA 9: Vitalni starostniki

Starostniki, ki so jih mladi prostovoljci ob~u-dovali in so se ob njih dobro po~utili (ne samona prvem pogovoru z njimi, ampak tudi na na-slednjih), so imeli skupne zna~ilnosti ali lastno-sti, zaradi katerih smo jih poimenovali vitalni


28


starostniki. Ena od zna~ilnosti starostnikov, obkaterih so se prostovoljci dobro po~utili, je nji-hova odprtost oziroma propustnost.

8.1.2. Druga kategorija: starostniki odprtosprejemajo druàbnike v medsebojni odnos

Starostniki so e s svojim vedenjem pokaza-li, da odprto sprejemajo druàbnike v svojo dru`-bo; zgo{~eni sorodni pojmi ali variable, raz~le-njujejo kategorijo, ki prikazuje, kako starostni-ki sprejemajo druàbnike:� z naklonjenostjo: pozoren pogled, prijazne,

zavzete besede;� z izrazom o~i: prijazne, tople, iskrive, do-

brodu{no uprte v sogovornika;� z vedrino: nasmeh, smeh, veselje »od zno-

traj«;� s spro{~enostjo: usklajeni gibi, umirjen in

spro{~en videz;� z izàrevanjem: ìvljenjske mo~i, pozitivne

energije, kljub àlosti je izàrevala voljo doìvljenja;

� z ìvahnostjo: kretnje rok, mimika obraza.Prostovoljci so ob prvem stiku s starimi ljud-

mi doìveli, da jih ti ne samo sprejemajo, am-pak da so jih prav veseli. Starostniki so bili na-klonjeni mladim, mlade je pritegnila njihova ì-vahnost, vedrina in izàrevanje ìvljenja. Ven-dar pa nam na~in, kako so starostniki sprejema-li druàbnike v svojo dru`bo, sam po sebi {e nepove veliko. Tudi starostniki, ki smo jih ime-novali navidezno vitalni, so ob prvem stiku da-jali precej podobno sliko in so bili v glavnemveseli prostovoljcev, kar bomo prikazali pozne-je. Prva kategorija sama na sebi nam zato povezgolj to, kaj je mlade pritegnilo k starim lju-dem. Vsebine in oblika sre~anj ter razvoj odno-sov skozi eno ali ve~ sre~anj pa potrjujejo pro-pustnost starostnika ali jo zanikajo. Oblika ko-munikacije je klasi~en pokazatelj kvalitete med-sebojnega odnosa in naslednja kategorija je se-gregat variabel, ki so nujne spremljevalke do-brega, uravnoteènega pogovora.

8.1.3. Tretja kategorija: dialogPogoj za dobro komunikacijo je medseboj-

no sprejemanje. ê pogledamo primer 1A, ki jenaveden v tabeli 9, bomo v koloni »vedenje«prebrali, da je starostnik obra~al glavo k dru-àbniku in si popravljal slu{ni aparat, kar po-meni, da ga je èlel poslu{ati. Tudi pri mnogihdrugih starostnikih najdemo verbalne izraze inneverbalne geste, ki nam posredno govorijo oobliki komunikacije:� zavzetost starostnika: ogret za pogovor, po-

stavljanje vpra{anj prostovoljki, pozorno po-slu{anje;

� vìvljanje starostnice v prostovoljca: so~ustvo-vala je z druàbnico ob izgubi njenega dedka,iz o~i ji sije spo{tovanje in ob~udovanje dru-àbnice, ko ji je zaupala svojo zgodbo;

� pozornost do prostovoljca: prijazna beseda,prigrizek, se zahvali druàbnici za malenko-sti, prisr~no se zahvali za dru`bo, hvale`naje za malenkosti.Mladi so starostnike doìveli, da so zavzeti

za pogovor, da so pozorni in obzirni sogovorni-ki, ki so mlade upo{tevali. Dragoceno se jim jezdelo, da so se znali vanje vìveti in z njimiso~ustvovati. Za odnos, ki vklju~uje opisane ob-like komunikacije, lahko predpostavljamo, dase je odvijal horizontalno, torej v dialogu.

8.1.4. êtrta kategorija: skupne pogovorneteme starostnikov in druàbnikov

Prostovoljec in starostnik sta soudeleèna vpogovoru takrat, ko sta bila oba aktivna pri is-tem predmetu pogovora, bodisi kot aktivna po-slu{alca ali kot govornika. êtrta kategorija soskupne pogovorne teme starostnikov in druàb-nikov:� aktualne teme druàbnikov: {olanje, {tudij, mla-

di, socialno delo, izpiti, zasvojenosti, druìna;� aktualne teme starostnikov: peka, urejanje

grobov, darila sorodnikom, hi{ni ljubljenci,zdravje;

� ìvljenjske teme starostnikov: stari obi~aji ob

29

praznovanju, ìvljenjska zgodba, poklic,delo, prosti ~as.Tako druàbnik kot starostnik sta na prvih

pogovorih intenzivno spoznavala drug druge-ga in zato na vsakem sre~anju izmenjala ve~zelo raznolikih tem iz sveta druàbnika in sta-rostnika, ki so bile zanimive za oba. Pestrosttem na prvem pogovoru je lepo vidna v prime-ru 1A, v tabeli 9, v koloni »teme pogovorov«.Ena od pomembnih zna~ilnosti vitalnih starost-nikov je, da se zanimajo za »svet«: radi so po-slu{ali druàbnike, ki so pripovedovali o svo-jem ìvljenju, zanimal jih je njihov stil ìvlje-nja, hkrati pa so vpletli v pogovor teme, ki sobile mladim privla~ne, ali pa teme, pri katerihso mladi v pogovoru lahko sodelovali s svoji-mi izku{njami. V pogovorih z vitalnimi dru-àbniki so vsaj na prvih sre~anjih prevladovaleaktualne teme, ko pa je postal odnos med pro-stovoljcem in starostnikom zaupljivej{i, so pri-povedovali ve~ iz lastnega ìvljenja, vendar nana~in, ki je mlade spodbujal k aktivnemu raz-mi{ljanju o vsebini, o starostniku ali o sebi.Mladi so od takih pogovorov odhajali domovobi~ajno bogatej{i za lepa spoznanja. Vrsta invsebina spoznanj, do katerih so prihajali dru-àbniki v pogovoru s starostniki, je prikazanav tabeli 10. Predpostavljamo, da nabiranje po-zitivnih spoznanj o starostniku in staranju po-zitivno vpliva na odnos do starih ljudi in dostaranja kot neizbe`ne faze ìvljenja sleherni-ka. Druàbni{tvo s starostnikom dejansko do-sega enega od njegovih glavnih smotrov, ki jedetabuizacija starosti in (pri mladih je to dalj-na) priprava na lastno kakovostno starost. Dokak{nih spoznanj so se dokopali prostovoljci vpogovoru z vitalnimi starostniki, pa bomo raz-~lenili v naslednji kategoriji.

8.1.5. Peta kategorija: pozitivna spoznanjadruàbnikov ob pogovoru s starostniki

Spoznanja in nove pozitivne izku{nje so pri-~akovani rezultati pogovorov med vitalnimi sta-

rostniki in druàbniki ter doìvljanja druàbni-kov pri tem. Druàbniki so pri{li do pozitiv-nih spoznanj po pogovoru s starostniki. Sko-raj vsa spoznanja druàbnikov se nana{ajo nalasten odnos do ìvljenja in na spoznanja o sta-rih ljudeh in starosti, na potrebe starih ljudi, naodnose med starostniki ter na odnose med otro-ci in starostniki.

Iz tabele 10 lahko najprej sklepamo, da sopogovori s starostniki dali mladim misliti. Priha-jali so do spoznanj. Njihova spoznanja smo strni-li v tri podkategorije. Mlade so pogovori oboga-tili za ìvljenjska spoznanja. Zdravje in mladoststa samoumevni dobrini mladih, pogovor s sta-rostniki pa jih je napeljal k razmi{ljanju o drago-cenosti teh dobrin. Mladim so starostniki podaja-li svoje izku{nje o kljubovanju v te`kih trenut-kih; pa ne samo to, za mlade so bili starostnikiìv dokaz za ìvljenjsko pokon~nost in uspe{nokljubovanje teàvam. Od starostnikov so se mla-di nalezli ìvljenjskega optimizma in so za~elirazmi{ljati o starosti. Spoznali so, da je tudi sta-rost lahko lepa, da so starostniki ljudje z bogati-mi ìvljenjskimi izku{njami in da imajo velikoznanja. Spoznali so, da premorejo starostniki na-~ine, s katerimi se branijo pred osamljenostjo inmalodu{jem ter da imajo poleg obi~ajnih potreb,ki so lastne vsem generacijam, tudi svoje poseb-ne potrebe. Na tem mestu velja pohvaliti prosto-voljce za njihovo socialno ob~utljivost, ki se jenajlep{e kazala ravno v prepoznavanju teh po-sebnih potreb. Tudi na{a raziskava potrjuje, da jesmiselna dejavnost v starosti enako pomembnakot v mladosti in srednjih letih, kajti smiselnadejavnost ~loveka osre~uje, dviga in brani preddolgo~asjem, osamljenostjo in malodu{jem, kotugotavljajo prostovoljci. Smiselne dejavnosti sovitalna potreba, ki jo vitalni starostniki zadovo-ljujejo na zelo pestre na~ine (glej tabelo 10, ko-lona: spoznanja o potrebah starih ljudi). In kak-{ne so te dejavnosti? Skrb za nekaj ali za nekoga,ki so mu potrebni, predajanje svojih ìvljenjskih


30


izku{enj in znanja, sprejemanje informacij in po-zornosti predvsem svojih najbli`jih itd.

Vitalne starostnike smo v tej raziskavi defi-nirali in prepoznavali na podlagi petih segrega-tov, dobljenih iz gradiva. Izlu{~ili smo relevant-ne kode in primere, ki podpirajo teze oziromakategorije o vitalnih starostnikih. Te teze so: dru-àbniki so pozitivno doìvljali pogovor s sta-rostnikom, starostniki odprto sprejemajo dru-àbnike v medsebojni odnos � dialog, skupneteme pogovorov starostnikov in druàbnikov,

druàbniki so pri{li do pozitivnih spoznanj popogovoru s starostniki.

8.2. NAVIDEZNO VITALNISTAROSTNIKI SO MOJSTRI VOHRANJANJU SVOJEGA ZAPRTEGASISTEMA

Pri natan~nej{em pregledu pogovorov, ki sojih prostovoljci opravili, smo ugotovili, da v ne-katerih primerih prostovoljci niso bili zadovolj-ni. Posebej pozorno smo analizirali tiste pogo-

TABELA 10: Spoznanja druàbnikov ob pogovoru s starostniki

ojitagobik,ajnanzopsojeju~evopniakinbaùrd

ajnanzopsaksjnejlviàvogejn

o,hedujlhiratsoajnanzopshisondohinjobesdemhivohijn

itsoratsoni

hiratshabertopoajnanzopsidujl

itsordomeksjnejlvi`-ojitagobakintsorats

akinbaùrdi~esodonòmejojlovz-

e~ogomenojidzesik,iravts,itamejerpsabertejejnejlvi`-

uj{udolamitajaderpesapene~,apelokhalejtsoratsidut-vajnejlviòrksiinarhokevol~

ejovsitejerps{anzok;ibestsarontsalazvizzitokekapan

olidrtoptok,ehepsuejovsnioledonejlvarpoorbodaz

,itiledoponbertopejeksits-ideropzaraètavohijnesad

anecogardejejvardz-anirbod

mejnavot{opssirovogapsog-ad,itedevejadniitsodalmo

anititsirokziabertejojni~annetemap

agnionecogardejejnejlvi`-ititsirokziontemapabertejoalajl{imzarejacinbaùrd-

aratsobok,ibes

lavera`ziejkintsorats-itsondilavnibujlkmezimitpo

itsolketerpikètilainvitkaosejdujliratsinlativ-

itsoratsinzopvidutniiniturabigoziesapsog-

itsonotonomivijlnarolezosikintsorats-

oojajl{imzarejdujlirats-hartsinitrmshijniitrms

oje~,apelokhalejtsorats-itamejerps{anz

vokintsoratsmejnavanzopss-hijnoikdosderpojaridopesnajleòndeve{ejkintsorats-

niajnanzagevon,jicamrofniajnarb

inmotelbujlkesacintsorats-antsodalmejnialitsupazokilevme{ratsmileratso-

hivohijntson{epsuinemopkorto

minlairetamminmorksbujlk-iratsiretakenosmaremzar

in~ersniinjlovodazejdujlokilevojamii{jerats-

jnanzhin~itkarpokilevatamiiklavonatsos-

ilejuesatsniagenpuksejnajravoganonzajirp-

a{jalijveclavonatsostsonejlmaso

ojinemopumodvmirats-motevsskitsjanuzdoiksibo

ojideranacliradanhjam-ejlesevokilev

imaòrzajravogopesapsog-eju~ersoojotni

voja{ergopikintsorats-ok,tsonbesazeratsazumod

masokhalkevol~ratslibibtok,ok~amazibrksapsog-

kortonejnalibibademetenpuksnirovogop-

imajicarenegdemzevojidargkevol~aromitsoratsvidut-

agrak,jaken,lesimsitaksiderpinarbniagivd

mejsa~oglodejrek,alesevalibejapsog-

,otsitali~uocinbaùrdokhalanzrak

annazevanejkintsorats-lesevejjlobjan;ekindoros

hijìlbjanhijovsvoksiboojivièrpidarejdujlirats-

imijìlbjanimijovssekinzarpmecnavoravos~omop-

ejujnlopziejnartonocintsoratsiniìlbinseletopabertop-

31

vore druàbnikov, ki so se po sre~anju s starost-niki po~utili izrazito neprijetno in celo ogolju-fane. Ugotovili smo dolo~ena podobna dogaja-nja in vedenja takih starostnikov in temu odgo-varjajo~e doìvljanje druàbnikov. Kot smo èzapisali, je vsak druàbnik opravil v povpre~juve~ kot deset pogovorov z razli~nimi sogovor-niki, tako je skoraj vsak naletel tudi na negativ-

no izku{njo, ko se je sre~al s starim ~lovekom,ki ga bomo v na{i raziskavi imenovali »navi-dezno vitalni starostnik«.

8.2.1. Druàbniki so z me{animi ob~utki alipa slabo doìveli pogovor s starostnikom

Mladi druàbniki so med vrsto uspelih pogo-vorov s starostniki, ki so se kazali v pozitivnem

.T[ EJNEDEVEMET

VOROVOGOPAJNANZOPSAKINBA@URD

EJNAJLVI@OD/VOROVOGOPIKINBA@URD

G2

:ejna~ers.1,Gapsoganavogen

ajnejlviànlop:ejna~ers.2

,tsonejlbugzi,tsola`,tsonejlmaso,salghit,tsonagebz

ulrgvojibtokokèt,olelobjaken

ajlbugzi,idohoejnadevaz,nimops

,icilokoniibesovrpanalibazop

acinbaùrd,ejna~ersemajbooj

,anzajirp:ejna~ers.3,kitsinse~o

golonom

abdogzaksjnejlvi`Gepsog

abertopakilevopGepsog

ujnavodevopirpazumodvajatso

minlivet{bujlkeratsmeclavonatsosanejlovodazen

Gepsogejnapelkoodolajlepirpej

,voktu~bohina{emejesacinbaùrd

olezalitu~opobalsnionapr~zi

F01

okilevin:ejna~ers.1es,ides,jneterk

ajlhems,lim:ejna~ers.2

zarboneòtoolharanunimopsbo

ananzej,ajnavotopojrek,eka~en

ok,omasoje~{ibo;ojejubertopojejacinrovogos

in,alirovogokilevhinejnalavet{opu

ijin,bmopirpedesebodalitsup

,ecijleti~ucilkop,avendajicazinagro

vejnejlvi`,ijibohika~en,ukolb

alibejan~itirkolez;bmemerpsod

,ejdujlosoki{jeratsintnarelotosjnam

esejètnianojajagalirp

ebmemerps

hijbodbohi{jladboalitu~opejeseni{it

;ontejirpen,iktu~bointejirpen

ketu~boitsonaraverp

TABELA 11: Navidezno vitalni starostniki


32


doìvljanju in v bogastvu spoznanj, s katerimi soprostovoljci odhajali domov, v~asih doìveli tudikak pogovor, ki jim je pustil za sabo grenak prio-kus. Tudi v tem primeru nas je zanimal vzrok.

Najprej smo vzeli pod drobnogled prostovolj-ce. So se ti slabo po~utili morda è pred za~et-kom pogovora in je pogovor ne glede na vrsto inkondicijo sogovornika stopnjeval njihovo slaborazpoloènje, s tem pa tudi vplival na doìvljanjestarostnikov? Mo`no, toda prostovoljci, ki so za-pisali, da so prihajali k starostnikom utrujeni, slabevolje, so po stiku z vitalnimi starostniki odhajalidomov v ve~ini primerov z »napolnjenimi bate-rijami« ali z zavestjo, da so smiselno porabili ~as,le manj{i del se jih je po~util enako, nih~e paslab{e. Zato smo v primerih, kjer je druàbnikdoìvel pogovor negativno, {li iskat vzrok k sta-rostnikom. Res smo razliko na{li pri starostnikihin te starostnike poimenovali »navidezno vitalnistarostniki«. Kako so prostovoljci doìvljali po-govore s temi starostniki?

V tabeli 11 smo prikazali dva primera. Dru-àbnica je v pogovoru z gospo 2G za~utila, dase je je ta oklenila, kar je pripeljalo do me{anihob~utkov. Po pogovorih se je prostovoljka po-~utila zelo iz~rpano. Tudi v primeru 10F je imeladruàbnica neprijetne ob~utke po pogovoru, po-~utila se je ogoljufano.

Doìvljanje druàbnikov po pogovorih bi lah-ko strnili v naslednje pojme: zmedeno, napeto,iz~rpano, ob~utki prevaranosti, nervozno, ne-prijetno in dolgo~asno.

Skoraj redno so prostovoljci poleg lastnega do-ìvljanja po pogovoru s starim ~lovekom navajalitudi razloge za tako doìvljanje, {e posebej dosled-no v primerih, ko doìvljanje ni bilo pozitivno.

In kak{ne vzroke navajajo prostovoljci za ne-gativno doìvljanje?

8.2.2. Starostniki niso sprejeli mladihdruàbnikov v medsebojni odnos

Vzroke za negativno doìvljanje lahko zgo-stimo v stavku oziroma v kategoriji: starostniki

niso sprejeli mladih druàbnikov v medsebojniodnos. Mladi so starostnike odklanjali z verbalnoin neverbalno komunikacijo è med prvim po-govorom, obi~ajno pa na drugem, tretjem ali celo~etrtem sre~anju; zakaj so prostovoljci sorazmer-no redko doìveli oziroma prepoznali odkloni-tev è ob prvem stiku, smo opisali v to~ki 8.1.2.

ê pogledamo v tabelo 11, sta obe prosto-voljki navedli monolog sogovornikov kot klju~-no oviro v medsebojnem odnosu. Ena od njijuje zapisala: »Sogovornica je veliko govorila, niupo{tevala mojih pripomb, ni mi pustila do be-sede.« Skratka, kot najpogostej{i razlog za ne-gativno doìvljanje prostovoljcev najdemo ig-noriranje in neupo{tevanje ali omalovaèvanjemnenj in izku{enj prostovoljcev ter proteìra-nje lastnih potreb. Na prostovoljce je zelo mo-te~e delovalo tudi obrekovanje sostanovalcev inbli`njih sorodnikov. Najpogostej{e neverbalnegeste pa so bile: zamahovanje z roko (»To nini~!«) in gledanje prek ~loveka ali v prazno.

8.2.3. MonologiZaklepanje ~loveka pred drugimi ljudmi, s

katerimi bi bil lahko v interakciji, vodi v izola-cijo (Mullins in Elston 1996). Navidezno vital-ni starostniki so izolirani, ne vidijo potreb dru-gih ljudi in so, predpostavljamo, zelo vpeti vsvoje lastne potrebe, zato niso sposobni dialo-gov, ampak imajo monologe. Nekateri starost-niki imajo zelo mo~ne predstave o svetu, se pravisvoj prav. Eden izmed prostovoljcev starostni-ku je povedal, da {tudira socialno delo. Starost-nik se je razjezil nanj, ~e{ da je tak {tudij izguba~asa in da socialni delavci naredijo ve~ {kodekot koristi. Ko mu je posku{al {tudent povedati,zakaj {tudira in kaj mu je pri tem poklicu v{e~,ga je starostnik gladko zavrnil, da njegovihneumnosti pa~ ne bo poslu{al in za~el pripove-dovati o sebi.

Nimajo pa svojih predstav samo starostniki,ampak tudi druàbniki, in ~e so zelo mo~ne indruga~ne kot pri sogovorniku, nujno nastopi

33

konflikt. Zasluge za konflikt imata obi~ajno obestrani. Do konfliktnih situacij v na{ih primerihskoraj ni prihajalo; tam, kjer ni stekel dialog, sose druàbniki praviloma umaknili in prekinili zdruàbni{tvom, kajti osnovni namen druènjamed prostovoljci in starostniki je spoznavanjestarih ljudi, sebe v odnosu s starimi in usposab-ljanje za druàbni{tvo, ne pa vzpostavljanje traj-nej{ih druàbni{tev.

8.2.4. Starostnik in druàbnik sta zeloredko imela skupne teme pogovorov

Obi~ajno se je pogovor odvijal tako, da jestarostnik govorili na dolo~eni temi, tu in tamkaj vpra{al prostovoljca in ne glede na odgovornadaljeval s svojo temo. Starostniki v svojih pri-povedih pogosto izraàjo razo~aranje nad svoji-mi bli`njimi in svetom in so ~rnogledi ter ma-lodu{ni. Nekateri starostniki radi pripovedujejosvojo ìvljenjsko zgodbo, drugi pa so nezaup-ljivi in govorijo zelo na splo{no ter neosebno.Starostnike pogosto najdemo zamreène v do-lo~eno pesimisti~no temo, ki jo nenehno ponav-ljajo. Primeri tak{nih tem so:� sorodniki X so starostnico izigrali pri dedi{-

~ini,� gospa Y je pred 20 leti naredila starostnici

krivico,� dana{nji svet je obsojen na propad.

Zdi se, da starostniki s ponavljanjem neka-terih vsebin utrjujejo svoj zaprti sistem. Mladiso v pogovoru s starimi ljudmi to ve~krat za~u-tili ali opazili, nekateri so se spra{evali, kakopomagati, da bi se starostnik znebil zagrenjeno-sti in ~rnogledosti ali da bi vsaj videl svojo te-àvo {e s kak{ne druge perspektive, ~e se è nemore odlepiti od nje. Na sre~o se prostovoljciniso posluèvali kak{nih psihoterapevtskih pri-jemov, saj za to niti niso bili usposobljeni niti nipsihoterapija namen druàbni{tva. Iz gradiva jerazvidno, da so prostovoljci posku{ali v takihprimerih preusmeriti pogovor, obi~ajno neus-pe{no, ali povedati kak{ne spodbudne besede.

Po takem pogovoru je ostal nelagoden ob~utek,kljub temu pa so druàbniki znali izlu{~iti izpogovora dragocena spoznanja o starostnikih instarosti.

8.2.5. Spoznanja druàbnikov, da je starosttrpko obdobje ~lovekovega ìvljenja

Kak{na so torej najbolj tipi~na spoznanja dru-àbnikov po pogovoru z navidezno vitalnimi sta-rostniki? Navajamo nekatere:� pogleda na teàve pri gospe D ni mo`no spre-

minjati, lahko pa ji druàbnik prinese malodobre volje;

� izoliran ~lovek si èli dru`be, hkrati pa se jeboji, ~eprav tega ne kaè;

� slabo mnenje o socialnem delu pri starostni-ku daje misliti, da socialno delo ni samo do-bro in razvidno, ampak tudi te`ko;

� ~lovek je na stara leta nemo~en kljub titu-lam, ki si jih je pridobil v mlaj{ih letih;

� ~etudi si v mladosti znan in bogat, si na staraleta siromak;

� starej{i ko so ljudje, manj so tolerantni inte`je se prilagajajo spremembam.Zaklju~imo lahko, da so prostovoljci spoz-

nali v pogovoru z zagrenjenimi in ranjenimi sta-rostniki, ki jih tukaj imenujemo navidezno vi-talni starostniki, da sta staranje in starost lahkotudi zelo bole~e in trpko obdobje v ~lovekovemìvljenju. Tudi to je realnost starosti in mordani narobe, da prostovoljci med usposabljanjemprihajajo v stik tudi s starostniki, s katerimi sene èlijo identificirati; morda pa so ravno tak-{ni starostniki zanje spodbuda, da se bodo ne-ko~ bolj zavzeto pripravili na lastno starost.

9. OsamljenostKaè, da so stari ljudje {e posebej osamljeni

ob koncu tedna in med prazniki. Prostovoljci soobiskovali starostnike v ~asu, ko se vrstijo zamnoge najlep{i prazniki v letu: boì~, novo letoin pust.


34


Iz na{ih zapisov je indirektno vidna relacijamed vrsto dneva in ob~utkom osamljenosti; kljubtemu da so se stari ljudje praviloma razveselilidruàbnika, je sedem druàbnikov opazilo osam-ljenost starostnika v tem ~asu. Za ilustracijo na-vajamo zapis druàbnika: »Gospe so se orosileo~i, ko sva spregovorili o praznikih; zazrla se jev prazno, bilo je o~itno preve~ bole~e, kajti tudiletos bo za boì~ sama.« Druga druàbnica pa jezapisala: »Gospa ne mara bu~nih praznovanj vdomu, kajti spominjajo jo na lepa praznovanjaz njenimi najbli`jimi v mladosti; raje ostane samas svojimi spomini. Ob praznikih je zelo àlost-na.«

Osamljenost in àlost � stanje in ~ustvo, ki seprepletata in povzro~ata bole~ino in malodu{nost.Prostovoljci so se vìveli v starostnike in v osam-ljenost starih ljudi, kar jih je obremenilo; napisa-li so, da jim je osamljenost starih ljudi, s kateri-mi so pri{li v stik, vzela kar nekaj veselja do praz-novanj.

9.1. OSAMLJENOST V DOMOVIH ZASTARE LJUDI

Eden izmed paradoksov na{e civilizacije je,da smo v urbanih, gosto naseljenih prostorih lah-ko celo bolj osamljeni kot kjerkoli drugje; v do-movih za stare ljudi se to kaè {e prav posebno.To potrjujejo tudi {tevilne raziskave (Forbes1996). Prostovoljka je svoje dojemanje tega prob-lema izrazila takole: »Velika potreba po pripo-vedovanju ostaja v domu za stare nezadovolje-na kljub {tevilnim sostanovalcem.« Druga pa jezapisala: »Kljub {tevilnim dejavnostim v domuza stare se gospa po~uti osamljeno.«

9.2. OSAMLJENOST POD DOMAÔSTREHO

Osamljeni pa niso samo stari ljudje v domo-vih za stare, ampak tudi starostniki pod doma~ostreho. Doma biva 95% vsega starega prebivals-tva, ni pa znano, kak{en je med njimi deleòsamljenega starega prebivalstva. Sklepamo lah-

ko, da obstaja, in predvidevamo, da je velik,kajti tradicionalna trigeneracijska druìna raz-pada, novi vzorci soìtja in komunikacije pa se{ele nastajajo (Ramov{ 1995).

Druàbniki so osamljenost svojih sogovor-nikov opazili in zapisali:� gospa je osamljena, ~eprav ìvi s sorodniki

v isti hi{i;� kljub veliki druìni je gospa osamljena, ker

jo redko obiskujejo;� gospa je osamljena, kljub temu da ìvi pri

sinovi druìni.Druàbniki ugotavljajo, da so starostniki,

kljub temu da imajo sorodnike, celo bli`nje so-rodnike v neposredni bliìni, osamljeni. Stariljudje, ki jih obiskujejo otroci, niso manj osam-ljeni od tistih, ki jih otroci ne obiskujejo, ugo-tavljata Mullins in Smith (1996). V tej raziska-vi se ne spra{ujemo o vzrokih osamljenosti, am-pak nam zadostuje spoznanje, da osamljenost sta-rostnikov obstaja tudi pod doma~o streho, zatoje medgeneracijsko druàbni{tvo enako dobro-do{lo za stare ljudi v domovih in za stare ljudi vdoma~em okolju.

9.3. LAJ[ANJE OSAMLJENOSTIPogovor z druàbnikom se kaè kot zelo do-

bro zdravilo proti osamljenosti. To izpri~ujejoizlu{~ena spoznanja druàbnikov. Eno od tipi~-nih spoznanj se glasi: »Ko me je gospa boljespoznala, se je razìvela in manj razmi{ljala osvoji osamljenosti.«

Kaj {e so spoznali druàbniki, da laj{a osam-ljenost starih ljudi? Skrb za cvetje, ìvali in ure-janje bivalnih prostorov. Nagovarjanje sooskr-bovancev in osebja v domu. Tistim, ki so manjkomunikativni, menijo druàbniki, laj{a osam-ljenost stisk roke in nasmeh popolnoma tuje ose-be. Nenazadnje laj{ajo osamljenost tudi slike so-rodnikov na steni.

35

10. Spretne in nespretne potezeprostovoljcev v odnosu dostarostnikov

Ve~ina prostovoljcev si je med usposablja-njem nabirala prve izku{nje z na~rtnimi pogo-vori z bolj ali manj izbranimi starostniki, ki nisobili njihovi sorodniki in jih prej sploh niso poz-nali ali pa so jih poznali slabo. Zato so zadrega,negotovost in togost prostovoljcev razumljivispremljevalci njihovih prvih stikov s starostni-ki. Ta stanja pa so s {tevilom sre~anj med dru-àbnikom in starostnikom kopnela, kakor smoè ugotavljali v tej na{i raziskavi. Pregovor pra-vi, da kdor dela, gre{i, in {tudentje so med po-govori s starostniki naredili tudi nekaj napak.Tukaj navajamo najpogostej{e in najbolj o~it-ne, ki so bistveno vplivale na potek in kvalitetopogovora med druàbnikom in starostnikom.

Dva druàbnika in en starostnik. Prosto-voljki sta dru`no in dalj ~asa obiskovali oskrbo-vanko doma za stare. Med pogovori s starostni-co sta prostovoljki ugotovili, da imata zelo raz-li~ne poglede na {tevilna vpra{anja. Med njimase je vnel boj za premo~ (Glasser 1998) in tek-movali sta za naklonjenost starostnice. Ena iz-med njiju je zapisala: »Kolegica mi je postalaprav zoprna, ko je vneto pripovedovala gospe osvojih pogledih, za katere sem vedela, da imagospa ~isto druga~ne od njenih. Najini poglediz gospo so se ujemali in vzljubila sem jo. @elelasem si, da bi bila sama z njo, brez kolegice, brezmotenj.« Pogovor v troje se torej ni obnesel,onemogo~il je dialog in celo izgubil svoj os-novni namen. Druàbnici sta postali zelo ob~ut-ljivi na svoj medsebojni odnos, gospa pa je pri-stala na stranskem tiru v vlogi neprostovoljnerazsodnice.

Prostovoljec je v domu za stare med pogo-vorom s starostnikom sedel za slu`beno mizosocialnega delavca. Ko se je usedel na slu`benistol, je formaliziral svojo vlogo in pogovor. Pozapisu sode~ je vedenje starostnika postalo bolj

podobno zasli{evanju na policijski postaji kotpa prijetnemu pogovoru.

Vrtanje v starostnikove bole~e rane in ne-posredno komentiranje izre~enega. Starost-niki so zaradi svoje nemo~i zelo ob~utljivi inranljivi. Marsikateri starostnik hitro zaupa lju-dem, s katerimi pride v stik, in jim odpre tudikako svojo zelo bole~o rano. V taki situaciji moradruàbnik starostnika z naklonjenostjo poslu{a-ti in mu nuditi ~love{ki suport, nikakor pa niprimerno, da z vpra{anji vrta v bole~e to~ke sta-rostnika, da komentira ali »znanstveno« anali-zira, kar je starostnik povedal. Vse to namre~starostnika {e dodatno obremenjuje.

Za ve~ino pogovorov, ki so jih prostovoljciopravili s starostniki, pa lahko dokaj zanesljivopredvidevamo, da so bili kvalitetno izvedeni.[tudentje so bili do starostnikov razumevajo~iin obzirni, znali so se ìveti vanje. Zelo pozor-no so poslu{ali starostnike in jih opazovali, obpogovorih in po njih so razmi{ljali ter pri{li domnogih pomembnih spoznanj in ~udovitih do-ìvetij. Ob vitalnih starostnikih so kljub njiho-vemu neprivla~nemu telesnemu videzu prepoz-nali nevidno lepoto starosti v njihovi toplini,modrosti in pozornosti. Ob tem so si »polnilibaterije in nabirali energijo za la`je premago-vanje svojih vsakdanjih teàv«.

V »dnevnik osebnega druàbni{tva« so skrbnozapisovali potek pogovora in dogajanje ob njem.S tem so sami napredovali v metodiki navezova-nja stikov in pogovorov s starimi ljudmi, obenempa omogo~ili, da smo pri{li do nekaterih novihspoznanj, ki so pomembna za razvijanje osebnegadruàbni{tva z osamljenim starim ~lovekom.

LITERATURAForbes Anne (1996). Loneliness. V: British Medical

Journal, Vol. 313, {t. 7053, str. 352.Glasser William (1998). Teorija izbire. Radovljica:

TOP, Regionalni izobraèvalni center.Mullins C. Lary, Smith Roxenne (1996). An

examination of the effects of self-rated and objective


36


indicators of health condition and economic condition onthe Lonelinnes of older persons. V: Journal of AplliedGerontology, Vol. 15, {t. 1. str. 23-38.

Mullins C. Lary, Elston Claudia Hall (1996). SocialDeterminants of loneliness anomg older Americans. V:Genetic, Social and General Psychology Monographs,Vol. 122, {t. 4, str. 455-474.

Poto~nik Irena (2000). Zadovoljevanje nematerialnihpotreb starostnikov v skupinah za kakovostno starost. V:Kakovostna starost. âsopis za socialno gerontologijo ingerontagogiko. Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka,letnik 3, {t.1-4, str. 19-30.

Ramov{ Joè (1995). Dana{nja kriza vzorcev vedenjaza medgeneracijsko prena{anje vrednot v druìni. V:Druìna. Zbornik predavanj na osrednjih strokovnihprireditvah v Sloveniji v letu druìne. Ljubljana: In{titutAntona Trstenjaka, str. 263-288.

Ramov{ Joè (1999). Priprava na kakovostno starostin preseganje invalidnostne tragike. V: Ur{i~ Cveto,Zupan Anton in Kroflji~ Marjan (ured.). Invalidi in

staranje. Zbornik predavanj (posvet 3. december1999). Ljubljana: In{titut Republike Slovenije zarehabilitacijo, str. 49-61.

Ramov{ Joè (2000). Krajevna mreà medgenera-cijskih programov za kakovostno starost. V: Kakovost-na starost. âsopis za socialno gerontologijo ingerontagogiko. Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka,letnik 3, {t.1-4, str. 2-18.

Rassmussen R. Paul (1998). PsychologicalChallenges of Older Adulthood. V: Redburn E. Davidin McNamara P. Robert. Social Gerontology. Westport,Connecticut � London: Auburn House, str. 17-27.

Razbor{ek Vinko (2000). Depresije. V: Kakovostnastarost. âsopis za socialno gerontologijo in geronta-gogiko. Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka, letnik 3,{t.1-4, str. 50-53.

Razbor{ek Vinko (2000). Alkohol in starej{i ljudje.V: Kakovostna starost. âsopis za socialno gerontolo-gijo in gerontagogiko. Ljubljana: In{titut AntonaTrstenjaka, letnik 3, {t.1-4, str.54-58.

37

Sta{a Gr~a-Zidar

Nadomestna komunikacija pri ljudeh po kapi

in drugih motnjah govora in jezika v starosti

POVZETEKAvtorica v ~lanku opisuje razlike in povezanost verbalne, neverbalne, nadomestne, podporne

in/ali alternativne komunikacije. Kratko opi{e razli~ne sisteme nadomestne komunikacije ter mo`-nosti uporabe le-teh pri usposabljanju odraslih, prizadetih na podro~ju govora zaradi kapi, mo`-ganskih tumorjev, multiple skleroze, Parkinsonove bolezni idr.

Klju~ne besede: komunikacija, govorne motnje, nadomestna komunikacija, komunikacijskipripomo~ek, komunikacijski sistemi

AVTORICASta{a Gr~a-Zidar je univerzitetna socialna pedagoginja. V okviru diplomskega dela je prou~e-

vala nadomestno komunikacijo, sedaj pa se ukvarja z izobraèvanjem otrok z nezmo`nostjo govorav Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.

SUMMARYTHE AUGMENTATIVE COMMUNICATION AFTER THE STROKE AND OTHER

DISORDERS OF SPEECH AND LANGUAGE IN THE OLD AGEThe article discuses the differences and connections of the verbal, nonverbal, augmentative,

supporting and/or alternative communication. It describes different systems of augmentative com-munication and feasibility of use of these system by adults disabled in the field of speech becauseof stroke, brain tumor, multiple sclerosis, Parkinson�s disease...

Key words: communication, speech disorders, augmentative communication, communicationinstrument, communication system

AUTHORSta{a Gr~a Zidar is a social pedagogue. In the framework of her graduation work she investi-

gated substitutive communication. She works with children that have speech disorders in theInstitution for qualification of disabled youth in Kamnik.

UvodOb letaku in povabilu In{tituta Antona Tr-

stenjaka, naj se pridruìm bodo~im prostovolj-cem pri delu s starimi ljudmi, nisem dolgo pre-mi{ljevala in oklevala, saj so moje ivljenje mo~-

no zaznamovali stari ljudje. Imela sem ~udovitestare star{e, o~eta, ki se je mirno in z velikoljubezni poslovil v svojem 80. letu, in sedajimam {e mamo, s katero sva vsak dan bolj po-vezani.

38


Tako sem se lansko jesen pridruìla skupiniprostovoljcev za druènje s starimi ljudmi, kotbodo~a voditeljica medgeneracijske skupine. Po-slu{ali smo predavanja in lepe besede o starih instarej{ih ter o kvalitetnem preìvljanju jeseni inzime ~loveka. Vodja dr. Ramov{ se je z namiveliko pogovarjal in nas spodbujal, naj tudi samipovemo kaj iz svojih izku{enj in tako izmenja-mo svoje znanje in védenje. Bilo je prijetno inzanimivo druènje s prijetnimi in zanimivimiljudmi.

Po kon~anem prvem sklopu predavanj smomorali seveda sami "na delo". V Domu za sta-rej{e ob~ane Kolezija v Ljubljani sem zaprosilaza dovoljenje, da obi{~em nekaj njihovih varo-vancev. Spoznala sem {est starih ljudi, od kate-rih trije ne morejo govoriti zaradi mo`ganskekapi. Eden izmed njih se na àlost tudi gibati nemore in leì è osem let � in predvsem njegovaàlostna usoda (je {e relativno mlad) se me jemo~no dotaknila.

Ker se vsak dan ukvarjam z malce nenavad-nim delom, posku{am namre~ nau~iti otroke,100% invalide brez mo`nosti govora, pisati inbrati, in ~e to ne gre, vsaj sporazumeti se z oko-ljem prek nadomestne komunikacije, se mi jetakoj zazdelo, da bi bilo mogo~e dobro posku-siti s tak{no obliko sporazumevanja tudi pri odra-slih, ki iz kakr{nega koli razloga ne morejo go-voriti. Prosila sem kolegico, logopedinjo, najmi priskrbi nekaj ve~jih simbolov, ki jih siceruporablja pri komunikacijskem treningu mlaj-{ih otrok, a bi bili primerni tudi za starej{e ose-be, in poskusila�

Tako mi je 51-letna gospa (diagnoza: ane-vrizma, senzorna in motorna afazija, mo~noprizadete mentalne funkcije�) po enournem"treningu" tik pred mojim odhodom pokazalasimbole JAZ � RAD � PITI � KAVA. Sevedasva od{li na veliko kavo s smetano v njihovinterni bife.

48-letni gospod (prometna nesre~a, epidu-ralni hematom, spasti~na tetrapareza�) je bil

pri prepoznavanju osnovnih simbolov {e uspe-{nej{i. Zato sem kar z roko narisala mreò, 5krat 5 vrst, in vpisala celo abecedo. Mo` je na-pisal svoje ime in priimek, s tremi napakamisicer, pa vendarle! Vsako ~rko posebej je "po-kazal" z o~mi, za kar sva se predhodno domeni-la � ko moj prst pokaè pravo ~rko (po njego-vem mnenju), bo zaprl o~i.

S tretjo varovanko pa nisem mogla vzposta-viti stika. Morda je bil "nepravi dan", morda sobile prisotne bole~ine ali pa je bilo krivo vremeali kaj drugega. Obisk in trening bova vsekakorponovili, kajti eno od glavnih pravil nadomest-ne komunikacije je: "Ne obupati, biti potrpe`-ljiv in vzeti si dovolj (veliko) ~asa."

Govor kot realizacija jezika je na~in razu-mevanja vsega, kar obstaja.

KAJ JE KOMUNIKACIJA?Beseda komunikacija izhaja iz latinskega gla-

gola communicare, kar pomeni napraviti nekajskupno, deliti kaj s kom, sporo~iti, ob~evati, bitiv medsebojni zvezi, biti spojen. Beseda com-munio (lat.) pomeni skupnost, communis (lat.)skupen, splo{en, in communicatio (lat.) pomenisporo~ilo, povezanost, zvezo.

Komunikacija je ena od ~lovekovih najo-snovnej{ih potreb. Pomeni vzpostavljanje stikovmed ljudmi, prenos informacij, vplivanje na so~-loveka � u~inek komunikacije ~lovek preverjaprek povratne informacije. Gre torej za interak-cijo, ki brez sposobnosti komuniciranja ~love{-ke vrste ne bi bila mo`na (Nastran-Ule, 1992).

Prvi od petih aksiomov komuniciranjanem{kega psihologa in psihoterapevta P. Watz-lawicka in sodelavcev pravi: "Ni mogo~e nekomunicirati." To pomeni, da se takoj, ko seznajdemo v medosebni situaciji, znajdemo vkomunikaciji. Vse medosebno vedenje, tudimolk, odmori v govoru, izogibanje ipd. imazna~aj komunikacije.

Komunikacija je motivirana, zavestna dejav-nost, z njo èlimo dose~i neki cilj, kar pomeni,

39

da moramo najprej pritegniti pozornost sogo-vornika. Ni pomembno, kak{na je komunikaci-ja, kak{no je sporo~ilo, ampak ali je poslano,sprejeto ter kako dolgo je zadràno.

Ljudje, ki imajo teàve s komuniciranjem,so lahko popolnoma izklju~eni iz vsakdanjih so-cialnih interakcij, frustracije takih ljudi so zara-di nemo~i vzpostavitve med~love{kega stika po-goste, vsakodnevne in lahko vodijo do socialnonesprejemljivega vedenja ali zapiranja vase.

Funkcije komunikacije so:� osebno izraànje hotenj, potreb, èlja, spo-

ro~anje misli, ob~utkov, ~ustev� izmenjava informacij� prenos znanja� zadovoljevanje ~lovekovih socialnih potreb� iskanje odgovorov� spreminjanje vedenja (kot odgovor na neko

sporo~ilo)^lovek pri komuniciranju uporablja vsa ~uti-

la (kategorije ~util so sluh, vid, ob~i ~ut gibanjaali kinestezija, tipa � , ~ut vonja in ~ut okusa).

Sporo~ilo je sestavljeno iz besedne, telesnein glasovne spodbude. Vse tri dimenzije so de-kodirane hkratno, tako da sporo~ilo deluje kotcelota.

Sporo~ila so lahko besedne ali nebesedne na-rave, lo~imo torej dva vidika komunikacije:� verbalni in� neverbalni vidik.

Besedno sporazumevanjeali verbalna komunikacija

GOVORDana{nji in jutri{nji ~lovekov svet potrjuje

in ozna~uje informatika ali komunikacija. Vospredju je ~lovek kot bitje, ki govori, "homocommunicus". Vedno pogosteje sli{imo, da ~lo-veka najgloblje ozna~uje njegova sposobnostbesednega izraànja in da je prav v tem njego-vo najgloblje bistvo, poleg razuma, ~ustev inrealnosti.

Za ~loveka je torej govor najve~ji doseèkin bistvena zna~ilnost, ki ga dviga visoko nadostali ìvi svet (Tr~ek, 1994, str. 19).

^lovekov govor è od samega za~etka ni bille sredstvo sporazumevanja in simbolni instru-ment za predmetni svet, omogo~al je tudi krea-tivnost in inventivnost.

In ~eprav ~lovek ne govori le z besedami, jebesednega govora 90%; in v svojem ìvljenju~lovek izgovori do bilijon besed.

O razvoju govora obstajajo razli~ne teorije,delimo jih na vedenjske, biolo{ke in kognitivne,vendar nobena od njih ne pove o njem vsega.

Govor olaj{a tudi razmi{ljanje, saj pogostorazmi{ljamo v obliki notranjega govora. Govorposredno vpliva na mi{ljenje, ker omogo~a pri-dobivanje dolo~enih vrst izku{enj in deluje mo-tivacijsko.

Temeljne funkcije govora so:� semanti~na� komunikativna� pridobivanje izku{enj� funkcija delovanja

Vsaka od funkcij ima svoj smisel v povezaviz ostalimi in te`ko je re~i, katera je primarna.Verjetno pa je to semanti~na funkcija, ker le-taomogo~a vse ostale. Govor namre~ opravlja vsefunkcije ravno po "pomenu", ki je v besedi. Taprimarnost je le zaradi logike predpostavk go-vora in nikakor ne s ~asovnega vidika, ker nemoremo re~i, da je semanti~na funkcija pred vse-mi ostalimi.

Velja pa, da je govor le ena od oblik komu-nikacije (besedno � simbolna), obstajajo pa {e{tevilne druge oblike.

JEZIKGovor kot semanti~ni in komunikacijski si-

stem ter jezik kot znakovni, arbitrarni sistemsta povezana, ne pa istovetna.

Govor je torej jezik v delovanju, je jezikv akciji (Rubinstein, 1950) in vedno delujev kontekstu individualne zavesti. Zaradi tega

Sta{a Gr~a-Zidar, Nadomestna komunikacija pri ljudeh po kapi in drugih motnjah govora in jezika v starosti

40


se realizira na subjektivni osnovi in se takorazlikuje od jezika, ki je objektivna dru`be-na tvorba.

Jezik je dru`bena tvorba, ki jo je treba spoz-nati, se nau~iti obvladati njena pravila in jonato preliti v govor. Obstoji izven vsakega po-sameznika ter pred njim in njegovo individualnouporabo.

êprav so druìne jezikov zelo razli~ne in jemed njimi te`ko vedno najti neko zgodovinskovez, vsak jezik brez izjeme temelji na enakihna~elih semantike, sintakse in fonologije. Zatoje dejstvo, da se vsak ~lovek lahko nau~i vsake-ga jezika, aksiom v lingvistiki.

Pomembno je, da se jezika lahko nau~ijotudi mentalno prizadeti otroci, saj se pri njihjezik razvija na enak na~in kot pri normalnipopulaciji. Sintaksa sicer {epa, razumejo papoimenovanje stvari. Celo idioti so zmo`niposplo{evanja; gre za IQ 50 v dvanajstem letuin okoli 30 v dvajsetem letu. Se pravi, da niz-ka inteligenca ne pomeni hkrati tudi ogroè-nosti jezika.

In celo odsotnost jezika ne pomeni nujnomanj{ih spoznavnih sposobnosti. Gluhi v osno-vi ne poznajo jezika oziroma ne govorijo, do-kler niso dele`ni pravilnega u~enja.

Za negovore~e osebe pa poznamo ve~ raz-li~nih jezikovnih sistemov, slikovnih, sim-bolnih, realnih in abstraktnih. Najbolj sofi-sticiran nadomestni jezik lahko s kombinira-njem simbolov in simbolnih elementov do-seè skoraj do popolnosti razvit sistem izraz-nih mo`nosti.

Kar se ti~e pridobivanja védenja (znanja), jev zgodovini veljalo, da "duha ni treba kot ne-kak{no posodo toliko polniti s tistim od zunaj,temve~ ga je treba pod`gati in zbuditi". ê toapliciramo na jezik, lahko re~emo, da znanjeposameznega jezika raste in dozoreva v smeri,ki je deloma notranje dolo~ena, vendar s spre-membami pod spodbudnim vplivom dejavnikovokolja.

Nebesedno sporazumevanjeali neverbalna komunikacija

Neverbalna sporo~ila niso enostavna zame-njava za jezik, saj so razlike med obema oblika-ma sporo~anja prevelike, da bi lahko ena oblikapovsem zamenjala drugo. Vendar neverbalnasporo~ila niso samo dogajanje, ki bi spremljaloverbalno izraànje in mu dajalo dodaten pouda-rek, ampak imajo svojo komunikacijsko vlogo,ki je nezamenljiva.

Neverbalni del govora sestavljajo: ritem go-vorjenja, vi{ina in mo~ glasu, njegova "obarva-nost", ton, nagla{evanje, premor med besedamiin stavki, njihova dovr{enost ali nepopolnost itd.

Govorno�jezikovno komunikacijo spremlja-jo tudi gibi rok, mimika obraza, grimase, krem-ènje, smeh, solze itd.

Prispevek k sporo~ilni vrednosti posredova-nega je razli~en. Po mnenju nekaterih strokov-njakov doprina{a k razumevanju telesna govo-rica 55%, glas 38% in besede le 7%.

Dekodiranje neverbalnih sporo~il in reagi-ranje nanje poteka mnogo bolj avtomatsko inneposredno kot pri verbalnem sporo~anju. Izrazobraza, drà telesa ter prozodi~ni elementi (npr.ton glasu) povedo o nekem ~lovekovem name-nu ali po~utju lahko ve~ kot besede. To je zlastiopazno, kadar verbalno sporo~ilo nasprotuje ne-verbalni govorici. V takem primeru ljudje rajesledimo temu, kar nam sporo~a neverbalni delsporo~ila.

Evolucijsko gledano je sistem neverbalne ko-munikacije mnogo starej{i od verbalnega in jezato tudi bolj prilagojen komunikaciji emocio-nalnih sporo~il kot verbalni sistem. Emocional-na sporo~ila pa so ljudem v ìvljenju bolj po-membna kot kognitivna (npr. sporo~ila o zuna-njem svetu, napotki za neko ravnanje).

êprav se razlikujeta, pa se verbalna in ne-verbalna komunikacija dopolnjujeta. Neverbal-na komunikacija naredi verbalni govor mo~nej-

41

{i, dopolnjuje njegov pomen, daje povratne in-formacije o vedenju ipd.

Neverbalna komunikacija je delno nau~ena,delno pa prirojena. V komunikaciji sta pogostoudeleèna oba dejavnika, npr. pri delno kontro-liranem izrazu ob~utkov in ~ustev. V zvezi s temlahko govorimo o kulturnih razlikah.

Na podro~ju neverbalne komunikacije je naj-br` najbolj poznana primerjava med Evropejciin Japonci.

Forgas in Argyle (Nastran � Ule, 1992) na-vajata pet osnovnih funkcij neverbalne komuni-kacije:� vodenje socialne situacije� sporo~ila o sebi� komunikacija emocionalnih stanj� komunikacija stali{~� kontrola kanalov

Nadomestna komunikacija

^lovek, ki ima teàve na govorno�jezikov-nem podro~ju, doìvlja hude travme, ~e ne morevzpostaviti stika s soljudmi, ne more pritegnitipozornosti, ne more povedati, ~esa si èli in ~e-sa ne, kako se po~uti, kaj misli. [e huje pa je, ~eje tej teàvi pridruèna {e nezmo`nost razume-vanja govora.

Tak{ne te`ke motnje v govorno-jezikovni ko-munikaciji so zna~ilna posledica motenj (okvar)delovanja centralnega ìv~nega sistema, ki na-stanejo zaradi po{kodbe ali bolezni mo`gan. Na-stanejo lahko v obdobju pred razvojem komu-nikacije ali pa prizadenejo ~loveka, ki je imelkomunikacijo e razvito, npr. po kapi, hudi mo`-ganski po{kodbi (npr. v prometni nesre~i), priParkinsonovi bolezni ipd.

Ob~utki nemo~i tako prizadetih ljudi lahkovodijo v nezaèleno vedenje, saj so ti ljudje pri-zadeti na fizi~nem, psiholo{kem in socialnempodro~ju.

ê obstaja mo`nost neverbalne komunikaci-je, je stanje ob~utno la`je, ~e pa te mo`nosti ni,ostaja le {e podporna, nadomestna oz. alterna-tivna komunikacija, s katero lahko ljudem s te`komotnjo oz. popolno nezmo`nostjo govora omo-go~imo bolj{o kakovost ivljenja, pomagamo priizgradnji pozitivne samopodobe in odlo~anju osamem sebi. S pomo~jo nadomestne ali podpornekomunikacije lahko na primer otrokom z do-volj razvitimi intelektualnimi funkcijami omo-go~imo tudi izobraèvanje po rednih ali prila-gojenih programih.

Kaj pomenijo besede "nadomestna", "pod-porna" oz. "alternativna" komunikacija (angl.augmentative and alternative communication)?

»Augment« pomeni po Gradovem slovarjuporast, pove~anje, nara{~anje, pomeni pove~a-nje oz. dodajanje ne~esa ne~emu. Govor lahkona primer pove~ujemo oz. mu nekaj dodajamoz obrazno mimiko, gestami ali govorico telesa.

»Alternative« pa pomeni, da lahko izbiramomed dvema ali ve~ mo`nostmi. Alternativa go-voru bi lahko vklju~evala pisanje ali kazanje sli-~ic, simbolov.

Kdo torej uporablja nadomestno oz. podpor-no ali alternativno komunikacijo? Mi vsi!

Izraz podporna komunikacija govori samzase. Pomeni podporo naravni komunikaciji skaterimkoli sistemom NAK. Ve~krat pride v po-{tev pri starej{ih osebah z delno izgubo govoraali pri osebah s te`ko razumljivim ali popa~e-nim govorom.

@al pa je veliko negovore~ih ljudi isto~asno{e mo~no gibalno oviranih in nesposobnih ne-verbalne govorice. Zanje so nastale posebne ob-like nadomestnega jezika oz. govora.

@e desetletja se uporabljajo razli~ni komu-nikacijski sistemi kot na~ini sporazumevanja zaosebe z motnjami v komunikaciji (od hierogli-fov do kretalnega govora), a {ele od 70. let po-sku{ajo uporabljati komunikacijske pripomo~-ke za sli{e~e osebe z motnjami govora. Govor-jeni jezik je bil do tedaj obravnavan kot naravna


42


oblika sporazumevanja, nadomestne oblike paso bile odklonjene z argumentom, da prepre~u-jejo osvajanje verbalnih sposobnosti, kar se jeizkazalo v praksi kot zmotno.

Vendar pa je pri uporabi sistemov nadomestnekomunikacije nujno potrebno, da vsi sogovor-niki uporabnika nadomestne komunikacije, tokomunikacijo tudi govorno spremljajo in takopustijo odprto mo`nost za osvajanje govora kotnosilca pomena. Kajti, ~e za nekoga re~emo, daje »negovore~a oseba«, to ne pomeni, da je ose-ba popolnoma brez komunikacije. Nih~e ni po-polnoma brez mo`nosti za sporazumevanje (~e-prav so àl mo`ne tudi izjeme), le njegova spo-sobnost govoriti in biti razumljen je slab{a alioteèna, predvsem kadar se sre~uje z ljudmi, kiga ne poznajo.

Za ljudi, ki niso nikdar govorili, predstavljaNAK pomembno orodje za u~enje besed, jezikain njegovih pravil, tudi govora. Zanje ima si-stem NAK habilitacijski pomen, jih torej uspo-sablja za sporazumevanje z okoljem, npr. pri huj-{ih oblikah cerebralne paralize.

Drugim, ki so izgubili zmo`nost govora za-radi bolezni ali po{kodbe, sluì NAK kot orod-je za nadomestitev govora ali kot pomo~, da go-vor zopet pridobijo. NAK ima zanje rehabilita-cijski pomen.

Za nekatere je sistem NAK le za~asna re{itev,npr. po operacijah, po prometnih ali delovnih nez-godah, dokler ne pridobijo govora nazaj.

Pri uporabi nadomestnih oblik komunikaci-je morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji:2. na samem za~etku postavljamo kar najmanj

zahtev uporabniku NAK3. nadomestni sistem naj se razvija v analogiji

do govorjenega jezika4. vsak sistem naj omogo~a prehod h komplek-

snej{emu sistemu5. sistem moramo sproti prilagajati vsakemu po-

samezniku posebej6. vedeti moramo, kje in za kaj bo uporabnik

potreboval oz. uporabljal NAK

7. sistem morajo poznati in uporabljati tudisvojci, u~itelji� in ga vsakodnevno uporab-ljati

8. delo mora potekati kontinuirano9. obstojati mora naklonjenost terapevta oz.

svojcev do uporabnika NAK ter do samegasistema

Sistemi nadomestne komunikacije

SLIKOVNI KOMUNIKACIJSKI SIMBOLISlikovni komunikacijski simboli Masters

Johnsonove je sistem, ki je v Sloveniji trenutnoedina uradna metoda nadomestne komunikaci-je, prene{ena iz Kanade. Uporabljata jo Repub-li{ki in{titut za rehabilitacijo in Zavod za uspo-sabljanje invalidne mladine Kamnik.

Je enostaven sistem nadomestne komunika-cije, saj temelji na realnih simbolih, sli~icah, kiso razporejene v ve~jih ali manj{ih kvadratkihna komunikacijski tabli, ki je ponavadi pritrje-na na invalidskem vozi~ku, na komunikacijskemkrogu oz. uri ali v komunikacijskem albumu.

Sistem uporablja za ozna~evanje razli~nih ka-tegorij razli~ne barve in {tevilke. Vrste so ozna-~ene s {tevilkami, kolone z barvami. Oseba iz-bira po mre`nem sistemu in to na razli~ne na~i-ne. ê simbolov ne more kazati z roko, prstom,lahko za izbiranje uporablja razne vrste stikal,kjer lahko stikalo aktivira s katerim koli delomtelesa, tudi samo s pogledom.

Pomembna je razporeditev simbolov, kar seprilagaja posamezniku, njegovim potrebam inzmo`nostim. Simbole, za katere ugotovimo, dajih oseba najve~krat uporablja, postavimo tako,da jih najla`je doseè.

Nad simboli je moèn zapis, besedno poimeno-vanje slikovno prikazanega simbola, v kvadratkepa lahko zapi{emo tudi ~rke � abecedo in {tevilke.

Barvna ozna~itev pomaga pri razlikovanjukategorij simbolov.

Besednjak je razdeljen na 6 skupin:

43

� osebe, osebni zaimki (rumena barva)� glagoli (zelena barva)� samostalniki (oran`na barva)� pridevniki, prislovi � kot opisne besede (mo-

dra barva)� vezniki, predlogi, ~asovni izrazi (bela barva)� socialno pogojene besede, fraze, rekla (roza

barva)Poleg vsake kategorije besed (simbolov) mo-

ramo pustiti tudi nekaj praznih kvadratkov, daob dodajanju novih ne bi preve~ motili osnov-nega reda simbolov.

Velikost kvadratkov je razli~na glede na po-trebe uporabnika.

NAJMANJ[I MO@NI GOVORNI NAPOR(MINSPEAK)

je drugi sistem, ki se tudi e uporablja v Slo-veniji, predvsem v Vipavi, v Zavodu Janka Pre-mrla Vojka.

Ime Minspeak (minimum effort speech),pomeni "najmanj{i mo`ni govorni napor" inje patentiran jezikovni sistem od leta 1997.Sistem je delo jezikoslovca Bruca Bakerja,ki je {tudiral kulturo Majev in njihove pik-tografe, poznane kot hieroglife. Ti piktografiso imeli razli~no sporo~ilno vsebino gledena zaporedje in kombinacijo z drugimi pik-tografi.

BRADA BLIZU

BOLI ÂJ


44


Ta sistem sku{a odgovoriti na vpra{anje, kakonaj vemo, kaj je oseba mislila, ko je pokazala (zroko, s stikalom, z o~mi ipd.) neki simbol oziro-ma sliko. Kako bomo razumeli, kaj èli poveda-ti, ~e pokaè sliko "avtobus"? Ali se èli peljati zavtobusom, misli na po~itnice, ji je slabo kot po-navadi na avtobusu ali kaj povsem drugega?

Ob vsaki sliki kot dolo~enih simbolih se namv vsakdanjem ìvljenju lahko porodi ve~ aso-ciacij, se pravi pomenov.

Odgovor so na{li v besedi zaporednost, sepravi v sekvencah oz. zaporedjih dveh ali trehslik, ki jih oseba izbere eno za drugo. S tem paè sestavlja besede v prve enostavne stavke inlahko to~no pove, kaj èli.

Sistem "Slikovni komunikacijski simboli"uporablja tudi simbole z zapisi za tiste, ki znajo(zmorejo) brati, sistem "Najmanj{i mo`ni go-vorni napor (Minspeak)" pa se drì rekla: "Sli-

ka je vredna tiso~ besed" in uporablja raje "po-govor" prek slikovnih zaporedij.

Primer: napis pod simbolom "zemljevid", jelahko le zemljevid, ob sli~ici brez napisa pa jemo`nih ve~ pomenov, npr. avantura, potovanje,zaklad, izgubiti se, potovati, deèla, zemlja �(Minspeak, str. 17).

BLISSOVI SIMBOLI (BLISSYMBOLICS)Blissovi simboli predstavljajo najbolj sofi-

sticiran nadomestni "jezik". Sistem ponuja be-sednjak, strukturo in strategije za spodbujanjekomunikacije in kognitivnega razvoja posamez-nika. Lahko se uporabljajo samostojno ali z mno-go ina~icami slikovnih sistemov in tehnologij,kot dopolnilo besedam in ~rkovanju.

Kombiniramo lahko simbole in simbolne ele-mente in s tem doseèmo skoraj do popolnosti razvitsistem izraznih mo`nosti. Simboli so sestavljeni iz

Vir: Frey, 1975

45

25 razli~nih elementov, ki so do sedaj kombinira-ni v ve~ kot 1400 standardiziranih simbolov.

Uporaba Blissovih simbolov zahteva od upo-rabnika visok nivo intelektualnih sposobnosti. Kljubtemu da omogo~ajo zelo popoln na~in komunika-cije, njihova uporaba prav zaradi neupo{tevanjatega dejstva ni prinesla pri~akovanih rezultatov.

Avtor Blissovih simbolov je Charles K. Bliss.@elel je napraviti sistem, ki ga bodo lahko upo-rabljali ljudje razli~nih jezikov. Sistem je bil pr-vi~ uporabljen pri otrocih s cerebralno paralizoleta 1971 v Kanadi.

Pri nas tega sistema ne uporabljamo.

"WORLDSIGN"Kineti~ni jezik avtorja Davida Orcutta je nov

jezik, ki se lahko uporablja ro~no, s kretnjami,ali pisno, v povezavi s katerim koli jezikom nasvetu. Avtor se je naslonil na japonsko pisavo,ki vsebuje zlogotvorne komponente, simbole,katerih osnova je v zvoku (kana), ter na ideo-grafsko komponento (kanji), kjer simboli bazi-rajo na pomenu.

Opravljena je bila raziskava pri Japoncih, kiso po mo`ganskih po{kodbah izgubili zmo`nostpisanja le pri zlogotvornih komponentah. Iz tegase je dalo sklepati, da sta slikovna in foneti~napisava procesirani v razli~nih podro~jih mo`ga-nov, torej ju je morda mo`no nadomestiti z no-vim, druga~nim mi{ljenjem. To mi{ljenje najvsebuje simultano interakcijo kinesteti~nih sti-mulusov na vidnem, prostorskem in ~ustvenempodro~ju, ki nastajajo v desni hemisferi.

Vsi znaki, ki jih lahko uporabljamo v kretal-nem jeziku ali v pisni obliki, spominjajo na nekaj.

Tudi tega jezika pri nas {e ne uporabljamo.V svetu je znanih seveda {e precej drugih

zbirk oz. sistemov slik, simbolov, npr.: Loebo-vi simboli, Piktogrami, Rebus simboli

Komunikacijski pripomo~kiObstaja cela vrsta komunikacijskih pripo-

mo~kov. Katerega bomo izbrali, je odvisno od

sposobnosti in potreb posameznika. [tevilo sim-bolov je, tega se moramo zavedati, omejeno.

Pripomo~ek mora biti uporabniku vedno do-stopen.

Oblikovanje pripomo~ka poteka vednotimsko.

Osnovni komunikacijski pripomo~ek imenu-jemo osnovna tabla, ki je razli~no oblikovanaglede na zmo`nost kazanja simbolov (poentira-nja). [tevilo simbolov je tu precej omejeno, zatose ponavadi izdela {e komunikacijska knjiga. Kotosnovno komunikacijsko tablo lahko uporabi-mo plo{~o iz pleksi stekla za tiste uporabnike,ki z o~mi pokaèjo simbole (poentirajo z o~-mi). Predpogoj je seveda, da je uporabnik spo-soben fiksirati pogled.

KOMUNIKATORJIKomunikatorje vedno uporabimo kot nadgrad-

njo osnovnemu komunikacijskemu pripomo~ku.Delimo jih v ve~ skupin:

1. komunikatorji na dotikZa uporabo teh komunikatorjev mora biti

uporabnik sposoben, da se z nekim delom telesa(s prstom, z roko�) lahko dotakne èljenegasimbola. V to skupino sodijo na primer slede~evrste komunikatorjev:

a) komunikator pri katerih se s pritiskom nadolo~eno polje aktivira tonski posnetek glasu(Alltalkerji);

b) komunikacijske table, namenjene predvsemotrokom in za~etnikom v NAK. Na tabli so sim-boli, pod katerimi se skrivajo tipke. S pritiskomse sproì magnetofonski trak, s katerega se re-producira poprej posneti stavek (Introtalkerji);

b) komunikator na dotik je pripomo~ek, kjerob pritisku na èleno polje zasli{imo besednopoimenovanje izbranega simbola, ve~ simbolovnato zlagamo v nek nov pomen (Touchtalkerji).2. Komunikatorji prek stikala

Za osebe, ki so omejene v gibanju, so navoljo razli~na stikala. Na~in skeniranja (izbira-nja simbolov) je individualno pogojen. Za akti-


46


vacijo stikala izberemo tisti del telesa, ki ga upo-rabnik NAK lahko uporabi najhitreje in z naj-manj nevropatolo{kih vzorcev.

Poznamo enojna stikala, tipkovnice, lu~keali druge senzorje. Navadno se skenira tako, dase s pritiskom, pogledom ali vpihom na stikaloustavi potujo~a lu~ka nad èlenim simbolom.3. Komunikatorji za pisnosporazumevanje

Te lahko uporabljajo samo osebe, ki dovoljdobro obvladajo pisanje in branje, kljub temupa moramo ra~unati na ve~je ali manj{e motnjebranja in zapisovanja. Lahko jih uporabljamokot pisalni stroj, sporo~ila se izpisujejo na trakpoleg izpisa na ekranu ali pa kot komunikatorna dotik, kjer s pritiskom na tipko sproìmo mag-netofonski trak.

ê oseba ni zmo`na pritiska na tipke z rokooz. s prstom, je to mo`no opraviti npr. s ~eladoz rogom.4. Ra~unalniki

Ra~unalnik lahko uporabnik upravlja s pri-tiskanjem na tipke, ki morajo biti za ljudi s slab-{o motoriko rok ve~je. Tistim pa, ki rok ne mo-rejo uporabljati, so na voljo "prevajalniki", ki vra~unalni{ke ukaze prevajajo preko mikrofonagovorjene besede, pihanje, premike glave, gi-banje o~i ipd.

NAÎN UPORABE KOMUNIKACIJSKIHPRIPOMO^KOV MED ODRASLIMI INSTAREJ[IMI OSEBAMI?

Vse oblike pripomo~kov, od najosnovnej-{ih komunikacijskih tabel do komunikatorjevin ra~unalnikov, se v Sloveniji uporabljajo priu~enju sporazumevanja prizadetih oz. kakor-koli oviranih otrok, nastanjenih v razli~nih za-vodih in pa seveda v In{titutu za rehabilitacijov Ljubljani. Ne uporabljajo pa se {e v nekemkontinuiranem procesu pri usposabljanju odra-slih, prizadetih na podro~ju govora. Na tempodro~ju zelo hitro napredujejo v Ameriki inKanadi, v Evropi pa najbolj na Nizozemskem.

Uspehi morda niso "ogromni", so pa veliki inzelo pomembni glede na vsakega prizadetegaposameznika. Hiter razvoj ra~unalni{kih pri-pomo~kov pomaga "govoriti" {tevilnim odra-slim osebam, prizadetim po kapi, obolelim zamo`ganskimi tumorji, multiplo sklerozo ipd.

Cerebralno zdruènje v Nassau (United Ce-rebral Palsy Association of Nassau) je organi-zacija, ki pomaga ljudem na poti od "nezmo`-nosti do zmo`nosti" od leta 1948 dalje. Njihovoddelek za traumati~ne mo`ganske po{kodbedela z odraslimi s te`kimi po{kodbami glave, zmo`ganskimi tumorji, srednjo demenco, po kapiin tudi z autisti.

Program pomo~i vsebuje psihoterapijo, ne-vropsiholo{ko oceno, oceno kognitivnih sposob-nosti, fizioterapijo, delovno terapijo, govornoterapijo in vse medicinske, tudi zobne ter so-cialne usluge oz. pomo~.

Pri govorni terapiji uporabljajo razli~ne si-steme nadomestne in podporne ter alternativnekomunikacije in vse od tehni~no nezahtevnihpripomo~kov (npr. slike) do tehni~no zahtevnihpripomo~kov (npr. komunikatorje z govorom,ra~unalnike krmiljene s pogledom).

NAK je razdeljena v dve kategoriji: v tako"brez pomo~i" (Unaided - znakovni jezik, go-vor z gestami) in drugo "s pomo~jo" (Aided -table s slikami in/ali besedami in vse do elek-tronskih naprav s posnetim, umetnim govorom).To pomeni, da uporabljajo tako reko~ vse, karlahko kakorkoli stopnjuje oz. pove~uje zmo`-nost sporazumevanja.

Za ljudi po kapi, ki izgubijo zmo`nost go-vora za~asno ali za stalno (afazije), za ljudi pooperaciji grla, obolele za progresivnimi mi{i~-nimi boleznimi, multiplo sklerozo, demenco idr.obi~ajno napravijo posebne vpra{alnike, kjer ose-ba odgovarja le z da ali ne.

Enega od pomembnih ciljev njihovega delapredstavlja tudi u~enje ter izbolj{anje poslu{a-nja in izraànja ljudi, osebja, ki dela z osebamis prizadetim govorom.

47

Stopnje komunikacijskihintervencij pri degenerativnihboleznih

STOPNJE SO ZASNOVANE NAPOZNAVANJU:� telesnega odgovora na naravni potek bolez-

ni, npr. oslabitev govora, poìranja, dihanja,spasti~nost, {ibkost udov idr.;

� posameznikovih komunikacijskih aktivnosti(dejavnosti);

� dru`be, okolja, kjer posameznik èli sode-lovati.

1. stopnja � Neodkrite govorne motnjePri mnogih progresivnih boleznih ali stanjih

govor, jezik, branje in pisanje niso prizadeti {edolgo ~asa po tem, ko je bila bolezen è odkri-ta. Vendar je nujno potrebno bolnika in njegovesvojce obvestiti, naj pazijo, kdaj se bo stopnjagovora upo~asnila do pribli`no polovice sicer{-nje zmogljivosti. Takrat je ~as za uvajanje NAK.2. stopnja � O~itne komunikacijske motnjes {e razumljivim govorom, pisanjem infunkcionalnim branjem

Na tej stopnji je govor po~asnej{i, popa~en,a {e razumljiv. Pomagamo s preprostej{o sin-takso, miselno povezanimi informacijami, zuporabo najbolj obi~ajnih komunikacijskih ob-lik ter odstranitvijo mote~ih dejavnikov, npr.hrupa.2. stopnja - Redukcija in razumljivost

Motnje postanejo tako mo~ne, da govorcane moremo ve~ razumeti, zato gradimo na kom-penzacijah. Partnerja u~imo tehnik za prepoz-navanje in razre{itev komunikacijskega zloma;u~imo ga prepoznavati in razumevati bolnikovepisane ali govorjene besede. Z bolnikom samimgovorimo v standardnih slovni~nih enotah.3. stopnja � Naravne komunikacijskestrategije, dopolnjene z NAK

Na tej stopnji so govor, jezik, pisanje inbranje è skoraj (ali pa v celoti) onemogo~e-ni. Nujno postane pridobivanje informacij s

pomo~jo NAK. êprav bolnik {e naprej go-vori in pri tem uporablja preostanek govora,je na tej stopnji prehod na NAK tehnike za-klju~en.4. stopnja � Popolna odsotnostfunkcionalnega govora

Bolnik ne more ve~ sodelovati v dvosmer-ni komunikaciji. Mo~no se pove~a odvisnostod NAK, ki sega od najpreprostej{ih slik, abe-cede, fotografij ipd. do visoko razvitih elek-tronskih multidimenzionalnih komunikacijskihsistemov.

STABILNOST OZ. OKREVANJEBolniki, na primer taki po kapi, ki so os-

tali brez govora ali z govorom, ki ga je trebapodpreti z NAK tehnikami, lahko v posamez-nih primerih pridobijo govor nazaj. âs, ki jeza to potreben, pa je lahko mesec, leto ali ve~let in ves ta ~as je ~lovek primarno odvisenod NAK za vsakodnevne interakcije z oko-ljem. Ko se (~e se) govor pri~ne ponovnovzpostavljati, kombiniramo tehnike NAK z na-ravnim govorom. Uporabnik pa NAK uporab-lja le {e s tistimi posamezniki, ki ga ne more-jo oz. ne znajo razumeti.

Razli~ne bolezni in stanja, ki prizadenejopredvsem starej{e odrasle osebe, smemo obrav-navati z manj pozornosti in posluha kot bolezniin stanja otrok. Nemo~, ki preveva ~loveka, ~ene more vzpostaviti stika z okoljem, je ogrom-na; primerja se lahko le s hudo telesno bole~i-no, ki pa ji lahko odpomoremo s pravilno iz-branim zdravilom. Tudi za negovore~e imamo"zdravilo", le da je pot dalj{a.

SKLEPObisk v Domu starej{ih ob~anov Kolezija

in njegovi presenetljivi rezultati so sproìlipro{njo oz. èljo vodstva doma po nadaljeva-nju zdravljenja. Za za~etek so se delavci usta-nove zbrali na predavanju, kjer jim je bilopredstavljeno ve~ razli~nih sistemov NAK ter


48


njihova uporaba v praksi, za sedaj le pri izo-braèvanju otrok z motnjami govora in hudi-mi oblikami gibalnih motenj. Vsi so bili mne-nja, da bi vsekakor veljalo poskusiti tudi prinas, v Sloveniji, kar je v tujini è mo~no raz-vito � namre~ "pomagati govoriti" ljudem,odraslim, prizadetim zaradi razli~nih mo`gan-skih po{kodb in bolezni. Torej je treba iz us-tanov za otroke preiti tudi na ustanove za sta-rej{e ob~ane. Neverbalno komunikacijo je tre-ba sprejeti kot normalno orodje povsod tam,kjer lahko olaj{a ìvljenje posameznikom injih pomaga vklju~iti v normalno ìvljenje, dane bi bilo ~utiti njihove nezmo`nosti govor-nega sporazumevanja; kajti sporazumevanje bikar naenkrat potekalo normalno. Vse to pa lah-ko omogo~imo le z zaposlitvijo logopeda aliz dodatnim izobraèvanjem e zaposlenih stro-kovnjakov.

LITERATURA:1. Bastirsch Hedl, Anita (1996). Mo`nosti

uporabe nadomestne komunikacije v procesu izobraè-vanja. Diplomsko delo. Ljubljana, februar 1996.

2. Beukelman, D. R., Reichle, J., Yorkston K. M.(2001). Augmentative Communication for Adults withAcquired Neurologic Disorders. Internet.

3. Frey H. (1975). Die Bliss � Simbol �Kommunikationsmethode. Düsseldorf: Bundesverbandfür spastich Gelähmte und andere Körper-behinderte.

4. Tatenhove, G. M. (1996). What is augmenta-tive and Alternative Communication (AAC). MS, CCP-SLP. Prentke Romich Company. Ohio.

5. Mayer-Johnson, R. (1989). The PictureCommunication Symbols. Kanada.

7. Tr~ek, J. (1994). Medosebno komuniciranjein kontaktna kultura. Radovljica: Didakta.

11. Stan~i} V. (1986). Psihologija govora.Fakultet za defektologiju sveu~ili{ta u Zagrebu. Zagreb.

14. Gr~a-Zidar, S. (1999). Nadomestnakomunikacija, Izobraèvalni proces pri u~encu scerebralno paralizo in nezmo`nostjo verbalnekomunikacije. Diplomsko delo. Ljubljana, maj 1999.

49

Vinko Razbor{ek

Nekatere oblike demenence v starosti

POVZETEKAvtor predstavi najpogostej{e oblike demence v starosti. Najpogostej{a je Alzheimerjeva bole-

zen, sledi ji vaskularna demenca. Ali danes è lahko zdravimo nekatere oblike demenc?Klju~ne besede: demence, starostniki.

AVTORVinko Razbor{ek je zdravnik, specialist iz nevropsihiatrije. Po upokojitvi dela v enem od domov

za starej{e ob~ane. V doma~em okolju vodi skupino starej{ih ob~anov »Abraham«, za katero pri-pravlja strokovne teme iz psihiatrije.

SUMMARYFORMS OF DEMENTIA IN THE OLD AGEThe author presents the most frequent forms of dementia in the old age. The most frequent are

Alzheimer disease and vascular dementia. Can we today cure some forms of dementia?Key words: dementia, old people

AUTHORDr. Vinko Razbor{ek is a specialist neuropsychiatrist. Since retirement he is very active in the

field of providing the quality of old age. He works in old people�s home. In his home environmenthe leads a large group - named �Abraham� - of the people in the third period of life, where he everymonth holds a lecture on the importance of health.

Ob~asna pozabljivost je v starosti nekaj nor-malnega. ^lovek v starosti je ve~krat psihi~noutrujen, manj u~inkovit pri delu, ima zoèn in-teres, raj{i opravlja rutinska dela, te`je se prila-gaja novim situacijam. Ve~krat ne zaklene vratali pozabi predmet v sredstvih javnega prome-ta. Navedene teàve so pogostej{e pri utrujeno-sti in preobremenjenosti. Mo`ne so tudi pri de-presiji, zlorabi tablet in alkohola ali pomanjka-nju vitaminov.

Pe{anje umskih sposobnosti v starosti ni nor-malen del staranja, temve~ je znak mo`ganskeokvare. Motnje spomina, ki se nana{ajo na pom-njenje in priklic novih informacij, z napredova-njem bolezni pa ope{a spomin tudi za nove do-

godke in motnje mi{ljenja, orientacije, razume-vanja, ra~unanja, sposobnost u~enja, presoje, be-sednega izraànja, zmanj{ano obvladovanje ~u-stev, socialno vedenje in motivacija, ki è moti-jo obi~ajne dnevne aktivnosti - vse to govori zahudo du{evno bolezen � demenco.

Demenca je upad prej obstoje~ih umskih inspominskih sposobnosti. Pravimo tudi, da pridepri demenci do upada spoznavnih (kognitivnih)sposobnosti. Spoznavne sposobnosti so: zazna-vanje, u~enje, spomin, govor, oblikovanje za-misli (predstave), ~ustvovanje in mi{ljenje. Zaoceno kognitivnih sposobnosti se z bolnikom po-govarjamo, dobimo podatke o njegovem vede-nju od sorodnikov in strokovnih slu`b (social-

50


na, patrona`na); imamo tudi razli~ne lestvice, skaterimi ocenjujemo napredovanje bolezni. Naj-bolj znan je kratek preizkus spoznavnih sposob-nosti (KPSS).

Lo~imo veliko vrst demenc. Najbolj raz{ir-jena je Alzheimerjeva demenca (AD), ki obse-ga 50 do 60 odstotkov vseh oblik demence. Nasvetu je tako bolnih è 15 miljonov ljudi. Bole-zen se razvija zahrbtno in po~asi, ponavadi do10 let. Alzheimerjevi demenci, ki nastane v zgod-nji ìvljenjski dobi, med 45. in 65. letom, pra-vimo presenilna demenca. Obliko AD, ki nasta-ne po 65. letu, imenujeno senilna demenca. Prvaoblika je redka, druga pa pogosta, ker se je po-dalj{ala ivljenjska doba. 5 do 10 odstotkov lju-di starej{ih od 65 let zboli za to boleznijo. Po80. letu starosti zboli è ve~ kot 40 odstotkovoseb.

Vzrok za AD {e ni znan. Verjetno je za na-stanek bolezni krivih ve~ vzrokov. Domnevajo,da je posledica kopi~enja beta amiloidnega pro-teina, vlaknatih prepletov iz beljakovine tau medìv~nimi celicami in nevrotransmiterskih spre-memb v osrednjem iv~evju (upad aktivnosti ho-linacetiltransferaze in acetilholinesteraze, zmanj-{ana je koncentracija acetilholina v mo`ganskiskorji). Mo`na je tudi dednost, ki pa ni nujna.

Diagnoza je {e vedno klini~na, ni specifi~nelaboratorijske preiskave, ki bi potrdila diagno-zo AB.

Po pogostosti je druga vaskularna demenca(okvara oìlja); ta je vzrok za demenco v 15odstotkih. Nastane po ve~ napadih mo`ganskekapi. Za~etek je nenaden in spoznavne sposob-nosti upadajo stopni~asto.

Pri nas so pogoste tudi alkoholne demencekot posledica ~ezmernega pitja alkohola. Nasta-nejo prej kot v visoki starosti, è po 60. letu.Demenca se lahko razvije tudi pri disfunkciji{~itne leze in pomanjkanju vitamina B 12. Sled-nji obliki sta reverzibilni po ustreznem zdrav-ljenju vzroka za demenco.

Demenca pri Parkinsonovi bolezni se pojavi

pri 20 do 30 odstotkih bolnikov, in sicer po ve~letih trajanja osnovne bolezni.

ZNAKI DEMENCEDemenca se praviloma za~ne neopazno in po-

stopoma napreduje. Za za~etek demence je zna-~ilna pozabljivost, prizadeto je pomnjenje, bol-niki te`ko opravljajo nove dejavnosti. Prizadetisi v za~etku sku{ajo pomagati tako, da si delajospominske opore. V za~etku bolezni, ko se bol-niki zavedajo pe{anja umskih sposobnosti, so za-skrbljeni in depresivni. Depresija je v za~etnifazi zelo izraèna. Ko se umske sposobnost ni-àjo, se tudi depresija umirja.

Bolniki z demenco se spominjajo dogodkoviz preteklosti in se radi pogovarjajo o dogodkihiz mladosti ali srednjih let. Sprotne dogodke po-zabljajo, zato stalno i{~ejo predmete in govori-jo, kako jim sorodniki kradejo. Lahko imajo is-to~asno pri`ganih ve~ cigaret ali ob odhodu oddoma ne ugasnejo plina ali elektri~nega {tedil-nika. Vrednost zneska denarja ne znajo ve~ oce-niti, zato zapravljajo premoènje.

Napredovanje demence povzro~i ~ustveno la-bilnost in inkontinenco. Bolniki postanejo sum-ni~avi, imajo nana{alne ali preganjalne blodnje.Ve~krat dobijo izbruhe jeze. Na koncu ~ustvenozbledijo in se ne odzivajo.

Z napredovanjem bolezni se poglabljajo te-àve z razumevanjem in presojo. Bolniki posta-nejo nekriti~ni. Besedni zaklad se zmanj{a. Po~asu in kraju se ne morejo ve~ orientirati, nespoznavajo ve~ svojcev ali lastne podobe v og-ledalu. Govor je te`ko razumljiv, bolnik ponav-lja posamezne besede ali ne govori ve~.

Z demenco nastanejo tudi osebnostne spre-membe in spremembe v socialnih odnosih. Nezmorejo nobenega dela. Nekatere osebnostnepoteze se pri takih ljudeh stopnjujejo (skopu{-tvo) ali pa prevzamejo nove (nasilnost). Dru`-benim stikom se vse bolj izogibajo, zato tonejov osamljenost. Presoja je oslabljena, zato v~asihkaèjo neustrezno vedenje. Pomanjkljivo ali neu-

51

strezno se obla~ijo in s tem povzro~ajo za~ude-nje in pozornost mimoido~ih. V~asih se pojavi-jo izbruhi agresivnosti ali sovra`nosti.

Bolniki temeljne ivljenjske funkcije vse boljzanemarjajo, zato potrebujejo pomo~ druge ose-be, {e prej potrebujejo pomo~ pri pravnih in fi-nan~nih zadevah. V za~etku {e razumejo kratkestavke, pri govoru pa izpu{~ajo besede. Znajopovedati, katerega leta so rojeni, ne znajo padolo~iti svoje starosti. Zaradi motene orientaci-je se izgubljajo v doma~em okolju.

Praviloma je 12 znakov demence:1. prizadeta zapomnivost (ne najdejo predme-

tov),2. spominske motnje (posebno za nov spomin),3. motnje pri orientaciji (ne najdejo poti do-

mov),4. motnje mi{ljenja (po~asnost, blodnje),5. motnje dojemanja in zbranosti,6. pogosta utrujenost,7. nevrofiziolo{ke motnje: afazije (nesposob-

nost govornega izraànja), motnje telesnesheme, motnje orientacije levo - desno, mot-nje pri ra~unanju,

8. upo~asnjevanje psihi~nega tempa,9. zniàna motivacija,10.~ustvene motnje (nihanje razpoloènja),11. spremenjeno socialno vedenje (osamitev),12.sprememba osebnosti (nasilno vedenje, ne-

strpnost, neprilagodljivost).

ZDRAVLJENJE DEMENCOsnovno pravilo pri zdravljenju demence je

zavedanje bolezni in zgodnje zdravljenje. O bo-lezni moramo dobiti ~im ve~ informacij in seproti njej boriti, ko {e ni prisotnih nobenih zna-kov bolezni. S preventivo za~nemo po 40. letustarosti, v srednjih letih, ko je ~lovek na vi{kusvojih du{evnih sposobnosti.

Alzheimerjevo demenco je treba odkriti vza~etni fazi bolezni. Z zdravljenjem se lahkosamo odloì napredovanje bolezni. Tudi pri nas

se dobijo najnovej{a zdravila, na primer Ari-cept in Exelon, ki sta inhibitorja acetilholine-steraze in sta uspe{na le v za~etni fazi demence.V Nem~iji se uporablja zadnje ~ase zdravilo ga-lantamin, ki se pridobiva iz spomladanskihzvon~kov.

Pri nekaterih vrstah demence zdravimo os-novno bolezen in znaki demence se izbolj{ajo(bolezni {~itnice ali pomanjkanje vitamina B 12).

Nekatera zdravila (na primer vitamina C inE, Adavin) nekoliko pomagajo pri preostalih ob-likah demenc. Nimotop izbolj{uje simptome de-presivnosti, izbolj{a prekrvavitev v mo`ganihin {~iti mo`ganske celice.

Demenco po mo`ganski kapi je treba zdra-viti kompleksno. Odstraniti je treba rizi~ne fak-torje: urediti krvni tlak, shuj{ati, prenehati ka-diti in redno jemati zdravila proti strjevanju krvi.

Veliko bolnikov potrebuje ob zapletih demen-ce pomirjevala, zdravila proti depresiji ali an-tipsihotike, kadar demenco spremljajo huj{e du-{evne teàve (blodnje, nemir, agresivnost).

Pri zdravljenju ne smemo pozabiti na psiho-socialne ukrepe, spodbujanje umskih aktivnostiin ohranjanje dejavnosti vsakodnevnega ìvlje-nja. Ve~krat so teàve s svojci, ki ne znajo rav-nati s prizadetimi bolniki. Premalo je skupin zasamopomo~ starostnikov in pomo~i ter nege nadomu

V preventivi Alzheimerjeve demence seomenja telesna aktivnost v vseh starostnih ob-dobjih.

Svojci in sosedje imajo ve~krat teàve z de-mentnim bolnikom. Obtoùje jih, da mu krade-jo in to govori tudi vsem znancem, ki mu v za-~etku lahko {e verjamejo. Obtoèhni se na bol-nika jezijo, se z njim prepirajo. Vendar morajorazumeti, da je bolnikovo obna{anje posledicabolezni, ki uni~uje spomin in bolnika tudi oseb-nostno spremeni.

Starostno pozabljivost ni potrebno zdravi-ti. Starostne spominske motnje so posledica neus-pe{nega priklica informacij. S staranjem se upo-

Vinko Razbor{ek, Nekatere oblike demenence v starosti

52


~asni priklic podatkov. Starej{i ~lovek se v do-lo~enem trenutku ne more spomniti imena alidolo~enega datuma. Ob tem se spomni dogodkain zna opisati ljudi, ki so bili prisotni. Teàve sez leti ne stopnjujejo omembe vredno. Poleg zdra-vega telesnega ìvljenja si urimo spomin è po40. letu starosti. Pomagamo si z zapiski, opom-niki, glasno ponavljamo imena, uporabljamoasociacije za priklic podatkov.

Ana TRIVI^*

Izku{nje in spoznanja o enoletnem druàbni{tvu

LiteraturaKogoj A.: Alzheimerjeva demenca � diagnosti~ni

kriteriji, Viceversa 21, Ljubljana, 1998.Kogoj A.: O izgubljeni diagnozi, Viceversa 21,

Ljubljana, 1998.Kogoj A.: Zdravljenje demence v~eraj, danes, jutri.

1. Psihogeriatri~no sre~anje, Kranjska gora, 1998.Kogoj A.: Organske du{evne motnje. v: Tomori M.

Ziherl S. : Psihiatrija. Litterapicta, Ljubljana, 1999,101-136.

Kostnapfel J.: Psihogeriatrija, MF, Ljubljana,1988.

Maelicke A.: Schneegloeckchen bringt Hirn aufTrab. v: Extracta Psychiatrica, Wiesbaden, 4/2001.

* Ana Trivi~ je diplomirana socialna delavka, ki se je v letu 2000/01 na In{titutu Antona Trsenjakaposve~ala osebnemu druàbni{tvu.

Za~ela sem v domu za starej{e ob~ane avgu-sta 2000 �

Direktorici in socialni delavki v domu sempredstavila projekt. Spisali so seznam desetihnajmanj obiskanih oseb, od katerih so ozna~ilitri za najbolj teàvne. In sicer ima ena gospapsihi~ne teàve, druga je onemogla in skoraj brezsvojcev, tretja je tudi brez svojcev in druga~naod ostalih starih ljudi. Toliko sem vedela o svo-jih »bodo~ih babicah«. S prvo, ki ima psihi~neteàve, se zaradi njenih pogostih obiskov prizdravniku nisem dobro spoznala. Drugo gospoManco, sem spoznala dobro, gospo Veroniko,zelo dobro. Zadnji dve bi bili po letih in enatudi po odnosu lahko moji babici.

Program se imenuje »Individualno druàb-ni{tvo s starim ~lovekom«. Program je namenjensrednji generaciji, ki se pripravlja na lastno sta-rost, hkrati je tudi povezava dveh generacij.

Do konca januarja 2001 sem hodila redno,vsak teden po eno polno uro k vsaki od njiju. [eposebno pozorna sem bila na praznike in rojst-ne dneve.

Od februarja 2001 do za~etka aprila sem juobiskovala dvakrat na mesec, torej pol manj kotponavadi, kar sem jima è prej sporo~ila in juvmes nekajkrat poklicala.

V mesecu aprilu sem ju obiskala enkrat in toz namenom, da ju obvestim, da sem zbolela inju nekaj ~asa ne bom mogla obiskovati. Ena odgospa (babica) me je redno klicala in me spra-{evala, kako sem in kdaj pridem.

Od za~etka maja potekajo na{a sre~anja spetzelo intenzivno in sicer vsako soboto dopoldan.In ~e je le mo`no, greva z babico na sprehod, zgospo sva pa v njeni sobi.

Prva sprememba bo moj dopust v sredini me-seca julija.

53

PORTRET GOSPE IN BABICEGOSPA

Gospa Manca je 93-letna ènska, ki sta ji predkratkim ope{ala vid in sluh. V domu je è desetlet, v enoposteljni sobi. Je prijazna in vedno ureje-na. Njena obla~ila so pisanih barv. [e vedno jeprava dama. Zame je prava gospa in tako sem jotudi poimenovala. Najino druènje je na distanci.

Najino sodelovanje je bilo na za~etku boljfunkcionalno. Sestavili sva dolg spisek za naba-vo v trgovini, nato sem stvari prinesla. Z zani-manjem sem opazovala, kako je graciozno iz-brala pra{ek za perilo, kavo � Enkrat sva {iva-li, pa pisali seznam perila �

Kavo sva nekajkrat pili skupaj, v njeni sobiali pa v ~ajni kuhinji, ki je prav tako prijetna.Najine glavne teme so: politika, nesre~e � pred-vsem naravne, delo in zaposlitve, odnosi, ki jihje gospa imela in ki jih ima sedaj, glasba iz nje-ne mladosti, njeno ìvljenje, kava, pralni pra{-ki, hrana, roè, golobi, partizani, knjige �

Gospa pozorno sledi politi~nim dogajanjempri nas in v tujini in sicer prek starega radijske-ga sprejemnika; pozna skorajda vsak dogodek,o katerem ima tudi zelo oblikovano mnenje.Kljub temu pa druga~no mnenje spo{tljivo po-slu{a. Zna argumentirati in drugega sprejeti, ozi-roma dovoliti, da ima svoje mnenje.

Prav tako je na teko~em o nesre~ah � pred-vsem naravnih. Veliko zna povedati o poplavah,potresih, poàrih, plazovih. To~no ve, kje se jekaj zgodilo, kdaj, kdo je bil tam, kak{ne so bileposledice. Zanima jo, zakaj se to dogaja. ê sele da, poi{~e smisel nesre~e.

V pogovoru rada primerja dana{nji ~as in s~asom, ko je bila mlaj{a. Pogovarjava se o kavi.O tako enostavni temi bi lahko napisala najmanj~lanek. Spozna se na razli~ne vrste, na pripra-vo, na okus, vonj, embalaò ... Rekla bi, da imagospa pitje kave za poseben obred, ko si vzametrenutke samo zase in kavo, ali za prijeten kle-pet ob kavici.

Prav tako bi lahko napisala kaj o pralnih pra{-kih: o vrstah, vonju, mehkobi, prijaznosti doperila, o tkaninah �

Veliko ve o roàh in nekaj jih tudi goji vsvoji sobi in na balkonu. Z njimi je prijazna,vsaka roà je na posebnem mestu. Z njimi setudi pogovarja in jih skrbno zaliva.

Prav tako ve veliko povedati o ìvalih, pred-vsem o pticah. Ve~krat pa se jezi na golobe, ki jione~edijo balkon.

Najina skupna tema je tudi hrana. Ker si jegospa v mladosti redno sama kuhala, ve o pri-pravi in receptih veliko.

Lahko bi na{tevala teme naprej, vendar bomnaredila zaklju~ek.

Gospa se spozna na razli~ne ivljenjske stvari.Po poklicu je farmacevtka in svoje delo je z lju-beznijo opravljala. O svoji delovni karieri go-vori s spo{tovanjem in ponosom. Do upokoji-tve je sodelovala z veliko farmacevtsko firmo.[e sedaj ji iz mati~ne organizacije na novo letopo{ljejo koledar in za rojstni dan vo{~ilnico.

Prav tako je ponosna na svoje stanodajalce,ki so jo sprejeli ne samo v sobo, temve~ v dru-ìno. Ostarela gospa in gospod ter njuna h~i, skatero sta bili pribli`no enako stari. In ko staostali sami, sta ìveli kot sestri. Po njeni smrtiji je farmacevtska firma priskrbela garsonjero.In z leti, ko je bilo vse te`je biti sam, je pri{lav dom. Vendar ima tudi v domu lepo enopo-steljno sobo z balkonom in kopalnico. Vednoje vse ~isto, na mizi je prt in posoda s sadjem,na poli~kah pa roè in drobni predmeti. Nadposteljo ima veliko sliko svojega pokojnega bra-ta, ki ga je imela zelo rada. O njem govori zljubeznijo.

Ob postelji ima star radijski sprejemnik.Skratka � vse je zelo skromno in zelo ~isto.Skromnost je tudi njena vrlina, kar se vidi

è iz njenega prostora, njene podobe, njene ko-munikacije. Je prijazna gospa, ki se rada smeje,tarna bolj malo, jo je pa tudi zabavno videti, koje jezna. Zna se kar dobro razjeziti.

Ana TRIVI^, Izku{nje in spoznanja o enoletnem druàbni{tvu

54


Zaradi oslabljenega vida in sluha je dodobrarazvila tip in prav spretno se posluùje tega ~u-tila. Nad oslabljenimi ~utili ni ravno navdu{e-na, ker ne more {ivati, brati, pisati, gledati tele-vizije, a vseeno ji gre ìvljenje dobro od rok.

Do drugih je pozorna in tudi hvale`na. Ime-la sem prilo`nost to doìveti sama, ko sem ji prinekem obisku prinesla pala~inke. Njene besedeso bile polne topline. Tudi majhne novembrskesve~ke se je zelo razveselila. Prav tako je bilavesela boì~nega darilca.

Rada bi povedala, da mi je gospa Manca vzorglede mnogih stvari. Predvsem zaradi svojih pri-jetnih ~ustev, zaradi prepri~anja, ki ga zna po-deliti z drugimi, svoje galantnosti in potrpe`lji-vosti, svoje ljubezni do slu`be in do è pokoj-nega brata.

Neko~ sva {li na kratek sprehod. Usedli svase na klopco in uìvali v prijetnem son~nem dne-vu. Ko je ura mojega obiska potekla, je gospa{e ostala in bila vesela, ker sem jo spodbudila zasprehod, na katerega se zaradi teàv s hojo red-kokdaj odpravi.

Za moje druènje z gospo lahko re~em, dase mi ob njej ustavi ~as. Vsa naglica dana{njecivilizacije izgubi svojo mo~.

Vsakega mojega obiska se razveseli in jazprav tako rada hodim k njej. Kako je prijetno~utiti, da ljudje potrebujemo drug drugega inda smo veseli drobnih pozornosti, pa ~eprav jeto samo enourni tedenski obisk.

Spra{ujem se, od kje jemlje mo~, da v svo-jem srcu ostaja pozitivna in vedra. V~asih sepred menoj vpra{a, le kdaj bo konec vsega, ven-dar so to le kratki trenutki, ki ponazarjajo, darazmi{lja tudi o smrti. Iz vsakega giba in iz vsa-ke povedane besede je mogo~e za~utiti, da imanjen vsakdan smisel.

Vesela sem, da sem jo spoznala.

BABICATo je gospa Veronika, ki ima 68 let. V domu

je è osem let, v enoposteljni sobi. Je simpati~-

na, toplih rjavih o~i, kratkih sivih las, vitalna,obla~i se v svetle pastelne barve, njena ~utiladelujejo {e zelo dobro. Med nama se je razvilodnos, ki bi bil lahko odnos med pravo vnuki-njo in babico. Zato jo imenujem babica.

Obna{a se umirjeno, zrelo. Ko pride v pro-stor ali gre iz njega, ne zbudi ve~je pozornosti.Njeni gibi so po~asni in umirjeni.

Govori zelo premi{ljeno in bolj malo. Ob-~utek imam, da trikrat premisli, predno izrazisvoje mnenje. Njeni stavki so kratki in jasni.Veliko ve~ komunicira neverbalno: z rokami,glavo in o~mi.

Po drugi strani pa je babica »spra{evalka«,ima polno vpra{anj in pri vsakem upa, da ji bosogovornik odgovoril. Takrat se razveseli kotmajhen otrok in postavi {e kak{no podvpra{a-nje. Njene glavne teme, katere sem spoznala,so: odnosi, otroci, zakon, slu`ba, preìvljanje,bolezen � zdravje, TV-oddaje, izleti v naravo,izleti v toplice, tr`nica, cene, avtobusni prevo-zi, mesto, prehrana, odnosi v domu, roè, gobein vlaganje, njen bivalni prostor, vreme, ~aso-pisi, vera, mobitel, ìvali �

Spoznala sem jo prav na njen rojstni dan.»Vse najbolj{e, gospa Veronika,« sem ji re-

kla. Pa me je le za~udeno pogledala in rekla: »Kajin zakaj!? A kdo praznuje? Jaz è ne,« je takoprepri~ljivo povedala, da sem pomislila, da semmogo~e dobila napa~no informacijo o njenem da-tumu rojstva. Pa sem datum ponovila. Po krat-kem premisleku je rekla: »Ja, danes je res mojrojstni dan. Sem ~isto pozabila. Ko je ~lovek star,mu rojstni dnevi niso ve~ pomembni.«

S to gospo sva razvili malo druga~en odnos.Od samega za~etka sva se v pogovoru zelo ujeli.

Na za~etku sva se sre~evali v njeni sobi, ki jeprav tako prijetna kot soba gospe Mance. Imabalkon, poln ro` in tudi paradi`nik goji, ima soboz mizo, policami in posteljo. Tudi to sobo krasi-jo zanimive slike in drobni osebni predmeti.

Kot iz njene sobe tudi iz njenega karakterjaveje skromnost. Je skromna gospa, ki ceni vsa-

55

ko pozornost. Zanimivo je bilo, ko sem tudi njejprinesla pala~inke. @elela mi je na neki na~inpovrniti. Tudi male novembrske sve~ke je bilavesela in prav tako boì~nega darilca. Prav lepoje videti plamen~ek, ki se pri`ge v njenih o~eh.

V takih trenutkih sem zelo presene~ena inhkrati vesela, da obstajajo enostavni in skromniljudje. Mislim, da ji je najve~je darilo, ki ji galahko dam, najin prijeten odnos, ki sva ga po-pestrili s sprehodi. Ve~krat sva se odpravili nasprehod in hodili vsaj eno uro. Tempo je nare-kovala gospa, glede na njeno po~utje in bole~i-ne v gle`nju. Vsaki~ sva pri tem ob~udovali na-ravo in vsaki~ sem bila presene~ena, koliko veo naravi in naravnih zakonih.

Vsaki~ tudi spremljava gibanje in koli~inovode v reki, spremljava hitrost in mo~ vetra,~istost zraka in vode, opaziva spremembe na dre-vesih in travi. Skratka, v eni uri se zelo poveè-va z naravo in uìvava v njeni lepoti.

Z babico sva dogovorjeni, da jo spodbudimza sprehod, ~e je kolikor toliko prijetno vreme.Vsaki~ je po sprehodu zelo hvale`na za najinoskupno rekreacijo in druènje.

Na kratko sem predstavila, kak{en odnos imagospa Veronika do narave. In kak{en odnos imado sebe?

Do sebe je prijazna. Skrbi za svoj izgled, sajje vedno oble~ena v sveà pastelna obla~ila. Pravtako skrbi za svojo prehrano � dobro ve, kajkoristi njenemu telesu in kaj ne. Uìje velikosadja in zelenjave. Redno obiskuje bli`njo tr`-nico in je zato vedno oskrbovana s sezonskimsadjem.

Glavne obroke ima ob dolo~enih urah in skr-bi, da je njena prehrana topla in raznovrstna.

Zelo dobro skrbi za svoje zdravje � delno sprehrano in gibanjem, delno s po~itkom, ko za-~uti kje bole~ino. Prav tako varuje in ohranjasvoj vid; ko se stemni, ne bere, televizije ne gledaveliko, ima dovolj globokega spanca.

Skrbi za svojo rekreacijo. Vsak dan zgodajvstane in potelovadi. ê je lepo vreme, gre ~ez

dan na sprehod in sicer do tr`nice ali z mestnimavtobusom v mesto na potep. Rada gre tudi namanj{i hrib in nabira gobe.

Skrbi za svojo frizuro in sicer se pozimi po-striè na kratko, tako, da ji kapa ali trak lepo{~itita glavo. Redno hodi k frizerju, v~asih pase tudi sama polep{a.

Skratka, babica Veronika rada ìvi, rada seima in kvalitetno preìvlja svoj prosti ~as. Po-leg sprehodov hodi na predavanja o veri, gledadokumentarne oddaje o naravi in krajih, bereknjige in ~asopise, nabira gobe in jih vlaga, gojiroè in paradi`nik ...

Tudi babica globoko v sebi doìvlja smiselbivanja. Veseli se vsakega novega dneva in vsa-kega obiska. Jaz sem tega prav tako vesela.

Vesela sem, da sem jo spoznala.

IZKU[NJEGospa Veronika me je vzela za »svojo« in

sva razvili oseben odnos babica � vnukinja. Gos-pa. Manca je èlela obdràti distanco. Meni jetako tudi prav, saj imam dva razli~na odnosa.

Z babico se velikokrat sprehajava, smejeva,govoriva o naravi, roàh, pticah, vodi, vreme-nu � Z gospo pa sva bolj resni in govorivapredvsem o politiki in naravnih nesre~ah.

Posebna izku{nja je rojstni dan. Gospa inbabica nista nikomur povedali, da imata rojst-ni dan. Poleg tega je babica nanj pozabila.Pozornost sem jima posvetila s ~estitko indarilcem. Bili sta zelo veseli. Posebno {e gos-pa, ki je mislila, da se je nih~e od njenih nebo spomnil. Prav tako je posebna izku{njapraznik. Obisk na dan praznika je lep dogo-dek. ê pa izkaè{ pozornost {e s skromnimdarilom, si pa ~loveku polep{al dan. Gospain babica sta bili zelo veseli obiskov na danpraznika. Prav tako sta se razveselili skrom-nih daril. Tudi sami sta èleli povrniti po-zornost in sta skuhali kavo, postregli s sad-jem in pi{koti.


56


IN KAKO STA SE GOSPAIN BABICA POVEZALI?

Ko sem zbolela, sem babico telefonsko ob-vestila, da me ne bo in prosila, da obvesti {egospo. Ko ji je babica prinesla moje sporo~ilo,sta se prvi~ sre~ali in poklepetali. Rde~a nit po-govora sem bila sprva jaz, nato pa sta se pogo-varjali tudi o drugih stvareh. Tako se sedaj poz-nata in se ve~krat pogovarjata. V enem od takihpogovorov je gospa zaupala babici, da me nesli{i dobro, ker tiho govorim. Vendar mi ne bopovedala, ker me lahko uàli. To informacijomi je zaupala babica in od takrat govorim z gospobolj glasno in po~asi ter jo kdaj tudi vpra{am,~e me je razumela.

Na za~etku je bila babica nekoliko ljubosum-na, da hodim {e k nekomu na obisk. Vsaki~ jevpra{ala, kako je bilo na obisku pri drugi stano-valki doma. Ker sem èlela njeno napetostzmanj{ati, sem ji povedala, da sta zelo razli~niin da imam z vsako svojstven odnos in bom obi-skovala obe. Po tej razlagi je bilo vse v redu.

S socialno delavko, ki sledi projektu, svaimeli nekajkrat sestanek in sva izmenjali opaà-nja pri gospe in babici. Povedala je, da jimatako druènje koristi in sta bolj zadovoljni v svo-jem ìvljenju.

V domu imajo v vsakem nadstropju enkrattedensko Druàbno skupino. Gospa in babica ho-dita v svojem nadstropju v skupino in zelo po-membno se jima zdi, da tam povesta svojo iz-ku{njo oziroma mnenje.

SPOZNANJAStarej{a generacija ima potrebo po predaja-

nju ivljenjskih izku{enj naprej, druga pa po pod-pori pri razre{evanju stisk in teàv. In kaj po-menijo kontinuirana tedenska sre~anja za stare-ga ~loveka in kaj zame? Za starega ~loveka (po-sebno {e za tistega, ki nima veliko svojcev inprijateljev, kot sta babica in gospa) je to edinistik z zunanjim svetom, vir informacij, ob~u-tek, da je nekomu pomemben in potreben, da

lahko {e nekaj preda, da ni pozabljen in zavr-èn. Meni tovrstno druènje pomeni mir, pod-poro, u~enje in vzor.

Gospa in babica bogatita moje ìvljenje. Ob-~utek imam, da se veliko nau~im, veliko drob-nih, tudi ~isto osnovnih ìvljenjskih stvari. Stapolni ìvljenjskih izku{enj in jaz sem za njiju kotmlad veter, ki enkrat na teden pripiha mimo in seza kak{no urico ustavi, potem pa oddrvi naprej.

Dandanes moja generacija nima ~asa za kva-litetne medosebne odnose in nima pravih vzor-nikov. Stike vzdrùjemo z mobiteli in interne-tom, vzornike pa si poi{~emo kar v medijih insicer najla`je prek televizijskih oddaj. Mediji nasu~ijo, kako ostati mladosten in produktiven. Pra-vega doìvljanja medosebnih odnosov ni ve~.Tudi medgeneracijskih povezav je vse manj, po-gre{amo jih pa vsi. Starej{a generacija, ki je vsebolj osamljena in nima komu predajati svojihìvljenjskih izku{enj, ter srednja in mlada gene-racija, ki nima ìvih vzornikov in nima s kompodeliti svojih stisk in vpra{anj.

Prav tako se zelo spreminjajo vrednote vdru`bi. Neko~ pomembne druìnske odnose, us-tvarjalne dejavnosti in komunikacijo so zame-njali naglica, potro{ni{tvo, produktivnost in te-levizija.

Posledice nosimo vse tri generacije.In kdo lahko kaj spremeni? Mogo~e dru`ba?

Odgovornost je na nas vseh. Dru`ba smo mi.Vsak naj se pri sebi odlo~i, kaj lahko on samnaredi, kje in kaj lahko prispeva k bolj{i med-generacijski povezavi.

Zelo sem vesela medgeneracijskega sodelo-vanja. Z vsakim obiskom sem bogatej{a in mi-slim, da gospa in babica prav tako.

RAZLAGA NEKATERIH SPOZNANJ,PRIDOBLJENIH V PROJEKTUINDIVIDUALNO DRU@ABNI[TVO SSTARIM LOVEKOM

Vsako ìvljenjsko obdobje je dolo~eno z na-logami, ki nas opredeljujejo kot dru`bena bitja

57

(Hojnik Zupanc, 1997). Na{e naloge so vpete vsatovje, katerega mreò ustvarjajo na{e misli, ~us-tva in dejanja. Satovje ponazarja identiteto vsa-kega ~love{kega bitja. Zato ima vsak posamez-nik svojo lastno, neponovljivo ivljenjsko pot, kite~e od rojstva do smrti. ^lovek je edino bitje naZemlji, ki se te poti tudi zaveda. Zaveda se, da sena ìvljenjski poti stara in da se bo ta neko~ kon-~ala. Dobro vemo, da se ljudje razli~no staramoin da pri isti starosti vsi nismo videti enako stari.Staranje je namre~ odvisno od na{ih misli in de-janj, druga~e povedano: od na{e zavestne odlo~i-tve, kako se èlimo starati in kaj bomo storili zakakovost svojega ìvljenja.

V knjigi Dodajmo ìvljenje letom (IdaHojnik Zupanc 1997) je delitev v tri vrstestarosti:1. kronolo{ko starost, kolikor je ~lovek star po

koledarju,2. biolo{ko starost, kolikor je staro ~lovekovo

telo glede na pravilno delovanje osnovnihtelesnih funkcij in celi~nih procesov, ter

3. psiholo{ko (doìvljajsko) starost, kolikor se~lovek po~uti starega.Gospa Manca opredeljuje svojo starost psi-

holo{ko (doìvljajsko), ker se zaradi let in bo-lezni po~uti zelo staro. GospaVeronika ocenjujesvoja leta po biolo{ki starosti in po tem kolikoje lahko fizi~no in psihi~no aktivna. Z leti sevse spreminja.

Vsak nov dan je druga~en od prej{njega, ~e-prav je na videz podoben (Hojnik Zupanc,1997). Spreminjajo se telesne celice, spreminjase du{a. Vsako dejanje, vsaka beseda in vsaka {etako be`na misel se zapi{ejo v du{o in spomin.Proces poteka v nas do konca ìvljenja, ne da bise ga zavedali. Zavedamo se obi~ajno le velikihdejanj, ki pu{~ajo vesele in manj vesele spomi-ne. Po dogodkih najve~krat vrednotimo tudi ka-kovost ivljenja. Pogosto pa zanemarjamo drob-ne misli in dejanja, ki prav tako sestavljajo ka-kovost na{ega ìvljenja. Tudi takrat, ko se namìvljenje dozdeva enoli~no, se v nas dogajajo

spremembe. Spreminjamo in razvijamo se odrojstva do smrti. Bolj ko smo o tem osve{~eni,ve~ lahko sami prispevamo k svoji rasti z lastnodejavnostjo.

Spreminjanja in razvijanja se zavedata obegospe. To se kaè v doìvljanju praznikov, od-nosu do sebe in drugih, zdravju, bivalnem pro-storu, ro`, ìvali, intelektualnega u~enja, drob-nih dogodkov, spro{~ene mol~e~nosti�

[tevilni avtorji so raziskovali povezanost medstarostjo organizma ter socialnimi in osebnimidejavniki. Odkrili so, da nekateri dejavniki pos-pe{ujejo staranje, drugi pa ga zavirajo in sicer:

sre~en zakon (ali zadovoljujo~e trajno raz-merje), zadovoljstvo pri delu, ob~utek osebnesre~e, sposobnost smejanja, zadovoljivo spolnoìvljenje, sposobnost pridobiti in obdràti pri-jatelje, urejeno ìvljenje, redno delo, vsaj en te-den po~itnic na leto, ob~utek, da obvladujemozasebno ìvljenje, prijetno preìvljanje proste-ga ~asa, zadovoljujo~i konji~ki, sposobnost izra-ànja ~ustev, optimisti~no gledanje na prihod-nost, ob~utek finan~ne varnosti, zadostna ìv-ljenjska sredstva.

Obe gospe se zavedata vsaj teh dejavnikov.@ivita zrelo in realno, kolikor je v njuni mo~i:izraàta ~ustva, prosti ~as sku{ata preìveti pri-jetno, imata prijatelje, doìvljata smisel ìvlje-nja, doìvljata trenutke osebne sre~e in trenutkespro{~enega smeha, {e vedno imata ritmi~no iv-ljenje.

^lovek je è po naravi ritmi~no bitje in takosi uredi tudi socialno ìvljenje (Hojnik Zu-panc,1997). [ola in pozneje zaposlitev najboljdosledno dolo~ata socialni ivljenjski ritem. Rit-mi~nost socialnega ìvljenja dolo~a ~lovekovonotranjo varnost.

V domu nastane ritmi~nost zaradi pravil(obroki, zdravila, dejavnosti �), zelo pomem-bno pa je tudi ravnovesje.

Chopra v knjigi Mlado telo in neodvisen umgovori o ravnovesju, ki je pomembno na vsa-kem podro~ju ìvljenja. Avtor navaja {tiri po-


58


membne dejavnike ravnovesja: zmernost, red-nost, po~itek in dejavnost. Poudarja, da je po-trebno ohranjati ivljenjsko ravnovesje, ~e se eli~lovek soo~iti s starostjo brez ve~jih pretresov.

Eden od ve~jih pretresov je tudi odhod v dom.Nekateri strokovnjaki pravijo, da ima ~lo-

vek v ivljenju dva doma: dom svojega otro{tvain dom, v katerem si je ustvaril druìno. V sta-rosti se lahko zgodi, da si mora poiskati {e tret-jega � dom za starej{e ob~ane (Beli~ 1997).

V~asih so stari ljudje ìveli v zavetju ve~ge-neracijske druìne, katere ~lani so si medseboj-no pomagali (Volk 1997). Danes ivijo ali v dvo-je s svojim zakonskim tovari{em ali celo sami vstanovanju, hi{i. Vsak pa bi rad tudi na staraleta ostal {e naprej samostojen in neodvisen oddrugih. Ostal bi rad v znanem okolju, kjer biva,kjer ima stanovanje, hi{o. Stikov s sosedi ne birad izgubil. Prav tako bi rad sam gospodinjil inopravljal samostojno svojo osebno higieno.Skratka, ìvel {e naprej enako kot doslej.

Tu se porajati dve vpra{anji. Prvo: se je ~loveknau~il biti sam? Drugo: kak{na je ~lovekova samo-stojnost v domu? Ob vseh izpu{~anjih se mora ~lo-vek vedno bolj u~iti biti sam. Biti sam ni isto kotbiti osamljen (Klevi{ar 1997). Kdor zna biti sam,bolj kvalitetno ìvi odnose z drugimi ljudmi. Vsak~lovek se nujno znajde v situacijah, ko je sam. e senikoli ni nau~il sprejemati samote kot nekaj pozi-tivnega, mu to lahko povzro~a veliko stisko. Sta-rost nujno prina{a s seboj to, da morajo biti stariljudje vedno ve~ sami. ê na to niso pripravljeni,lahko povzro~ajo sebi in drugim okrog sebe mnogogorja. In kon~no bo vsak ~lovek moral umreti sam,tudi ~e bo ob sebi imel dobre spremljevalce.

V domu se ljudje, kot sta se gospa Manca ingospa Veronika, dodobra nau~ili biti sami, samiin hkrati v skupnosti. Vendar je èlja po ve~jizasebnosti zelo mo~na.

Angle{ka raziskovalka Willcocksova je ugo-tovila, da stanovalci pri~akujejo, da bodo v jav-nem zavodu, kot je dom za stare ljudi, ìvelizasebno in avtonomno, kot so bili navajeni v

svojem domu. Zaradi tega svoje pozornosti neusmerjajo v lastno osebnost, temve~ v iskanjemotenj zunaj sebe, ker èlijo na ta na~in za{~iti-ti svojo individualnost.

Kljub temu je pomembno, da poudarjamo last-nosti, zna~ilne za starost, kot jih v svojih delihopredeljuje W. Kurzt: preprosto ìvljenje, spro{-~ena vedrina in vedra spro{~enost, ko se ne iz-gubljamo pri napakah institucionalnega varstva.Saj nam è samo staranje prinese kar nekaj spre-memb na miselnem, ~ustvenem in socialnem po-dro~ju (Pantek 1997). Z leti se nam spreminjajona{e miselne sposobnosti. Postanemo malo boljpozabljivi, miselno nekoliko manj okretni in semorda te`je zberemo, {e vedno pa premoremoveliko izku{enj in sposobnost ustvarjalnega mi{-ljenja. Tako kljub visokim letom ve~ina lahkosamostojno re{uje vsakodnevne probleme.

Hkrati pa èli biti vsak ^lovek koristen zadruge.

»Vedno bolj dozorevati pomeni postajati ved-no bolj rodoviten za druge. Tudi v starosti, vbolezni in umiranju smo lahko rodovitni z na~i-nom, kako smo pripravljeni prena{ati pezo ìv-ljenja, kako smo ga pripravljeni izpu{~ati. Takopostajamo u~itelji ìvljenja takrat, ko tega nena~rtujemo, ko se tega sploh ne zavedamo. Tose dogaja na ravni 'biti', ne na ravni 'imeti'. Topomeni, da smo lahko najbolj rodovitni prav vsvoji nemo~i.« (Klevi{ar 1997:153)

Smiselno je, da ~lovek na pragu starosti iz-stopi iz prve vrste odgovornosti za dogajanje inza materialno preskrbo, da sprosti svoje sile zadoìvljajsko bogatenje, za bolj{e med~love{keodnose in za posredovanje svojih ìvljenjskihizku{enj drugim. Obenem naj srednji generacijipo svojih mo~eh pomaga tudi pri vsem delov-nem in organizacijskem naporu, od vzgoje vnu-kov, prek vodenja poslov do vrhunske kulturneustvarjalnosti, ~e je tega zmoèn.

Pri tem je treba poudariti dve ~lovekovi ab-solutni naravni dol`nosti: da ~im ve~ nakopi~e-

59

ne zgodovinske in kulturne izku{nje prisvoji inda svojo ~love{ko izku{njo preda v zgodovin-skokulturni zaklad. Dru`ba naj bi to predajanjeomogo~ila s tem, da stare ljudi ìvo v~leni vtemeljne ~love{ke skupine skupaj z obema mlaj-{ima generacijama, zlasti z mladimi. Zadnja na-loga pa je spravljanje z ìvljenjem, kar pomenitudi spravljenost s smrtjo. Vedra spro{~enost jeodsev spravljenosti starega ~loveka, ki se vsebolj poslavlja od sveta in z mirom opravlja svo-je zadnje naloge v ìvljenju (Ramov{ 1997).

Starej{a gospa Manca na svoj na~in pri~aku-je zaklju~ek svojega ivljenja in se ga veseli. eji zdravje dopu{~a, obi{~e domsko ma{o in sièli zadnjega pogovora z duhovnikom. Mlaj{agospa Veronika, ki je fizi~no {e zelo aktivna, pao smrti {e ne premi{ljuje veliko.

»Zadnje osebne naloge pred odhodom iz ~a-sa in prostora so, shemati~no gledano, tri: po-gled nazaj, zadnja opravila in pogled naprej.«(Ramov{ 1997:23)

VSE IMA SVOJ ÂSLepo je, ~e lahko star ~lovek ob koncu ìv-

ljenja govori s Pridigarjem:»Vse ima svoj ~asin vsak opravek ima svojo uro pod nebom:je ~as rojstva in ~as umiranja;~as, da se sadi in ~as, da se vsajeno izruva;~as ubijanja in ~as ozdravljenja:~as podiranja in ~as zidanja.Je ~as jokanja in ~as smejanja,~as àlovanja in ~as plesanja.Je ~as za metanje kamenja in ~as zbiranjakamenja,~as objemanja in ~as, ko se zdrì{objemanja.Je ~as pridobivanja in ~as izgubljanja,~as zbiranja in ~as razmetavanja.Je ~as trganja in ~as {ivanja,~as mol~anja in ~as govorjenja.Je ~as ljubezni in ~as sovra{tva,~as vojne in ~as miru.« (Pridigar 3,1-8).

LITERATURABeli~ Mirjam (1997). Dom za starej{e ob~ane kot

tretji dom. V: Hojnik Zupanc Ida (ur.). Dodajmoìvljenje letom. Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije,Ljubljana.

Chopra D. (1996). Mlado telo in neodvisenum.Vale Novak, Ljubljana.

Hojnik Zupanc Ida (1997). Dodajmo ivljenjeletom. Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije, Ljubljana.

Klevi{ar Metka (1997). Smrt kot spravni zaklju~ekìvljenja. V: Hojnik Zupanc Ida (ur.). Dodajmo ivljenjeletom. Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije, Ljubljana.

Pentek Metka (1997). Dementnost in na~iniohranjanja miselne, ~ustvene in socialne sveìne.

V: Hojnik Zupanc Ida (ur.). Dodajmo ivljenjeletom. Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije, Ljubljana.

Ramov{ Joè (1997). Smiselno ivljenje v starihletih. V: Hojnik Zupanc Ida (ur.). Dodajmo ivljenjeletom. Gerontolo{ko dru{tvo Slovenije, Ljubljana.

Vovk Marija (1997). Prenova obstoje~ih stanovanjv korist starih ljudi. V: Hojnik Zupanc Ida (ur.).Dodajmo ivljenje letom. Gerontolo{ko dru{tvoSlovenije, Ljubljana.

Metodika programov za kakovostno starost


60

Metodika v medgeneracijskih programih za kakovostno starost

1. VAJE ZA POKRETNESTOJEØ Stojimo v rahlem razkoraku, roki sta

ob telesu� Prste rok stisnemo in jih iztegnemo� Naredimo pesti in v zapestju kroìmo v eno

in drugo stran� Roki sklenemo v vi{ini ramen, ju skr~imo,

dlani so obrnjene k prsim, malo jih iztegne-mo naprej, dlani obrnemo stran od sebe

� Iztegnjeni roki dvignemo v odro~enje, v ko-molcih ju skr~imo, sunemo s komolci dvakratnazaj, roki ponovno iztegnemo v odro~enje

� Iztegnjeni roki nato dvignemo nad glavo, dla-ni obrnemo navzven in se z iztegnjenimi ro-kami vrnemo ob telo

� Roki imamo spro{~eni ob telesu, z ramenikroìmo v obe smeri

� Roki imamo spro{~eni ob telesu, brado prib-liàmo telesu in jo sprostimo

� Roki imamo spro{~eni ob telesu, ramena po-vle~emo proti u{esom in jih sprostimo

� Roki imamo spro{~eni ob telesu, pogledamonazaj prek ene rame, nato na sredino, nato{e na drugo stran in spet na sredino

� Roki sklenemo za vratom, komolca potisne-mo skupaj in narazen

� Eno roko damo na hrbet, drugo za vrat in juposku{amo pribliàti, nato roki zamenjamo

� Roki sta sklenjeni na hrbtu, skr~imo ju in

iztegnemo� Roki sta sklenjeni na hrbtu, iztegnjeni dvig-

nemo � ju vle~emo nazaj in ju sprostimo� Roki sta sklenjeni za vratom, iztegnemo ju

nad glavo, dlani obrnemo navzgor, pogleda-mo navzgor, roki damo nazaj za vrat

� Roki sta odro~eni, dlani obrnemo navzgor,v komolcih skr~imo, iztegnemo

� Roki sta uprti v boke, naredimo odklon veno in v drugo stran in nato v sredino

� Roki upremo v boke, dvakrat zasukamo te-lesa v eno stran, pogled sledi v isto stran,nato zasuk telesa na sredino, ponovimo v dru-go stran in spet na sredino

� Sklonjeni smo v rahel predklon, roki prostovisita, iztegnjeni dvignemo do odro~enja injih spustimo do izhodi{~a

� Sklonjeni dvignemo roki nad glavo, gremov predklon, z rokami zamahnemo med no-gami nazaj, se ponovno vzravnamo, roki pagresta zopet nad glavo

� Z levo roko gremo proti desnemu stopalu,desno roko iztegnjeno vzro~imo � pogled jisledi, isto ponovimo na drugo stran

Ø Stojimo z iztegnjenimi nogami skupaj� Sklonimo se naprej, z rokami seèmo proti

tlom, kolena so ves ~as iztegnjena, roki dvig-nemo nad glavo, stopimo na prste, se ~imbolj raztegnemo

Nives Tovornik*

Telovadba za kakovostno starost**

*Nives Tovornik je fizioterapevtka in voditeljica medgeneracijskih skupin za kakovostno starost vDomu upokojencev »Franca Salamona« v Trbovljah.**Pri usposabljanju voditeljev medgeneracijskih skupin za kakovostno starost v Trbovljah jeavtorica vodila usposabljanje za telovadbo. Pri tem se je pokazala njena izjemna strokovnasposobnost in osebni {arm za vodenje telovadbe pri starostnikih. Naprosili smo jo, da zaprostovoljske voditelje skupin in druàbnike zapi{e nekaj primernih telovadnih vaj za stare ljudi.

61

� Stojimo na eni nogi, drugo iztegnjeno dvig-nemo v stran, ponovimo z drugo nogo

� Izmenoma dvigujemo iztegnjeno nogo� Stojimo na eni nogi, z drugo iztegnjeno za-

mahnemo po dvakrat naprej in nazaj, pono-vimo z drugo nogo

� Eno koleno dvignemo visoko, ga objamemoz rokami, nato nogi zamenjamo

� Dvignemo iztegnjeno nogo in nasprotno rokoeno proti drugi, ponovimo z drugo stranjo

� Dvignemo se na prste, peti razmaknemo, petidamo skupaj in se spustimo na cela stopala

� Roki sta v predro~enju, delamo po~epe nacelih stopalih

� Stopimo na zunanji rob stopala, skr~imo prstenog, jih iztegnemo in stopimo na cela stopala

� Stojimo z rahlo skr~enimi koleni, trebuh po-vle~emo noter, zadnjico stisnemo, glavovzravnamo, zadrìmo 5 sekund, nato kolenaiztegnemo in se sprostimo

� Stopamo na prste in pete� Iztegnjeno roko in nogo dvignemo vstran,

ponovimo na drugi strani

Ø Z obrazom smo obrnjeni proti steni� Dlani poloìmo na steno, v komolcih roki

skr~imo, s telesom se pribliàmo k steni, ko-molce iztegnemo, telo odmaknemo od stene

� Dlani so na steni v vi{ini ~ela, ~elo nasloni-mo na dlani, telo vzravnamo, izmenoma dvi-gujemo iztegnjeno nogo za hrbet

VAJE S PALICO� Stojimo v razkoraku, palico z obema roka-

ma drìmo nad glavo, delamo odklone naj-prej v eno stran, se vzravnamo, nato {e vdrugo stran

� Nogi sta skupaj, palico dvignemo nad glavo� vdihnemo, spustimo se v predklon, palicagre proti stopalom � izdihnemo

� Stojimo v razkoraku, palico drìmo na vsa-ki strani, potisnemo jo v levo in v desno

� Palico drìmo z obema rokama, dvignemo

jo nad glavo, za vrat, zopet nad glavo in jospustimo predse

� Palico drìmo z obema rokama v vodorav-nem poloàju in kroìmo z iztegnjenima ro-kama v obe smeri

� Palico drìmo na hrbtu, roki sta iztegnjeni, pa-lico dvignemo stran od telesa in jo spustimo

VAJE NA BLAZINAHSede� Nogi sta iztegnjeni skupaj, dlani poloìmo

pod kolena, stopala potegnemo proti sebi,isto~asno koleno potisnemo ob dlani, zdrì-mo nekaj sekund, sprostimo

Opora rok zadaj� Nogi izmenoma po podlagi skr~imo in iz-

tegnemo� Izmenoma dvigujemo iztegnjeni nogi� Nogi izmenoma skr~imo, iztegnemo v zrak

in nato poloìmo na podlago� Kolena so iztegnjena, pritisnemo jih ob pod-

lago, stopalo potegnemo proti sebi, z roka-mi seèmo proti prstom nog, zadrìmo ne-kaj sekund, nato sprostimo

� Nogi imamo iztegnjeni in raz{irjeni, z rokamise nagnemo proti prstom ene noge, nato nasredino in {e proti drugi nogi ter se vzravnamo

Leè na hrbtu� Stopala povle~emo proti sebi, iztegnjeni nogi

malo dvignemo, jih damo narazen, skupajin na podlago, stopala sprostimo

� Kroìmo z iztegnjeno nogo, izmenoma zlevo-desno, najprej v eno, nato v drugo smer

� Izmenoma dvigujemo iztegnjeno nogo� Nogi dvignemo navpi~no, gremo z njima na-

razen in skupaj� Nogi imamo iztegnjeni, roki ob telesu, dlani

obrnjene navzgor, vdihnemo skozi nos, iz-dihnemo skozi usta (izgovor ~rke S)

� Roki imamo iztegnjeni nad glavo v obliki ~r-ke V, roki vle~emo navzgor, zadnjico stisne-

Nives Tovornik, Telovadba za kakovostno starost

62

Izku{nje iz medgeneracijskih programov za kakovostno starost

mo, trebuh povle~emo noter, stopala proti sebi� drìmo 5 sekund, sprostimo roke in telo

� Nogi sta skr~eni, stopala na podlagi, kolenostisnemo skupaj, dvignemo medenico odpodlage, drìmo 10 sekund, nato se sprosti-mo

� Nogi sta skr~eni, stopala na podlagi, roki vodro~enju, koleno nagnemo v desno stran,glavo obrnemo v levo, zadrìmo pet sekund,nato vajo ponovimo v nasprotno stran

� Nogi sta skr~eni, dvignemo levo koleno indesno roko, z roko poskusimo odriniti kole-no, nogo in roko damo na podlago, nato po-novimo z drugo stranjo

� Ena noga je skr~ena, drugo damo ~eznjo, joiztegnemo v zrak, koleno je ves ~as podprtona skr~eni nogi, nogo spustimo, ponovimopetkrat, nato nogi zamenjamo

� Nogo iztegnjeno dvignemo, jo skr~imo, iz-tegnemo in poloìmo na tla, izmenoma zobema nogama

Na boku� Spodnjo nogo imamo skr~eno, zgornjo iz-

tegnjeno, iztegnjeno nogo izmenoma dvigu-jemo

� Poloàj je enak, zgornjo nogo skr~imo (ko-leno k trebuhu) iztegnemo v zrak in jo polo-ìmo na podlago

Vaje izberemo tako, da je pri vadbi zajetocelo telo. Telovadba naj traja pribli`no 20 mi-nut oziroma jo po potrebi prilagodimo na{imsposobnostim.

VAJE NA VOZI^KUSedimo vzravnano, stopala imamo na

tleh, nismo naslonjeni� Prste rok stiskamo v pest in jih iztegujemo� Naredimo pesti in kroìmo v zapestju v obe

smeri� Roki sklenemo v vi{ini ramen, jih skr~imo,

dlani so obrnjene k prsim, nato jih iztegne-

mo naprej, dlani obrnemo stran od sebe� Iztegnjeni roki dvignemo v predro~enje, ko-

molce potisnemo nazaj dvakrat, jih ponov-no iztegnemo v predro~enje

� Iztegnjeni roki dvignemo v odro~enje in nadglavo, dlani obrnemo navzven in se z izteg-njenimi rokami vrnemo do vozi~ka

� Roki sta v naro~ju, z rameni kroìmo v obesmeri

� Roki sta v naro~ju, brado pribliàmo telesuin jo sprostimo

� Roki sta v naro~ju, rameni potiskamo naprejin nazaj

� Roki sta v naro~ju, rameni povle~emo protiu{esom in nato sprostimo

� Roki sta v naro~ju, pogledamo nazaj prekrame, na sredino, nato na drugo stran in nasredino

� Roki sklenemo za vratom, komolca potisne-mo skupaj in narazen

� Eno roko damo na hrbet, drugo za vrat in juposku{amo pribliàti, nato roki zamenjamo

� Roki sklenemo na hrbtu, iztegnjene dvigne-mo � jih vle~emo nazaj in jih sprostimo

� Roki sklenemo za vratom, iztegnemo jih nadglavo, dlani obrnemo navzgor, pogledamonavzgor, roki damo nazaj za vrat

� Roki sta odro~eni, dlani obrnemo navzgor,v komolcih ju skr~imo in iztegnemo

� Dlani poloìmo na ramena, s komolci dela-mo kroge v obe smeri

� Roki sta ob vozi~ku, delamo odklone � z rokoseèmo proti tlom, se zravnamo, ponovimona drugo stran

� Z obema rokama seèmo proti enemu stopa-lu, se vzravnamo in nato proti drugemu sto-palu

� Roki sklenemo za vratom, z zgornjim de-lom telesa naredimo zasuk v eno stran, nasredino, nato v drugo stran in na sredino,pogled sledi gibu telesa

� Sklonimo se v rahel predklon, roki prostovisita, iztegnjeni roki dvignemo do odro~e-

63

nja in jih spustimo nazaj� Naredimo predklon, z rokami seèmo pred

seboj na tla, se vzravnamo, roki pa dvignemonad glavo in jih potisnemo ~im bolj v zrak

� Nogi sta skr~eni, stopala na tleh, obe nogi rahlodvignemo od tal in ju damo narazen in na tla,zopet dvignemo, damo skupaj in na tla

� Nogi sta iztegnjeni, pete so na tleh, dviguje-mo izmenoma iztegnjeni nogi

� Dvignemo iztegnjeno nogo, z nasprotno rokopa seèmo proti kolenu, roko in nogo damodol, ponovimo na drugi strani

� Noge imamo skr~ene, stopala na tleh, kolenoobjamemo z rokama in ga potegnemo k trebu-hu, damo nogo na tla, ponovimo z drugo nogo

� Stopimo na prste, peti razmaknemo, vrne-mo jih skupaj in stopimo na cela stopala

� Stopamo na prste in nato na pete� Primemo se za stranice vozi~ka in vstane-

mo, se vzravnamo, ponovno sedemo� Stopimo na zunanji rob stopala, prste skr~i-

mo, jih iztegnemo in stopimo na cela stopala� Nogo skr~imo, iztegnemo v zrak in damo na

tla, nato ponovimo z drugo nogo� Iztegnjeno nogo dvignemo, v zraku jo skr~i-

mo, ponovno iztegnemo in poloìmo na tla

Ø VAJE S PALICO

� Palico primemo z obema rokama, dvigne-mo jo nad glavo in vdihnemo, spustimo jodol in izdihnemo

� Palico drìmo nad glavo z obema rokama indelamo odklon v eno stran, nato na sredino,v drugo stran in spet na sredino

� Palico dvignemo nad glavo, jo damo za gla-vo, zopet v zrak in spustimo pred seboj

� Palico drìmo na sredini z obema rokamaskupaj, roki sta iztegnjeni in dvignjeni v vi-{ini ramen, palico obra~amo tako, da je en-krat zgoraj en, nato drugi konec palice

2. VAJE ZA NEPOKRETNE

Ø LE@E V POSTELJI� Dvignemo glavo od podlage� Glavo � zatilje pritisnemo ob vzglavnik �

zadrìmo 5 sekund in sprostimo� Obrnemo glavo na eno stran (proti rami), na

sredino, nato na drugo stran in na sredino� Pogledamo proti ~elu � gib samo z o~mi� Z o~mi pogledamo v eno stran in nato v drugo

stran� Ramena povle~emo proti u{esom in jih spro-

stimo� Ramena dvignemo od podlage� Prste rok stisnemo v pest in jih iztegnemo� Roke v komolcih skr~imo in iztegnemo� Roke leìjo ob telesu, dlani obrnemo proti

postelji, nato jih obrnemo tako, da so dlaniobrnjene v zrak

� Roke dvignemo v zrak� Z roko se dotaknemo konice nosu, izmeni~-

no z levo in desno roko� Skozi nos vdihnemo, skozi usta izdihnemo� Skozi nos vdihnemo, izdihnemo tako, kot bi

napihovali balon � ~im dalj{i izdih� S stopali gibamo navzgor in navzdol� S stopali kroìmo v obe smeri� Nogi stisnemo skupaj, zadrìmo 5 sekund,

sprostimo� Z nogo gremo po podlagi narazen in skupaj,

izmeni~no z levo in desno nogo� Nogi sta skr~eni, dvigujemo medenico od

podlage� Nogi sta skr~eni, kolena damo narazen in

nato skupaj� Nogi sta skr~eni, s koleni naredimo gib v

eno stran in nato v drugo stran� Z eno ali obema rokama primemo posteljni

trapez in poskusimo dvigniti glavo ali rame-na od podlage

Nives Tovornik, Telovadba za kakovostno starost

64


Alenka Mili~*

Razmi{ljanje

ob druàbni{tvu

Pred {tirimi leti sem se po naklju~ju (~e lah-ko verjamemo v naklju~ja) sre~ala z Vinkom,gospodom pri skoraj devetdesetih letih. S prija-telji iz Dru{tva za razvoj ~lovekovih vrednot smov okviru prostovoljnega dela pripravili skrom-no obdaritev starih in osamljenih na o`jem po-dro~ju Ljubljane. Kar nekaj naslovov smo do-bili na Centru za socialno delo in se v ~asu okrogboì~a odpravili na obiske. Tako smo pri{li tudido Vinka, ki je stanoval v starem stanovanju podGradom.

Na zvonenje se dolgo ni nih~e oglasil in kosmo è mislili, da ni nikogar doma, so se odprlavrata. Pozdravil nas je star gospod in nas prese-ne~en povabil naprej, ko smo povedali, da smopri{li k njemu na obisk. Vstopili smo v velikpredprostor, tema~en in napolnjen z najrazli~-nej{imi predmeti. Skozenj smo vstopili v pre-prosto, skromno opremljeno kuhinjo z majhnimoknom, zidanim {tedilnikom, televizorjem �Zares skromno bivali{~e. Njegov stanovalec pa� izreden ~lovek, kar smo spoznali {ele pozne-je. V spro{~enem klepetu nam je Vinko pove-dal, da je invalid � zaradi po{kodbe je te`kohodil �,da ve~ino ~asa preìvi sam, da ga sorod-niki bolj redko obi{~ejo in da kar dobro poskrbi

IZKU[NJE IZ PRAKSE OSEBNEGA DRU@ABNI[TVAZ OSAMLJENIM STARIM ^LOVEKOM

*Alenka Mili~ je univ. dipl. psihologinja, kipou~uje na srednji {oli in je tudi prostovoljnadruàbnica.

sam zase. Na{ obisk ga je zelo razveselil pred-vsem zato, ker se je zelo rad pogovarjal, a kaj,ko ni imel s kom. Tako smo se dogovorili, daga bomo obiskovali. Sprva smo mu èleli po-magati pri gospodinjskih opravilih, a ni dovo-lil; ~as, ki smo ga preìveli skupaj, je bil name-njen pogovoru.

Tem za pogovor je bilo vedno veliko. O pre-hojeni ivljenjski poti, o dilemah, o odnosih medljudmi, o smislu ivljenja � Kljub temu da Vin-ko ni bil to, ~emur pravimo '{olan' ~lovek, jeveliko vedel. O ìvljenju. Zelo rad je govoril otem, da je ljubezen med ljudmi temelj vsega,imel je zelo jasno izdelane ivljenjske vrednote,skoraj nobenih dvomov. Bil je filozof, ~epravni prebral nobene filozofske knjige; v njegovihbesedah je bilo veliko modrosti. @al se ne spo-minjam natan~no, kaj nam je govoril, takrat jebilo tako jasno, da sem bila prepri~ana, da sibom vse z lahkoto zapomnila, a ni bilo tako.Spominjam se le svojega nelagodja, ko je prvi~omenil smrt. Takrat smo se è dobro poznali innenadoma je za~el govoriti o tej temi. Zdelo semi je, da moram kaj odgovoriti, a potreboval jesamo poslu{alca, da je izrazil svoje ob~utke, ne-gotovost, strah � Ko sem premagala svoj strahin zadrego, je Vinko ve~krat spregovoril o min-ljivosti in ve~nosti. Iskreno je verjel v Marijo,~eprav ni dosti govoril o veri. In tako so teklipogovori o namenu bivanja, o ~love{tvu, o po-samezniku in njegovih tegobah, pa o sre~i, ki jolahko najdemo.

Vinko je bil veder ~lovek, rad se je smejal inzelo rad je pel. Kupil si je kitaro in citre in naj-lep{e mu je bilo, ko smo mu na obisku zapeli inzaigrali kak{no lepo slovensko pesem. Skupaj

65

smo hodili na izlete in na{ najve~ji podvig jebil, ko je trojica iz na{e skupine odpeljala Vinkana Veliko planino. Ob~udoval je planine in po-gled v dolino in se prav po otro{ko veselil, kosmo gledali polet zmajarja.

V dobrih dveh letih, kolikor smo ga obisko-vali, smo postali pravi prijatelji in Vinko je po-~asi za~el sprejemati na{o pomo~. Nekajkrat sva{la skupaj na trg, kjer je vedno z veseljem po-klepetal in se po{alil s 'svojimi' branjevkami.S~asoma je Vinko postal ~lan na{e skupine, znami je delil na{e radosti in skrbi, na{a prepri-~anja in na{e dvome. Znal je prisluhniti dru-gim, predvsem pa je vedno ponavljal, kako jesre~en, ker ima ob sebi ljudi, s katerimi se lah-ko pogovarja.

Toda zdravje se je za~elo slab{ati in kmaluVinko ni zmogel ve~ ìveti sam. Sprejeli so gav bolni{nico in tedaj sta ga ponovno za~eli obi-skovati h~erki, s katerima je bil prej sprt. To, daso se v bolezni ponovno zbliàli, ga je prav osre-~ilo, sam sebi se je zdel bolj{i ~lovek in vednose je pohvalil, da se zdaj s h~erkama dobro ra-zume. Tudi na{ih obiskov se je razveselil, {eposebej, ~e smo ostali ve~ ~asa in mu pomagalipri obujanju spominov. Vedno me je presene~a-lo, kako da se spominja predvsem dobrih stvari,a to je bilo v skladu z njegovim ve~nim opti-mizmom �

Tudi ko so ga premestili v Dom na Taboru,ko je bil è povsem nepokreten, ni izginil tistinagajivi preblisk njegovih modrih o~i. Svojo ne-mo~ je doìvljal kot odvzem ~lovekovega do-stojanstva, izgubo kontrole nad svojim ìvlje-njem, a sanje so ostale. [e vedno je govoril ovrednotah ìvljenja, o ljubezni, o miru �

Vinko se je odlo~il in v zelo kratkem ~asuumrl. Tisti dan, bil je ponedeljek, sem ga obi-skala popoldne. Ni ve~ govoril, o~i je imelmotne, a nemirnost se je nekoliko zmanj{ala,ko sem ga prijela za roko. Ko sta pri{li h~er-ki, sta obe zajokali, mene pa je navdal nekak-{en nepozaben ob~utek. Spremljala sem Vin-

ka v zadnjih trenutkih, rekla sem mu nekajlepih besed in nikoli v ìvljenju ne bom po-zabila izraza na njegovem obrazu, ko je iz-dihnil. Motne, utrujene star~evske o~i so po-stale jasne, ~iste in lice se je zgladilo. Videlasem, da mu je lepo, da je na{el mir in priz-nam, da me od tistega trenutka ni ve~ strahsmrti. S pomo~jo te izku{nje sem tudi doì-vela to, kar sem si èlela deliti s svojimi star-{i, pa mi ni bilo dano: èlela sem jim stati obstrani do zadnjega diha.

Druènje z Vinkom nas je vse obogatilo,spoznali smo, da smo bili mi tisti, ki smo pre-jemali Vinkovo modrost, njegovo veselje doìvljenja, sprejemanje neizbe`nega.

Vinko bo za vedno ostal del~ek vsakogar iz-med nas.

Ksenija @uèk*

Na obisku

Lani, v mesecu decembru, sem se odlo~ila,da obi{~em v Celju Francko, edino {e ìve~oteto mojega moà. V novembru je bila v bolni-{nici zaradi plju~nice in tam je tudi do~akala 85let. Zdaj je è doma, v svojem stanovanju, ka-kor si je èlela. Ob dobri negi se ji zdravje vra-~a, za~ela je ve~ jesti, vedno pa {e malo poleà-va, kot mi je povedala h~erka.

Mojega obiska se je zelo razveselila. Obje-mali sva se in smejali, malo sva pa tudi jokali, sajse è dolgo nisva videli. Pri~akala me je v lepihalji, na mizici pa je bil è pripravljen prigrizek:sok, pecivo, sadje in druge dobrote. Pohvalilasem njeno haljo in povedala mi je, da je nova.

»Le frizure si ne morem urediti,« je potoì-

*Ksenija @uèk je udeleènka usposabljanja vprogramu osebnega druàbni{tva zosamljenim starim ~lovekom.

Iz prakse osebnega druàbni{tva z osamljenim starim ~lovekom

66


la, »ko imam spredaj tako redke lase, pa ve{kak{ne sem imela.« Dobro se spominjam njenihlas. Bili so gosti, skodrani, kostanjeve barve.To je imela po o~etu Jakobu, ki mu je bila zelopodobna, edina v druìni. Drugi trije otroci sobili bolj mamine 'sorte', svetlolasi.

Tedaj me v hipu pre{ine misel, kako bi jorazveselila. Predlagam, da bi ji malo uredila lase.Rada pristane na to. Lepo jo po~e{em, dosti las{e ima, le proti ~elu so bolj redki. Poi{~eva manj-{o ruto, zganem jo v {ir{i trak in ji ga priveèmokoli glave. Redki lasje so skriti, rutica pa lepoosveì njen obraz. Navdu{ena je nad svojim bolj-{im videzom in kar naprej ponavlja: »Lepo sime u{timala!« Smejeva se in njen smeh mespomni na mnoga leta nazaj � {e vedno je spro{-~en in nalezljiv. Nadaljujeva s pogovorom o njenih~erki, ki je poro~ena in ìvi tu, v Celju. Do-brega moà ima in dva otroka, h~erki. Starej{aje è poro~ena, mlaj{a pa {e {tudira. Obe sta vMariboru, a jo ve~krat obi{~eta ali pokli~eta potelefonu. Vpra{a me tudi po mojih sinovih invnukih. Povem ji, da so vsi kar v redu, no, privnukih, ki sta oba maturanta, pa v~asih è kajza{kripa. Matura pa ju ne skrbi � bolj skrbi star-{e in mene.

Francka predlaga, da malo pomalicava, kartudi storiva. Pristavim {e za kavico, ko mi pove,da sme tudi ona spiti eno na dan.

Po kraj{em premoru ji svetujem, da bi malolegla, pa mi odvrne, da ni ni~ utrujena. Res neizgleda slabo. V obraz je dobila nekaj barve,besede v~asih podkrepi z ivahno kretnjo in gla-som, pa tudi v o~eh se pri`ge iskrica, resda drob-na, a jo opazim.

Spet se usedeva vsaka v svoj naslonja~ intokrat dam jaz pobudo. Vpra{am jo: »Francka,ali {e kaj póje{?« Vsa se razìvi: »O ja, po ra-diu poslu{am kak{ne narodne pesmi, ki jihznam, pa kar malo zabrundam zraven, ker sembesedilo pozabila. Kaj pa ti, {e kaj poje{?« mevpra{a. Odgovorim ji, da zdaj bolj malo, bilobi pa imenitno, ~e bi medve kak{no zapeli. Be-

sedilo bova ponovili, samo pesmi {e izbereva.Odlo~iva se za tri: Dekle, daj mi ro` rde~ih,Nocoj pa, oh, nocoj in {e eno nabo`no: Marija,k tebi, uboge reve� Z besedilom hitro opra-viva, zdaj pa {e glas � jaz prvi, ti drugi! Za~-neva peti, obe malo v zadregi! Pri prvi pesmise nama trese glas, pri drugi è manj, tretjo pazapojeva kar ubrano. Tako sva zadovoljni, davse pesmi zapojeva {e enkrat!

Zdaj pa se mi zdi Francka res è malo utru-jena. Ne brani se, ko jo peljem v posteljo inprimaknem stol {e zase. »Samo deset minut,«mi pravi, »zbudi me, druga~e bom jezna!« êzkak{ne pol ure se je sama zbudila. Jeze pa nibilo.

Po kraj{em okrep~ilu s ~ajem se spet pogo-varjava. Francka me vpra{a, ~e se {e spomnimtistega dne daljnega leta 1950, ko smo bili zbra-ni na doma~iji njenih star{ev. V izbi s kme~kope~jo nas je bilo kak{nih osem do deset, v kuhi-nji pa so bili starej{i, z njimi tudi otroci sinov inh~era, le o~eta Jakoba è dolgo ni bilo med nji-mi. Do~akal je le poroko najstarej{e h~ere invidel njenega prvega sina, svojega vnuka. Tavnuk je bil moj mo`, takrat star dve leti. Tistidan me je, kot odrasel mo`, moj fant prvi~ pri-peljal v rojstno hi{o svoje matere. Nelagodnost,ki sem jo ob~utila ob mnogih radovednih po-gledih, ki so se zazrli vame, je takoj prekinilaFrancka. Prisedla je k meni, njena ìvahnost inspro{~en smeh sta tudi mene prav kmalu spravi-la v dobro voljo.

Francka me vpra{a: »Gotovo se spominja{,kako smo peli � brata sta igrala na harmonikoin kitaro, pripovedovali smo si {ale, posebnoJo`ko, ki je bil z vsemi àvbami namazan, jihje kar iz rokava stresal! To je bilo veselja insmeha.«

Dobro se spomnim tega silvestrovanja. Vmeni je pustilo mnogo vtisov na te preprosteljudi, ki so se znali veseliti, ko je bil ~as za to, atudi trdo poprijeti za delo, ki ga na tej skopizemlji nikoli ni zmanjkalo.

67

Francka nadaljuje: »No, zdaj pa od moje dru-ìne razen mene ni nikogar ve~. Mogo~e tudijaz ne bom dolgo. Kadar ne morem spati, ve~-krat premi{ljujem o svoji preteklosti. Navsezad-nje sem imela lepo ìvljenje. Ve~ je bilo dobre-ga kot slabega.«

Malo me stisne v grlu. Gledam jo, mirna je,njen obraz ni àlosten. Od ìvljenja najbr` nipri~akovala preve~, s tem, kar ji je nudilo, jebila zadovoljna.

âs mojega odhoda se je priblièval. Mo-ram se posloviti, da ne zamudim na avtobus.Obljubim ji, da kmalu spet pridem. Ta obljubaje zdaj moj dolg in ker dolga ne maram, ga mo-ram poravnati ~im prej!

»Na svidenje, teta Francka!«

[tiri druàbni{ke zgodbe

Na rednih mese~nih sre~anjih si prostovolj-ske druàbnice in druàbniki pripovedujemosvoje izku{nje in spoznanja. S tem se mesec zamesecem u~imo razumeti starost in starega ~lo-veka, ni~ manj pa vsega tistega, kar lahko nare-dimo za svojo kakovostno starost. Povzel bom{tiri zanimive zgodbe.

1. Zagata je bila najbolj{a {oladobre komunikacije

Gospa Minka je ìvahna upokojenka, ki semed drugim posve~a tudi prostovoljskemu oseb-nemu druàbni{tvu z osamljenim starim ~love-kom. Vsak teden v domu upokojencev rednoobiskuje {e kar krepko 89-letnico in ve~krat gre-sta na sprehod, seveda po~asi, saj se gospa gib-lje s pomo~jo »hojce« � vozi~ku podobnega pri-pomo~ka, ki se ga nestabilen star ~lovek drì inga vozi pred sabo. Pri mese~nem intevizijskem

sre~anju z drugimi prostovoljskimi druàbnica-mi je Minka pripovedovala svojo izku{njo:

»Pretekli teden so bili prazniki, jaz pa sembila slabe volje. Ko sem {la na svoj redni obiskh gospe Moniki v dom, sem si zamislila, da bova{li na dolg sprehod v center mesta, kjer samarada hodim. Gospa ni bila ravno za sprehod, pase je kar hitro vdala, ~e{, ti è ve{. Njen prista-nek na sprehod sem kar malo izsilila. Obula jesvoje nove ~evlje in po~asi sva od{li z njenohojco proti centru mesta. Za mladega ~lovekaje to ~etrt ure hoje, midve sva seveda potrebo-vali eno uro. V domu se je medtem bliàl ~askosila, gospa Monika je bila pri koncu z mo~-mi, medve pa sva imeli {e vso pot nazaj. Meneje ~edalje bolj prevzemala groza, da se mi bogospa zgrudila. No, kon~alo se je sre~no, na smrtutrujeni sva prispeli v njeno sobico v domu.Opravi~ila sem se ji, da sem izsilila dana{njisprehod in da sva {li tako dale~ po slabi cesti,kjer njena hojca ne te~e lepo gladko. Odgovori-la mi je: »Saj sva zmogli!«, {la v kopalnico inse lepo uredila, potem pa {la na prazni~no kosi-lo, ki ga je zamudila. Jaz sem si pa rekla: »êhodim na obisk h gospe Moniki, hodim zato, dabi poslu{ala in sli{ala in opazila njo, njene misliin èlje, ne pa svojo trenutno muho!« Ta spre-hod, ko sem bila vsa potna od strahu, da ne bovapri{li do doma, me je veliko nau~il! Sprevidelasem, da se mi vse ivljenje pojavljajo teàve, kov slabem razpoloènju kaj iztrmoglavim, potempa imam slabe posledice. To je zato, ker takratnikogar ne sli{im in na nikogar ne gledam.«

Minkina pripoved je zgovoren primer do-brega u~enja komunikacije. Najprej komunika-cije s samim seboj: ob sprehodu in po njem se jepo{teno »pogovarjala« sama s sabo in pri{la dopomembnih spoznanj o sebi in o dobrem druè-nju s starim ~lovekom. Nato komunikacije s sta-rim ~lovekom: ko se je po vrnitvi s sprehodastarki opravi~ila, se je med njima obnovilo lepospro{~eno vzdu{je. Pomemben korak pri u~enjubolj{ega na~ina komuniciranja v prihodnje pa


68


je naredila, ko je svojo izku{njo tako jasno po-vedala v skupini kolegicam prostovoljkam. Obtem, ko smo jo poslu{ali, smo se tudi drugispomnili podobnih izku{enj iz svojega ìvljenjain jih povedali v oporo njej in sebi pri social-nem u~enju dobrega pogovarjanja s starim ~lo-vekom in s samim seboj.

2. Naklju~no dobrodelni{koprostovoljstvo je spremenilodoìvljanje starke in odnose vnjeni druìni

Gospa Jelka je samska in njen dan po slu`-bi je poln med~love{kih stikov z razli~nimiljudmi, med drugim je tudi zvesta prostovolj-ka pri dobrodelni{kih akcijah za razli~ne po-trebe v okolici. Poleti organizira Ognji{~e tra-dicionalno romanje bolnikov, invalidov in sta-rih ljudi na Brezje. Gospa Jelka se je prijavi-la, da bo peljala na to romanje nekoga, ki nimasvojega prevoza. Dali so ji naslov starej{e è-ne, ki je sama stanovala v zakotnem stanova-nju. Svoje izku{nje nekajmese~nega druènjas to osamljeno staro gospo je strnila v nasled-njo zgodbo:

»Ta priletna enica, majhne postave in suha,je stanovala v majhnem stanovanju v starem delumesta, do tam vodi veliko vegastih stopnic inhodnikov. Prostor, kjer naj bi bila kuhinjica, jebil krièm kraèm nametan z vso mogo~o poso-do, obleko in drugo kramo. Stara gospa je karnaprej obtoèvala sosede, kako so hudobni, meddrugim, da so ji pokradli polno omaro perila inoblek, da so namazali stopnice z mastjo, da jepo njih padla in se polomila. Po nekaj obiskihpri njej sem zvedela, da ima h~erko, ki ivi samas svojim otrokom v kraju, ki je oddaljen kakih20 km od Ljubljane, in {e marsikaj iz njenegate`kega ivljenja. Pripravili sva vse potrebno zaromanje na Brezje, od obleke naprej, in se sami

odpeljali. @enica je bila na poti tako sre~na, daje jokala in ji je bilo dobesedno slabo. Moralasem ustaviti in {li sva okrog na sprehod, da se jepomirila. Doìvetja tega dne so jo povsem spre-menila. Ni~ ve~ ni obtoèvala sosedov, da ji na-gajajo in kradejo, videla sem, da bi rada nave-zala stik s h~erko. Zdelo se mi je, da bi mordalahko tudi pri tem naredila nevsiljiv korak tako,da seznanim h~erko o svojem druènju z njenomamo. Pri{lo je tako dale~, da sem h~erko celoobiskala. Tudi ona je ìvela v skromnih mate-rialnih razmerah in bila tudi socialno na po-dobno nizki stopnji kakor mati. Po srcu pa jedobra. Ko sem pri{la naslednji~ na obisk k svojistari enici, je imela lepo pospravljeno stanova-nje. Veselo je pripovedovala, da jo je spet za~e-la obiskovati h~erka z vnukinjo in da ji je po-magala pospraviti stanovanje. Pozneje sem ime-la z njo {e nekaj stikov in videla, da so bili njeniodnosi s h~erko in vnukinjo dobri, prav tako tudis sosedi. Tako je tudi ostalo, kajti nekaj ~asa zatem je ta ènica umrla.«

Pri tako reko~ naklju~ni druàbni{ki pomo~igospe Jelke se je pokazalo, da je stara ènicapo po{kodbi ne le skrajno osamljena, ampakda njena osamljenost po psihosomatski poti pre-haja v prave du{evne motnje (paranoi~ne blod-nje, kako so ji sosedje na~rtno povzro~ili ne-sre~ni padec in po{kodbo, kako ji kradejo pe-rilo iz omare�) in prav tako v hude socialnemotnje (popolno zanemarjanje sebe in svojegastanovanja, pretrgani odnosi s h~erko in vnu-kinjo�). S svojo druàbni{ko pomo~jo gospaJelka ni dosegla le prvotnega namena, da peljenekoga na romanje invalidov in bolnikov naBrezje, ki si tega èli, pa nima prevoza, ampakje z nekajmese~nim druàbni{tvom dobesednoozdravila staro ènico osamljenosti ter social-nih in du{evnih motenj, ki so nastopile zaradiosamljenosti. Starka je umrla v dobrih odno-sih s h~erko in vnukinjo ter s sosedi � v takemsocialnem in du{evnem stanju, kakor ljudje e-limo sami sebi in svojim dragim.

69

3. Z gospo po kapinisva mogli spregovoritinobene besede,zapela sem ji pesem in�

Gospa Veronika, ki lepo poje in se neneh-no izobraùje v novih stvareh, ki so jo od nek-daj zanimale, je pri usposabljanju za druàb-ni{tvo obiskala gospo iz svojega okolja, ki jehudo prizadeta po kapi, in ìvi v domu za sta-re ljudi. Na mese~nem sre~anju druàbnic jenavdu{eno pripovedovala, kako je pri{la z njov lep ~love{ki stik. Obiskala jo je in ji pripo-vedovala razne stvari. Stara gospa je z zani-manjem poslu{ala, ni~ pa ni spregovorila. Ve-ronika jo je dràla za roke in jo boàla � tudipri tem je ~utila, da je starki prijetno. Spre-govorila pa ni ni~. »Ko nisem ve~ vedela, kajnaj {e naredim, preden se poslovim, sem ji za-pela pesem »Gor ~ez izaro, gor ~ez gmajnico,kjer je ljubi dom z mojo zibelko«. Gospa jetakoj poprijela in skupaj sva lepo odpeli vsekitice do konca. Jaz zelo rada pojem in to, daje lahko z menoj pela, me je zelo razveselilo.Peli sva naprej {e druge narodne in potem Ma-rijine pesmi, ki so tudi lepe in jih rada pojem.Gospa jih je prav tako lepo pela z menoj intedaj sem se spomnila, da je bila v mladostiverna, potem pa zelo proti veri, in bi jo bilalahko z Marijini pesmimi celo prizadela. Paje nisem, bila je mirna in dobre volje, prej paje vila z rokami ali me kr~evito dràla. Tedajsem si rekla, da bom poskusila, ~e bo tudi spre-govorila, kar zna iz svojega otro{tva, in za~e-la sem moliti »O~e na{«. In gospa, ki sicerni~ ne govori po kapi, je tudi tega z manoglasno molila od za~etka do konca. Ta obiskin izku{nja me je zelo navdu{ila in {e danes setega z veseljem spominjam,« je sklenila svojopripoved gospa Veronika.

4. Obi~ajna druàbni{ka izku{njapri vitalni starostnici

Tudi gospa Du{ica je ìvahna mlaj{a upoko-jenka polna poleta in neuklonljive energije, po-leg vsega drugega tudi pri druàbni{tvu z osam-ljenim starim ~lovekom. O tem je sama zapisala:

»Gospa Ton~ka � re~em ji teta, ki jo vsakteden obiskujem v domu za stare ljudi, je preddobrim mesecem dopolnila 89 let. Vedno je ure-jena, najve~krat dobre volje in nasmejana �~isto nasprotje gospe Silve, ki jo tudi v~asihobi{~em v domu, kjer je tako nesre~na, da mivedno ponavlja, kako bi najraje od alosti umr-la. Ko ob prihodu na obisk pri Ton~ki potrkamna vrata, è zasli{im njen pozdrav: »O, mojaDu{ica je è pri{la! Tako te`ko sem te ~akala.Gotovo je danes sreda, ker vem, da me obisku-je{ ob sredah.«

Vsa urejena sedi na postelji in mi e hiti pripo-vedovati, kaj vse je doìvela v preteklem tednu.Njene svetlo modre o~i me veselo gledajo. Vsa jenestrpna, ker se boji, da bi mi ~esa ne pozabilapovedati. e se to zgodi, je nervozna. Ne smem jeprekinjati, le tiho moram sedeti in ~akati, da zopet»ulovi« za~eto misel in jo pove do konca.

Ton~kin zunanji videz ne kaè njenih let. Vdomu do letos ni hotela nikomur povedati, ko-liko je stara. ê jo je kdo vpra{al po njeni staro-sti, mu je mirne du{e zatajila nekaj let. Zakaj?V{e~ ji je precej mlaj{i gospod, ki je tudi oskr-bovanec doma. Najraje mi pripoveduje o nje-govem preteklem ìvljenju in kako skrbi zanjo.Vsak dan ji skuha kavico in ji postreè z dobro-tami, ki jih sam dobi od doma. Zelo je pozorendo nje. Tudi jaz ga v~asih obi{~em skupaj z gos-po Ton~ko. Pogovor v troje je zelo prijeten. Koje bil v bolni{nici, sem ga obiskala. Vedela sem,da ga bom z obiskom zelo razveselila, ni~ manjpa mojo »teto« Ton~ko. Ko sem ji pripovedo-vala o njem in njegovem izbolj{anem zdravju,so ji od sre~e in zadovoljstva àrele o~i in lica,tako je bila sre~na.


70


Ni~ kaj rada pa ne govori o svojih doma~ih,ki jo le redkokdaj obi{~ejo. Ob turobnih mislihna sina in vnukinjo jo sku{am potolaìti, pa semi vedno ne posre~i. Ob koncu najinega pogo-vora v~asih re~e: »Ve{, v domu mi je v{e~, radasem tukaj. Sre~na sem, da nisem ve~ doma!«@alostna je ta izpoved, vedno me prizadene.Kljub temu pa sem pomirjena, ker je gospa Ton~-ka resni~no sre~na.

Rada jo obiskujem. Za ~as, ki ji ga posvetim,mi je od srca hvale`na. Ker te`ko hodi � imahojco � ji ob~asno pospravim omaro, predale inuredim sobo. V~asih mi da � kot praviva »doma-~o nalogo«: do prihodnjega obiska ji moram ku-piti nove nogavice ali kaj drugega po njeni èlji.Izro~i mi denar za nakup, potem pa re~e: »Ti mivedno rada vse ustreè{ in zna{ najbolje kupiti pomojem okusu.« Moj obisk pri gospe To~ki trajanajmanj eno uro, najve~krat pa ve~. Vedno se te`-ko posloviva. Ob slovesu mi pogosto re~e: »Kajbi jaz brez tebe!« Obema je lepo v du{i, ko senasmejani objameva, poljubiva in si pomahava vslovo. [e prej pa mi re~e: »Zdaj bom spet la`jeìvela, ker bom nekaj dni mislila nate!«

Zavest, da je resni~no vesela mojega obiska,me navdaja s sr~nim zadovoljstvom in me notra-nje bogati. Hvale`na sem ji za njeno hvale`nostin vem, da ji nekaj pomenim, da bi brez menete`je ivela in bi bila morda ve~krat alostna. Po-vem ji, da sem tudi jaz njej hvale`na in da velikopridobim, toda tega ona ne more dojeti. Naj po-vem {e to. e mi bo dano pozno starost preìvlja-ti v domu za stare ljudi, bi bila rada prav takosre~na v njem, kakor je moja »teta« Ton~ka.«

Gospa Du{ica je zapisala svoje obi~ajne dru-àbni{ke izku{nje, ki jih zna na mese~nih intervi-zijskih sre~anjih tako lepo povedati drugim dru-àbnicam. Pri takih pripovedih spoznavamo, daje potrebno pri prostovoljstvu dajati in dobivati,oziroma, da morata tako star ~lovek in druàbnikdrug drugemu nekaj dobrega in pomembnega da-jati, in drug od drugega nekaj dobivati.

Zapisal J.R.

Iva Rav{elj*

Ob podelitvi diplom

~lanom

medgeneracijskega

dru{tva Zimzelen

Cerknica

120-urni te~aj usposabljanja za voditelje med-generacijskih skupin smo zaklju~ili e v lanskemletu. Po dalj{em dogovarjanju in usklajevanjusmo se odlo~ili, da bo slavnostna podelitev di-plom 2. junija 2001 v Salezijanskem mladin-skem centru Cerknica. Podelitev smo si zami-slili tako, da bi povabili tudi zunanje goste nanivoju ob~ine oz. od tam, kjer delajo na{i ~laniizobraèvanja. Povabili smo tudi na{e sodelav-ke in prijateljice Koprskega in iz Ajdovsko-vi-pavske doline. Povabili smo tudi skupino Ur{u-la, ki deluje è ve~ let in jo vodi socialna delav-ka Aleksandra [ega. Program podelitve diplomje odlo~no povezovala na{a predsednica dru{tvaZimzelen Vika Koro{ec.

Na za~etku je vse zbrane pozdravil ùpnikJoè Vidic. Voditelj usposabljanja prof. dr. JoèRamov{ je poudaril in povzell smisel dela sku-pin, saj je to prvi na~in socialnega dela, ki gaslu{atelji opravljajo ljubiteljsko. Ta mreà izo-braèvanja medgeneracijskih skupin deluje ève~ kot deset let. Vse ve~ je potreb in èlja podruènju, predvsem starej{ih in osamljenih lju-di. Ti so prava zakladnica znanja in ustnega izro-~ila. Namen dela v skupinah je tudi iztrgati izpozabe, ohraniti in prena{ati naprej izku{nje teh

*Iva Rav{elj je voditeljica medgeneracijskeskupine za kakovostno starost VRTNICA vCerknici

71

na prigrizek in ~e{nje, ki so jih prinesle gostje sPrimorske. Ob tej prilo`nosti je stekel {e pogo-vor med vsemi prisotnimi in izmenjali smo vti-se, ki pa so bili vsi pohvalni.

Ob tem je voditeljica Aleksandra [ega po-vedala, da ima skupina Ur{ula rojstni dan pravtako 6. maja, le da je malo starej{a, kakor naji-na skupina Vrtnice, ki jo vodiva z Majdo.

Silva Sivec*

Prispeli smo

Nekam vro~e mi postaja. Ne vem, ali zaradiprevisoke temperature v prostoru ali zaradi pri-~akovanja. Grem v sosednji prostor in odloìmdel garderobe. Ko se vrnem, me posedejo v prvovrsto. Nekam nelagodno se po~utim, vsi ostaliiz dru{tva sedijo za menoj. Prisede gospa Mil-ka, zdravilka in Prezida.

Scena je ~udovita. Plod domi{ljije, trde-ga dela in srca. Tudi dirigentki pred menojso se ro`nato obarvala lica. Pesem se razlegapo prostoru. Potujem z njo prav do zadnjevrste, kjer sedijo ~lani na{e skupine. Pomi-

ljudi. Zato je menil, da nam delo v takih skupi-nah ne bo v breme in obveznost, ampak prijet-no druènje in bogatitev samega sebe.

Prav tako sta nas skozi triletno izobraèva-nje popeljala mag. Tone Kladnik in Branka Knificiz zdruènja za socialno gerontologijo in geron-tagogiko Slovenije. Tone Kladnik nam je podaltudi nekaj misli in napotkov, saj è vrsto let so-deluje pri izobraèvanju, vodi svojo skupino vKopru in pomaga pri za~etkih v drugih skupi-nah. Kot socialnemu delavcu mu je to prinesloveliko izku{enj in potrditev, da se ljudje veseli-jo teh snidenj in poklonjeni ~as ni bil zaman. Tana~in izobraèvanja je pozneje dobrodo{la po-mo~ in praksa na podro~ju sociale.

Diplome in nagelj je slovesno izro~il prof.dr. Ramov{ ob pomo~i tajnice dru{tva MarijeMozeti~. Predsednica Vika je vseh deset skupinsproti predstavila in povedala nekaj besed o nji-hovem delovanju.

Program je bil ~udovit, saj so vsi nastopajo-~i - mladinski me{ani zbor in otro{ki pevski zborùpnije Cerknica, ki ga je vodila Da{a Joèlj obklavirski spremljavi Tadeja Podobnik, tenoristg. Joè Oblak itd. � lepo zapeli in nam s tempopestrili slovesnost.

Po zaklju~ku programa je sledilo povabilo

Podelitev diplom voditeljem medgeneracijskih skupin za kakovostno starost v Cerknici

72


slim, da jim prav gotovo ni àl, da so si vze-li ~as to popoldne in pri{li. Za~ne se podeli-tev. Moje ime. Stiski rok, poljubi, cvet. Vmodro mapo zaprto delo, volja, branje, oma-hovanja, dvomi, iskanja, samopotrjevanje,obrekovanje, slaba volja, navdu{enje, trema� del moje sre~e. Protokola ne poznam. Nevem, ali naj po~akam ali naj grem. Dvoranaploska. Roka gospe Milke poi{~e mojo. Na-smehneva se.

Ploskamo, ploskamo ... Pojemo ...Pred izhodom ~akajo Brigitte, Marica, Lud-

vik. Ponoven stisk rok, veselje ... »Pokaì {enam, da bomo {e mi videli, kaj so ti dali!«pravi Ludvik. Odprem modro mapo. Samomoje ime je na papirju ... Pomislim na na{asre~anja, na krog, sklenjen okrog na{e mizicein se zavem, da je to diploma nas, Ve~no mla-

dih � Marice, Ludvika, Brigitte, Herberta, Rez-ke, Franceta, Avgu{tina, Francke, Vide, Katje,Marije. Prvi koraki so bili res moji, pa Marja-novi ... zdaj pa so to na{i koraki ... Koraki, kii{~ejo pot od srca do srca, do ~asov, ki jih mlaj{i{e nismo ìveli, do trenutkov sedanjega ~asa;do ~asov, ki bodo za vedno ostali le slutnja ...Moj sovoditelj prihaja. »Prav je, da si me pre-pri~ala,« pravi. »Hvala!« Misli na vklju~itev vizobraèvanje. Tudi jaz poznam nekoga, ki bimu morala to re~i, pa ga ni med gosti ... Gle-dam vesele obraze drugih voditeljev. Kljubmnogim omahovanjem, kopici dvomov smoprispeli na konec. Prav je tako. Pravzaprav �na konec ali na za~etek ?

*Silva Sivec je voditeljica medgeneracijskeskupine VE^NO MLADI pri Svetemi Vidu

POPRAVEK»Mag. Tone Kladnik me je opozoril na izpad citirane literature njegove magistrske naloge, ki jo

navajam v ~lanku Zadovoljevanje nematerialnih socialnih potreb starostnikov v skupinah za samopo-mo~ v Kakovostni starosti letnik 3, {tevilka 1-4, med literaturo na koncu ~lanka pa je izpadla, glasi pa se:Kladnik T. (1996). Skupine za samopomo~ kot odgovor na nematerialne potrebe starih ljudi. Magistrskanaloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Sociologija kulture. Mag. Tonetu Kladnikuse opravi~ujem.«

Mag. Irena Poto~nik

IZJAVAV zadnjem ~asu so se name obrnili nekateri s pro{njo, da bi njihovim organizacijam odstopil

avtorske pravice za vodenje in organiziranje skupin starih za samopomo~. Menim, da je avtorstvo vprogramih in projektih, ki so po svoji naravi prostovoljski � in tak{en je tudi omenjeni � na~elno samointelektualno in moralno, ne pa materialno. S strani moje osebe je torej samoumevno, da ima dovo-ljenje za vodenje, uvajanje in organiziranje skupin starih za samopomo~ vsak posameznik, nevladnaali vladna organizacija, pod pogoji prostovoljskega dela in neprofitne organizacije sistema ter drugihvsebinskih, metodi~nih in organizacijskih vidikov, ki so razvidni iz objavljenih del o tem programu; taprogram pa {e nadalje izpopolnjujemo.

Prof. dr. Joè Ramov{

73

Navodila avtorjem

âsopis Kakovostna starost objavlja prispevke s podro~ja gerontologije in gron-tagogike: interdisciplinarne, socialne, sociolo{ke, psiholo{ke, pedago{ke, zdravs-tvene, organizacijske in upravne ter gerontolo{ke ali gerontago{ke prispevke dru-gih ved.

Prispevki so v slovenskem jeziku. Biti morajo pregledno strukturirani (zvmesnimi naslovi), uredni{tvo jih ima pravico jezikovno lektorirati.

âsopis objavlja:l znanstvene ~lanke, tj. izvirne rezultate lastnih raziskav, ki {e niso bili objavljeni,l strokovne ~lanke, tj. rezultate in spoznanja strokovnega dela in raziskovanja,l pregledne ~lanke, tj., izvirno sestavljena spoznanja in rezultate raziskovanja

dolo~enega vpra{anja,l poro~ila o strokovnem in znanstvenem delu, sre~anjih in prireditvah doma

in po svetu,l poro~ila o dogajanju v programih medgeneracijske mreè za kakovostno

starost v Sloveniji,l recenzije.

Znanstveni, strokovni in pregledni ~lanki lahko praviloma obsegajo do enoavtorsko polo, uredni{tvo jih po{lje v anonimno recenzijo. Na za~etku besedilanaj bo povzetek v 10-15 vrsticah, klju~ne besede (2-5) in kratka informacija oavtorju (3-8 vrstic v tretji osebi). Povzetek, klju~ne besede in informacija o avtorjunaj bodo napisani v slovenskem in angle{kem jeziku.

Poro~ila in recenzije obsegajo praviloma do 3 strani.Bibliografski navedki naj bodo vklju~eni v besedilo v skraj{ani obliki, npr: (Prii-

mek, 2001, str. 21). Vsa citirana literatura mora biti s popolnimi podatki navedenana koncu ~lanka v poglavju »Literatura«, in sicer po abecedi avtorjev in letu izdajeter na naslednji na~in:l knjiga: Priimek in ime(na) avtorja ali avtorjev (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj,

Zalo`ba.l zbornik: Priimek in ime(na) avtorja ali avtorjev (leto izida): Naslov prispevka.

V: Avtor knjige: Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Zalo`ba, str. od-do.l ~lanek v reviji: Priimek in ime(na) avtorja ali avtorjev (leto izida):

Naslov ~lanka. Naslov revije, {t. Kraj, Zalo`ba, str. od-do.

Prispevke je treba oddati v dveh izvodih (izpis z dvojnim razmikom vrstic) in �~e je le mogo~e � na disketi na naslov uredni{tva (In{titut Antona Trstenjaka,Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana). Napi{ite tudi svoj naslov, e-po{to in tele-fonsko {tevilko.

In{titut Antona Trstenjaka prireja strokovni posvetOSAMLJENOST STARIH LJUDI IN MO@NOSTI ZA RE[EVANJE TEGA PROBLEMA.Posvet bo potekal 29. novembra 2001 od 9. do 12. ure v prostorih In{tituta v Ljubljani na Resljevi11. Spoznanja, ideje in izku{nje bodo predstavili teoretiki in praktiki s podro~ja sociale, zdravstva,uprave in drugih resorjev. Vabljeni vsi, ki jih ta problematika zanima. Kotizacije ni. [tevilo udeleèn-cev je zaradi velikosti prostora omejeno.

Prijavite se lahko po telefonu 01/433-93-01 vsak delovni dan med 10. in 12. uro ga. Simoni Hvali~,po e-po{ti na naslov: [email protected] ali pisno na naslov: In{titut Antona Trstenjaka,Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana. Prijava velja, ko je po telefonu ali pisno potrjena.

Slovensko dru{tvo hospic in In{titut Antona Trstenjaka prirejata ob mednarodnem letuprostovoljstva strokovni posvetPROSTOVOLJSTVO PRI DELU ZA KAKOVOSTNO STAROST, UMIRANJE IN @ALOVANJE.Posvet bo potekal 29. novembra 2001 od 13,30. do 16. ure v prostorih In{tituta v Ljubljani naResljevi 11. Vabljeni prostovoljci, organizatorji prostovoljstva, zdravstveni in socialni delavci ter vsi,ki jih ta tematika zanima. Vstopnine ni. [tevilo udeleèncev je zaradi velikosti prostora omejeno.

Prijavite se lahko po telefonu 01/433-93-01 vsak delovni dan med 10. in 12. uro ga. Simoni Hvali~,po e-po{ti na naslov: [email protected] ali pisno na naslov: In{titut Antona Trstenjaka,Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana. Prijava velja, ko je po telefonu ali pisno potrjena.

V kratkem bo iz{la knjigaIngrid Russi Zagoèn @IVETI S STARANJEM IN SMRTJO. Priro~nik za voditelje skupin starih zasamopomo~. Prostovoljci jo boste lahko nabavili ali naro~ili s 25% popustom v prodajalni Mohor-jeve dru`be v Ljubljani, Poljanska 4, tel. 01/231-47-68 (cena {e ni znana). Knjigo bomo predstaviliv naslednji {tevilki revije.

RESLJEVA 11, p.p. 4443,1000 Ljubljana, Slovenija

Tel.: + 386 1 433 93 01

Kakovostnastarost

ÂSOPIS ZA SOCIALNO GERONTOLOGIJO IN GERONTAGOGIKO

LETNIK 4 (2001), [TEVILKA 1-2

IN[TITUTANTONATRSTENJAKA

KAZALO

ZNANSTVENI IN STROKOVNI ^LANKI

str.2 Jo�e Ramov{: Osebno medgeneracijsko dru�abni{tvo z osamljenim

starim ~lovekom

str. 15 Ksenija Ramov{: Analiza pogovorov s starimi ljudmi pri usposabljanju za osebno

dru�abni{tvo

str. 37 Sta{a Gr~a � Zidar: Nadomestna komunikacija pri ljudeh po kapi

in drugih motnjah govora in jezika v starosti

str. 49 Vinko Razbor{ek: Nekatere oblike demence v starosti

str. 52 Ana Trivi~: Izku{nje in spoznanja o enoletnem dru�abni{tvu

METODIKA V MEDGENERACIJSKIH PROGRAMIHZA KAKOVOSTNO STAROST

str. 60 Nives Tovornik: Telovadba za kakovostno starost

IZ MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STAROST

str. 64 Alenka Mili~: Razmi{ljanje ob dru�abni{tvu

str. 65 Ksenija @u�ek: Na obisku

str. 67 Zapisal J. R.: [tiri dru�abni{ke zgodbe

str. 70 Iva Rav{elj: Ob podelitvi diplom ~lanom medgeneracijskega dru{tva Zimzelen

Cerknica

str. 71 Silva Sivec: Prispeli smo

Documents

KAKOVOSTNA STAROST Tokratna dvojna {tevilka Kakovostne ... · bah, vsebinske zna~ilnosti, metodiko izvajanja, usposabljanje prostovoljcev, organizacijo, dosedanje izku{nje pri njegovem