KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA zicnica G1 G2_dop1.pdfDodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica Arh.št.:

DODATEK ZA VAROVANA OBMOČJA

(izdelan v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in

posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11))

ZA

KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA

2864 Bohinj d.o.o., BOHINJSKA BISTRICA

Lesce, februar 2018, dopolnjeno julij 2019

Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica

Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 2 od 49

Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti

Investitor: 2864 Bohinj d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska

Bistrica

Naročnik: MPM Engineering d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska

Bistrica

Izdelovalec: Marbo Okolje d.o.o., Finžgarjeva ulica 1A, 4248 Lesce

Naslov: Dodatek za varovana območja (v skladu s Pravilnikom o presoji

sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na

varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)) za

»Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o.,

Bohinjska Bistrica

Del. nalog: 15/2018

Št. spisa: 17/2-2018

Št. izvodov: Naročnik: 1 izvod

Arhiv: 1 izvod

Datum: 26.02.2018, dopolnjeno 03.07.2019

Pripravile: Mojca Klemenčič Lipovec, univ.dipl.biol.

Alenka Markun, univ. dipl.kem.

mag. Špela Cenček, univ.dipl. inž.kraj.arh.

Vodja priprave poročila: Odgovorna oseba:

Mojca Klemenčič Lipovec, univ. dipl. biol. Alenka Markun, univ.dipl.kem.




KAZALO

0. POVZETEK S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI PLANA .......................... 6

1. UVOD TER IME IN KRATEK OPIS PLANA ............................................................ 10

2. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANEM POSEGU V NARAVO

........................................................................................................................................... 11

2.1 CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN .............................. 11

2.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE . 12 2.3 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH

V NARAVO ................................................................................................................. 14

2.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA ..................................................... 19 2.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ............................................................................ 20 2.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI ............................... 20

3. PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU ................................................................... 23

3.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO

K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA ........................................................... 25 3.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN

DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA,

OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE

DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM ...................................................... 28 3.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV, PODATKI O PRIDOBITVI

NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN STOPNJA UPOŠTEVANJA V PLANU ... 32

3.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA ............................................... 33 3.5 PODATKI O HABITATNIH TIPIH IN VRSTAH ZA KATERE JE NATURA

OBMOČJE DOLOČENO ............................................................................................. 35

3.6 NAČRTI IN USMERITVE ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA .................................... 35 3.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA .............................. 35

3.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV IN VRST NA OBMOČJU ...................... 36 3.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA

KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU ................................................ 37

4. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH IN NJIHOVI PRESOJI .......................... 38

4.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA

VARSTVENE CILJE POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO

CELOVITOST IN POVEZANOST, VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI ... 38 4.2 SKLEPNA OCENA...................................................................................................... 42 4.3 UGOTOVITVE V PRIMERU PREVERITVE ALTERNATIVNIH REŠITEV,

NAVEDBA PREVERJENIH REŠITEV IN RAZLOGI ZA IZBOR PREDLAGANE

REŠITVE ...................................................................................................................... 42

4.4 RAZLAGA O MOŽNOSTI OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO

USTREZNIH OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR

OMILITVENEGA UKREPA ....................................................................................... 43 4.5 DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA

NOSILCEV NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI

IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV .................................................................. 44




4.6 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA

OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVA NA BODOČE STANJE OBMOČJA

...................................................................................................................................... 44

5. NAVEDBE O VIRIH PODATKOV OZ. NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN

UPORABLJENIH METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ ......... 44

5.1 VIRI ............................................................................................................................... 44 5.2 PRAVNI AKTI .............................................................................................................. 44

5.3 UPORABLJENA METODOLOGIJA NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ .... 48

6. IZDELOVALCI IN PODIZVAJALCI DODATKA ZA VAROVANA OBMOČJA 49




KAZALO PRILOG

Priloga 1: Situacija posega, list 1, M 1:7.000

Priloga 2: Matrike za ugotavljanje vpliva izvedbe posegov na Natura območja




0. POVZETEK S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI PLANA

Investitor 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica, želi na obstoječem smučišču Kobla zgraditi

novo kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno

zmogljivostjo 2.000 potnikov na uro. Žičnica bo namenjena v času smučarske sezone predvsem

prevozu smučarjev, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistom in drugim

potnikom.

Nova kabinska žičnica bo imela tri postaje (spodnjo, srednjo in zgornjo) in dva odseka:

• Na spodnji postaji žičnice ne bo pogonskih motorjev. Odpadne vode spodnje postaje bodo

speljane v javno komunalno kanalizacijo in KČN Bohinjska Bistrica.

• Na srednji postaji bodo urejene strojnica, napenjalna hidravlika, transformatorska postaja,

sanitarije, servisni prostori za vzdrževanje žičnice in shramba/garaža za kabine obeh

odsekov žičnice. Odpadne vode srednje postaje bodo speljane v malo komunalno čistilno

napravo kapacitete 12-16 PE.

• Na zgornji postaji bo locirana strojnica za pogon žičnice ter kemične sanitarije.

• Spodnji odsek Bohinjska Bistrica – Ravne z oznako G1 bo imel dolžino 903 m in bo visel

na 8 podpornih stebrih.

• Zgornji odsek Ravne – sedlo pod Malim vrhom z oznako G2 bo dolžine 2.197 m in bo visel


Čas obratovanja žičnice bo znašal maksimalno od 8.00 do 20. ure, torej 12 ur dnevno. Na letni

ravni to pomeni do 3.650 ur obratovanja v dnevnem obdobju dneva in 730 ur obratovanja v

večernem obdobju dneva.

Smučišča so v obstoječem stanju urejena in se z obravnavanim posegom ne spreminjajo.

Površine smučišč so obdelovani travniki, ki se na posameznih delih zaraščajo. Urejanje novih

smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.

Po določilih 20. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov

v naravo na varovana območja za posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v

tekstu navajamo le nazive pravnih aktov, njihove objave so navedene v poglavju 5.2.) velja da

se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od območja daljinskega vpliva.

Posamezne elemente posega smo razvrstili v skladu s Prilogo 2 citiranega pravilnika in

v programu Gobal Mapper izrisali mejo vplivnega območja neposrednega in daljinskega vpliva

posega. Uvrstitev posega skladno s prilogo 2 citiranega pravilnika prikazujemo v tabeli 0-1.

Glede na izrisane radije smo iz grafike odčitali, katera varovana območja se nahajajo znotraj

vplivnega območja.




Tabela 0-1: Razvrstitev posega v skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe

planov in posegov v naravo na varovana območja za potrebe določitve vplivnega območja

Poglavje iz

Priloge 2

Pravilnika

Vrsta posega in radiji neposrednega in

daljinskega vpliva*

Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju

poglavje IV –

posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša

območje neposrednega vpliva za nočne metulje 0

m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.

Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.

poglavje VI –

območja zelenih

površin

Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo

ali prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja

za smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere

znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa

250 m za belorepca, planinskega orla, koconoge

kure, kozačo in vodne ptice.

Poseg ni v območju neposrednega vpliva.

Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA

Julijci.

• V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 %

Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔

poglavje IX –

območja

energetske

infrastrukture

Postavitev podzemnega voda: za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75

m, območje daljinskega vpliva pa 0 m.


poglavje X –

območja okoljske

infrastrukture

Postavitev podzemnega voda (vodovod,

plinovod, kanalizacijska cev, telefonski kabel

itd.): za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega

vpliva pa 100 m za vse skupine.



Julijci.

• V vplivnem območju je 15 m2 oz 0,0015 ha

oz. 0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔

poglavje XIV-

območja

kmetijskih zemljišč

Krčenje ali odstranjevanje grmovja, mejic,

posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za

katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za: gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,

hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega

srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada, vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,

repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca,

plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko; grmišča, suha travišča pod gozdno mejo,

mezofilna travišča pod gozdno mejo, hrošče,

metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.


poglavje XV-

območja gozdov

Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak

in stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša 10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč,

zimovališč in brlogov naslednjih vrst: črna

štorklja, divji petelin, ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski orel, belorepec, velika

uharica, sesalci (velike zveri), soška postrv,

kapelj, raki, dvoživke): Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot neposredni vpliv

v radiju za iste vrste 250 m od območja

gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in brlogov.



Julijci.


Natura območja (celotno Natura SPA Julijci

območje meri 88.645 ha)

✔

*Opomba: pri daljinskem vplivu posega je bil upoštevan dvokratnik daljinskega vpliva iz Priloge 2

Iz tabele 0-1 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali

Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva nahaja Natura območje SPA SI5000019

Julijci (v nadaljevanju besedila SPA Julijci).

Vplivno območje posega na varovana območja in območje posega je informativno prikazano

na sliki 0-1.




Slika 0-1: informativni prikaz vplivnega območja posega na varovana območja

Srednja

postaja

Spodnja

postaja

Zgornja

postaja

G2

G1




V drugi fazi smo preverili cone katerih vrst se glede na javno dostopne podatke nahajajo znotraj

vplivnega območja posega in kakšna je površina cone posamezne vrste glede na celotno

površino cone znotraj SPA Julijci. Znotraj območja daljinskega vpliva se od vseh

kvalifikacijskih vrst SPA Julijci nahajajo cone naslednjih vrst, ki jih prikazujemo v tabeli 0-2.

Vpliv nanje se je presojal v tem dodatku.

Tabela 0-2: Kvalifikacijske vrste SPA Julijci, katerih cone so znotraj območja daljinskega vpliva posega

Kvalifikacijska vrsta Površina cone

vrste v SPA

Julijci (ha)

Površina cone

vrste znotraj

vplivnega območja

(ha)

Površina cone

vrste znotraj

vplivnega območja

(%)

Točka iz Priloge 2

Pravilnika zaradi

katere je vrsta

v vplivnem območju

Aquila chrysaetos

(planinski orel) 8,84 0,15 1,70

poglavje XV-

območja gozdov,

gradnja stalnih žičnic Tetrao tetrix tetrix (ruševec) 3,78 0,15 3,97

Alectoris graeca (kotorna) 4,73 0,0015 0,03

poglavje X – območja

okoljske infrastrukture,

Postavitev

podzemnega voda

Dryocopus martius

(črna žolna) 5,87 0,00005 0,0009

Falco peregrinus (sokol

selec) 8,84 0,00005 0,0006

Monticola saxatilis (slegur) 3,56 0,0015 0,04

Phoenicurus phoenicurus

(pogorelček) 1,17 0,0009 0,08

Picus canus (pivka) 7,29 0,00005 0,00

Pri oceni vplivov na varovana območja je bilo ugotovljeno, da vpliva na SPA Julijci zaradi

posega ne bo.

Pri kumulativnem vplivu na varovana območja smo upoštevali še gradnjo smučišč in žičnic v

okolici posega, za kar je že izdano okoljevarstveno soglasje (11). Ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov iz dodatka (10) in PVO za ta poseg, bo kumulativni vpliv na varovana območja

nebistven (ocena C)

Ocenjujemo, da je poseg »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica« družbe 2864 Bohinj

d.o.o., Bohinjska Bistrica, z vidika vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja

sprejemljiv. Vpliva na varovana območja ne bo, zato dodatni omilitveni ukrepi niso

potrebni.




1. UVOD TER IME IN KRATEK OPIS PLANA

Investitor MPM Engineering d.o.o., Bohinjska Bistrica, želi na obstoječem smučišču Kobla

zgraditi novo kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z

maksimalno zmogljivostjo 2.000 potnikov na uro. Žičnica bo namenjena v času smučarske

sezone predvsem prevozu smučarjev, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistom

in drugim potnikom.

Nova kabinska žičnica bo imela tri postaje (spodnjo, srednjo in zgornjo) in dva odseka:

• Na spodnji postaji žičnice ne bo pogonskih motorjev. Odpadne vode spodnje postaje bodo

speljane v javno komunalno kanalizacijo in KČN Bohinjska Bistrica.

• Na srednji postaji bodo urejene strojnica, napenjalna hidravlika, transformatorska postaja,

sanitarije, servisni prostori za vzdrževanje žičnice in shramba/garaža za kabine obeh

odsekov žičnice. Odpadne vode srednje postaje bodo speljane v lokalno čistilno napravo

kapacitete 12-16 PE.

• Na zgornji postaji bo locirana strojnica za pogon žičnice ter kemične sanitarije.

• Spodnji odsek Bohinjska Bistrica – Ravne z oznako G1 bo imel dolžino 903 m in bo visel


• Zgornji odsek Ravne – sedlo pod Malim vrhom z oznako G2 bo dolžine 2.197 m in bo visel


Čas obratovanja žičnice bo znašal maksimalno od 8.00 do 20. ure, torej 12 ur dnevno. Na letni

ravni to pomeni do 3.650 ur obratovanja v dnevnem obdobju dneva in 730 ur obratovanja v

večernem obdobju dneva.

Smučišča so v obstoječem stanju urejena in se z obravnavanim posegom ne spreminjajo.

Površine smučišč so obdelovani travniki, ki se na posameznih delih zaraščajo. Urejanje novih

smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.

V skladu s 101. členom Zakona o ohranjanju narave je za vsak plan ali spremembo plana, ki ga

na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne

skupnosti za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova,

ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in

odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma in bi lahko

pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno

posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, treba izvesti presojo

sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Način

presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja je določen s

Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana

območja.

Razvrstitev posameznih delov posega v ustrezno kategorijo posegov iz priloge 2 citiranega

pravilnika je navedena v poglavju 2.3. Po izrisu skupnega vplivnega območja posega (glede na

vplivne radije posameznih delov posega) na varovana območja je bilo ugotovljeno, da se

načrtovani poseg načrtuje v območju daljinskega vpliva na SPA Julijci.

V tem dodatku smo zato ocenili vplive posega na Natura območje SPA Julijci v času gradnje,

v času obratovanja in v času morebitne odstranitve.




2. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANEM POSEGU V NARAVO

2.1 CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN

Poseg bo v celoti izveden v občini Bohinj. Območje posega v naravi predstavlja robni del

naselja Bohinjska Bistrica ter se nahaja na območju obstoječega smučišča Kobla med naseljem

Bohinjska Bistrica (spodnja postaja) ter Sedlom pod Malim Vrhom (zgornja postaja), pri čemer

se srednja postaja nahaja na območju naselja Ravne v Bohinju. Gre za hribovit teren – severno

pobočje Koble. Območje ni poseljeno, ker je že v obstoječem stanju namenjeno smučišču.

Območja obstoječih smučarskih prog predstavljajo travniki, ki se ob robovih zaraščajo z

gozdom, ostale površine porašča gozd. Trasa posega se nahaja vzhodno od obstoječe žičniške

naprave v okviru smučišča Kobla.

Poseg je prikazan na sliki 2-1.

Slika 2-1: Informativni prikaz območja posega na orto foto posnetku

Naselje Ravne v

Bohinju

SAC Nemški Rovt

SAC Bohinjska

Bistrica in Jereka

TNP

SPA Julijci in

SAC Julijske Alpe

Območje posega

Območje

neposrednega

vpliva

Območje

daljinskega vpliva

zaradi polaganja

kablov

Območje

daljinskega vpliva

zaradi žičnice =

SUPNO

OBMOČJE

DALJINSKEGA

VPLIVA

POSEGA (500 m)

SPA Julijci

G1

G2

Zgornja

postaja

Srednja

postaja

Spodnja

postaja




2.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE

Namenska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 2-2.

Legenda:

Območje posega

Slika 2-2: Prikaz namenske rabe na območju posega.

Zgornja

postaja

Srednja

postaja

Spodnja

postaja

G2

G1




Po grobi oceni je delež namenske rabe na območju posega sledeč:

- športni centri (BC): 35 %

- najboljša kmetijska zemljišča (K1): 15 %,

- gozd (G): 49 %,

- ostale prometne površine (PO): 1 %.

Posegi na zemljiščih, po katerih poteka trasa posega se urejajo skladno z naslednjim

prostorskim aktom (1):

• Odlok o Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Bohinj (OPN).

Skladno s citiranim OPN se poseg umešča v enoto urejanja prostora EUP KB-1. Skladno z

določili 163. člena OPN so na EUP B-1 dopustni naslednji posegi:

• na stavbnih zemljiščih so dopustni objekti, dejavnosti in posegi, ki so za posamezno vrsto

podrobnejše namenske rabe prostora določeni v 60. členu in drugih splošnih določilih tega

odloka;

• na območjih z namensko rabo PO so dopustni tudi infrastrukturne naprave in objekti za

potrebe žičnic ter na kmetijskih zemljiščih dopustne naprave za potrebe žičnic

(infrastrukturni vodi);

• na površinah primarne rabe prostora sta dopustni športna in rekreacijska raba, ki trajno ne

spreminjata osnovne namembnosti površin in ne onemogočata izvajanja primarnih

dejavnosti;

• na površinah primarne rabe prostora so dopustni pomožni objekti v skladu s Prilogo 1 tega

odloka ter posegi v skladu s splošnimi določili tega odloka;

• dopustna je krčitev gozda za potrebe rekreacije. Po krčitvi je treba vzpostaviti nov

sonaravni gozdni rob z uporabo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst;

• za zakonito zgrajene objekte na nestavbnih zemljiščih veljajo določila od 146. do 148.

člena tega odloka, pri čemer so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali

delov objektov na nestavbnih zemljiščih dopustne samo za potrebe smučišča (šport in

rekreacija, storitvene dejavnosti za šport in rekreacijo ter gostinska dejavnost brez

nastanitve), kmetijstva in gozdarstva;

• spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, ter spremembe namembnosti in

povečave obstoječih pomožnih objektov niso dopustne.

Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je

usklajen z zgoraj navedenimi določbami OPN.

Dodatni pogoji za površine podrobne namenske rabe BC - površina spodnje postaje žičnice so

naslednji:

• dopustni so objekti žičnice, parkirne hiše in drugi spremljajoči objekti za dejavnost

smučišča;

• oblikovanje objektov je lahko svojstveno (posebno), vendar naj bo pri tem skladno z

okolico;

• dopustna sta nižji naklon strešin in ravna streha.

Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je

usklajen z navedenimi določbami OPN, saj je oblikovanje objektov žičnice: spodnja postaja

žičnice (A), srednja postaja žičnice (C) svojstveno (posebno), strehe teh objektov so ravne, v

naklonu 2%.




Zgornja postaja žičnice (E) je infrastrukturna naprava - objekt za potrebe žičnice in oblikovanje

ni predpisano.

Izvedba posega se glede na določitve dopustnih dejavnosti in vrste posegov na posameznih

zemljiščih lahko izvede, ker je namen posega skladen z določili prostorskega akta.

2.3 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH

POSEGIH V NARAVO

Podatke o velikosti posameznega dela posega in skupno navajamo v tabeli 2-1 (1).

Tabela 2-1: Podatki o velikosti posega (1)

Del posega Zazidana površina

(m2)

Etažnost Tlorisna velikost projekcije

najbolj izpostavljenih delov

objekta na zemljišče (m2)

Površina

zemljiške

parcele (m2)

Dolžina (m)

Spodnja postaja

Bohinjska Bistrica

20,1 P 204,90 7.510 -

Srednja postaja

Ravne

2.921,6 K+ME+P 3.027,0 9.020 -

Zgornja postaja na

Sedlu pod Malim

vrhom

260,0 K+M 227,50 2.083 -

Spodnji odsek

žičnice G1

- - - 11.460 903

Zgornji odsek

žičnice G2

- - - 31.820 2197

SKUPAJ - - - 61.893 3.100

Z načrtovanim posegom se načrtuje gradnja kabinske žičnice, ki bo obsegala:

• spodnjo postajo v Bohinjski Bistrici,

• spodnji odsek žičnice G1 s sedmimi stebri dolžine 903 m,

• srednjo postajo v Ravnah v Bohinju,

• zgornji odsek žičnice G2 z 12 stebri dolžine 2.197 m,

• zgornjo postajo pod Malim vrhom.

V začetni fazi je predvideno obratovanje kabinske žičnice s kapaciteto 1000 oseb/h, nato pa

obratovanje pri teoretični maksimalni zmogljivosti 2.000 oseb/h. Urejanje novih smučišč,

dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega. Ureditev

načrtovane kabinske žičnice opisujemo v nadaljevanju.

a) Spodnja postaja Bohinjska Bistrica

Spodnja postaja leži na južnem robu Bohinjske Bistrice, nad železniškim predorom Bohinjska

Bistrica - Podbrdo. Spodnjo postajo žičnice sestavljajo strojnica in streha, ki pokriva strojni del

ter dodani manjši objekt s prostorom za nadzor in za sanitarije. Spodnja postaja ima samo

pritličje in nima kleti. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje pod streho, ki ni pohoden,

je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci.




Dimenzije objekta spodnje postaje:

• tloris spodnje postaje (zunanje dimenzije): 24,25 m x 8,6 m

• objekt za nadzor in sanitarije: 5,6 m x 3,8 m

• etažnost: P – pritlična etaža: višina od pohodne površine do zgornjega

roba robnega venca strehe 5,50 m.

Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz

kovinske rešetke, pohodna površina na severni strani postaje je izvedena v metličenem betonu;

preostali del (južni del) zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata.

Spodnja postaja kabinske žičnice je locirana nad Bohinjskim železniškim predorom. Višinska

razlika med dnom temelja postaje in temenom predora je 10,65 m (1). Edina dva stebra nosilne

konstrukcije postaje kabinske žičnice ležita na temelju dolžine 16,25 m, ki je zamaknjen glede

na traso predora za 11°. Začetek temelja na severni strani je približno nad temenom predora.

Konec temelja na južni strani je približno nad zahodnim robom predora. Temelj leži na dveh

temeljnih gredah, ki sta locirani pod stebri postaje in slonita vsaka na dveh armirano betonskih

uvrtanih pilotih premera 120 cm in dolžine 17,50 m. Grede so dimenzij 120/200 cm (1).

Konstrukcija je z opisanim načinom izvedbe prilagojena obstoječemu predoru in situaciji na

lokaciji, tako da vpliva nove obremenitve na predor ne bo oziroma bo minimalen (1).

b) Spodnji odsek žičnice (G1):

Površina spodnjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so

postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, v tem pasu podzemno potekajo tudi kabli elektro

omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki za spodnji

odsek so razvidni iz tabele 2-2.

c) Srednja postaja Ravne:

Postaja leži na zahodnem delu Raven, severno od ceste Ravne v Bohinju in je sestavljena iz:

• zgornje postaje spodnjega odseka,

• spodnje postaje zgornjega odseka,

• objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo z garažo za shranjevanje

kabin.

Srednjo postajo sestavljata dve postaji v pritlični etaži (zgornje postaje spodnjega odseka in

spodnje postaje zgornjega odseka), objekt s prostori za nadzor, objekt za transport kabin v klet

in kletna etaža, kjer so strojni in servisni prostori žičnice ter garaža za shranjevanje kabin. Dve

postaji žičnice, nadzorni objekt in objekt za transport kabin v kletno etažo so postavljeni na

plošči kletne etaže. Prostor za nadzor je v istem objektu skupaj z rampo za transport kabin v

kletno etažo. Ta objekta sta podolgovate oblike, eden je postavljen na zahodnem robu, drugi pa

na vzhodnem robu srednje postaje. Streha je ravna.

Dimenzije srednje postaje:

• tloris celotne srednje postaje (zunanje dimenzije kletne etaže): 69,60 x 53,40 m,

• tloris vsake od dveh postaj za spodnji in zgornji odsek: 24,25 x 8,8 m,

• tloris objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo: 50,35 x 7,75 m in

18,75 x 4,70 m,

• etažnost: K + P (v pritlični etaži so kontrolna soba, sanitarije za zaposlene, garderobe

za zaposlene, čajna kuhinja, vhodne rampe za transport kabin v kletno etažo; v kletni

etaži je strojnica, transformatorska postaja, prostor za generator, prostor za elektro




omare, sanitarije zaposlenih, sanitarije za obiskovalce, garaža za kabine, rezervoar dizel

goriva, garaža za kabine, shrambe za opremo in vzdrževanje žičnice in smučišča,

stopnišča in hodniki),

• višina srednje postaje,

• etažna višina kleti 6,9 m,

• višina od pohodne površine pritličja do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m.

Srednja postaja je postavljena na nagnjenem terenu, tako da kletna etaža na spodnjem delu sega

iz obstoječega terena. Kletna etaža srednje postaje je večja od površine postaj v pritlični etaži.

Na nivoju pritličja se na plošči kletne etaže uredi pohodna terasa.

Na srednji postaji se bo uredilo interno točilno mesto za oskrbo teptalcev snega z gorivom.

Rezervoar goriva z volumnom 7 m3 bo lociran v kleti objekta, interno točilno mesto oziroma

pretakališča bo locirano na JV strani srednje postaje. Točilno mesto bo od objekta spodnje

postaje odmaknjeno 10 m. Pretakališče za avtocisterno za pretakanje goriva iz avtocisterne v

rezervoar se bo uredilo na istem pretakališču kot bo urejeno interno točilno mesto. Tlak

pretakališča je zgrajen iz metličenega betona v obliki lovilne sklede z volumnom minimalno

450 l in z lovilnim jaškom. Iztok iz lovilne sklede pretakališča je urejen preko lovilnika olj z

avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico.

Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz

kovinske rešetke. Pohodna terasa na kletni etaži je izvedena v metličenem betonu. Dovoz in

manipulativna površina pred kletno etažo, kjer so shrambe za opremo, je asfaltirana površina.

Preostali del zemljiške parcele je trata.

d) Zgornji odsek žičnice (G2):

Površina zgornjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so

postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, podzemno potekajo v tem pasu tudi kabli elektro

omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki o zgornjem

odseku žičnice so razvidni iz tabele 2-2.

e) Zgornja postaja na Sedlu pod Malim vrhom

Zgornja postaja leži na sedlu pod Malim vrhom. Zgornjo postajo žičnice sestavljajo strojna

naprava in streha, ki pokriva strojni del ter dodani manjši objekt ploščate kvadratne oblike s

prostorom za nadzor in s kemičnimi sanitarijami (kontejnerskega tipa). Zgornja postaja ima klet

in pritličje. V kletni etaži so prostori strojnice, generatorja, transformatorska postaja, prostor z

elektro omaricami, hodniki s stopniščem, sanitarije. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje

pod streho, ki ni pohoden, je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci.

Zgornja postaja je postavljena na manjšo vzpetino, izstopna površina se izvede na vrhu

vzpetine, teren okrog objekta se zvezno prilagodi obstoječemu terenu.

Dimenzije objekta zgornje postaje:

• tloris zgornje postaje (zunanje dimenzije): 24,30 m x 8,6 m z dodanim objektom za nadzor

in sanitarijami: 5,40 m x 4,30 m

• etažnost: K + P (podkleteni del obsega prostor za pogon žičnice, transformatorsko postajo

napetosti 20/0,4 kV, prostor za generator, prostor za elektro omare, sanitarije za zaposlene,

stopnišča in hodniki)

• višina zgornje postaje;

• višina od pohodne površine do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m




Zunanja ureditev postaje pohodna površina vstopne ploščadi je izvedena iz kovinske rešetke.

Preostali del zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata.

Osnovne tehnične podatke o žičnici podajamo v tabeli 2-2.

Tabela 2-2: Osnovni tehnični podatki spodnjega in zgornjega odseka kabinske žičnice

Opis dela posega Bohinjska Bistrica – Ravne

(G1)

Ravne – Sedlo pod Malim

Vrhom (G2)

Št. potnikov na kabino 10 10

Hitrost vožnje 6 m/s 6 m/s

Končna kapaciteta 2.000 oseb/h 2.000 oseb/h

Začetna kapaciteta 1.000 oseb/h 1.000 oseb/h

Končno število kabin 23 48

Začetno število kabin 12 24

Razdalja med kabinami 216 m 216 m

Časovni razmik med kabinami 36 s 36 s

Stran vzpenjanja Desna Desna

Horizontalna dolžina 903 2197

Višinska razlika 188,9 m 740,5 m

Največji naklon vrvi 58 % 53 %

Število stebrov

▪ Podporni stebri

▪ Protiutežni stebri

▪ Podporni/protiutežni stebri

8

6

2

0

14

11

2

1

Tip stebrov Z okroglo sekcijo Z okroglo sekcijo

Razmik žice 6,1 m 6,1 m

Število koles v liniji 148 264

Premer podpornih koles

Premer protitežnih koles

460 mm

420 mm

550 mm

420 mm

Premer pogonskega in obračalnega kolesa 4,9 m 4,9 m

Pogon 1 motor A.C. 1 motor A.C.

Nominalna moč motorja 400 kW 800 kW

Ocenjena poraba elektrike 90.000 kWh 160.000 kWh

Reduktor 145 kNm 320 kNm

Čas vožnje 2 min 30 s 6 min 20 s

Pomožni pogon Hidravličen z dizel motorjem Hidravličen z dizel motorjem

Hitrost s pomožnim pogonom 1,0 m/s 1,0 m/s

Moč 110 kW pri 2000 rpm 230 kW pri 2000 rpm

Žica WS 186 fili + PPC WS 186 fili + PPC

Premer žice 54 mm 54 mm

Napenjanje hidravlično hidravlično

Sila napenjanja 54.000 daN 54.000 daN

Varnostna linija V tla V tla

Infrastrukturna opremljenost območja posega

Dostop do spodnje postaje žičnice bo s RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje po Rožni

ulici. Srednja postaja v Ravnah bo dostopna s Ceste na Ravne. Načrtovana žičnica se bo

priključila na javno elektro omrežje pri spodnji postaji žičnice na TP ob Jelovški cesti.

Kablovod bo potekal od TP ob Jelovški cesti do spodnje postaje žičnice, potem pa po trasi

žičnice do srednje in zgornje postaje, hkrati s kablom za zveze za interno upravljanje žičnice

ter TK kablom.

Prostori za osebje in sanitarije v spodnji, srednji in zgornji postaji se bodo ogrevali z električno

energijo.




Spodnja postaja ostaja bo priključena na javno vodovodno omrežje, ki poteka po Rožni ulici in

javno komunalno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Jelovški cesti. Padavinske odpadne vode

s ploščadi ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s

ponikovalnicami. Spodnja postaja se bo z elektriko napajala iz obstoječe TP ob Jelovškovi ulici.

Srednja postaja na Ravnah se bo priključila na javno vodovodno omrežje, ki bo potekal po cesti

Ravne v Bohinju, komunalne odpadne vode iz sanitarij se bodo odvajale v MKČN kapacitete

12-16 PE. MKČN in cevovodi bodo izvedeni nepropustno. Padavinske vode s streh žičniške

naprave, komandnega objekta in objekta za transport kabin v kletno etažo se bodo odvajale v

ponikovalnico, padavinske vode s postajnega objekta, platoja za točenje goriva in dovozne ceste

pa se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom ter skladnega

s tehnično specifikacijo SIST EN 858. Na srednji postaji bo nameščena tudi transformatorska

postaja napetosti 20/04 kV.

V zgornji postaji žičnice bodo urejene kemične sanitarije, ki bodo napajane iz kapnice. Vsebina

kemičnega stranišča se bo praznila po potrebi in odvažala s kabinsko žičnico. Padavinske vode

z objekta postaje ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v

peskolove s ponikovalnicami. Za obratovanje žičnice v primeru izpada električne energije bosta

na spodnji in zgornji postaji vgrajena dizel agregata, ki pri običajnem obratovanju žičnice ne

bosta obratovala. Na zgornji postaji bo nameščena tudi transformatorska postaja napetosti 20/04

kV.

20 kV kabel bo s spodnje do srednje postaje ter od srednje do zgornje postaje potekal v trasi

žičnice.

V času obratovanja posega bodo nastajali odpadki, ki so navedeni v tabeli 2-5.

Ploščadi vseh postaj in dostopov do postaj žičnice bodo razsvetljene z zunanjimi svetilkami z

usmerjenim snopom svetlobe na pohodno površino za varno obratovanje žičnice. Izven

obratovanja žičnice, postaje niso osvetljene. Plato za točenje goriva bo osvetljen z LED svetilko

na kandelabru.

Uvrstitev posega glede na določila Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe

posegov in posegov v naravo na varovana območja

Obravnavani poseg se v skladu z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe

posegov in posegov v naravo na varovana območja uvršča med posege priloge 2 kot je to

prikazano v tabeli 2-3. Po določilih 20. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov

izvedbe posegov in posegov v naravo na varovana območja za posege, za katere je treba izvesti

presojo vplivov na okolje velja, da se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje

od območja daljinskega vpliva. Zato smo pri določitvi vplivnega območja posega v tabeli 2-3

upoštevali dvakratnik razdalje daljinskega vpliva.






Poglavje iz

Priloge 2

Pravilnika

Vrsta posega* Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju

poglavje IV –

posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša območje

neposrednega vpliva za nočne metulje 0 m, območje

daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.


poglavje VI –

območja zelenih

površin

Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo ali

prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja za

smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere znaša

območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa 250 m za belorepca,

planinskega orla, koconoge kure, kozačo in vodne

ptice.



Julijci.

• V vplivnem območju posega je 0,15 ha oz.

0,0002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔

poglavje IX –

območja

energetske

infrastruture

Postavitev podzemnega voda: za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m,

območje daljinskega vpliva pa 0 m.


poglavje X –

območja okoljske

infrastruture

Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod,

kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.): za katere

znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za vse

skupine.



Julijci.

• V vplivnem območju posega je 15 m2 oz

0,0015 ha oz. 0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri

88.645 ha)

✔

poglavje XIV-

območja



posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za:

gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,

hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada,

vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,

repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca, plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko;

grmišča, suha travišča pod gozdno mejo, mezofilna

travišča pod gozdno mejo, hrošče, metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.


poglavje XV-

območja gozdov

Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak in

stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša 10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in

brlogov naslednjih vrst: črna štorklja, divji petelin,

ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski

orel, belorepec, velika uharica, sesalci (velike

zveri), soška postrv, kapelj, raki, dvoživke):

Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot neposredni vpliv v radiju za iste vrste 250 m od

območja gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in

brlogov.



Julijci.

• V vplivnem območju posega je 0,15 ha oz.

0,0002 % Natura območja (celotno Natura

SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔



Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva, ki znaša 500 m od območja posega,

nahaja Natura območje SPA Julijci.

Vplivno območje posega na varovana območja je informativno prikazan na sliki 0-1.

2.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA

Investitor ocenjuje, da bo gradnja posega končana do začetka smučarske sezone 2018/2019 oz.

v primeru nepredvidenih zapletov do začetka smučarske sezone 2019/2020.




2.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH

Poseg kratkoročno (predvsem v času gradnje in ukinitve posega) in dolgoročno (v času

obratovanja) porablja naravne vire le indirektno:

• indirektna raba – preko nakupa na trgu:

o uporaba mineralnih surovin (beton) za izvajanje potrebnih gradenj ter tlakovanja

delov zunanjih površin,

o uporaba kovin za stebre in kovinske pletenice za kabinsko žičnico,

o poraba vode za oskrbo s pitno vodo ter za pripravo tople sanitarne vode,

o uporaba dizla in bencina za obratovanje teptalcev snega in motorne žage.

Na območju posega ni obstoječih območij za izkoriščanje mineralnih surovin (peskokopi,

kamnolomi, rudniki) niti se s posegom ne načrtujejo. Prav tako njihova ureditev ni možna glede

na sedaj določen tip namenske rabe na območju posega.

Območje načrtovanega posega je že v obstoječem stanju namenjeno smučišču Kobla, zato se

raba tal ne bo spremenila. Na območju načrtovane trase kabinske žičnice se v obstoječem stanju

travišča izkoriščajo za pašo in košnjo, gozdovi pa imajo lesno-pridelovalno in varovalno

funkcijo (poseg se načrtuje na območju varovalnih gozdov z oznako št. 02467V in 02468V).

Funkcija travišč se bo v času obratovanja načrtovanega posega ohranila. Zaradi poseka gozda

se bo obseg travišč (trasa kabinske žičnice se bo po končani gradnji z avtohtono travno

mešanico) nekoliko povečal, kar pomeni, da bo več možnosti za pašo in košnjo. Novo nastali

gozdni robovi se bodo sonaravno uredili.

Električna energija se bo v času gradnje porabljala le v manjši meri pri izvajanju gradnje posega,

enako velja za fosilna goriva, ki se bodo porabljala v času gradnje posega za obratovanje

gradbenih strojev in motornih vozil.

2.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI

Emisije v vodo

V času gradnje odpadne vode ne bodo nastajale, ker se bodo na gradbišču uporabljale prenosne

sanitarije, pri katerih ne prihaja do iztoka odpadnih voda v okolje. Možne so spremembe

fizičnih in kemijskih značilnosti vode v povirnem kraku potoka Belca, čez katerega po potekal

poseg.

V času obratovanja bo poseg predvsem vir komunalne odpadne vode. Komunalna odpadna

voda iz spodnje postaje žičnice se bo odvajala v javno komunalno kanalizacijo ter na KČN

Bohinjska Bistrica. Komunalne odpadne vode s srednje postaje se bodo odvajale v MKČN

kapacitete 12-16 PE, za katero bo zagotovljeno redno praznjenje vsebine MKČN. Na zgornji

postaji žičnice se bodo komunalne odpadne vode odvajale v kemične sanitarije, ki se bodo po

potrebi praznile, vsebina pa se bo s kabinsko žičnico odvažala v Bohinjsko Bistrico ter oddajala

pooblaščenim zbiralcem ali odstranjevalcem tovrstnih odpadkov. Padavinske odpadne vode s

streh objektov se bodo ponikale, padavinske odpadne vode z manipulativnih površin srednje

postaje in pretakališča pa se bodo pred ponikanjem čistile tudi v ustrezno dimenzioniranem

lovilniku olj, skladnem s standardom SIST EN 858. V času obratovanja posega emisije odpadne

vode v površinske vode ne bodo nastajale, saj se vanje ne bodo odvajale.




Emisije v zrak

Emisije snovi v zrak bodo v času gradnje nastajale zaradi izgorevanja pogonskih goriv v

motorjih z notranjim izgorevanjem v cestnih in necestnih strojih (kamioni, bagri itd.) ter v

motornih žagah pri izvajanju poseka drevja. V času obratovanja bodo emisije snovi v zrak

nastajale zaradi izgorevanja pogonskih goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem v traktorjih

v času vzdrževanja trase žičnice, delovanja agregata za rezervni pogon žičnice, delovanja

motorne žage za vzdrževalno sečnjo dreves in grmičevja. V času gradnje posega bodo nastajale

tudi emisije PM10, katerih ocenjena količina pa bo ob upoštevanju ukrepov, navedenih v tabeli

6-1 Poročila o vplivih na okolje, manjša od 0,1 kg/h, torej neznatna. Količina emisij snovi v

zrak bo torej v času gradnje in obratovanja posega majhna.

Emisije v tla

Med gradnjo posega bodo lahko nastajale emisije snovi v tla in podzemne vode zaradi

eventualnega nesrečnega iztekanja pogonskih goriv in motornih olj iz gradbenih strojev, saj tla

gradbišča niso zaščitena. Eventualna razlitja pogonskih goriv in motornih olj na gradbišču se

bodo odstranila z absorpcijskimi sredstvi ter odkopom eventualno onesnažene zemljine, ki se

bodo oddala kot odpadek pooblaščenim obdelovalcem. V času obratovanja posega bodo vplivi

na tla in podzemne vode možni zaradi ponikanja padavinskih odpadnih vod ter komunalnih

odpadnih vod s srednje postaje pred čiščenjem v MKČN kapacitete 12-16 PE. Te emisije bodo

neznatne, saj bodo padavinske odpadne vode pred ponikanjem ne bodo onesnažene z nevarnimi

snovmi, interna kanalizacija in MKČN pa bosta grajeni tesno, njihova tesnost bo pred pričetkom

obratovanja preskušena.

Emisije hrupa

Emisije hrupa bodo nastajale tako v času gradnje kot v času obratovanja posega. V poročilu o

vplivih na okolje, kateremu priloga je ta dodatek, so se preverile ravni hrupa gradnje in

obratovanja posega in določili potrebni omilitveni ukrepi, da pri najbližjih stanovanjskih

objektih mejne ravni hrupa zaradi posega ne bodo presežene.

Emisije elektromagnetnega sevanja

Emisije elektromagnetnega sevanja (EMS) bodo nastajale samo v času obratovanja. Vsi viri

EMS, ki se bodo postavili v okviru posega (20 kV kablovod in dve transformatorski postaji

napetosti 20/0,4 kV na srednji in zgornji postaji žičnice) so srednje ali nizke napetosti. Pri

naštetih virih so vrednosti EMS že na virih nižje kot so določene za I. stopnjo varstva za EMS.

Svetlobno onesnaževanje

V sklopu posega se načrtujejo zunanje svetilke na območju spodnje, srednje in zgornje postaje.

Obravnavani poseg bo obratoval maksimalno od 8:00 do 20:00 ure in to velja za poletni čas, ko

so dnevi daljši. Načeloma poseg v mraku in nočnem času ne bo obratoval. V tem času se bo po

potrebi osvetljevalo območje postaj žičnice. Nameščene svetilke bodo usmerjene tako, da bo

delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.

Za osvetljevanje bodo nameščene naslednje moči svetilk:

• Spodnja postaja: 21 x 58 W, skupaj 1,22 kW

• Srednja postaja: 22 x 58 W, skupaj 1,28 kW

• Zgornja postaja: 18 x 58 W, skupaj 1,04 kW

skupaj: 3,54 kW.




V skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja spada osvetljava

kabinske žičnice med osvetljevanje športnega igrišča ter niso del javne razsvetljave. Citirana

uredba za osvetljevanje športnih igrišč določa, da mora biti delež svetlobnega toka, ki seva

navzgor enak 0 %, ker ne gre za športno igrišče na poselitvenem območju. Uredba določa, da

je treba osvetljevanje športnih objektov izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro po

koncu športne ali druge prireditve. Po prenehanju obratovanja žičnice v zimskem času do 17:00

ure in v poletnem času do 20:00 ure se bo ugasnilo tudi vso razsvetljavo na postajah žičnice in

tako osvetljevanja v zimskem času po 17.00 uri in po 20.00 uri v poletnem času ne bo. Svetilke

za osvetljevanje kabinske žičnice se bodo ugasnile najkasneje ob 20.00 uri, ko bo

žičnica nehala obratovati. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, bo enak 0 %. Zunanje

osvetljevanje v sklopu posega bo torej v skladu z zakonodajnimi določili.

Odpadki

Odpadki v času gradnje:

V času gradnje posega se bodo izvajala različna dela, pri katerih je možnost nastanka odpadkov.

Ta dela so izkop za postaje in stojna mesta stebrov ter v manjši meri sečnja dreves. V tabeli 2-

4 našteti odpadki so posledica gradnje načrtovanega posega.

Tabela 2-4: Vrste in količine odpadkov v času gradnje posega in načina ravnanja z njimi (4).

Vrsta odpadka klasifikacijska

št. odpadka

Količina

odpadka

ravnanje z odpadkom

Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev

in iglavcev, grmovje ) 02 01 07 *

Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje

poseke v kupe ali riže v skladu z navodili

pooblaščene gozdarske službe, odvečna

količina se odpelje v predelavo za izdelavo

sekancev za biomaso, kar ni primerno za

predelavo, pa v kompostarno.

Zemlja in kamenje, ki nista

navedena v 17 05 03 17 05 04 21.222 m3

Delno se izkop na mestu gradnje porabi za

zasipanje (9108 m3), višek pa se predaja v

predelavo (12.114 m3).

* količina posekanih dreves v tej fazi ni znana, posek bo izvršen v skladu z določil pristojnega Zavoda za gozdove in uporabljen kot surovina,

odpadki bodo samo ostanki vej in vrhov

Les, ki bo nastal pri poseku trase, bo surovina, kot odpadki pa se štejejo le ostanki vrhov dreves

in vejevja, ki se v skladu s pravili gozdarske stroke delno pustijo na mestu sečnje, preostalo pa

se mora odpeljati z mesta posega v ustrezno predelavo za biomaso, kar se ne da predelati, pa se

odpelje na kompostiranje.

Pri gradnji bo nastalo 21.222 m3 zemeljskih izkopov. Na mestu gradnje se bo ponovno

uporabilo za zasipanje območij gradnje do maksimalno 9.108 m3, z mesta gradnje pa bo treba

odpeljati približno 12.114 m3. Viški zemeljskih izkopov se bodo predali pooblaščenim

prevzemnikom te vrste gradbenih odpadkov.




Odpadki v času obratovanja:

Pri obratovanju posega bodo nastajali odpadki, katerih vrsto in količino prikazujemo v tabeli 2-

5. To bodo odpadki, ki bodo nastajali pri vzdrževanju trase žičnice predvsem na mestih v bližini

postaj, kjer je žičnica na nizki višini in je traso potrebno vzdrževati. Pri rednem obratovanju in

vzdrževanju naprav žičnice bodo nastajala odpadna olja – hidravlična olja iz različnih tehničnih

komponent pogonskega sklopa žičnice – reduktor, cilinder (4).

Tabela 2-5: Vrste in ocenjene letne količine odpadkov v času obratovanja posega ter način ravnanja (4)

Vrsta odpadka klasifikacijska

št. odpadka

Količina

odpadka

ravnanje z odpadkom

Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev

in iglavcev, grmovje)1 02 01 07 -

Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje

poseke v kupe ali riže v skladu z navodili

pooblaščene gozdarske službe, odvečna

količina se odpelje v predelavo za izdelavo

sekancev za biomaso , kar ni primerno za

predelavo, pa v kompostarno.

Sintetična hidravlična olja 13 01 11* 700 l 2 Oddaja pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem

in odstranjevalcem nevarnih odpadkov

Blato iz čiščenja komunalnih

odpadnih vod 19 08 05 10 m3 Odvoz na KČN Bohinjska Bistrica

vsebina kemičnih sanitarij - 2 m3 Odvoz na KČN Bohinjska Bistrica

*-nevaren odpadek, 1-količina bo majhna, 2-v sistemu je okoli 700 l olj, zamenjava olj se izvaja praviloma 1-krat na tri leta (30)

Odpadki v času opustitve:

V času opustitve posega se bodo objekti postaj žičnice in stebrov odstranili oz. porušili.

Ocenjene vrste odpadkov in ravnanje z njimi v času opustitve posega prikazujemo v tabeli 2-6.

Za vse oddane odpadke bo upravljavec naprave pridobil evidenčne liste in vodil predpisano

evidenco.

Tabela 2-6: Vrste odpadkov ter način ravnanja z njimi v času opustitve posega (4)

Klas. Št.

odpadka

Vrsta odpadka Ravnanje z odpadkom

17 01 01 Beton

17 01 03 ploščice in keramika oddaja1

17 02 01 les oddaja1

17 02 02 steklo oddaja1

17 02 03 plastika oddaja1

17 09 04 mešani gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki niso navedeni pod

17 09 01,17 09 02 in 17 09 03 oddaja1

20 01 36 Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01

23 in 20 01 35 oddaja1

20 03 07 Kosovni odpadki oddaja1

Opombe: 1: oddaja pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov. V tem trenutku prevzemnik odpadka ni znan, ga

pa bo podjetje izbralo samo izmed podjetij, ki imajo od Agencije RS za okolje okoljevarstveno dovoljenje za predelavo/odstranjevanje odpadkov oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov

3. PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU

Po izrisu vplivnega območja za varovana območja smo ugotovili, da se v vplivnem območju

posega nahaja samo Natura območje SPA Julijci. Zato v nadaljevanju navajamo samo podatke

o tem varovanem območju.




SPA SI5000019 Julijci (5)

SPA Julijci poteka po mejah Triglavskega narodnega parka, z dvema skoraj neznatnima

razširitvama na severnem robu Mežakle in nad dolino Save Bohinjke. S tem sta v SPA Julijci

vključeni še dve gnezdi kvalifikacijske vrste planinskega orla, ki se nahajata na samem robu

parka oz. SPA Julijci.

Z vidika Direktive o pticah in opredeljevanja predlogov SPA-jev živijo na območju SPA Julijci

evropsko pomembne vrste ptic. Med njimi je planinski orel (Aquila chrysaetos), ki ima na

območju SPA Julijci približno tretjino slovenske populacije. Zanj je značilno, da gnezdi na

nižjih nadmorskih višinah, ponavadi v skalnatih stenah nad dolinami. Vsak par orlov ima več

gnezd, ki jih uporablja izmenično.

Poleti se na jugozahodnem delu območja SPA Julijci zadržujejo tudi beloglavi jastrebi (Gyps

fulvus), gosti z gnezdišč na Balkanu. Velik del ozemlja leži nad 2000 metri nadmorske višine,

zato ne preseneča velika populacija belke (Lagopus mutus). Še večja je populacija

ruševca (Tetrao tetrix), ki se zadržuje predvsem v višinskem pasu tik nad gozdno mejo. Obsežni

smrekovi gozdovi s primesjo macesna so ugoden življenjski prostor za divjega petelina (Tetrao

urogallus). Na Pokljuki najdemo najmočnejša rastišča te plahe in ogrožene vrste pri nas. Izmed

ostalih gozdnih kvalifikacijskih vrst je pomemben koconogi čuk (Aegolius funereus), za

katerega lahko kljub pomanjkanju načrtnih raziskav rečemo, da je splošno razširjena vrsta.

Domnevna redkost malega skovika (Glaucidium passerinum) je zaradi velikih površin

primernega habitata verjetno posledica pomanjkanja metodološko ustreznih popisov. Podobno

težko odkrivna vrsta je tudi v Sloveniji precej redek mali muhar (Ficedula parva). Mali muhar

živi pri nas na jugozahodni meji svoje evropske razširjenosti. Kljub široko zastavljenim

popisom ptic za Ornitološki atlas gnezdilk TNP, so bili pojoči samci odkriti le na nekaj

lokalitetah, največkrat na strmih pobočjih dolin, poraslih z bukovim gozdom.

Med številnimi planinami so za ptice najpomembnejše tiste na južnem robu SPA Julijci, kjer je

zaradi izsekavanja gozdna meja močno znižana, ponekod le do 1000 metrov. Takšne planine z

obsežnimi travnatimi pobočji najdemo na primer pod Krnom. V vrstno zelo pestri ptičji združbi

velja tod omeniti predvsem kotorno (Alectoris graeca) in slegurja (Monticola saxatilis). Prva

gnezdi tukaj v najvišjih znanih gostotah v Sloveniji, čeprav jo posamič najdemo tudi v drugih

predelih SPA Julijci. Pod Krnom smo v zadnjih letih odkrili tudi nekaj teritorialnih samcev

kosca (Crex crex).

Velik del SPA Julijci je gozdarsko intenzivno izkoriščan, kar negativno vpliva na nekatere vrste

ptic, ki potrebujejo za preživetje suha oziroma mrtva drevesa. Gozdarske dejavnosti

vznemirjajo ptice v času gnezdenja.

Kotorno in druge vrste ptic, vezane na travišča, ogroža opuščanje visokogorske paše. Negativen

vpliv na ptice ima verjetno tudi masovni turizem, ki se odvija na večjem delu SPA Julijci. Na

večje ujede vplivajo zlasti naj različnejše oblike zračnih športov.




3.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI

PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA

Splošne varstvene cilje za območja Nature 2000 določa 6. člen Uredbe o posebnih varstvenih

območjih (območjih Natura 2000):

1. Ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za

katere je Natura območje določeno.

2. Ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur,

funkcij in varstvenega potenciala.

3. Ohranjanje povezanosti Natura območij.

Na Natura območju, na katerem je več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je to

območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. Varstveni cilji se

podrobneje opredelijo in določijo za posamezno Natura območje v programu upravljanja

Natura območij.

Varstvene cilje za območje SPA Julijci smo povzeli iz Programa upravljanja območij natura

2000 (2015–2020), priloga 6.1 (6) in jih navajamo v tabeli 3-1. Navajamo podatke le za

kvalifikacijske vrste iz tabele 0-2, katerih cone se nahajajo znotraj območja daljinskega vpliva

posega.




Tabela 3-1: Varstveni cilji in varstveni ukrepi za kvalifikacijske vrste in splošni varstveni cilji za SPA Julijci

Vrsta Varstveni cilj Varstveni ukrep

Aquila chrysaetos

(planinski orel)

Velikost populacije - ohrani se 12 parov • spremljati stanje

Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov

Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:

• ohrani se mir v okolici (500 m) gnezda planinskega orla

od 1. januarja do 30. julija

• določiti mirne cone

• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov

• upravljanje zavarovanih območij

• spremeniti Pravilnik o varstvu gozdov

• ohrani se brez struktur v zraku, ki ovirajo let • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov

• ohrani se ekološkim zahtevam vrste prilagojeno

gospodarjenje 40 m okoli gnezda

• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov

• ohrani se delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

• razišče se zadostna gostota naravne mrhovine pozimi

(gams, kozorog)

• raziskati vpliv povečanega odstrela in gostote populacije na gostoto naravne mrhovine

• izboljša se prisotnost trupel poginulih domačih živali • prilagoditi zakonodajo (veterinarski predpisi, škode po zavarovanih vrstah)

• se obnovi na brez fotografiranja na gnezdu • določiti mirne cone

Tetrao tetrix tetrix

(ruševec)


Velikost habitata - ohrani se 37.810 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)


• ohrani se delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

• se obnovi na brez fotografiranja na rastiščih • določiti mirne cone

• se obnovi na brez fotografiranja na rastiščih • upravljanje zavarovanih območij (usmerjati obisk)

• ohrani se brez struktur v zraku, ki ovirajo let • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)

• ohrani se strukturiran gozdni rob • vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov

(določijo naravovarstvene smernice in mnenja)

Alectoris graeca

(kotorna)

Velikost populacije - ohrani se 300 parov • nadaljevati monitoring

Velikost habitata ohrani se (vrednost ni znana) • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)


• se obnovi na delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

• se obnovi na brez tujerodnih vrst ptic (virginijski kolin,

turška kotorna, španska kotorna)

• vključiti nadzor doseganja varstvenega cilja v program dela inšpekcije (nadzor potencialnih rej)

• ohrani se ekstenzivni travniki - suhi • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

Velikost populacije - ohrani se 500 parov • ni potreben




Vrsta Varstveni cilj Varstveni ukrep

Dryocopus

martius

(črna žolna)

Velikost habitata ohrani se 58.690 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)


• ohrani se drevesa z dupli

• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo

naravovarstvene smernice in mnenja)

• ohrani se gozd z najmanj 30% deležem sestojev z

odraslim drevjem (razširjeni debelinski razred B in C)



• ohrani se 3% delež ustrezne odmrle lesne mase listavcev



Falco peregrinus

(sokol selec)


Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)


• ohrani se mir v okolici (500 m) gnezda planinskega orla

od 1. januarja do 30. julija

• določiti mirne cone

• upravljanje zavarovanih območij (usmerjati obisk)

• ohrani se mir v okolici (300 m) gnezda sokola selca od

1. marca do 30. junija



Monticola

saxatilis (slegur)

Velikost populacije - ohrani se 150 parov • Ni potreben

Velikost habitata - ohrani se 35.620 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo



• ohrani se ekstenzivni travniki - skalnati • ni potreben

• ohrani se ekstenzivni travniki • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

Phoenicurus

phoenicurus

(pogorelček)

Velikost populacije - ohrani se 280 parov Ni potreben

Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni znana) vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)

Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata - ohrani se

visokodebelni sadovnjaki z dupli

zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP

Picus canus

(pivka)

Velikost populacije - ohrani se 60 parov Ni potreben

Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni znana) vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene

smernice in mnenja)


• ohrani se gozdne mravlje vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo

naravovarstvene smernice in mnenja) • ohrani se drevesa z dupli




3.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN

DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA,

OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE

DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM

Prikazujemo samo območja s posebnim varstvenim režimom, na katerih se poseg nahaja in na

katere bi poseg lahko vplival, ker se nahajajo v vplivnem območju posega.

Območja Nature 2000 in zavarovana območja so prikazana na sliki 0-1.

Naravne vrednote (3)

• Na območju posega:

- ID št. 5284 Belca - Desni pritok Save Bohinjke, ki izvira v dveh kraških izvirih

pod Koblo nad Bohinjsko Bistrico, (hidr, geomorf), lokalni pomen

• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij) se nahajajo naslednje

naravne vrednote:

- ID št. 5229 Bohinjska Bistrica - krilata oreškaraja; Dva krilata oreškaraja, ostanek

nekdanje parkovne ureditve v Bohinjski Bistrici, (drevo), lokalni pomen

- ID št. 5282 Strženica - Pritok Belce pred Bohinjsko Bistrico s kraškim izvirom,

(hidr), lokalni pomen,

- ID št. 36 Črna prst - Severna in južna pobočja vrha Črne prsti, travišča južnih

pobočij Črne Prsti, manganova mineralizacija, (geomorf, bot, geol, zool), državni

pomen

Ekološko pomembna območja (3)

Na območju posega in tudi v vplivnem območju se nahaja ekološko pomembno območje id.

Št. 21100 Julijske Alpe.

Naravne vrednote in ekološko pomembna območja v vplivnem območju posega so prikazana

na sliki 3-1.

Območja pričakovanih naravnih vrednot (3)

Celotno območje posega in širša okolica posega se nahajajo na območju pričakovanih

naravnih vrednot št. 2 – Karbonati. Zaradi preglednosti prikaza na sliki 3-1 tega sloja nismo

vključili v sliko.




Slika 3-1: Prikaz območja posega, naravnih vrednost in ekološko pomembnih območij

NV 5282

NV 5229

NV 43201

NV 36

NV 5304

NV 1922

NV 5284

EPO 21100

EPO 27600

Območje posega

Območje

daljinskega vpliva

zaradi žičnice =

SUPNO

OBMOČJE

DALJINSKEGA

VPLIVA

POSEGA (500 m)

NV 5282

predlog




Kulturna dediščina (7)

• Na območju posega:

- EŠD 33: Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor, profana stavbna dediščina

• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij):

- EŠD 9483: Bohinjska Bistrica - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne,

memorialna dediščina

- EŠD 10292: bohinjska Bistrica – Vas, naselbinska dediščina EŠD 10299

- EŠD 10300: Ravne v Bohinju - Kašča na domačiji Ravne v Bohinju 13, profana

stavbna dediščina


stavbna dediščina


stavbna dediščina

- EŠD 10303: Ravne v Bohinju – Vas, naselbinska dediščina

- EŠD 11180: Bohinjska Bistrica - Hiša Triglavska 7, profana stavbna dediščina

- EŠD 11183: Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti, sakralna stavbna

dediščina

- EŠD 11198: Bohinjska Bistrica - Železniška postaja, profana stavbna dediščina

- EŠD 15573: Pisari - Domačija Pisari 5, profana stavbna dediščina

- EŠD 16649: Ljubljana - Infekcijska klinika ob Japljevi, profana stavbna

dediščina

- EŠD 18485: Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro, kulturna

krajina

- EŠD 28809:

- EŠD 28507: Bohinjska Bistrica - Kostanjev drevored, vrtnoarhitekturna dediščina

- EŠD 28485: Bohinjska Bistrica – Tehtnica, profana stavbna dediščina

Varovalni gozdovi (3)

• Na območju posega se nahajajo območja varovalnih gozdov z naslednjima številkama:

02467, 02468,

• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij) se nahajajo območja

varovalnih gozdov z naslednjimi številkami: 02468, 02467, 02013, 02014, 01041, 02466.

Območje posega s kulturno dediščino in varovalnimi gozdovi prikazujemo na sliki 3-2.




Slika 3-2: Prikaz območja posega, kulturne dediščine (roza območja) in varovalnih gozdov (zelena

območja)

Območje daljinskega

vpliva zaradi žičnice =

SUPNO OBMOČJE

DALJINSKEGA VPLIVA

POSEGA

Območje

posega

Varovalni gozdovi

Kulturna dediščina




3.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV, PODATKI O PRIDOBITVI

NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN STOPNJA UPOŠTEVANJA V PLANU

Povzetek veljavnih pravnih režimov

Pravne akte, ki določajo pravne režime za posamezne vrste varovanja, navajamo v tabeli 4-1.

V tabeli 4-1 ne navajamo povzetkov določb pravnih aktov, ker v tem dodatku presojamo le

vpliv na varovana območja (SPA Julijci), ne pa tudi na zavarovana območja, naravne

vrednote, ekološko pomembna območja, kulturno dediščino in varovalne gozdove. Ti vplivi

so bili presojani v okviru PVO, kateremu priloga je ta dodatek za varovana območja. Povzetek

določb Uredbe o posebnih varstvenih območjih je naveden v tabeli 3-2.

Tabela 3-2: Zakonodaja, ki ureja režime na območjih, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja

narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan drugačen režim

Območje Zakonodaja

Območja Natura Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Povzetek

zahtev citirane uredbe je v tabeli 4-2.

Naravne vrednote Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot

Ekološko pomembna

območja

Uredba o ekološko pomembnih območjih

Enote kulturne dediščine Zakon o varstvu kulturne dediščine

Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine

Varovalni gozdovi Zakon o gozdovih

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Pravni režimi na Natura območjih

Za Natura območja velja Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).

Varstvene usmeritve in pravila ravnanja na Natura območjih povzemamo v tabeli 3-3.

Tabela 3-3: Varstvene usmeritve in pravila ravnanja na območjih Natura 2000

Varstvene usmeritve

(7. člen Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih

Natura 2000))

Pravila ravnanja za ohranjanje potencialnega* Natura

območja (15. člen Uredbe o posebnih varstvenih

območjih (območjih Natura 2000))

(1) Varstvene usmeritve za ohranitev Natura območij so

usmeritve za načrtovanje in izvajanje posegov in dejavnosti

ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom

doseganja varstvenih ciljev.

(1) Varstvene usmeritve za ohranjanje potencialnih

Natura območij so usmeritve za načrtovanje in izvajanje

posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh

območjih z namenom preprečevanja poslabševanja

stanja.

(2) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje

tako, da se v čim večji možni meri:

▪ ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter

habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

▪ ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin

habitatov, njihove specifične strukture ter naravne

procese ali ustrezno rabo;

▪ ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in

živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni

za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta

za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,

prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali

▪ ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in

živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-

ta prekinjena.

(2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na potencialnih

Natura območjih, ki so načrtovani v skladu z

usmeritvami iz prejšnjega odstavka, se izvedejo vsi

možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na

habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim

manjši v skladu s četrtim in petim odstavkom 7. člena

te uredbe.

(3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni

tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne

tipe, rastline in živali ter njegove habitate čim manjši.

(3) Na potencialnih Natura območjih je treba izvesti

presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov,

prostorskih ali drugih aktov oz. presojo sprejemljivosti

posegov v naravo na način, kot je to določeno s predpisi,

ki urejajo ohranjanje narave.




Varstvene usmeritve

(7. člen Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih

Natura 2000))

Pravila ravnanja za ohranjanje potencialnega* Natura

območja (15. člen Uredbe o posebnih varstvenih

območjih (območjih Natura 2000))

(4) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih

ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in

rastlin tako, da se:

- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma

opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri,

sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne

morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih

aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali

slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje,

naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja

sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna v primerih

iz drugega odstavka 8. člena te uredbe in se izvaja v

skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.

(5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih

vrst in gensko spremenjenih organizmov.

(5) Znotraj potencialnega Natura območja se lahko

določijo notranje »cone« na način in po postopku, kot

ga določa 9. člen te uredbe.

(6) Na podlagi varstvenih usmeritev se določijo podrobnejše

varstvene usmeritve, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju

prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda. Podrobnejše

varstvene usmeritve se lahko določijo v programu

upravljanja oz. v naravovarstvenih smernicah, kjer se

določijo tudi konkretne varstvene usmeritve.

(6) Na potencialnih Natura območjih se izvaja

monitoring v obsegu, kot ga določa 10. člen te uredbe.

- (7) V programu upravljanja se z namenom preprečitve

slabšanja stanja določijo skladno z drugim, tretjim,

četrtim in petim odstavkom 12. člena te uredbe tudi

ukrepi in aktivnosti za potencialna Natura območja, pri

čemer so ukrepi in naravovarstvene naloge finančno in

časovno podrejene, glede na ukrepe na Natura

območjih.

Opomba: * Evropska komisija je novembra 2007 (za celinsko regijo) in januarja 2008 (za alpsko regijo) potrdila sezname usklajenih

potencialnih posebnih varstvenih območij. S tem so potencialna območja evropskega pomena (pSCI) izgubila prilastek »potencialni« in so

sedaj območja evropskega pomena (SCI – Sites of Community Interest) oz. v prevodu posebna varstvena območja.

Pravnih režimov varovanja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območij in enot

kulturne dediščine ter območij varovalnih gozdov, ki se prekrivajo z varovanimi območji

narave v tem dodatku ne navajamo, ker so že v celoti upoštevani pri oceni vplivov na ta

območja v poročilu o vplivih na okolje, kateremu je ta dodatek priloga. Pravnih režimov za ta

območja tu ne navajamo ponovno tudi zato, ker noben od njih ne ovira varovanja Natura

območij, na katere vpliv presojamo v tem dodatku.

Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic

Za obravnavani poseg je bilo v letu 2013 namreč že izdano okoljevarstveno soglasje (št.

35402-27/2013-24, ARSO, Ljubljana, 13.12.2013), ker pa se gradnja posega ni začela, je

okoljevarstveno soglasje preteklo. V postopku priprave poročila o vplivih na okolje za

ponovno pridobivanje okoljevarstvenega soglasja je bilo ugotovljeno, da so se v vmesnem

času spremenile površine Natura območij. V postopku presoje vplivov v letu 2013 v vplivnem

območju ni bilo Natura in zavarovanih območij. Zaradi povečanja območja SPA Julijci, pa se

sedaj v vplivnem območju posega nahaja to Natura območje. Investitor zato ni šel v postopek

pridobivanja smernic za poseg.

Stopnja upoštevanja smernic

Smernice za vpliv na Natura območja niso bile podane.

3.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA

Dejanska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 3-3 (8). Iz slike 3-3 je

razvidno, da se načrtovani poseg nahaja na zemljiščih z dejansko rabo 3000 – pozidano in




sorodno zemljišče, 1300 – trajni travnik, 1410 – zemljišča v zaraščanju in 2000 - gozd.

Zahodno in jugozahodno od območja posega se nahajajo površine z enako dejansko rabo.

Slika 3-3: Prikaz dejanske rabe na območju posega (8): območje posega je informativno označeno z rdečo obrobo.

Legenda:




3.5 PODATKI O HABITATNIH TIPIH IN VRSTAH ZA KATERE JE NATURA

OBMOČJE DOLOČENO

V območju daljinskega vpliva posega se nahaja SPA Julijci. V dodatku obravnavamo samo

kvalifikacijske vrste, katerih cone se nahajajo v območju daljinskega vpliva posega na Natura

območja. Podatkov o ostalih kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih ne navajamo, ker poseg

nanje ne bo vplival.

Identifikacija con kvalifikacijskih vrst znotraj vplivnega območja posega je navedena v

poglavju 0, v tabeli 0-2.

Podatki o naštetih kvalifikacijskih vrstah, ki so navedeni v standardnih obrazcih Nature 2000

so v poglavju 3.7. Opis značilnosti vrst in habitatnih tipov pa je naveden v poglavju 3.8.

3.6 NAČRTI IN USMERITVE ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA

Varstvene usmeritve in ukrepe za posamezna območja Natura s predvidenimi nosilci ukrepov

ter imeni načrtov določa Program upravljanja območij natura 2000 (2015–2020) (6). Varstveni

cilji in ukrepi za doseganje ciljev za kvalifikacijske vrste, ki se nahajajo v vplivnem območju

posega, so navedeni v tabeli 3-1, v poglavju 3.1 in jih tu ne ponavljamo.

3.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA

Podatke o ničelnem stanju kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Natura območij, ki se

nahajajo na območju posega in v vplivnem območju posega navajamo v tabeli 3-4 (7). Podatki

so podatki iz standardnih obrazcev Nature 2000, ki so dostopni na Naravovarstvenem atlasu,

spletni aplikaciji Agencije RS za okolje (9).

Tabela 3-4: Opis ničelnega stanja kvalifikacijskih vrst v vplivnem območju posega iz standardnih obrazcev

Nature 2000 za SPA Julijci

Kvalifikacijska

vrsta

Obstoječe izhodiščno stanje

Aquila chrysaetos

(planinski orel)

Št. prisotnih: najmanj 10- največ 12

Razmn. /gnezd.: najmanj 8 – največ 12

Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: A 100% >= p > 15%

Stopnja ohranjenosti vrste na območju: A – odlična ohranjenost

Stopnja izoliranosti populacije območja: C- populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: A – odlična


(ruševec)

Št. prisotnih: najmanj 300 - največ 1000




Stopnja izoliranosti populacije območja: C - populacija ni izolirana na širšem območju

razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: A – odlična

Alectoris graeca

(kotorna)

Št. prisotnih: najmanj 50 - največ 100



Stopnja izoliranosti populacije območja: C- populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: B – dobra

Dryocopus

martius

(črna žolna)



Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: B 15% >= p > 2%

Stopnja ohranjenosti vrste na območju: B – dobra ohranjenost




Kvalifikacijska

vrsta



razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: C - značilna

Falco peregrinus

(sokol selec)






razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: B – dobra

Monticola

saxatilis (slegur)




Stopnja izoliranosti populacije območja: C populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti

Splošna ocena stanja populacije: A - odlična

Phoenicurus

phoenicurus

(pogorelček)






Picus canus

(pivka)






3.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV IN VRST NA OBMOČJU

Ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst SPA Julijci, ki se nahajajo v vplivnem območju posega

navajamo v tabeli 3-5 (9).

Tabela 3-5: Ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst Natura območij

Kvalifikacijska

vrsta


Aquila chrysaetos

(planinski orel)

Odrasli planinski orli so enotno temno rjavi z zlato obarvanim vrhom glave, mladi pa imajo belo

bazo repa in belo liso v perutih. V Sloveniji so redki gnezdilci zahodnega dela države, kjer

naseljujejo skalovja, pašnike in goličave v višjih nadmorskih legah. Veliko gnezdo iz vej si naredijo

na skalni polici. Lahko je visoko 2 m in ima 1-1.5 m premera, gnezda na drevesih, ki so sicer

redkejša, pa so še večja: 2-4 m visoka s premerom 2-3 m. Par si je zvest celo življenje. Prehranjujejo

se s sesalci (do velikosti srne), ptiči (do velikosti laboda) in mrhovino, redko s plazilci. Lovijo v

nizkem letu, pogosto v paru. So stalnice, vendar se mladiči lahko razpršijo daleč od kraja, kjer so

bili izvaljeni. Ogrožajo ga človeške motnje v času gnezdenja (kraja mladičev iz gnezd za potrebe

sokolarstva, športno plezanje, množično planinarjenje).


(ruševec)

Samec ruševca je črn, z belim podrepnim perjem in liso v perutih, rdečo nadočesno gubo in lirasto

oblikovanim repom. Samica je varovalnih rjavih tonov. Živijo na meji med gozdom in alpinskimi

tratami ter v ruševju. Potrebujejo posamezna drevesa, ki obkrožajo bolj odprte predele (barje, jasa).

Samci se spomladi razkazujejo na rastiščih. Samice jih sprva opazujejo z roba rastišča, nato si

postopno izberejo enega in se z njim parijo. To je najpogosteje glavni samec, ki poje in se razkazuje

v sredini rastišča. Gnezdo je na tleh v zavetju visoke vegetacije ali grma. Hranijo se pretežno z

rastlinami (poganjki, iglice, storži, mačice, plodovi), le poleti tudi z nevretenčarji. So stalnice, ki se

tudi pozimi zadržujejo na gnezdiščih. Ogrožata jih masovni gorski turizem in krivolov.

Alectoris graeca

(kotorna)

Kotorna ima belo grlo, ki je s črno progo razmejeno od sivih prsi in vrha glave, hrbet je rjav, trtica

siva, boki pa krem beli s črnimi progami. Prebiva na suhih skalnatih pobočjih, suhih ekstenzivnih

tratah s pritlikavim grmičevjem, po možnosti na prisojni legi, vedno blizu vodnega vira. Večinoma

naseljuje višje lege (nad 1000 m), kjer je ekstenzivna paša. Gnezdo je na tleh, v zavetju skale ali

rastja. Hrani se pretežno z rastlinami (listi, poganjki, popki, semena in plodovi), mladiči in samice

v času gnezdenja pa jedo tudi nevretenčarje. Je stalnica, ki glede na snežne razmere dela le višinske

premike (jeseni in pozimi se pomakne dol, spomladi gor). Čez zimo se kotorne zadržujejo v večjih

jatah. V Sloveniji je redka gnezdilka Z dela države. Ogroža jo množični turizem.

Dryocopus

martius

Je največja evropska žolna, obarvana povsem črno in z rdečo kapo. Živi v mešanih bukovo-jelovih

in iglastih gozdovih, kjer si za gnezdenje teše dupla z ovalnim vhodom. Par potrebuje za uspešno




Kvalifikacijska

vrsta


(črna žolna) gnezdenje kar 300-400 ha gozda. Med prehranjevanjem na starih drevesih (zlasti iglavcih) za seboj

pušča velike luknje, v katerih išče lesne mravlje. Hrani se z ličinkami, bubami in odraslimi

mravljami ter lesnimi hrošči. Njen jezik je močno lepljiv, na konici pa ima 4-5 kaveljčkov, s katerimi

lahko izza lubja potegne ličinke hroščev. Je stalnica in v Sloveniji pogosta gnezdilka. Zaenkrat ni

ogrožena, njena evropska populacija je narasla.

Falco peregrinus

(sokol selec)

Sokol selec je po hrbtu in perutih temno siv, spodaj pa bel s številnimi črnimi progami, pod očesom

ima izrazit črn brk. V Sloveniji je redek gnezdilec skalnih sten, ki jih obdaja odprta kulturna krajina

ali goličave nad drevesno mejo. Njegova evropska populacija v zadnjih letih počasi narašča, kar je

zlasti posledica prepovedi uporabe nekaterih pesticidov. Prehranjuje se v glavnem s pticami (od čisto

majhnih, npr. kraljiček, do zelo velikih, npr. siva čaplja in gosi). Lovi v letu: za plenom opreza med

kroženjem visoko nad tlemi, nato se z višine v izredno hitrem letu z zloženimi krili spusti nad plen.

Je stalnica. Ogrožajo ga različne človekove dejavnosti: kraja mladičev iz gnezd za potrebe

sokolarstva, športno plezanje, planinarjenje in onesnaževanje okolja.

Monticola

saxatilis (slegur)

Samec slegurja ima sivo-modro glavo in hrbet, črne peruti, opečno rdeč trebuh in rep ter belo liso

na dnu hrbta, samica je manj opaznih barv in bolj progasta. Naseljuje topla, suha skalnata pobočja z

raztresenimi grmi ali drevesi. Gnezdi v špranjah in luknjah med skalami. Poje z izpostavljenih mest

in v letu, pogosteje samec, včasih tudi samica. Hrani se z velikimi žuželkami (hrošči, gosenice

metuljev, ravnokrilci), ki jih s primerne preže (skala, streha, gola veja, krošnja drevesa) lovi na

travnikih in kmetijskih površinah. Je selivka, ki prezimuje v tropskem delu Afrike, vrne se marca-

aprila. V Sloveniji je redka gnezdilka Z dela države.

Phoenicurus

phoenicurus

(pogorelček)

Pogorelček je redkejši sorodnik bolj poznane šmarnice. Samec ima na čelu belo liso, črna lica in

grlo ter opečnato rdeča prsa, trebuh in rep. Samica je rjavih tonov. Prebiva v mozaični kmetijski

krajini, sadovnjakih, parkih in na robovih listnatih gozdov. Gnezdi v duplih, polduplih (sadovnjaki,

glavate vrbe), luknjah v stenah, ruševinah, rad sprejme tudi gnezdilnico. V času gnezdenja se hrani

z žuželkami, zlasti z ličinkami in odraslimi metulji in hrošči, ter pajki, jeseni tudi z manjšimi plodovi.

Je selivka, prezimuje v tropskih delih Afrike severno od Ekvatorja, vrne se aprila. Pri nas je v

ekstenzivni kulturni krajini še pogosta gnezdilka. Ogrožajo ga izginjanje visokodebelnih

sadovnjakov (pomanjkanje gnezdišč) in občasne hude suše na prezimovališčih.

Picus canus

(pivka)

Pivka ima siv trebuh, zelene peruti, rumenkasto zeleno trtico in črn brk, samec pa poleg tega še

majhno rdečo kapo. Ime je dobila po oglašanju »piu-piu-piu«, katerega ton proti koncu pada.

Naseljuje mešane in listnati gozdovi, rečne loke in drevesne mejice. Duplo si izteše sama,

najpogosteje v listavce (javor, bukev, hrast, lipa, vrba). Hrani se z mravljami in drugimi žuželkami,

ki jih lovi na tleh in na drevju, kjer izza lubja pobira tudi njihove ličinke in bube. Je manj

specializirana na mravlje kot zelena žolna. Je stalnica, v Sloveniji velja za pogosto vrsto. V nižinskih

predelih jo ogroža zlasti uničevanje rečnih lok in drevesnih mejic.

3.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA

KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU

Na stanje habitatov in vrst na posebnih varstvenih območjih poleg izvajanja dejavnosti in

posegov s strani človeka vplivajo še sezonski vplivi vremena ter naravne motnje, kot so: suše,

poplave, žledolomi, snegolomi, zmrzali, požari, snežni in zemeljski plazovi, skalni podori.

Območje posega je obsežno, leži na gorskem pobočju in v naselju Bohinjska Bistrica, zato so

med posameznimi deli območja posega velike višinske razlike, kar vpliva na podnebje in

posledično tudi na pojavljanje naravnih motenj. Najbolj zastopani habitatni tipi na območju

posega in njegovi okolici so gozdovi in travišča.

Na območju se pojavljajo zmrzali – spomladanske pozebe, suša, vetrolomi. Zadnji vetrolom je

bil decembra 2017. Zadnji snegolom in žledolom pa sta bila v letu 2014.

Sezonske motnje lahko vplivajo na stanje habitatnih tipov preko klimatskih pogojev v različnih

letnih časih in sicer preko sprememb v temperaturi, količini in vrsti padavin ter drugih

vremenskih pojavov (vetrovi, neurja). Za obravnavano območje so značilne mrzle zime in topla

poletja, na kar so organizmi na območju prilagojeni z življenjskim ciklusom zimskega

mirovanja in aktivnosti v ugodni polovici leta. Problem lahko nastane pri spremembah utečenih




vremenskih razmer skozi letne čase ter pojav nepredvidenih dogodkov (izredni klimatski

pojavi, naravne motnje), kar lahko privede do večje ranljivosti habitatov in živalskih ter

rastlinskih vrst.

Naravne motnje za gozdne ekosisteme predstavljajo ujme, kot so vetrolomi in žledolomi ter

suša; izjemoma tudi požari. Gozdni ekosistemi na strmih pobočjih so za sušo bolj občutljivi od

ravninskih, saj jih poletna osušitev zaradi manjše sposobnosti zadrževanja vode bolj prizadene,

obenem pa so tudi bolj občutljivi na izpiranje prsti s pobočij ob večjih nalivih. Zaradi

žledolomov in vetrolomov se razvijejo pionirske združbe z drugačno vrstno sestavno v

primerjavi z zrelim gozdom. Kljub temu pa so tudi te pionirske združbe pomembne za

vzdrževanje vrstne pestrosti gozdov.

Na stanje ekosistemov vpliva tudi erozija, ki se najpogosteje pojavlja na strmih negozdnatih

pobočjih. Gozdnate površine so manj občutljive za erozijo, saj drevesa preprečujejo erozijsko

delovanje vod in vetra. Najbolj so eroziji izpostavljeni sveži gozdni poseki, kjer so bili

odstranjeni tudi štori in se še ni obnovila grmovna zarast ali travna ruša.

Spremembe v gozdnih ekosistemih lahko pomenijo tudi spreminjanje življenjskih pogojev za

gozdne živali, kar lahko vpliva na rodnost živali in preživetje njihovih mladičev. Na mladiče

gozdnih kur vplivajo tudi neugodne vremenske razmere med letom, npr. za mladiče begavce

divjega petelina so deževni spomladanski meseci pogosto usodni. Prav tako pa motnja v

gozdnem ekosistemu kot je žledolom ali vetrolom lahko moteče vpliva na samo razmnoževanje

in valjenje jajc ptičev. Zaradi naravnih motenj in spremenjenih pogojev v različnih sezonah se

lahko spremeni tudi razpoložljivost hrane oz. njena sestava, kot npr. plodenje nekaterih

jagodnic v različnih letih se spreminja, različna številčnost populacij malih sesalcev med leti

ipd. Povečanje količine podrtih dreves zaradi ujm lahko privabi tudi hrošče alpske kozličke, ki

odlagajo svoja jajčeca v podrt les; ker pa lastniki gozdov potem čez čas podrti les odstranijo iz

gozdov, taka generacija kozličkov propade.

Naravne motnje za travniške ekosisteme so predvsem suše in poplave ter neugodni temperaturni

in padavinski režim, predvsem v času cvetenja in plodenja rastlinskih vrst. Spremenjeni

vremenski pogoji (padavine, temperature) lahko pomenijo drugačno vrstno sestavo travnikov

in izginjanje značilnih vrst za te travniške združbe.

4. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH IN NJIHOVI PRESOJI

4.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA

VARSTVENE CILJE POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO

CELOVITOST IN POVEZANOST, VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI

Ocena prizadetosti natura območij z načrtovanimi posegi

Ocenjevali smo daljinski vpliv na vrste, ki so navedene v tabeli 0-2, ker se njihove cone nahajajo

v območju daljinskega vpliva posega. SPA Julijci zaradi posega ne bo prizadeto, ker se na

območju Nature ne načrtujejo posegi.

Iz tabele 0-2 je razvidno tudi, da se v območju daljinskega vpliva nahajajo izredno majhni deleži

con posameznih kvalifikacijskih vrst, glede na površino celotne cone posamezne vrste znotraj

SPA Julijci.




Ocena vplivov posega na natura območja

Vplive na varstvene cilje območij smo ocenili v skladu z sledečo vrednostno lestvico:

• A - vpliva ni oz. je pozitiven,

• B - vpliv je nebistven,

• C - nebistven vpliv pod pogoji izvedbe omilitvenih ukrepov,

• D - vpliv je bistven,

• E - vpliv je uničujoč.

Matrike za ocenjevanje vplivov so v Prilogi 3.

Vpliv na varstvene cilje natura območij

V tabeli 4-1 podajamo povzetek vplivov, kot smo jih ocenili na podlagi matrik, ki so v prilogi

2 tega dodatka. Z matrikami se za vsako kvalifikacijsko vrsto ocenjuje možne vplive glede

pomembnosti učinka in tudi na varstvene cilje za naslednje kategorije učinka oz. vpliva posega:

1. Delež ali velikostni razred trajne (po zaključku projekta) izgube območja habitata vrste oz.

habitatnega tipa zaradi neposrednega vpliva

2. Delež ali velikostni razred začasne (v času izvajanja projekta) izgube območja habitata

vrste oz. habitatnega tipa zaradi učinka neposrednega vpliva, v času izvajanja projekta

3. Velikostni razred spremembe posebnih struktur ali rabe (intenzifikacija ali opustitev) ali

naravnih procesov, potrebnih za dolgoročno ohranitev vrste ali habitatnega tipa

4. Velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s

poplavljanjem)

5. Velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s

poplavljanjem)

6. Velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja zaradi fragmentacije

habitata v pokrajini

7. Velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja oz. sprememba v stopnji

smrtnosti zaradi postavitve ovir v habitat vrste

8. Velikostni razred zmanjšanja površine zaplat habitata vrste ali habitatnega tipa

9. Odstotek ali velikostni razred trajnega upada velikosti populacije vrste

10. Odstotek ali velikostni razred začasnega upada velikosti populacije vrste

Tabela 4-1: Vpliv posega na varstvene cilje Natura območij za kvalifikacijske vrste in habitatni tip

Kvalifikacijska

vrsta

Varstveni cilji Ocena vpliva posega na varstvene cilje

Aquila chrysaetos

(planinski orel)

- Velikost populacijo - ohrani se 12 parov

- Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha

- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata

Skladno z oceno vpliva posega za posamezne

kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)

ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na varstvene

cilje te kvalifikacijske vrste.


(ruševec)

- Velikost populacije - ohrani se 1100 parov





ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na

varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.

Alectoris graeca

(kotorna)


- Velikost habitata ohrani se (vrednost ni znana)






Dryocopus

martius

(črna žolna)


- Velikost habitata ohrani se 58.690 ha









Kvalifikacijska

vrsta

Varstveni cilji Ocena vpliva posega na varstvene cilje

Falco peregrinus

(sokol selec)








Monticola

saxatilis (slegur)








Phoenicurus

phoenicurus

(pogorelček)


- Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni

znana)






Picus canus

(pivka)


- Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni

znana)






Skupna ocena za SPA Julijci – A (ni vpliva)

Vpliv na celovitost in povezanost Natura območij

Poseg ne bo imel vpliva na celovitost in povezanost SPA Julijci, saj se s posegom ne načrtuje

dejavnosti in objektov, ki bi Natura območje oz. njegove dele delili na manjše enote.

Kumulativni vpliv na Natura območja

Kumulativni vpliv na Natura območje SPA Julijci bi lahko nastajal v primeru izvedbe posega

»Smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico«, za katerega je bilo dne 13.12.2013 izdano

okoljevarstveno soglasje, št. 35402-27/2013-24, vendar pa se poseg še ni izvedel.

Ta poseg urejanja smučišč je obsegal sledeče:

• gradnjo kabinske žičnice G3,

• razširitev obstoječih smučišč in gradnjo novih smučišč,

• dodatno zasneževanje smučišč,

• ureditev MTB kolesarskih prog po smučiščih,

• dozidavo in nadzidavo nekdanje karavle Slatnik in spremembo namembnosti v gostinski

objekt,

• gradnjo 20 kV dovodnega električnega kabla za oskrbo vseh objektov in naprav na

smučišču,

• parkirno hišo Bohinjska Bistrica,

• priključek na državno cesto, obračališče in parkirišče za avtobuse, peš povezava od spodnje

postaje kabinske žičnice G1 preko potoka do smučišča Bistrica,

• ureditev parkirišča P-1 ob Jelovški cesti in P-2 ob železniški postaji,

• vlečnico Bistrica,

• sedežnico Ravne,

• vlečnico snežni poligon,

• osvetlitev dela smučišča nad Ravnami,

• krčitve gozda.

Prostorski obseg posega iz tega OVS je informativno prikazan na sliki 4-1.




Slika 4-1: Informativni prikaz ureditev na smučišču Kobla, vključno z obravnavanim posegom Območje posega iz OVS za smučišča – rdeče polje, območja načrtovane krčitve gozdov – temno zelena polja, MTB proge – roza črte, območje

načrtovanega osvetljevanja smučarske proge S-04 – rumeno polje, dostopne poti v času gradnje – svetlo zelene črte, žičnica G3 – rumena črta., površinski vodotoki – modre črte. S puščicami so označeni deli posega: smučarske proge S-01 do S-08, kablovod, parkirišči P-1 in P-2,

črpališče Tunelščice, karavla, akumulacija A-2. Žičnice G1 in G2, ki se presoja v tem dodatki je prikazana s turkizno črto.

S-01

S-07

S-04

S-05

S-06 S-08

20 kV kablovod Parkirišče P-2

Parkirišče P-1

Vlečnica Bistrica

G2

G1

G3

Območje S-04 z načrtovanim

osveljevanjem smučarske proge

Načrtovane

krčitve

gozdov

MTB proge

Dostopne poti v času

gradnje

Sedežnica Ravne

Vlečnica Snežni poligon

Akumulacija A-2

Srednja postaja žičnic G1 in G2

Črpališče Tunelščice

Parkirna hiša PH1,

obračališče za avtobuse

S-03

S-02

Karavla Slatnik




V sklopu pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (11) za ta poseg je bil izdelan tudi že Dodatek

za varovana območja, s katerim so bili določeni omilitveni ukrepi za varovana območja (10).

• Ukrep za SCI Slatnik, določen za vrsti Lorkovičev rjavček (Erebia calcaria) in travniški

postavnež (Euphydryas aurinia):

»V mešanico semen za zatravitev smučarskih prog na območju Slatnika naj se dodajo

semena naslednjih rastlin: travniška izjevka (Succisa pratensis), rastlin iz družin naprstcev

(Digitalis spp.), trpotce (Plantago spp.), jetičnike (Veronica spp.) (V.dubravnaya, ...),

smrdljičke (Geranium spp.), bezge (Sambucus spp.), svečnike (Gentiana spp.), baldrijan

(Valeriana spp.), kosteničevje (Lonicera spp.), osladi (Filipendula spp.), medvejko

(Spiraea spp.), brogovito (Viburnum spp.), navadni grintavec (Scabiosa columaria), njivsko

grabljišče (Knautia arvensis), ovčjo bilnico (Festuca ovina), arnika (Arnica montana),

abraščevolistni grint (Senecio abrotanifolius), osati (Cirsium spp), glavinci (Centaurea

spp.), in grabljišča (Knautia spp.).«

• Ukrepi za SPA Julijci, določen za vrsto beloglavi jastreb (Gyps fulvus):

»Z navpičnimi lesenimi letvicami oz. nalepkami širine cca 2 cm in na razdalji cca 20 cm

naj se opremi steklene površine na Z in V strani karavle z namenom preprečitve trkov ptic

s steklenimi površinami.«

Ker bosta ukrepa iz tega dodatka (10) in tudi PVO za ta poseg (in tudi posledično OVS) v

primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja morali biti preneseni v PGD projektno

dokumentacijo za poseg, ocenjujemo, da kumulativni vpliv na varovana območja ne bo bistven,

ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za smučišča.

Kumulativni vpliv na Natura območja ocenjujemo kot nebistven (ocena C) ob

upoštevanju omilitvenih ukrepov določenih za poseg »Smučišče in žičnice nad Bohinjsko

Bistrico«, za katerega je bilo dne 13.12.2013 izdano okoljevarstveno soglasje, št. 35402-

27/2013-24.

4.2 SKLEPNA OCENA

Glede na ugotovitve iz poglavja 4.1 ocenjujemo, da je poseg »KABINSKA ŽIČNICA

BOHINJSKA BISTRICA« družbe 2864 Bohinj d.o.o., z vidika vplivov izvedbe planov v

naravo na varovana območja sprejemljiv.

Vplivi na varovana območja ne bodo nastajali, zato določitev dodatnih ukrepov za zmanjšanje

vplivov ni bila potrebna.

4.3 UGOTOVITVE V PRIMERU PREVERITVE ALTERNATIVNIH REŠITEV,

NAVEDBA PREVERJENIH REŠITEV IN RAZLOGI ZA IZBOR PREDLAGANE

REŠITVE

Alternativne rešitve umestitve posega

Načrtovani poseg je sicer del večjega projekta, ki vključuje tudi izgradnjo novih smučišč in

večjega števila žičnic, s katerimi bi povezali obstoječe smučišče Kobla z obstoječim smučiščem

Sorica, za kar bo izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.




Načrtovani poseg pa obsega samo gradnjo žičnice z dvema odsekoma G1 in G2 ter treh

žičniških postaj, ki je namenjen revitalizaciji smučišča Kobla, zato teče trasa načrtovanega

posega od obstoječih parkirišč za smučišče Kobla do vrha obstoječega smučišča Kobla.

V smislu cilja revitalizacije smučišča Kobla in preučenih alternativ glede umeščanja nove

žičnice v prostor posebne alternative niso bile preučene, saj je bilo s strani nosilcev urejanja

prostora zahtevano, da naj nova žičnica poteka čim bolj ob obstoječi trasi sedežnice Kobla I, II

in III, kar se pri načrtovanju posega tudi v čim večji meri upoštevalo.

Alternativne rešitve glede gradbenih rešitev

Pri izvajanju gradbenih rešitev gre za običajne gradbene postopke in gradbene rešitve. Za

gradnjo posega je bila izbrana alternativa, ki v celoti za dostopne poti uporabi obstoječe javne

ceste do spodnje in srednje postaje. Vsi izkopi za stebre žičnice se izvedejo z gradbenimi stroji

po sami trasi žičnice, ker je teren dostopen. Postavljanje stebrov se delno izvaja z gradbenimi

stroji delno pa s pomočjo helikopterja.

Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev

Alternativne možnosti glede gradbenih ter tehničnih in tehnoloških rešitev niso bile posebej

preučene, ker gre pri posegu za gradnjo sodobne žičnice, kjer posebne razlike v tehnoloških in

tehničnih vidikih niso možne, gre le za drobne variacije, ki pa nimajo pomembnega vpliva na

okolje.

Edina alternativa je t.i. ničelna alternativa, kar pomeni, da posega v okolje ne izvedemo. V tem

primeru bo smučišče Kobla, ki je eden nosilcev turistične dejavnosti v občini Bohinj, zaradi

dotrajanosti naprav, prenehalo z obratovanjem, kar bi imelo negativne posledice za gospodarski

razvoj in prepoznavnost občine Bohinj.

Obstaja tudi alternativa z opustitvijo in odstranitvijo obstoječe sedežnice Kobla I, II in III.

Ukinitev obstoječe žičnice bo v tem primeru izvedeno s postopkom odvzema koncesije. V tem

primeru bo potrebna odstranitev obstoječe žičnice Kobla I, II in III, za kar bo treba pridobiti

gradbeno dovoljenje za rušenje žičnice. Rušenje žičnice je poseg, ki bremeni obstoječe lastnike

žičnice Kobla I. II in III. V kolikor se bodo obstoječe žičniške naprave odstranile, bodo

pričakovani vplivi obravnavanega posega na okolje enaki ocenjenim v tem poročilu o vplivih

na okolje, kumulativni vplivi ocenjeni v tem poročilu o vplivih na okolje pa ne bodo nastajali.

To predvsem pomeni, da bodo ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih SO1 (Rožna

ulica 32, Bohinjska Bistrica) in SO2 (Ravne v Bohinju 23, Bohinjska Bistrica) ter pri objektu

SO3 (nestanovanjski objet, gostišče) nižje na račun ne obratovanja žičnice Kobla I, II in III.

4.4 RAZLAGA O MOŽNOSTI OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO

USTREZNIH OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR

OMILITVENEGA UKREPA

Pri ocenjevanju vplivov na kvalifikacijske vrste iz tabele 0-2 je bilo ugotovljeno, da omilitveni

ukrepi za poseg s stališča vpliva na varovana območja niso potrebni. Omilitveni ukrepi so bili

določeni v poročilu o vplivih na okolje, kateremu priloga je ta dodatek z namenom zmanjšanja

vpliva na druge naravovarstvene vsebine. Ti omilitveni ukrepi niso predmet tega dodatka. Zato

tudi ne navajamo razlogov za njihovo določitev, ker je to navedeno v PVO.




4.5 DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA

NOSILCEV NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI

IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV

V tem dodatku omilitveni ukrepi niso bili določeni, zato ne navajamo nosilcev izvedbe in načina

spremljanja ukrepov.

4.6 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA

OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVA NA BODOČE STANJE

OBMOČJA

Na območju posega in njegovi bližji okolici ni pobud za ohranjanje narave, ki bi lahko vplivali

na bodoče stanje območja.

5. NAVEDBE O VIRIH PODATKOV OZ. NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN

UPORABLJENIH METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ

5.1 VIRI

1. Vodilna mapa, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj 2013,

dopolnitev maj 2017

2. Načrt zunanje ureditve, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj

2012, dopolnitev januar 2018

3. Atlas okolja, ARSO, datum dostopa: januar 2018

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

4. Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, 2864 Bohinj, d.o.o.,

Bohinjska Bistrica, arh. št. 170/2017, Marbo Okolje d.o.o., februar 2018

5. Podatki o varovanem območju, spletni portal www.natura.si

6. Program upravljanja območij natura 2000 (2015–2020), št. 00719-6/2015/13, Vlada RS

Slovenije, april 2015

7. Podatki o kulturni dediščini, http://rkd.situla.org/

8. Podatki o dejanski rabi zemljišč, http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/, december 2012

9. Naravovarstveni atlas, http://www.naravovarstveni-

atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ

10. Dodatek za varovana območja za smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico; 2864 Bohinj

d.o.o., Bohinjska Bistrica, št. 40/2-2013, MARBO, d.o.o. Bled, Lesce, avgust 2013

11. Okoljevarstveno soglasje za poseg Smučišče in žičnica nad Bohinjsko Bistrico, št. 35402-

27/2013-24, izdano dne 13.12.2013

5.2 PRAVNI AKTI

Splošni akti

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-

51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09,

108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13, 56/15, 102/15,

30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE)

• Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št.

51/14, 57/15, 26/17)

http://www.natura.si/

http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/

http://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ

http://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200639&stevilka=1682















• Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe

planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05)

• Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove

priprave (Ur.l. RS, št. 36/09, 40/17)

• Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur. l. RS, št.

71/08, 22/16)

• Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega

obsega (Ur.l. RS, št. 57/15)

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur.l. RS, št. 2/06)

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS), (Ur.l.RS, št. 76/04, 33/07 –

ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2)

• Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l.RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-

2))

• Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.

4/16, 11/16, 4/17, 8/17)

• Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Ur.l. RS, št. 41/13, 42/13, 41/16)

Narava

• Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,

46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18)

• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04,

110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14, 21/16,

47/18)

• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov in posegov v naravo na

varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)

• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 52/02, 67/03)

• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10,

23/15, 7/19)

• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13, 47/18)

• Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)

• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07,

36/09, 15/14)

• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,

115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16)

• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št.

82/02, 42/10)

• Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora (Verzija 1.2), ZRSVN, Ljubljana,

februar 2015

• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Ur.l.RS – Mednarodne

pogodbe, št. 5/95)

• Zakon o Triglavskem narodnem parku (Ur.l. RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17)

Zrak

• Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11, 8/15, 66/18)

• Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih

v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06)

• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.l. RS, št. 31/07, 70/08,

61/09, 50/13)


http://www.zrsvn.si/dokumenti/75/2/2015/48-1_NS_20150204112748_3768.pdf

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=1995-02-0024




• Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Ur.l. RS, št. 21/11)

• Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17)

• Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim izgorevanjem,

namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Ur.l. RS, št. 54/11, 38/12, 28/14)

• Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur.l. RS, št.

67/18)

• Odredba o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega

zraka (Ur.l., RS, št. 38/17)

Površinske vode

• Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08,

57/12, 100/13, 40/14, 56/15)

• Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16)

• Uredba o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi

poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l. RS, št. 89/08)

• Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst

rib (Ur.l. RS, št. 28/05 in 8/18)

Podzemne vode

• Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09, 68/12, 66/16)

• Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih vod (Ur.l. RS, št. 63/05, 8/18)

Pitna voda in vodovarstvena območja

• Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06,

58/11, 15/16)

Odpadna voda

• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

(Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15)

• Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15)

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 94/14

in 98/15)

Tla

• Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Ur.l.

RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1)

Odpadki

• Uredba o odpadkih (Ur.l. RS, št. 37/15, 69/15)

• Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06,

110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 – popr., 35/17)

• Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur.l. RS št. 10/14, 54/15, 36/16)

• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08)

Hrup

• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18)

• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/04)

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10250









• Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o

pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/08)

• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS št., 106/02, 50/05,

49/06, 17/2011-ZTZPUS-1)

Elektromagnetna sevanja

• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št,. 70/96,

41/04-ZVO-1)

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja

ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št. 70/96, 17/2011-ZTZPUS-1)

Svetlobno onesnaževanje

• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07,

62/10, 46/13)

Kulturna dediščina

• Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (Uradni list RS, št. 99/13)

• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12,

111/13 in 32/16, 21/18 – ZNOrg)

• Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09)

• Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur.l. RS, št. 3/13)

• Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega

varstva v okoljskih zadevah – Aarhuška konvencija (Ur.l. RS, št. 62/04)

• Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, (UNESCO, Pariz, 1972)

• Sprejete in ratificirane mednarodne pogodbe:

o Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS – Mednarodne

pogodbe, št. 19/03)

o Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene)

(Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99)

o Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur.l.

RS, št. 7/93)

Kmetijstvo

• Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 71/11-UPB2, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D,

79/17)

• Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08, 57/2012, 90/2012-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15,

27/17)

Gozdovi

• Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 –

ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in

77/16)

• Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07,

29/09, 91/10, 1/13, 39/15)

• Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih

sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04, 110/08, 83/13)








5.3 UPORABLJENA METODOLOGIJA NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ

Dodatek za varovana območja je pripravljen v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti

izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

Posamezne elemente posega smo razvrstili v skladu s Prilogo 2 citiranega pravilnika in

v programu Gobal Mapper izrisali mejo vplivnega območja neposrednega in daljinskega vpliva

posega. Uvrstitev posega skladno s prilogo 2 citiranega pravilnika prikazujemo v tabeli 5-1.

Glede na izrisane radije smo iz grafike odčitali katera varovana območja se nahajajo znotraj

vplivnega območja.



Poglavje iz

Priloge 2

Pravilnika

Vrsta posega in radiji neposrednega in

daljinskega vpliva*

Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju

poglavje IV –

posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša območje

neposrednega vpliva za nočne metulje 0 m, območje

daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.


poglavje VI –

območja zelenih

površin

Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo ali

prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja za

smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere znaša

območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa 250 m za belorepca,

planinskega orla, koconoge kure, kozačo in vodne

ptice.



Julijci.


Natura območja (celotno Natura SPA Julijci

območje meri 88.645 ha)

✔

poglavje IX –

območja

energetske

infrastruture

Postavitev podzemnega voda: za katere znaša

območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m,

območje daljinskega vpliva pa 0 m.


Poseg ni v območju daljinskega vpliva.

poglavje X –

območja okoljske

infrastruture

Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod,

kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.): za katere

znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za vse

skupine.



Julijci.

• V vplivnem območju je 15 m2 oz 0,0015 ha oz.

0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔

poglavje XIV-

območja



posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za:

gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,

hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada,

vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,

repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca, plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko;

grmišča, suha travišča pod gozdno mejo, mezofilna

travišča pod gozdno mejo, hrošče, metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.


poglavje XV-

območja gozdov

Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak in

stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša

10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in brlogov naslednjih vrst: črna štorklja, divji petelin,

ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski

orel, belorepec, velika uharica, sesalci (velike zveri), soška postrv, kapelj, raki, dvoživke):

Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot

neposredni vpliv v radiju za iste vrste 250 m od območja gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in

brlogov.



Julijci.


Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)

✔



Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva nahaja Natura območje SPA SI5000019

Julijci.




V drugi fazi smo preverili cone katerih vrst se glede na javno dostopne podatke nahajajo znotraj

vplivnega območja posega in kakšna je površina cone posamezne vrste glede na celotno

površino cone znotraj natura SPA Julijci. Ugotovili smo, da se v vplivnem območju posega

nahajajo cone sledečih kvalifikacijskih vrst:

• Aquila chrysaetos (planinski orel)

• Tetrao tetrix tetrix (ruševec)

• Alectoris graeca (kotorna)

• Dryocopus martius (črna žolna)

• Falco peregrinus (sokol selec)

• Monticola saxatilis (slegur)

• Phoenicurus phoenicurus (pogorelček)

• Picus canus (pivka)

Vrednotenje vplivov posega na Natura območja smo izvedli z matrikami za določevanje vpliva

iz Priloge 6 Pravilnika o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana

območja. Ugotovitve vplivov na podlagi matrik smo nato povzeli v skupen vpliv na posamezno

Natura območje in ga ocenili v skladu s sledečo vrednostno lestvico:

• A – ni vpliva oz. je lahko vpliv pozitiven,

• B – nebistven vpliv,

• C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov),

• D – bistven vpliva,

• E – uničujoč vpliv.

Pri oceni vplivov na varovana območja je bilo ugotovljeno, da vpliva na SPA Julijci zaradi

posega ne bo.

Pri kumulativnem vplivu na varovana območja smo upoštevali še gradnjo smučišč in žičnic v

okolici posega, za kar je že izdano okoljevarstveno soglasje (11). Ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov iz dodatka (10) in PVO za ta poseg, bo kumulativni vpliv na varovana območja

nebistven (ocena C)

6. IZDELOVALCI IN PODIZVAJALCI DODATKA ZA VAROVANA OBMOČJA

Marbo Okolje d.o.o.:

• Mojca Klemenčič Lipovec, univ. dipl. biol.,

• Alenka Markun, univ. dipl. kem.,

• mag. Špela Cenček, univ. dipl. inž. kraj. arh.,

Pri dodatku za varovana območja niso sodelovali podizvajalci ali zunanji sodelavci.

Documents

KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA zicnica G1 G2_dop1.pdfDodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica Arh.št.: