K REŠITVI USMERJENA PSIHOTERAPIJA

po I. K. Berg, S. Miller: “Working with the Problem Drinker: A Solution-Focused Approach”

Insoo Kim Berg (* 25. julij, 1934, v Koreji; † 10. januar 2007 v Milwaukeeju)

Steve de Shazer (* 25. junij, 1940, v Milwaukeeju; † 11. september 2005 na Dunaju)

NAČELA IN PREDPOSTAVKE

Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost

Uporabljajmo vire – utilizacija

Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop

Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost

Sprememba je neizogibna in se nujno zgodi

Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost

Sodelujmo

Osrednje predpostavke

Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost

Svoj pogled upiramo predvsem v uspehe, ki so jih

klienti doživeli pri spopadanju s svojimi težavami.

Predvsem osvetljujemo njihove moči, vire in

sposobnosti. Iščemo klientov odgovor na stisko –

verjamemo, da ključ do rešitve poznajo oni in ne

terapevti.

Uporabljajmo vire – utilizacija

Zdravljenje bo kakovostno, če iz klientov izvabimo

tiste moči, vire in zdrave lastnosti, ki jih potrebujejo,

da bi se izvili iz trenutne stiske in so znotraj

klientovega referenčnega okvirja oz. njegovih mej.

Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop

Ne domišljamo si, da vemo, kaj v »resnici« leži v

ozadju težav, ki jih poraja alkohol. Trudimo se najti

odgovor, ki bo odrešilen prav zanj.

Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost

Najraje uberemo najpreprostejšo in najhitrejšo pot

do cilja. Terapevtska sredstva, ki naj nas bi pripeljala

do terapevtskega cilja, varčno izbiramo. To

dosežemo tako, da v terapiji napredujemo od spodaj

navzgor.

Sprememba je

neizogibna in

se

nujno zgodi

Spremembe, ki se odvijajo že po naravni poti,

prepoznamo in jih nato izkoristimo pri iskanju rešitve.

Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost

Osnovni cilj terapije ni poglabljanje preteklosti, pač

pa pomoč klientu pri tem, da bi se bolje znašel v

sedanjosti in prihodnosti. To npr. dosežemo z

vprašanjem o čudežu, vprašanju vrat, video

posnetku, …

Sodeluj

mo

To načelo pomeni delati skupaj drug z drugim.

Sodelovanje rojeva sodelovanje.

Osrednje

predpostavke

NE POPRAVLJAJ, kar ni pokvarjeno!

Ko ugotoviš, kaj deluje, SE TEGA OPRIMI ŠE BOLJ!

Kar ne deluje, tega ne ponavljaj. STORI KAJ DRUGEGA!

RAZVIJANJE SODELUJOČIH ODNOSOV MED KLIENTI IN TERAPEVTI

Kar je najbolj popustljivo, lahko premaga tisto, kar je najtrše …

Vsi vemo, da popustljivost užene upor in da mehkoba premaga trdoto, in vendar tega nihče

ne izkorišča.

Lao Tzu, Tao Te Ching (1963)

Odnos s stranko

Za odnos s stranko gre, kadar klient in terapevt

skupaj v teku ali na koncu terapevtskega

srečanja opredelita pritožbo, ki je klienta privedla

v terapijo, ali cilj obravnave.

Klient nakaže, da v rešitvi vidi tudi sebe, da je

pripravljen v zvezi s tem kaj ukreniti.

Odnos s tožnikom

Kadar terapevt in klient v teku srečanja uspeta

skupaj opredeliti pritožbo ali cilj zdravljenja, ne

pa tudi konkretnih korakov, ki naj bi jih klient

naredil, da bi prišel do rešitve (poudarja, da do

rešitve lahko pride le, če drugi nekaj ukrene).

Odnos z obiskovalcem

Kadar na koncu srečanja terapevt in klient ne

opredelita skupaj pritožbe za obravnavo ali cilja, h

kateremu naj bi v zdravljenju stremela.

Klient nakaže, da težave, ki zahteva zdravljenje,

sploh ni, ali pa, da pripada nekomu drugemu.

Klientu se ne zdi smiselno karkoli spreminjati, še

manj pa hoditi na terapijo.

Dobro oblikovani cilji

Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti, njegovega sveta

Cilji morajo biti majhni: „Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil začetek?“

Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem

Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa

Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja

Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu, konkretni možni vsakdanji

čudeži, kot je: „Dobro jutro, srček!“

Uresničevanje ciljev je „trdo delo“. Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati

Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha

Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti,

njegovega sveta

Cilj mora biti pomemben klientu in klient mora

čutiti, da mu bo doseženi cilj osebno koristil.

Tako se bo bolj potrudil, da ga bo uresničil.

Cilji morajo biti majhni

Cilji morajo biti dovolj skromni, da jih klient lahko

doseže. Tako je veliko bolj verjetno, da se mu

posreči jih doseči: mu daje občutek, da mu gre,

mu vliva upanje in krpi pripravljenost za nadaljnje

delo.

„Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil

začetek?“

Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem

Natančno opredeljeni cilji klientu in terapevtu

omogočajo, da lažje ocenita, koliko sta

napredovala in ugotovita, kaj še morata

uresničiti.

Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa

Cilji naj bodo izraženi v trdilni obliki: kaj klient bo

storil, namesto o tem, česar ne bo.

Tako veliko lažje ugotovimo, kdaj je cilj dosežen.

Hkrati izhajamo iz dejstva, da ni mogoče, da ne bi

počeli ničesar.

Na prepovedano dejavnost mislimo še bolj, zaradi

česar se ji težko izognemo.

Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja

Cilj, pa naj bo še tako velik ali kompleksen

dosežemo, če se osredotočimo na to, kako bomo

pot začeli, in ne na to, kako se bo morebiti

iztekla.

Zanima nas prvi, mali korak v smeri želenega

razpleta.

Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu

S klienti ugotavljamo, kaj je in kaj ni uresničljivo

in dosegljivo v njihovih življenjskih okoliščinah.

Konkretni možni vsakdanji čudeži, kot je: „Dobro

jutro, srček!“

Uresničevanje ciljev je „trdo delo“

Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati

S tem zaščitimo in krepimo klientov občutek

lastne vrednosti in dostojanstva, tudi če mu

morebiti cilja ne bi uspelo doseči.

Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha

Občutek, da so zmogli, dviguje samozavest in

sproži pozitivni feedback.

Torej s klientom oviro postavimo le tako visoko,

da jo bo lahko z veliko verjetnostjo preskočil.

DOGOVARJANJE IN SODELOVANJE: CILJI TER ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM

Vse preveč terapevtov te pelje na večerjo in ti pove,

kaj moraš naročiti. Sam peljem pacienta na

psihoterapevtsko večerjo in mu rečem:

»Sami povejte, kaj želite.«

Milton Erickson (1973)

Postavljanje ciljev v odnosu z obiskovalcem

ugotovi, kaj hoče klient

strinjaj se s klientovim ciljem in sočustvuj z

njegovo stisko

klienta pohvali

vprašaj klienta, kako razume zahteve napotitelja

Dogovarjanje o ciljih v odnosu s tožnikom

to, da klient začuti, da bodo rešitve njegove, medtem, ko se razpravljanju o težavah

kolikor je mogoče izogiba

družinske člane vidi kot zaveznike, ki lahko dajo objektivne opise tega, kar je delovalo

in kaj ni, kakšno zdravljenje bi klientu najbolj pomagalo,

v klientu je treba iskati vrline, ki lahko pripeljejo k odkritju rešitev (npr. koliko je

žrtvoval),

terapevt mora resnično verjeti, da so klientovi nameni dobri, le njihov izid ni učinkovit,

terapevt naj se izogiba nasvetov o hitrih in lahkih rešitvah (vsaj, dokler se klient ne

prelevi v stranko).

Postavljanje ciljev s stranko (1)

Kaj je naslednji korak? Klient mora sam priti do

spoznanja, da je vzdržnost edina uspešna rešitev in

se nato nedvoumno zavzeti, da bo izpeljal, kar bo

potrebno, namesto da bi se čutil v odločitev

prisiljenega.

terapevt mora paziti, da v celotnem zdravljenju

vzdržuje odnos s stranko. Pri tem si lahko pomaga

tako da:

Postavljanje ciljev s stranko (2)

pohvali klienta za vse trenutke, ko se je s težavo že poizkušal spoprijeti,

strinjaj se s klientovim razlogom za zdravljenje,

usmeri se na vse, česar se je klient lotil, da bi se mu posrečilo, pa čeprav je trajalo le kratek čas,

s pomočjo sedmih lastnosti dobro opredeljenih ciljev, se s klientom dogovori o uresničljivih,

dosegljivih in izmerljivih ciljih,

pri postavljanju bodi oprezen in napredek budno spremljaj,

klienta vprašaj po podrobnostih iz njegovega življenja in dela ter po novih uspešnih vzorcih, ki jih

razvija,

podrobno sprašuj po vzorcih (kdo, kaj, kako ,…). S tem spoznajo lastne vzorce

Usmerjanje k rešitvi: Kako voditi razgovor k spremembi

Z govorjenjem se nikoli ničesar ne naučim. Učim se

samo, kadar sprašujem.

Lou Holtz, The New York Times

Pet koristnih vprašanj

Vprašanje, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem

Vprašanja za iskanje izjem

Vprašanje o čudežu

Vprašanje z lestvico

Vprašanje “Kako zmorete?”

Vprašanja, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem

Raziskave potrjujejo, da klienti pomembno

spremenijo vzorce svojih težav pred svojo prvo

obravnavo.

Ključnega pomena je, da terapevt počaka in v

pravem trenutku vpraša po njih.

Vprašanja za iskanje izjem: krepitev trenutnih in preteklih uspehov

Klienta moramo opozoriti na obdobje izjem, ko se

težave ne pojavljajo, in jih kot izstopajoče izjeme

tudi označi.

Izjeme v težavah so tisti trenutki, ko klient ne

pije, temveč počne nekaj drugega, bodisi, da se

to zgodi spontano, bodisi kot posledica

konkretnih pazljivih korakov.

Čudeži se dogajajo: vprašanje o čudežu

Klientov pogled usmerja v prihodnost, ko bodo težave rešene in bo lahko

začel uživati sadove uspešno zaključenega zdravljenja. Prebudijo upanje

in vizijo možnega.

Če se opremo na že storjene ali pretekle uspehe, predstave o čudežnem

dnevu ni težko uresničiti.

Majhen del tega čudeža moramo pretvorit v resničnost in klientu

pomagati, da si predstavlja, kaj se bo v njegovem življenju spremenilo, ko

bo svoj čudež začel uresničevati. Večkrat ko klient opiše uspešen izid

terapije, tem resničnejši zanj postaja.

Vprašanja z lestvico

S tem, ko klient na številčni lestvici oceni vse, kar mu

veliko pomeni (tegobe, čustva, odnose,…), dobi th. o vsem

tem veliko boljšo predstavo.

Namen teh vprašanj je pridobivanje podatkov, hkrati pa z

njimi kl. vlivamo tudi voljo, jih spodbujamo in krepimo

proces spreminjanja.

Vprašanje »Kako zmorete?«

Vprašanje je v pomoč, kadar je terapevtska situacija nespodbudna (klienti, ki so izgubili

upanje vase in v prihodnost). Pogosto nam tako uspe rahločutno zanetiti dvom v klientova

prepričanja in njegov občutek brezupnosti, obenem pa ga usmerjati k predstavi o majhnih

premikih v želeno smer.

Ko terapevt klienta prosi, naj mu pove kako »komaj zdrži« ob tako hudih situacijah, ki ga

spremljajo že vse življenje, začne ta opisovati majhen korak, ki mu pomaga, da se prebije

skozi vsak dan. Ta korak, ki ga vsak dan naredi, da »komaj zdrži«, nato postane temelj

tega, kar mora početi še naprej.

Avtorja ponujata tudi različico vprašanja »Kako zmorete?« in sicer »Kako, da vaše življenje

ni hujše?« s katerim klienta »obtožimo« za podvige, ki jih sam ne vidi.

Prvine, vrste in izvajanje terapevtskih posegov

Namen vseh k rešitvi usmerjenih posegov (vodenju

razgovora, domačih nalog, …) je izvabiti, sprožiti in

ponoviti izjeme, ki jih je ustvaril klient.

V tem procesu je naloga terapevta prekucniti prvo domino

v nizu. Namesto, da bi se posvečali temu, da bi kl. nehal

piti, je učinkovitejši, varčnejši in uspešnejši pristop

zdravljenja tisti, ki izvablja, in krepi že obstoječe uspešne

rešitve, do katerih se je sam dokopal.

Posvet med srečanjem in ekipni pristop

gre za posvetovanje med srečanjem z ekipo terapevtov za

enosmernim ogledalom, kar omogoča več zornih kotov na težavo

in tudi več pogledov na rešitev.

po premoru terapevt klientu posreduje vzpodbudno sporočilo

(pohvali, uporablja klientove besede, strinja se s klientovim ciljem

in ga ubesedi v trdilni obliki, poudari, da bo potrebno trdo delo,

utemelji in razloži domačo nalogo in pri tem koristi t.i.

»premostitveno izjavo«, vse podkrepi še s svojim osebnim

slogom).

Naloge po meri odnosa

odnos z obiskovalcem – vse kar klient počne in mu koristi, vztrajno hvalimo in ga tako

spodbujamo, da se za zdravljenje bolj zavzame, saj sprevidi, da zna sodelovati, trdo delati in da

želi početi, kar je zanj dobro. Dosežek (majhne ali velike) moramo izpostaviti in mu svetovati, naj

še tako nadaljuje. Tako je večja verjetnost, da bo klient prišel tudi drugič in je očitno bolj odziven in

pripravljen sodelovati.

odnos s tožnikom – prvi korak v takem odnosu je pohvaliti klienta za vse, kar je pretrpel. Štejemo

mu v čast, da kljub mukam, ohranja upanje. Vse, kar mu predlagamo, naj bo namenjeno temu, da

bi v sebi namesto žrtve videl osebo, ki se lahko sama dokoplje do rešitve.

odnos s stranko – poleg pohvale klientu, ker se je pripravljen spoprijeti s svojimi težavami, je

pomembno, da terapevt skupaj s klientom odkrije, kaj bi lahko bil prvi konkretni korak, ki ga mora

narediti.

Pohvale: moč potrjevanja

Pohvale imajo veliko terapevtsko moč in so

uporabne v vseh terapevtskih posegih (razen pri

klientih, ki težko prenašajo pohvale).

Hvaljenje ne pomeni dajanje potuhe klientovem

uničujočemu vedenju. So v vseh kulturah pot do

utrjevanje družbenih odnosov na vseh ravneh.

Strinjaj se s cilji klientov

Oprimi se tega, kar učinkuje – »pravega« načina reševanja težav ni – karkoli se obnese, je treba ponavljati.

Sprožanje spremembe pred srečanjem – po raziskavah 67% klienotv poroča o »dobrih« spremembah od

takrat, ko prvič pokličejo terapevta do prvega srečanja z njim.

Išči izjeme – bodi si namerne, ki jih vpeljejo klienti in jih znajo natanko opisati. Če se klient zaveda

posameznih korakov, jih lahko tudi ponovi in tako ustvari vzorec rešitve. O naključnih izjemah pa govorimo,

kadar klient poroča o očitnih izjemah v svojem vedenju, vendar ne zna opisati korakov, ki so pripeljali do

njih. Pomagati mu moramo uvideti, da sam pripomore k temu, da lahko v prihodnje naključne dogodke

spremeni v bolj namerne.

Pogled v prihodnost: po čudežu – klientu pomagamo, da rešitve, ki jih je porodilo »vprašanje o čudežu«

tudi uresničijo. Z vprašanjem »Kdaj nazadnje?« klienta spomnimo na uspešno obdobje, vendar je na svoj

podvig nekako pozabil. Gre za priredbo tehnike »kristalne krogle« M. Ericksona, ki jo je prikrojil in razširil de

Shazer (1985).

Če se nič ne obnese, ukreni kaj drugačnega

Spremljate, kaj počnete, ko premagate slo po pijači – z uporabo prihodnjika terapevt namigne, da klient bo

storil nekaj koristnega, ko bo premagal npr. željo po pijači, ki ga zgrabi, kot da gre za nekaj najbolj

naravnega in pričakovanega, kar je treba samo budno spremljati. Poseg temelji na predpostavi, da klient

lahko stori in tudi bo storil, kar je zanj dobro.

 Opazujte, kaj vam gre v življenju dobro – nalogo zastavimo, da bi klient sestavil jedrnat »seznam

uspehov« med današnjim dnem in prihodnjim srečanjem.

Naloga napovedovanja – klientom damo nalogo, da zvečer, preden gredo spat, napovedo, kako bodo

naslednji dan preživeli (pili) in si to napoved zabeležijo. Nato naj dan preživijo kot običajno, zvečer pa naj

primerjajo svoje početje z napovedjo, če se je uresničila. Naloga je primerna še zlasti za klienta, ki imajo

občutek, da nimajo nikakršnega nadzora nad svojim početjem (pitjem). Tako klientu pripisujemo

odgovornost za uspehe.

Kaj storiti, ko se zdi, da se nič ne obnese

Terapevt in klient se morata pogosto in skupaj

vračati k ciljem terapije, morda kar na vsakem

srečanju. Ključno je tudi to, da terapevt resnično

posluša, kaj klient govori in ničesar ne

predpostavlja. Če skrbno prisluhnemo temu, kaj

želi klient in ne vsiljujemo lastnih želja, bo

uspešen zaključek zdravljenja zagotovljen.