K REITVI USMERJENA PSIHOTERAPIJA

po I. K. Berg, S. Miller: Working with the Problem Drinker: A Solution-Focused Approach

Insoo Kim Berg (* 25. julij, 1934, v Koreji; 10. januar 2007 v Milwaukeeju)Steve de Shazer (* 25. junij, 1940, v Milwaukeeju; 11. september 2005 na Dunaju)

NAELA IN PREDPOSTAVKEPoudarjajmo duhovno in duevno zdravje ter telesno aktivnost Uporabljajmo vire utilizacijaHermenevtini (ateoretini, nenormativni) pristopBodimo varni: manj je ve / ParsimoninostSprememba je neizogibna in se nujno zgodiUsmerjajmo se v sedanjost in prihodnostSodelujmoOsrednje predpostavke

Poudarjajmo duhovno in duevno zdravje ter telesno aktivnost

Svoj pogled upiramo predvsem v uspehe, ki so jihklienti doiveli pri spopadanju s svojimi teavami.Predvsem osvetljujemo njihove moi, vire insposobnosti. Iemo klientov odgovor na stisko verjamemo, da klju do reitve poznajo oni in neterapevti.

Uporabljajmo vire utilizacija

Zdravljenje bo kakovostno, e iz klientov izvabimotiste moi, vire in zdrave lastnosti, ki jih potrebujejo,da bi se izvili iz trenutne stiske in so znotrajklientovega referennega okvirja oz. njegovih mej.

Hermenevtini (ateoretini, nenormativni) pristop

Ne domiljamo si, da vemo, kaj v resnici lei vozadju teav, ki jih poraja alkohol. Trudimo se najtiodgovor, ki bo odreilen prav zanj.

Bodimo varni: manj je ve / ParsimoninostNajraje uberemo najpreprostejo in najhitrejo potdo cilja. Terapevtska sredstva, ki naj nas bi pripeljalado terapevtskega cilja, varno izbiramo. Todoseemo tako, da v terapiji napredujemo od spodajnavzgor.

Sprememba je neizogibna in se nujno zgodi

Spremembe, ki se odvijajo e po naravni poti,prepoznamo in jih nato izkoristimo pri iskanju reitve.

Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnostOsnovni cilj terapije ni poglabljanje preteklosti, papa pomo klientu pri tem, da bi se bolje znael vsedanjosti in prihodnosti. To npr. doseemo zvpraanjem o udeu, vpraanju vrat, videoposnetku,

Sodelujmo

To naelo pomeni delati skupaj drug z drugim.Sodelovanje rojeva sodelovanje.

Osrednje predpostavke

NE POPRAVLJAJ, kar ni pokvarjeno!

Ko ugotovi, kaj deluje, SE TEGA OPRIMI E BOLJ!

Kar ne deluje, tega ne ponavljaj. STORI KAJ DRUGEGA!

RAZVIJANJE SODELUJOIH ODNOSOV MED KLIENTI IN TERAPEVTI

Kar je najbolj popustljivo, lahko premaga tisto, kar je najtre Vsi vemo, da popustljivost uene upor in da mehkoba premaga trdoto, in vendar tega nihe ne izkoria. Lao Tzu, Tao Te Ching (1963)

Odnos s strankoZa odnos s stranko gre, kadar klient in terapevt skupaj v teku ali na koncu terapevtskega sreanja opredelita pritobo, ki je klienta privedla v terapijo, ali cilj obravnave. Klient nakae, da v reitvi vidi tudi sebe, da je pripravljen v zvezi s tem kaj ukreniti.

Odnos s tonikomKadar terapevt in klient v teku sreanja uspeta skupaj opredeliti pritobo ali cilj zdravljenja, ne pa tudi konkretnih korakov, ki naj bi jih klient naredil, da bi priel do reitve (poudarja, da do reitve lahko pride le, e drugi nekaj ukrene).

Odnos z obiskovalcemKadar na koncu sreanja terapevt in klient ne opredelita skupaj pritobe za obravnavo ali cilja, h kateremu naj bi v zdravljenju stremela. Klient nakae, da teave, ki zahteva zdravljenje, sploh ni, ali pa, da pripada nekomu drugemu. Klientu se ne zdi smiselno karkoli spreminjati, e manj pa hoditi na terapijo.

Dobro oblikovani ciljiCilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resninosti, njegovega sveta Cilji morajo biti majhni: Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil zaetek?Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natanni in povezani z vedenjem Cilji naj kaejo na prisotnost in ne na odsotnost neesa Cilji naj opisujejo zaetek neke verige vedenja Cilji naj bodo stvarni in uresniljivi v klientovem ivljenjskem kontekstu, konkretni moni vsakdanji udei, kot je: Dobro jutro, srek! Uresnievanje ciljev je trdo delo. Stvari se mora lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljatiKlienti nujno potrebujejo doivetja uspeha

Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resninosti, njegovega sveta

Cilj mora biti pomemben klientu in klient mora utiti, da mu bo doseeni cilj osebno koristil. Tako se bo bolj potrudil, da ga bo uresniil.

Cilji morajo biti majhni

Cilji morajo biti dovolj skromni, da jih klient lahko dosee. Tako je veliko bolj verjetno, da se mu posrei jih dosei: mu daje obutek, da mu gre, mu vliva upanje in krpi pripravljenost za nadaljnje delo.Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil zaetek?

Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natanni in povezani z vedenjem

Natanno opredeljeni cilji klientu in terapevtu omogoajo, da laje ocenita, koliko sta napredovala in ugotovita, kaj e morata uresniiti.

Cilji naj kaejo na prisotnost in ne na odsotnost neesaCilji naj bodo izraeni v trdilni obliki: kaj klient bo storil, namesto o tem, esar ne bo. Tako veliko laje ugotovimo, kdaj je cilj doseen. Hkrati izhajamo iz dejstva, da ni mogoe, da ne bi poeli niesar. Na prepovedano dejavnost mislimo e bolj, zaradi esar se ji teko izognemo.

Cilji naj opisujejo zaetek neke verige vedenja

Cilj, pa naj bo e tako velik ali kompleksen doseemo, e se osredotoimo na to, kako bomo pot zaeli, in ne na to, kako se bo morebiti iztekla. Zanima nas prvi, mali korak v smeri elenega razpleta.

Cilji naj bodo stvarni in uresniljivi v klientovem ivljenjskem kontekstuS klienti ugotavljamo, kaj je in kaj ni uresniljivo in dosegljivo v njihovih ivljenjskih okoliinah.Konkretni moni vsakdanji udei, kot je: Dobro jutro, srek!

Uresnievanje ciljev je trdo delo

Stvari se mora lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljatiS tem zaitimo in krepimo klientov obutek lastne vrednosti in dostojanstva, tudi e mu morebiti cilja ne bi uspelo dosei.

Klienti nujno potrebujejo doivetja uspeha

Obutek, da so zmogli, dviguje samozavest in sproi pozitivni feedback. Torej s klientom oviro postavimo le tako visoko, da jo bo lahko z veliko verjetnostjo preskoil.

DOGOVARJANJE IN SODELOVANJE: CILJI TER ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM

Vse preve terapevtov te pelje na veerjo in ti pove,kaj mora naroiti. Sam peljem pacienta na psihoterapevtsko veerjo in mu reem: Sami povejte, kaj elite.

Milton Erickson (1973)

Postavljanje ciljev v odnosu z obiskovalcemugotovi, kaj hoe klientstrinjaj se s klientovim ciljem in soustvuj z njegovo stiskoklienta pohvalivpraaj klienta, kako razume zahteve napotitelja

Dogovarjanje o ciljih v odnosu s tonikomto, da klient zauti, da bodo reitve njegove, medtem, ko se razpravljanju o teavah kolikor je mogoe izogibadruinske lane vidi kot zaveznike, ki lahko dajo objektivne opise tega, kar je delovalo in kaj ni, kakno zdravljenje bi klientu najbolj pomagalo, v klientu je treba iskati vrline, ki lahko pripeljejo k odkritju reitev (npr. koliko je rtvoval),terapevt mora resnino verjeti, da so klientovi nameni dobri, le njihov izid ni uinkovit,terapevt naj se izogiba nasvetov o hitrih in lahkih reitvah (vsaj, dokler se klient ne prelevi v stranko).

Postavljanje ciljev s stranko (1)Kaj je naslednji korak? Klient mora sam priti do spoznanja, da je vzdrnost edina uspena reitev in se nato nedvoumno zavzeti, da bo izpeljal, kar bo potrebno, namesto da bi se util v odloitev prisiljenega.terapevt mora paziti, da v celotnem zdravljenju vzdruje odnos s stranko. Pri tem si lahko pomaga tako da:

Postavljanje ciljev s stranko (2)pohvali klienta za vse trenutke, ko se je s teavo e poizkual spoprijeti,strinjaj se s klientovim razlogom za zdravljenje,usmeri se na vse, esar se je klient lotil, da bi se mu posreilo, pa eprav je trajalo le kratek as,s pomojo sedmih lastnosti dobro opredeljenih ciljev, se s klientom dogovori o uresniljivih, dosegljivih in izmerljivih ciljih,pri postavljanju bodi oprezen in napredek budno spremljaj,klienta vpraaj po podrobnostih iz njegovega ivljenja in dela ter po novih uspenih vzorcih, ki jih razvija,podrobno sprauj po vzorcih (kdo, kaj, kako ,). S tem spoznajo lastne vzorce

Usmerjanje k reitvi: Kako voditi razgovor k spremembi

Z govorjenjem se nikoli niesar ne nauim. Uim sesamo, kadar spraujem. Lou Holtz, The New York Times

Pet koristnih vpraanjVpraanje, ki osvetljujejo spremembe pred prvim sreanjemVpraanja za iskanje izjemVpraanje o udeuVpraanje z lestvicoVpraanje Kako zmorete?

Vpraanja, ki osvetljujejo spremembe pred prvim sreanjem Raziskave potrjujejo, da klienti pomembno spremenijo vzorce svojih teav pred svojo prvo obravnavo. Kljunega pomena je, da terapevt poaka in v pravem trenutku vpraa po njih.

Vpraanja za iskanje izjem: krepitev trenutnih in preteklih uspehov Klienta moramo opozoriti na obdobje izjem, ko se teave ne pojavljajo, in jih kot izstopajoe izjeme tudi oznai. Izjeme v teavah so tisti trenutki, ko klient ne pije, temve pone nekaj drugega, bodisi, da se to zgodi spontano, bodisi kot posledica konkretnih pazljivih korakov.

udei se dogajajo: vpraanje o udeu Klientov pogled usmerja v prihodnost, ko bodo teave reene in bo lahko zael uivati sadove uspeno zakljuenega zdravljenja. Prebudijo upanje in vizijo monega. e se opremo na e storjene ali pretekle uspehe, predstave o udenem dnevu ni teko uresniiti. Majhen del tega udea moramo pretvorit v resninost in klientu pomagati, da si predstavlja, kaj se bo v njegovem ivljenju spremenilo, ko bo svoj ude zael uresnievati. Vekrat ko klient opie uspeen izid terapije, tem resnineji zanj postaja.

Vpraanja z lestvicoS tem, ko klient na tevilni lestvici oceni vse, kar mu veliko pomeni (tegobe, ustva, odnose,), dobi th. o vsem tem veliko boljo predstavo.Namen teh vpraanj je pridobivanje podatkov, hkrati pa z njimi kl. vlivamo tudi voljo, jih spodbujamo in krepimo proces spreminjanja.

Vpraanje Kako zmorete? Vpraanje je v pomo, kadar je terapevtska situacija nespodbudna (klienti, ki so izgubili upanje vase in v prihodnost). Pogosto nam tako uspe rahloutno zanetiti dvom v klientova preprianja in njegov obutek brezupnosti, obenem pa ga usmerjati k predstavi o majhnih premikih v eleno smer. Ko terapevt klienta prosi, naj mu pove kako komaj zdri ob tako hudih situacijah, ki ga spremljajo e vse ivljenje, zane ta opisovati majhen korak, ki mu pomaga, da se prebije skozi vsak dan. Ta korak, ki ga vsak dan naredi, da komaj zdri, nato postane temelj tega, kar mora poeti e naprej. Avtorja ponujata tudi razliico vpraanja Kako zmorete? in sicer Kako, da vae ivljenje ni huje? s katerim klienta obtoimo za podvige, ki jih sam ne vidi.

Prvine, vrste in izvajanje terapevtskih posegovNamen vseh k reitvi usmerjenih posegov (vodenju razgovora, domaih nalog, ) je izvabiti, sproiti in ponoviti izjeme, ki jih je ustvaril klient. V tem procesu je naloga terapevta prekucniti prvo domino v nizu. Namesto, da bi se posveali temu, da bi kl. nehal piti, je uinkoviteji, varneji in uspeneji pristop zdravljenja tisti, ki izvablja, in krepi e obstojee uspene reitve, do katerih se je sam dokopal.

Posvet med sreanjem in ekipni pristop gre za posvetovanje med sreanjem z ekipo terapevtov za enosmernim ogledalom, kar omogoa ve zornih kotov na teavo in tudi ve pogledov na reitev.po premoru terapevt klientu posreduje vzpodbudno sporoilo (pohvali, uporablja klientove besede, strinja se s klientovim ciljem in ga ubesedi v trdilni obliki, poudari, da bo potrebno trdo delo, utemelji in razloi domao nalogo in pri tem koristi t.i. premostitveno izjavo, vse podkrepi e s svojim osebnim slogom).

Naloge po meri odnosa

odnos z obiskovalcem vse kar klient pone in mu koristi, vztrajno hvalimo in ga tako spodbujamo, da se za zdravljenje bolj zavzame, saj sprevidi, da zna sodelovati, trdo delati in da eli poeti, kar je zanj dobro. Doseek (majhne ali velike) moramo izpostaviti in mu svetovati, naj e tako nadaljuje. Tako je veja verjetnost, da bo klient priel tudi drugi in je oitno bolj odziven in pripravljen sodelovati. odnos s tonikom prvi korak v takem odnosu je pohvaliti klienta za vse, kar je pretrpel. tejemo mu v ast, da kljub mukam, ohranja upanje. Vse, kar mu predlagamo, naj bo namenjeno temu, da bi v sebi namesto rtve videl osebo, ki se lahko sama dokoplje do reitve.odnos s stranko poleg pohvale klientu, ker se je pripravljen spoprijeti s svojimi teavami, je pomembno, da terapevt skupaj s klientom odkrije, kaj bi lahko bil prvi konkretni korak, ki ga mora narediti.

Pohvale: mo potrjevanja Pohvale imajo veliko terapevtsko mo in so uporabne v vseh terapevtskih posegih (razen pri klientih, ki teko prenaajo pohvale). Hvaljenje ne pomeni dajanje potuhe klientovem uniujoemu vedenju. So v vseh kulturah pot do utrjevanje drubenih odnosov na vseh ravneh.

Strinjaj se s cilji klientov Oprimi se tega, kar uinkuje pravega naina reevanja teav ni karkoli se obnese, je treba ponavljati.Sproanje spremembe pred sreanjem po raziskavah 67% klienotv poroa o dobrih spremembah od takrat, ko prvi pokliejo terapevta do prvega sreanja z njim. Ii izjeme bodi si namerne, ki jih vpeljejo klienti in jih znajo natanko opisati. e se klient zaveda posameznih korakov, jih lahko tudi ponovi in tako ustvari vzorec reitve. O nakljunih izjemah pa govorimo, kadar klient poroa o oitnih izjemah v svojem vedenju, vendar ne zna opisati korakov, ki so pripeljali do njih. Pomagati mu moramo uvideti, da sam pripomore k temu, da lahko v prihodnje nakljune dogodke spremeni v bolj namerne.Pogled v prihodnost: po udeu klientu pomagamo, da reitve, ki jih je porodilo vpraanje o udeu tudi uresniijo. Z vpraanjem Kdaj nazadnje? klienta spomnimo na uspeno obdobje, vendar je na svoj podvig nekako pozabil. Gre za priredbo tehnike kristalne krogle M. Ericksona, ki jo je prikrojil in raziril de Shazer (1985).

e se ni ne obnese, ukreni kaj druganega Spremljate, kaj ponete, ko premagate slo po pijai z uporabo prihodnjika terapevt namigne, da klient bo storil nekaj koristnega, ko bo premagal npr. eljo po pijai, ki ga zgrabi, kot da gre za nekaj najbolj naravnega in priakovanega, kar je treba samo budno spremljati. Poseg temelji na predpostavi, da klient lahko stori in tudi bo storil, kar je zanj dobro. Opazujte, kaj vam gre v ivljenju dobro nalogo zastavimo, da bi klient sestavil jedrnat seznam uspehov med dananjim dnem in prihodnjim sreanjem.Naloga napovedovanja klientom damo nalogo, da zveer, preden gredo spat, napovedo, kako bodo naslednji dan preiveli (pili) in si to napoved zabeleijo. Nato naj dan preivijo kot obiajno, zveer pa naj primerjajo svoje poetje z napovedjo, e se je uresniila. Naloga je primerna e zlasti za klienta, ki imajo obutek, da nimajo nikakrnega nadzora nad svojim poetjem (pitjem). Tako klientu pripisujemo odgovornost za uspehe.

Kaj storiti, ko se zdi, da se ni ne obnese Terapevt in klient se morata pogosto in skupaj vraati k ciljem terapije, morda kar na vsakem sreanju. Kljuno je tudi to, da terapevt resnino poslua, kaj klient govori in niesar ne predpostavlja. e skrbno prisluhnemo temu, kaj eli klient in ne vsiljujemo lastnih elja, bo uspeen zakljuek zdravljenja zagotovljen.