K r o n i k a - gimnm.orgvodenimi ogledi razstave ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki smo jo gostili v atriju šole. Del vsebin iz programa zdravstvene vzgoje in vzgoje za

0

Gimnazija Novo mesto

K r o n i k aza šolsko leto 2011/12

Novo mesto, september 2012

1

POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTAZA ŠOLSKO LETO 2011/12Natalija Petakovič, prof.

Na Gimnaziji Novo mesto izvajamo program gimnazije v splošnih, evropskem in športnih oddelkih,program klasične gimnazije ter maturitetni tečaj. Letni delovni načrt, v katerem so opredeljeni cilji inpogoji za izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela, razporeditev dijakov v oddelke in skupine, programiobveznih izbirnih vsebin, projekti, sodelovanje z drugimi ustanovami, strokovno izpopolnjevanjedelavcev šole in ostale delovne naloge, je bil sprejet v začetku oktobra 2011.

Pouk je bil organiziran v šol. letu 2011/12 v 29 oddelkih, in sicer:19 oddelkov gimnazije (555 dijakov),1 evropski oddelek (28),4 športni oddelki v gimnaziji (70 dijakov),4 oddelki klasične gimnazije (101 dijak) in1 oddelek maturitetnega tečaja (38 dijakov).V začetku šolskega leta je bilo skupno vpisanih 792 dijakov. Med šol. letom se je prešolalo oz.izstopilo 5 dijakov iz gimnazije, 6 dijakov iz športnega oddelka gimnazije, 2 dijaka iz klasične gimnazijein 12 dijakov iz maturitetnega tečaja. Vpisala sta se 2 dijaka v program gimnazije in 1 dijakinja vmaturitetni tečaj. Ob zaključku pouka je bilo skupaj vpisanih 770 (lani 808, predlani 829) dijakov.Padec števila vpisanih na našo šolo pripisujem splošnemu upadanju števila učencev, ki se vpisujejo vsrednje šole v Sloveniji.

Pouk je potekal od 7.00 do 14.00, v maturitetnem tečaju pa je pouk potekal samo v popoldanskiizmeni. Dijaki so se delili v skupine pri tujih jezikih, športni vzgoji, informatiki, laboratorijskih vajah prikemiji, biologiji in fiziki, pri izbirnih maturitetnih predmetih in izbirnih predmetih v 2. letniku.Postavitev vseh delitev v urnik je omogočala urniška razporeditev – pouk je potekal po štirih različnihurnikih (A, B, C in D urnik), ki so se tedensko izmenjevali. Šola je za pouk dobro opremljena. Poukpoteka v 20 učilnicah ter specializiranih učilnicah za pouk fizike (2), biologije (1) in kemije (1), vučilnici (1) za informatiko in multimediji (1). Dijakom so na voljo tudi primerno urejena knjižnica sčitalnico, dve telovadnici in fitnes. Nekaj ur športne vzgoje v športnih oddelkih je potekalo v športnidvorani Marof.

Realizacija pouka (v odstotkih)

a b c d e k š mt skupaj1. l. 94,8 95 93,9 94 95 92,1 98,4 / 94,92. l. 95,5 93,8 93,1 92,3 93,3 93,5 90,8 / 93,23. l. 97 95,9 93,8 95,7 91,6 91,8 95,6 / 94,54. l. 100,2 99,9 101,3 100,9 99,7 96 90,3 / 98,3mt 90,6 90,6

skupaj 95,2

Skupaj je bilo izvedenih 42239 ur pouka od 44 378, kolikor jih je po predmetniku, kar znaša 95,2 % urna dijaka.V tem šolskem letu ni prihajalo do večjih odstopanj od načrtovanega dela. Daljših odsotnosti zaradibolezni ni bilo, za čas krajših odsotnosti smo poskrbeli za ustrezno nadomeščanje, praviloma tako, daso nadomeščali učitelji istega predmeta. Realizacijo pouka v 4. letniku smo izračunali na podlagirealnega trajanja pouka, ki traja do 25. maja, torej 32 tednov. V ostalih letnikih pa je bil poukzaključen 22. junija in je trajal 35 tednov. Velik poseg v urnik še vedno predstavlja matura, ki ji jezaradi zagotavljanja zadostnega števila učilnic in nadzornih učiteljev potrebno prilagoditi pouk in

2

ostale aktivnosti. V času mature prilagajamo urnik glede na realizacijo pouka do konca maja inizvajamo nekatere dejavnosti OIV. Ker zaradi zadolžitev učiteljev na maturi ni vedno možno zagotovitizadostno število spremljevalcev, nekaj teh dejavnosti izvedemo med letom po pouku (npr. kulturnedneve) in ob sobotah (ekskurzije). Na račun prej izvedenih dejavnosti so imeli dijaki nižjih letnikov včasu pisne mature en dan prost.Iz zapisov o predelani učni snovi je razvidno, da je bila snov pri večini predmetov v celoti predelana.Do zaključka izobraževanja v 4. letniku so bile predelane in utrjene vse vsebine pri vseh maturitetnihpredmetih.

Uspeh ob koncu šolskega leta

letniksplošniuspeh(v %)

odlični(v %)

prav dobri(v %)

dobri(v %)

zadostni(v %)

nezadostni(v %)

neocenjeni(v %)

1. 93,2 25,1 41,4 23,0 3,7 4,2 0,52. 94,3 20,7 38,5 27,0 8,0 2,9 0,03. 95,7 27,7 27,2 35,3 5,4 3,3 0,54. 100 28,4 41,5 26,6 3,4 0,0 0,0skupaj 95,8 25,4 37,3 27,9 5,1 2,6 0,25MT 37 0 3,7 29,6 3,7 18,5 37

Podrobno analizo uspeha se ob koncu ocenjevalnega obdobja in šolskega leta opravi v okviruoddelčne skupnosti, na ravni učiteljskega zbora in strokovnega aktiva. Z uspehom smo zadovoljni,med razlogi za slabši uspeh posameznih dijakov pa sta najpogosteje premajhna motiviranost za deloin izostajanje. V prvem letniku je razlog za neuspeh tudi različno predznanje, predvsem pri tujemjeziku. O izostankih in uspešnosti dijakov so razredniki starše sproti obveščali. Več dijakov je imelotudi odločbe o usmerjanju. Za te dijake je strokovna skupina izdelala individualne programe dela. Vskladu z odločbami so potekale tudi individualne ure pouka pri posameznih predmetih.

Kot prioritetne naloge smo si v šolskem letu 2011/12 zadali:- uvajanje posodobljenih UN v 4. letniku,- posodabljanje gimnazijskega programa,- timsko poučevanje,- medpredmetno in kroskurikularno povezovanje,- razvijanje koncepta dela z nadarjenimi dijaki,- obeležitev 265-letnice šole,- nadaljevanje opremljanja šole (učni pripomočki in učila, s katerimi bi lahko zagotovili popolnorealizacijo učnih načrtov),- izobraževanje učiteljev (didaktično-metodične novosti pri posameznih predmetih, sodobnipristopi k učenju in poučevanju, posodabljanje gimnazijskega programa, uporaba IKT pri pouku,matura, zakonodaja, samorefleksija svojega dela),- priprava in izvedba projektnega tedna za 1., 2. in 3. letnik,- priprava in izvedba klasičnih dni za 1. k in 3. k,- kvalitetna izvedba priprav na maturo in izvedba mature,- izboljšanje notranje organizacije, delovne discipline, skrb za kvaliteto pouka,- spremljanje in evalvacija izvajanja pouka in dejavnosti OIV,- pestra ponudba programov OIV (projektni teden, katalog OIV, obvezna ponudba šole …),- razvijanje in poglabljanje konstruktivnega sodelovanja s starši (govorilne ure, roditeljskisestanki),- sodelovanje z dijaško organizacijo,

3

- samostojno nadaljevanje projektov, ki smo jih pričeli izvajati v sodelovanju z MŠŠ, ESS inZRSŠ: Preprečevanje nasilja, Dvig kvalitete izvajanja OIV in OD na gimnazijski ravni izobraževanja,Delo razrednika – kvalitetne razredne ure, pot do boljšega počutja v šoli, Strategije za zmanjševanjeosipa, Uvajanje evropskega jezikovnega listovnika,- povezovanje s šolami doma in v tujini – izmenjave dijakov (Škofja Loka, Beograd, Lons-le-Saunier, Epingen, Banja Luka),- vključitev v projekt Rastem s knjigo (pod pokroviteljstvom MŠŠ),- ozaveščanje pomena zdrave prehrane in zdravega načina življenja.

Pouk je v vseh letnikih potekal v skladu s cilji kurikularne prenove po posodobljenih učnih načrtih, vkaterih je poleg splošnih (vsebinskih in procesnih) ciljev posameznega predmeta velik poudarek narazvoju kompetenc (sporazumevanje v maternem in tujih jezikih, digitalna pismenost, matematičnain naravoslovna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost inpodjetnost, kulturna zavest in izražanje). Ena od prioritenih nalog posodobljenih učnih načrtov soaktivne oblike in metode dela ter učno ciljno in procesno načrtovanje.Timsko poučevanje in medpredmetno povezovanje sta že postali stalnica pouka in izbirnih vsebin.Timsko in medpredmetno so bile zastavljene tudi delavnice v projektnem tednu. V evropskemoddelku je potekalo poudarjeno učenje nemščine kot drugega tujega jezika. Izpeljali smo izmenjave sSrbijo (Beograd), z Bosno (Banja Luka), Nemčijo (Eppingen), Avstrijo (Bad Radkersburg) in Francijo ternarodni izmenjavi s Škofjo Loko in Mariborom v klasičnem oddelku. V okviru kulturnih dejavnosti inpriprav na maturo smo na šoli organizirali 3 okrogle mize s sodobnimi ustvarjalci.

Izobraževanje učiteljskega zboraV šolskem letu 2011/12 so se učitelji udeleževali študijskih skupin, seminarjev za pripravo na maturoin za zunanje ocenjevalce na maturi, ter seminarjev z didaktično-metodičnimi in pedagoško-psihološkimi vsebinami.Za celoten učiteljski zbor so naši sodelavci v sodelovanju z drugimi predavatelji v okviru projekta e-šolstvo izvedli več izobraževanj na temo rabe IKT pri pouku. Izobraževanje je potekalo v več delih inmanjših skupinah ter individualno.Člani ŠRT so se s člani projektnih skupin udeleževali izobraževanj in organizirali delavnice za učiteljskizbor (timsko in medpredmetno povezovanje, učenje učenja ….). Konec junija je ŠRT izpeljaldvodnevno izobraževanje z delavnicami na temo razvijanja kompetenc pri rednem pouku.Oktobra 2011 smo izpeljali strokovno ekskurzijo učiteljskega zbora v hrvaško Istro, kjer smospoznavali antično in glagoljaško izročilo ter usodo istrskih izseljencev v 20. stoletju.

Realizacija programov OIVObvezne izbirne vsebine smo realizirali po načrtu. V 1. letniku so bile izvedene kulturne dejavnosti, 2športna dneva, učenje za učenje, knjižnično-informacijska znanja in del zdravstvene vzgoje(nevarnosti drog). Za dijake 2. letnika smo prav tako organizirali kulturne dejavnosti, planinsko turoter del zdravstvene vzgoje (nevarnosti prekomernega uživanja alkohola, zdrava prehrana, gibanje zazdravje), zdrav način življenja pa je bila rdeča nit delavnic za 2. letnik v projektnem tednu.V 3. letniku smo poleg kulturnih dejavnosti in športnih dni izvedli tudi državljansko kulturo spredavanji o političnem sistemu, ogledom parlamenta in razstave Slovenke v dobi moderne tervodenimi ogledi razstave ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki smo jo gostili v atriju šole. Delvsebin iz programa zdravstvene vzgoje in vzgoje za družino, mir in nenasilje sta v vseh letnikih izvajalitudi svetovalni delavki in razredniki, dijaki pa so si ogledali tudi več filmov in gledaliških predstav zustreznimi vsebinami.Dijaki 4. letnika so obvezni del izbirnih vsebin opravili z medpredmetno ekskurzijo in športnim dnem.V okviru priprav na maturo iz angleščine in slovenščine smo organizirali oglede gledaliških predstav,povezanih s tematiko maturitetnih besedil. Obvezne izbirne vsebine so potekale med šolskim letomtudi v popoldanskem času in med maturo, ko ni bilo možno izvajanje pouka.

4

MaturaLetos je maturo na Gimnaziji Novo mesto v spomladanskem roku opravljalo 198 dijakov. Uspešnih jebilo 188, kar je 95 %. Povprečno število točk je zelo dobro 21,07 (slovensko povprečje 20,21).Med maturanti je letos kar 22 zlatih (10,7 %), torej takih, ki so dosegli 30 točk in več.Ena maturantka, Marija Hrovat Sladič iz 4. e je dosegla vseh 34 točk.Zlati maturanti so na slovesni podelitvi v atriju šole prejeli spričevalo s pohvalo in priložnostno dariloDržavnega izpitnega centra in Gimnazije Novo mesto.Maturantka Marija Hrovat Sladič, ki je dosegla vse točke, je bila 21. 9. 2012 povabljena na sprejem kpredsedniku države dr. Danilu Turku in ministru dr. Žigi Turku.Na jesenskem roku je maturo (prvič, ponovno in posamezne izpite) opravljalo 17 kandidatov.Uspešnih je bilo 10, kar je 58 %. Ocene so izboljševali 4 kandidati, uspešen je bil 1.Skupaj je letos maturo opravljalo 205 kandidatov, od tega je bilo 198 uspešnih, kar je 96,6%.

Pomembnejši dosežki dijakovTudi v letošnjem šolskem letu so dijaki sodelovali na različnih tekmovanjih in natečajih ter dosegliizjemne rezultate.

SlovenščinaNa šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je sodelovalo 24 dijakov. Na regijsko tekmovanje sejih je uvrstilo 15, od tega 8 na nižji in 7 na višji stopnji. Na državno tekmovanje se je uvrstila 1dijakinja, ki je osvojila zlato priznanje. Na srednješolskem natečaju za najboljši haiku je dijakinja našešole osvojila priznanje za najboljši haiku na bivanjsko tematiko.

MatematikaNa šolskem tekmovanju v logiki je 29 dijakov prejelo bronasto priznanje. 17 se jih je udeležilodržavnega tekmovanja, osvojili so 2 zlati in 3 srebrna priznanja.Na šolskem tekmovanju iz znanja matematike (Evropski matematični Kenguru) je 28 tekmovalcevprejelo bronasto priznanje. Na regijskem tekmovanju jih je 15 osvojilo srebrno priznanje, nadržavnem pa 1 zlato. Regijskega tekmovanja iz znanja matematike se je udeležilo 16 tekmovalcev, 15jih je osvojilo srebrno priznanje. Dva sta se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je 1 osvojil zlatoVegovo priznanje. Na tekmovanjih iz razvedrilne matematike so dijaki osvojili 28 bronastih in 15srebrnih priznanj, 4 dijaki naše šole so na državnem tekmovanju prejeli zlato priznanje, od tega jeeden osvojil 1., ena pa 2. mesto.

AngleščinaNa tekmovanju za angleško bralno značko EPI-reading badge je sodelovalo 22 dijakov prvega, 23drugega in 7 dijakov tretjega letnika. Osvojili so 5 zlatih priznanj.Na regijskem tekmovanju iz znanja angleščine so sodelovali 4 dijaki. 3 so se uvrstili na državno inosvojili 1 srebrno in 1 bronasto odličje.

FrancoščinaNa bralnem tekmovanju Lepota romanskih jezikov navdihuje so sodelovali 4 dijaki 1. in 2. letnika, enadijakinja je osvojila 3. mesto.

NemščinaBralno tekmovanje in bralni maraton Pfiffikus na šoli pripravljamo v sodelovanju s Centrom Oxford že13 let. Pri bralnem tekmovanju je sodelovalo 23 dijakov, 5 jih je prejelo pohvale, 8 priznanja in 4priznanja z nagrado. Na bralnem maratonu je sodelovalo 30 dijakov, 6 jih je prejelo pohvale, 6priznanja, 9 pa priznanja z nagrado. Na tekmovanju za nemško bralno značko Epi Lesepreis, ki jepotekalo v sodelovanju z DZS, so dijaki osvojili 16 zlatih in 19 srebrnih priznanj.Izpit za Nemško jezikovno diplomo C1 je opravlilo 12 dijakov, od tega 3 iz črnomeljske gimnazije. 6 jihje prejelo diplomo na ravni B2, 6 pa na ravni C1.

5

Na državnem tekmovanju iz nemščine sta dva dijaka prejela zlato priznanje in osvojila prvo mesto vdržavi v svojo kategoriji.

RuščinaDijakinja Gimnazije Novo mesto je postala državna prvakinja iz znanja ruščine.

ZgodovinaTrije dijaki so se uvrstili na državno tekmovanje in prejeli bronasta priznanja.

GeografijaŠolskega tekmovanja se je udeležilo 16 dijakov in osvojilo 6 bronastih priznanj.Na območno tekmovanje so se uvrstili 3, eden je osvojil srebrno priznanje, se tako uvrstil na državnotekmovanje in dosegel zlato priznanje.

BiologijaŠolskega tekmovanja o znanju o sladkorni bolezni se je udeležilo 94 dijakov, 51 jih je prejelo bronastopriznanje. Na državnem tekmovanju je 1 dijak osvojil zlato, 2 dijakinji pa srebrno priznanje.Šolskega tekmovanja iz znanja biologije se je udeležilo 50 dijakov. Na državnem tekmovanju soosvojili 3 zlate in 6 srebrnih priznanj.Ena dijakinja naše šole je bila članica slovenske ekipe na naravoslovni olimpijadi in s svojo ekipoosvojilo srebrno medaljo.

KemijaNa različnih tekmovanjih iz znanja kemije dijaki Gimnazije Novo mesto že vrsto let dosegajo izjemnerezultate. Šolskega tekmovanja iz znanja kemije se je udeležilo 145 dijakov, 37 jih je osvojilo srebrnoPreglovo plaketo. Tudi letos so tekmovali na državnem tekmovanju iz znanja kemije za Preglovoplaketo in osvojili tri srebrne in eno zlato Preglovo plaketo.5 dijakinj Gimnazije Novo mesto je za dve raziskovalni nalogi prejelo Krkine nagrade. 9 dijakov jeprejelo Krkina priznanja.Na natečaju za strpno in socialno sožitje vseh generacij v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobjesta dijakinji z raziskovalno nalogo osvojili 2. mesto.Med nagrajenci natečaja Mladi možgani Evrope, ki sta ga razpisala MMC RTV Slovenija in Center zaosebe s pridobljeno možgansko poškodbo Zarja v sodelovanju z informacijsko pisarno Evropskegaparlamenta za Slovenijo, sta dve dijakinji naše šole, ki sta s fotografskim opusom osvojili 2. mesto.

PodjetništvoV letošnjem šolskem letu je na šoli zaživel podjetniški krožek. Na državnem tekmovanju Mladipodjetnik so dijakinje osvojile 2. mesto.

FizikaRegijskega tekmovanja se je udeležilo 19 dijakov. Na državno tekmovanje se je uvrstil 1 dijak inosvojil srebrno priznanje.

ŠportDijakinje in dijaki Gimnazije Novo mesto so šolo zastopali na številnih občinskih, regijskih in državnihtekmovanjih v različnih športnih disciplinah in dosegali izjemne rezultate. V atletiki, košarki,badmintonu, streljanju z zračno puško, šahu, odbojki in odbojki na mivki so naše dijakinje in dijakisodelovali v finalih državnih srednješolskih tekmovanj. Največji uspeh beležijo letos odbojkarji inodbojkarji na mivki, ki so v hudi konkurenci postali državni prvaki. Državni prvaki so tudibadmintonisti ekipno.Atleti so na državnem prvenstvu osvojili dve srebrni odličji, in sicer v metu krogle in skoku v višino. Ponajvišji stopničkah so posegli plesalci v street dancu, ekipno so bili prvi, solo drugi, članski street par

6

pa je osvojil 3. mesto. Šahisti so bili na državnem prvenstvu drugi ekipno. Zelo uspešne so bile tudikošarkarice, ki so v svoji skupini na državnem prvenstvu osvojile 2. mesto, kar je največji uspeh našihkošarkaric v zadnjih 20 letih. Dijakinja naše šole Patricija Jerman je osvojila naslov mladinskesvetovne prvakinje v ju-jitsu.

Likovni natečajDve dijakinji naše šolesta prejeli priznanje na republiški ravni.

Sodelovanje s staršiRazpored skupnih roditeljskih sestankov in govorilnih ur je bil objavljen že na začetku leta. Bilo ga jelaže načrtovati zaradi enoizmenskega pouka, starši pa so bili po prehodu na elektronski dnevnik e-asistent sproti obveščeni o izostankih in drugih dogodkih na šoli. Večina staršev se je udeleževalarednih mesečnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov, posebej v prvem in drugem letniku. Popotrebi pa so bili razredniki, učitelji, svetovalna delavka in vodstvo šole staršem na voljo tudi izvenrednih govorilnih ur.V šol. l. 2011/12 sta bili 2 seji sveta staršev. V začetku šolskega leta je bila izvoljena predsednica Svetastaršev Gimnazije Novo mesto ga. Vida Čadonič Špelič. Na prvi seji smo obravnavali še poročilo o deluv preteklem šol. letu in LDN za tekoče šol. leto, novosti v pravilih ocenjevanja idr. Drugi sestaneksveta staršev je bil po analizi dela v 1. ocenjevalnem obdobju. Člani sveta staršev so o problemih instališčih staršev posameznega oddelka ravnateljico seznanjali tudi osebno in po e-pošti.

Delo strokovnih organov šoleDelo strokovnih organov šole je potekalo po načrtu. Posamezni strokovni aktivi so se redno sestajaliin obravnavali tematiko, povezano s posameznim predmetnim področjem – novosti v učnih načrtih,možnosti medpredmetnih povezav, timsko poučevanje, kriteriji ocenjevanja, načini preverjanja inocenjevanja znanja, vsebine, s katerimi so se učitelji seznanili na seminarjih, ter analiza učnegauspeha in mature po posameznih predmetih in v posameznih razredih.Učiteljski zbor šole se je redno mesečno sestajal ter obravnaval aktualno problematiko, vezano napotek pouka in ostalih dejavnosti. Sestajali so se tudi oddelčni zbori posameznih oddelkov, ki soobravnavali delo v posameznih oddelkih ter delo posameznih dijakov.

Svet šoleSvet šole se je sestal dvakrat na redni seji, štiri seje so bile korespondenčne. Na prvi seji v začetkuoktobra je svet šole obravnaval letni delovni načrt šole in poročilo o delu za preteklo leto. Na drugiseji v začetku marca je sprejel evalvacijsko poročilo ter vsebinski in finančni načrt za leto 2012.

Ostale dejavnostiPoleg vseh že navedenih dejavnosti smo samostojno nadaljevali s projekti Kvalitetne razredne ure –pot do boljšega počutja v šoli, Preventiva nasilja, delo z nadarjenimi dijaki, Delo z dijaki z učnimitežavami, evropski dan jezikov. Krepili smo dobrodelno dejavnost z zbiranjem denarja v sklad zaboljše možnosti in se vključevali v različne humanitarne dejavnosti. Obnovili smo delovanjeDonatorskega sklada Gimnazije Novo mesto, imenovali upravni odbor in sprejeli pravila.

Opremljanje šole (izboljševanje materialnih pogojev dela)

Tudi v preteklem šolskem letu smo nadaljevali z opremljanjem šole z učno tehnologijo in učnimipripomočki, s katerimi je omogočeno kvalitetnejše in bolj zanimivo izvajanje pouka in drugihdejavnosti. V učilnicah smo namestili I-table, zamenjali stare prenosnike in računalnike v kabinetih innekaj projektorjev v učilnicah. Med počitnicami smo prenovili garderobe in kopalnice pri telovadnici,kabinet športne vzgoje in zamenjali parket v učilnicah v pritličju.

7

Ob koncu naj povzamem, da svoje dijake uspešno pripravljamo na maturo in nadaljnje življenje, polegpouka jim nudimo tudi številne druge dejavnosti, odprti smo tudi za predloge in novosti, s katerimilahko izboljšujemo kvaliteto dela in počutje vseh na šoli.

8

OBELEŽITEV OBLETNICE ŠOLENatalija Petakovič, prof.

V šolskem letu 2011/12 je minilo 265 let od ustanovitve Gimnazije Novo mesto in 100 let, odkar šoladeluje v sedanji stavbi na Seidlovi 9.Obletnico ustanovitve šole smo novembra združili s počastitvijo 110. obletnice rojstva dramatikaSlavka Gruma. Gledališka skupina Goga je na odru Kulturnega centra Janeza Trdine pod vodstvomprofesorice Vladke Korošec uprizorila Grumov Dogodek v mestu Gogi.Jubileja smo obeležili še z otvoritvijo stalne razstave dokumentov iz zgodovine Gimnazije Novo mestoZA SPOŠTVANJE IN ZNANJE in z mjuziklom ZADNJIČ.Otvoritev stalne razstave PIETATI LITTTERISQUE: ZA SPOŠTVANJE IN ZNANJE je bila 7. 3. 2012 vprostorih šole. Na šoli smo že dolgo razmišljali o tem, da bi s stalno razstavo skušali zajeti in prikazativsaj del bogate zgodovine novomeške gimnazije in jo približati sedanjim generacijam gimnazijcev.Obletnica šole je bila primeren trenutek za njeno postavitev in predstavitev javnosti.Časovni obseg razstave je celotno obdobje od ustanovitve gimnazije do moderne dobe. Razstava, kije zasnovana kronološko, je razdeljena na dvanajst časovnih in vsebinskih sklopov (ustanovitev, staroposlopje, dijaki v 18. stoletju, dijaki v 19. stoletju, gimnazija v 19. stoletju, novo poslopje, čas 1. vojne,med obema vojnama, čas 2. svetovne vojne, po 2. svetovni vojni, leta usmerjenega izobraževanja, vsamostojni Sloveniji). Začne se v pritličju in se po stopnišču dviga do 1. nadstropja. Naslov razstave jedel napisa na portalu prvotnega gimnazijskega poslopja in povzema smisel sleherne šole, ki je le vtesnem povezovanju znanja z vzgojo v spoštovanju občih človeških vrednot.Razstava je nastala v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, Enoto za Dolenjsko in BeloKrajino, njen avtor je Mitja Sadek, oblikoval pa jo je Jurij Kocuvan.Osrednja prireditev ob jubileju Gimnazije Novo mesto je bila 26. 3. 2012. Ob 17.30 je bil na šolinajprej voden ogled po razstavi dokumentov iz zgodovine novomeške gimnazije »Za spoštovanje inznanje«. Avtor razstave Mitja Sadek je v zanimivem predavanju skozi 12 vsebinskih sklopov izpostavilključne dejavnike, ki so pripomogli k ustanovitvi in neprekinjenemu delovanju naše šole od leta 1746dalje. Dotaknil se je predvsem življenjskih razmer, v katerih je šola delovala, in opozoril še naneraziskana dejstva iz polpretekle zgodovine.Ob 19. uri je bil v Kulturnem centru Janeza Trdine koncert gimnazijskega pevskega zbora z naslovomZadnjič. Dijaki so v besedila in glasbo nekaterih sodobnih slovenskih popevk vpletli ljubezenskozgodbo, ki se odvije na prijateljskem izletu v hribe. Občinstvo so navdušili z izjemnim petjem inkoreografijo. Skupaj z mentorjema Magdo Lojk in Vanjo Popovom so poželi buren aplavz.Uvodoma sem na prireditvi v kulturnem centru podala kratek zgodovinski oris šole in poudarilazasluge preteklih rodov, ki so ohranili gimnazijo vse do današnjih dni. Čestitke ob jubileju je zbranimizrekel še župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič.

OBELEŽITEV UPORA GIMNAZIJCEVNatalija Petakovič, prof.

1. decembra 2011 smo v predverju gimnazije obeležili 70-letnico demonstracije gimnazijcev, ki so leta1941 v velikem številu s 3-minutnim molkom počastili praznik Kraljevine Jugoslavije in se takosimbolno uprli italijanski okupaciji. V programu je nastopil pevski zbor Gimnazije Novo mesto, zbranepa je nagovoril predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Proslave se je udeležil tudi šeživeči takrat izključeni dijak dr. Tone Šavelj.

9

ANALIZA SPLOŠNE MATURE 2012Nevenka Malnarič Brulc, prof.

Na spomladanskem roku se je k opravljanju splošne mature prijavilo 199 dijakov splošne in klasičnegimnazije, od tega en kandidat s posebnimi potrebami, ki je opravljal maturo v dveh delih.Maturitetnih tečajnikov je bilo 10. Celotno maturo je opravljajo še 11 zunanjih kandidatov (21-letnikiin nekdanji naši dijaki, ki so bili v preteklih letih na splošni maturi neuspešni), posamezne izpite jeopravljajo 24 kandidatov. Ena zunanja kandidatka je imela status kandidatke s posebnimi potrebami.15 kandidatov je opravljajo dodatni peti predmet poklicne mature. Skupno je bilo na šoli naspomladanskem roku 262 kandidatov, 10 pa se jih je pravočasno odjavilo.

Uspešnost kandidatov, ki so opravljali celotno maturo na Gimnaziji Novo mesto

kategorija število opravili % niso opravili %

4. letniki (gimnazija) 198 188 95 % 10 5 %

4. letniki (MT) 10 3 30 % 7 70 %

SKUPAJ 208 185 88,9% 17 11,1%

188 dijakov (95 %) splošne in klasične gimnazije je maturo opravilo, 10 kandidatov (5 %) mature niopravilo – med njimi je en dijak, ki je moral maturo opravljati ponovno v celoti, preostalih 9 je imeloenega ali dva popravna izpita. Uspešnost v Sloveniji je bila 93,05%. Od desetih maturitetnihtečajnikov so maturo uspešno opravili trije, dva kandidata nista naredila mature, pet kandidatk pa jeimelo en popravni izpit.Kandidati, ki so maturo opravili, so na Gimnaziji Novo mesto dosegli v povprečju 21,07 točke, kar jeboljše od slovenskega povprečja (20,21 točk).Na šoli imamo 22 zlatih maturantov (10,7 % kandidatov). Kandidatka Marija Hrovat Sladič iz 4. e jedosegla vse možne točke.

Zlati maturanti Gimnazije Novo mesto na slavnostni podelitvi spričeval v atriju šole, 16. 7. 2012. (foto: Vaš kanal)

10

Seznam zlatih maturantov:

Ime in priimek Št. točk razred1. Nika Colnar Hrastar 32 4.a2. Maša Manca Florjanič 30 4.a3. Gašper Kočjaž 30 4.a4. Alja Pungerčar 33 4.a5. Sabina Starič 31 4.a6. Maja Zupančič 31 4.a7. Erika Hrastar 30 4.b8. Žiga Lukšič 30 4.b9. Mirjam Pušavec 31 4.b10. Mercedes Vitek 30 4.b11. Doroteja Novak 33 4.c12. Anže Mraz 30 4.d13. Ambrož Pušnik 32 4.d14. Marija Hrovat Sladič 34 4.e15. Jože Luzar 30 4.e16. Andraž Aš 30 4.e17. Eva Rataj 32 4.e18. Matija Mavsar 32 4.k19. Vid Smrke 31 4.k20. Žiga Žgavec 31 4.k21. Ema Guštin 30 4.š22. Marija Radešček 30 Z

Na jesenskem roku mature je celotno maturo prvič opravljalo 5 kandidatov, od tega so bili trijeuspešni. Celotno maturo je ponovno opravljal en dijak, ki je bil tokrat uspešen. Maturo je opravil tudikandidat s posebnimi potrebami, ki je maturo opravljal v dveh delih. Popravne izpite je opravljajo 9kandidatov, 5 jih je bilo uspešnih. Od sedemnajstih dijakov, ki so opravljali mature, jih je bilo v temroku uspešnih 10 (58 %). Štirje kandidati so izboljševali ocene. Pri tem je bil uspešen Andraž Aš, ki jepostal zlati maturant. Od sedmih maturitetnih tečajnikov je maturo v jesenskem roku opravila enakandidatka. Peti predmet poklicne mature so opravljali 4 kandidati, 16 je bilo zunanjih kandidatov.Skupno je bilo na jesenskem roku mature prijavljenih 46 kandidatov.V spomladanskem in jesenskem roku so tako na šoli opravljali splošno maturo 204 kandidati, od tegaje bilo 6 neuspešnih in 198 uspešnih (97 %).

11

DOSEŽKI DIJAKOV NA DRŽAVNI IN MEDNARODNI RAVNI

Naziv tekmovanja Ime in priimek dijaka Razred DosežekDržavno tekmovanje

GEOAleš Zupančič 1. e zlato priznanje

Likovni natečajEvropa v šoli

Patricija Barbo 1. d priznanje na republiški ravniKatja Smole 1. d priznanje na republiški ravni

Ljubljana StartupPetra Ravbar 3. b 2. mestoManca Bukovac 3. e 2. mestoKatja Kelvišar 3. e 2. mesto

Mladi podjetnik

Petra Ravbar 3. b 2. mestoManca Bukovac 3. e 2. mestoKatja Kelvišar 3. e 2. mestoIva Starc 3. e 2. mesto

XI. državnotekmovanje iz znanja

zgodovine

Jan Hudelja 3. a bronasto priznanjeMina Camloh 4. k bronasto priznanjePolona Glušič 4. k sronasto priznanje

Državno tekmovanjeANG

Primož Kastelic 3. e srebrna plaketa

Državno tekmovanjeNEM

Primož Kastelic 3. e zlato priznanje in 1. mesto(NEM 2 za 3. letnik)

Tinkara Lazar 2. c zlato priznanje in 1. mesto(NEM 2 za 2. letnik)

Manca Radež 2. a srebrno priznanje

Nemška jezikovnadiploma opravljeni

izpit

Alja Pungerčar 4. a diploma C1Erika Hrastar 4. b diploma B2Eva Kupljenik 4. b diploma C1Žiga Lukšič 4. b diploma C1Matej Luzar 4. b diploma B2Dominika Novina 4. b diploma B2Anja Pekolj 4. b diploma B2Jurij Muhič 4. k diploma C1Simon Radovan 4. š diploma C1

Preglove plakete

Aleš Zupančič 1. e zlato priznanje (12. mesto)Klemen Kovač 1. d srebrno priznanjeSimona Gričar 3. e srebrno priznanje (9. mesto)Matej Burkat 3. e srebrno priznanje (12. mesto)

Pfiffikus – bralnimaraton

Katja Kelvišar 3. e priznanje z nagradoManca Hervolj 3. e priznanje z nagradoVeronika Zagorc 3. e priznanje z nagradoMatej Burkat 3. e priznanje z nagradoPrimož Kastelic 3. e priznanje z nagradoJan Turk 3. e priznanje z nagradoUrška Bele 3. e priznanje z nagradoManca Bukovac 3. e priznanje z nagradoUrška Novljan 3. e priznanje z nagrado

Pfiffikus – bralnotekmovanje

Simona Gričar 3. e priznanje z nagradoManca Hervolj 3. e priznanje z nagrado

12

Martina Može 3. c priznanje z nagradoTajda Uršič 3. c priznanje z nagrado

Si za znanost?KEM

Jerca Petrovič 1. d 1. mestoNika Pergar 1. d 1. mestoMaruša Derlink 1. d 1. mesto

Krkine nagrade

Jerca Kranjc 3. d Krkina nagradaBreda Škedelj 3. d Krkina nagradaAjda Mavrič 4. c Krkina nagradaKatja Čič 4. c Krkina nagradaDarja Gačnik 4. c Krkina nagrada

Proteusovopriznanje

Aleš Zupančič 1. e zlato priznanjeJernej Klančičar 2. c zlato priznanjeDoroteja Novak 4. c zlato priznanjeJana Hočevar 1. a srebrno priznanjeJulija Gorenc 2. b srebrno priznanjeNina Remec 2. c srebrno priznanjeMatej Makše 2. a srebrno priznanjeSimona Gričar 3. e srebrno priznanjeŽiga Lukšič 4. b srebrno priznanje

EUSO 2012 Julija Gorenc 2. b 10 mesto in srebrna medalja

Znanje o sladkornibolezni

Manca Zorko 2. d srebrno priznanjeNeža Dimec 3. b srebrno priznanjeJernej Klančičar 2. c zlato priznanje

Cankarjevo priznanje Manca Zorko 2. d zlato priznanjePolona Glušič 4. k srebrno priznanje

logika Erika Hrastar 4. b zlato priznanjeManca Bukovac 3. e zlato priznanje

razvedrilnamatematika

Žiga Lukšič 4. b zlato priznanje - prvo mestoTjaša Lukšič 2. a zlato priznanje - drugo mestoZala Babič 2. d zlato priznanjeNina Remec 2. c zlato priznanje

matematika Julija Gorenc 2. b zlato priznanje

13

ŠPORTNA TEKMOVANJA – 1.–3. mesto na državnem tekmovanju

Disciplina Ime in priimek Razred Dosežek

Šah ekipno

Manca HervoljAleš BrcarAmbrož ČopiJan Opara

3. e3. e2. k1. b

2. mesto

Odbojka na pesku

Janez HalasNejc TomazinGašper PuceljSimon KoširJan Gačnik

4. š3. š3. š2. š3. c

1. mesto

Odbojka

Janez HalasNejc TomazinGašper PuceljSimon KoširJan GačnikŽiga GlihaJurij KrsnikJaka PiletičAnže ZalarIvo UrhAnže MožeJure Plut

4. š3. š3. š2. š3. c3. c3. š3. e2. a3. š1. b1. b

1. mesto

Badminton,kategorizirani

tekmovalci

Urban TurkMitja ŠemrovSebastijan Miklič

4. š3. š1. š

1. mesto2. mesto

3.–4.mesto

Badminton,nekategorizirane

tekmovalkeNika Rianne Bračko 2. š 2. mesto

Badminton ekipno

Nika Rianne BračkoAlja PungerčarMitja ŠemrovUrban Turk

2. š4. a3. š4. š

1. mesto

Atletika, skok v višino Ahac Moretti 2. š 2. mesto

Atletika, suvanje krogle Jaka Žulič 4. š 2. mesto

Državno prvenstvo vkrosu Breda Škedelj 4. d 3. mesto

14

STROKOVNA EKSKURZIJA UČITELJSKEGA ZBORANatalija Petakovič, prof.

Na strokovno ekskurzijo v Istro smo odšli 14. 10. 2011. Naš prvi postanek je bilo mestece Hum, kamorsmo se pripeljali skozi Alejo glagoljašev. Spoznavanje glagolice, najstarejše slovanske pisave, ki se jena istrskih tleh ohranila vse do 20. stoletja, je bil eden od ciljev naše ekskurzije. V Humu, najmanjšemmestu na svetu, ki še danes v celoti živi izključno znotraj srednjeveškega obzidja, smo si v cerkvici sv.Hieronima ogledali glagolski spomenik t. im. Humski grafit, nato odšli na voden ogled mesteca inzaključili s tipično istrsko malico.Pot nas je nato vodila po notranjosti Istre do Pazina, upravnega središča Istre. V Pazinu smo odšli dotrdnjave Kaštel, kjer je danes muzej, o katerem je pisal tudi Jules Verne v romanu Mathias Sandorf.Tu smo si ogledali priložnostno razstavo o izseljevanju iz Istre v 19. in 20. stol. in stalno etnološkozbirko. Spustili smo se še v znamenito pazinsko jamo, nato pa se odpeljali proti Rovinju. V Rovinjusmo se po slikovitih mediteranskih uličicah povzpeli do katedrale in si ogledali mestne znamenitosti.Naslednji dan smo se v Fažani vkrcali na ladjico in se odpeljali na Brione. Ogledali smo si narodni park,ki slovi po raznovrstnosti flore in favne, ter muzej, posvečen času, ko so bili otoki poletna rezidencaJosipa Broza Tita. Sledil je voden ogled Pule, s poudarkom na spomenikih iz rimskih časov, kot soarena, Herkulova vrata, slavolok in forum. Nato smo se odpeljali v notranjost Istre, si ogledali šepavlinski samostan in cerkev »Sv. Petar u šumi« ter ekskurzijo zaključili s tipično istrsko večerjo. VNovo mesto smo prispeli v poznih večernih urah.

ZDRAVSTVENA VZGOJABarbara Bajc Šerovič, prof.

Cilji vzgoje za zdravje v srednji šoli so posredovati dijakom znanja za dosego in vzdrževanje zdravja inzdravega načina življenja. Dijaki prvega letnika so imeli pod vodstvom strokovnih delavkZdravstvenega doma Novo mesto predavanje in delavnice o različnih oblikah odvisnosti.Dijaki drugega letnika so imeli v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za varovanje zdravja predavanje,pogovor in anketo o pitju alkohola pri mladih.

POROČILO O OBVEZNIH KULTURNIH DEJAVNOSTIHSuzana Krvavica, prof.

V šol. letu 2011/12 smo za dijake 1., 2. in 3. letnika izvedli kulturni dan v Ljubljani ter ogled dvehgledaliških ali glasbenih predstav v Novem mestu (v KC Janeza Trdine ali/in v APT), dijaki 4. letnika paso si vse tri predstave ogledali v Novem mestu. Predstave so bile izbrane po temeljitem pregleduponudbe; prednost so imele uprizoritve, ki so povezane z vsebinami iz učnih načrtov, in tiste, ki sotematsko blizu percepciji mladostnikov.

1. LETNIK:– Tom Lycos, Stefo Nantsou: KAMNI (Lutkovno gledališče Ljubljana v KC Janeza Trdine v Novemmestu; načrtovano 16. 9. 2011 ob 12. uri, odpadlo zaradi poškodbe igralca, gledali 6. 3. 2012 ob12.30; po predstavi je sledil pogovor s psihologom Maticem Muncem)– ŠTIRJE LETNI ČASI V DELIH UMETNIKOV (Simfonični orkester RTV Slovenija v KC Janeza Trdine vNovem mestu; 12. 4. 2012 ob 12. uri; koncert so poslušali tudi dijaki 2. K in 3. K)– muzikal SUGAR (Mestno gledališče ljubljansko, gledališče MGL v Ljubljani; 14. 12. 2011 ob 15. uri)

2. LETNIK:– SLOVENSKE LJUDSKE VIŽE NA POSEBEN NAČIN (Eva Hren in Sladcore v KC Janeza Trdine v Novemmestu; 8. 5. 2012 ob 10. uri)

15

– Nikolaj Vasiljevič Gogolj: REVIZOR (Prešernovo gledališče Kranj v KC Janeza Trdine v Novem mestu;1. 2. 2012 ob 9.45)– William Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC (SNG Drama, gledališče Drame v Ljubljani; četrtek, 22. 12.2011, ob 17. uri)

3. LETNIK:– Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (predstava SMG v KC Janeza Trdine v Novemmestu; ponedeljek, 12. 12. 2011, ob 11.30)– G. Vojnović: ČEFURJI RAUS! (monodrama Gledališča Glej v KC Janeza Trdine v Novem mestu; 15.marec 2012 ob 12.30)– B. Brecht: OD–LOČITEV V MUKDENU (predstava APT Novo mesto v APT Novo mesto; torek, 22. 11.2011 (3. a, b in c), in četrtek, 24. 11. 2011 (3. c, d, e in k), obakrat ob 20. uri

4. LETNIK:– Vinko Möderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Prešernovo gledališče Kranj v KC Janeza Trdine vNovem mestu; 30. 1. 2012)– Jeffrey Hatcher: PICASSO (Mestno gledališče Ptuj v KC Janeza Trdine v Novem mestu; 23. 4. 2012)– B. Brecht: OD–LOČITEV V MUKDENU (predstava APT Novo mesto v APT Novo mesto; ponedeljek,19. 12. 2011 (4. a, b in c), in torek, 20. 12. 2011 (4. d, e, k in š), obakrat ob 20. uri

Poleg naštetih prireditev so si vsi dijaki v sredo, 7. marca 2012, v Planetu Tuš Novo mesto ogledalifilm Nejca Gazvode IZLET (ob 9.45 dijaki 3. in 4. letnika, ob 12.00 dijaki 1. in 2. letnika). Po filmu jesledilo srečanje z Nejcem Gazvodo, režiserjem in bivšim dijakom naše šole. Z njim se je pogovarjalačetrtošolka Maša Florjanič, številna zanimiva vprašanja o filmu pa so zastavili tudi dijaki.Za dijake, ki si kakšne predstave niso ogledali, smo 14. maja 2012 ob 14. uri organizirali ogledgledališko plesne predstave Rudyarda Kiplinga KNJIGA O DŽUNGLI v Anton Podbevšek Teatru vNovem mestu. »Zamudniki zamudnikov« pa so OIV iz kulturnih dejavnosti lahko opravili še spredstavo v KC Janeza Trdine, in sicer so 11. 6. ob 18. uri poslušali diplomski koncert Petre Vidmarna tolkalih ali 12. 6. ob 19. uri diplomski koncert Pije Hočevar na flavti.Pred vsakim kulturnim dogodkom sem za dijake pripravila gradivo o vsebini in izvedbi prireditve. Pripripravi na gledališke uprizoritve sem sodelovala s kolegicami slovenistkami, pri glasbenih pa sprofesorico glasbe. Po ogledu vsake predstave smo se pri slovenščini ali glasbi pogovarjali o vtisih inuprizoritev analizirali z različnih vidikov.

S PROJEKTOM COMENIUS GRADILI MOST DO ROMOVMaja Zupančič, Karin Grošič in Urška Kerin, 3. a

Od 28. 9. 2011 do 7. 10. 2011 je v Novem mestu potekala tretja izmenjava v okviru projektaComenius ''Drugačnost in tujost v Evropi – most do Romov''. Projekt izvajamo skupaj s Hartmanni–Gymnasium iz Eppingena. Pri projektu sodeluje po 19 dijakov iz vsake gimnazije, projekt vodijo NušaRustja in Monika Gehrke z novomeške in Wolfgang Burth in Conny Brox z nemške gimnazije. Dijakismo z romskimi otroki in mladostniki delali v šestih različnih delavnicah, ki so potekale dva dneva.Nekateri dijaki pa so s svojimi nemškimi partnerji izvedli uro nemščine v 2. a in 3. a.

Delavnice z RomiV vrtcih Pikapolonica in dnevnem centru v Šmihelu smo se skušali približati otrokom z igro,ustvarjanjem in glasbo. Tema je bila gozdna žival jež, ki smo ga izdelovali iz različnih naravnihmaterialov (krompir, korenje, koleraba …), ga risali ter naredili gozdičke iz listja, vejic in mahu. Naučilismo se tudi pesem Ježek teka, teka in nemško pesmico o ježku. Ob tem smo plesali in igrali narazlične naravne inštrumente. Pri učni pomoči v Brezju in Šmihelu smo pomagali Romom delatidomače naloge in se učiti. Naučili smo se šteti do deset v romskem, nemškem in slovenskem jeziku.

16

Ob vsem tem pa ni manjkalo tudi igre. Na OŠ Bršljin se je ena delavnica izvajala v 2. b in 2. d, druga pav 7. razredu. Drugošolci so prepevali pesem Mojster Jaka v treh jezikih (nemškem, romskem inslovenskem), sedmošolci pa so s pomočjo nemških dijakinj spoznali Nemčijo in se naučili predstavitiosebo v nemščini. Delavnica na RIC–u je ponujala drugačno ustvarjanje. Izdelovali smo večjezičnislovar in didaktično igro za učenje črkovanja. Naslednji dan smo skuhali tipične jedi teh treh kultur terjih naslednji dan tudi poskusili, ko smo imeli še plesno in glasbeno delavnico. V plesni delavnici smose dijakinje učile romski ples, v glasbeni pa smo se naučili romsko pesem ter jo zapeli in zaigrali nainstrumente. Program so popestrile romske plesalke iz OŠ Bršljin in romski bend z RIC–a. Na zaključniprireditvi s starši, vodstvom šole, predstavniki sodelujočih ustanov, občine in medijev smo predstavilirezultate delavnic in kulturni program z romsko glasbo in plesom.

V vrtcu Pikapolonica v Brezju (foto: Ana Hrastar) V dnevnem centru Šmihel (foto: Ana Hrastar)

Odkrivanje SlovenijeGimnazijci smo s svojimi gosti odkrivali Novo mesto in jim predstavili našo gimnazijo, mesto, Breg,kapiteljsko in frančiškansko cerkev. Posebej zanje smo organizirali tudi ogled frančiškanske knjižnicein arheološke zbirke v Dolenjskem muzeju. Presenetili smo jih z vožnjo s splavom po Krki. Toplo nas jesprejela grajska gospa in ob zvokih harmonike smo preživeli popoldne ob dobrem kosilu. Imeli smotudi izlet v Ljubljano in na morje. Sobotni ogled Ljubljane je bil voden v nemščini. Zbrali smo se naPrešernovem trgu, se sprehodili čez Tromostovje, tržnico, se z vzpenjačo povzpeli na Ljubljanski gradin ogled zaključili na Šuštarskem mostu. V nedeljo smo popeljali svoje goste v družinskem krogu narazlične izlete, največ se nas je odpravilo na Bled. Sreda je bila namenjena ogledu Krasa in slovenskeobale. Ustavili smo se v Škocjanskih jamah, kjer smo odšli na razgledno točko, nato pa smo si ogledališe jamo. Pot smo nadaljevali proti Lipici, kjer smo si vodeno ogledali muzej in hleve. Odpeljali smo sev Izolo, kjer smo se vkrcali na ladjico. Tam smo imeli kosilo, pogumnejši pa so skočili tudi v morje.Izkrcali smo se v Piranu, kjer smo si ogledali Tartinijev trg, nato pa izlet zaključili z ogledom Portoroža.Prepričani smo, da bo našim gostom Slovenija ostala v najlepšem spominu tudi zaradi lepegavremena, ki nas je spremljalo vse dni izmenjave.

Izlet na morje (foto: Dušan J. Smodej, 3. k) Zaključna prireditev (foto: Dušan J. Smodej, 3. k)

17

Bivanje pri družinahMed izmenjavo so nemški partnerji bivali pri družinah. Nekateri smo jim odstopili svoje postelje inspali na blazinah, nekateri gostje pa so imeli kar lastno sobo. Ob prihodu v Slovenijo je bilonavezovanje stikov in odpiranje tem za pogovor sprva malce zadržano in nerodno, saj smo se vsiprivajali na nove prijatelje, razmere, pogoje in ne nazadnje na rabo tujega jezika. Raba tujih jezikov nivsem domača, ampak to nam ni predstavljalo velikega problema. Nemci so bili zelo dovzetni zaučenje našega jezika, saj so imeli pred prihodom v Slovenijo 20-urni tečaj slovenščine. Sicer pa smo setrudili čim več uporabljati nemščino in s tem izboljševati svoje znanje. Vključevanje nemškihpartnerjev v naše vsakdanje življenje nas je povezalo in Nemcem iz prve roke omogočilo vpogled vslovenski vsakdanjik, nekatere običaje in navade.

Odnos do RomovNa začetku projekta smo imeli predsodke o Romih zaradi slabih izkušenj in govoric, vendar smo se jihsčasoma zlahka znebili in navezali stike z njimi. Ko smo pokazali, da smo si vsi enaki, so se odprli innam pokazali svoj pravi značaj, ki ni vedno tak, kot ga mediji in okolica predstavljajo. Romska situacijav Nemčiji je povsem drugačna. Tam so integrirani, zato jih ljudje ne prepoznajo ali pa celo ne vedo, daso med njimi.

IZMENJAVA V EPPINGENUMaja Zupančič, 3. a

Od 7. do 16. maja 2012 je v Eppingenu v Nemčiji potekala četrta izmenjava v okviru projekta. Pocelodnevni vožnji smo z vlakom prispeli v Eppingen, kjer so nas pričakali naši nemški partnerji združinami. Naslednje jutro nam je v šoli dobrodošlico zaželel ravnatelj, nato pa smo se usedli v šolskeklopi k pouku latinščine in matematike. Popoldne smo spoznavali stari del mesta Eppingen, ki so namga predstavili nemški dijaki. Naslednje jutro smo se odpravili v Frankfurt, kjer smo spoznaliizobraževalno ustanovo za Rome – Schaworalle. V vrtcu smo se nekateri igrali z romskimi otroki,drugi pa so spremljali pouk v različnih razredih, ki so dislocirana enota dveh frankfurskih šol. Kasnejesmo obiskali še ustanovo za poklicno izobraževanje Romov. Vodja ustanove je povedal, da polegšolanja nudijo Romom tudi različne oblike svetovanja – kako reševati družinske probleme, kako pisatiprošnje za delo oz. kako priti do dela.

V romskem vrtcu Schaworalle v Frankfurtu (foto: KarinGrošič)

V Heidelbergu (foto: Karin Grošič)

V četrtek smo si ogledali romantično in univerzitetno mesto Heidelberg, ki je že od nekdaj navdih zapisatelje, pesnike in druge umetnike. Najpomembnejši del dneva je predstavljal ogleddokumentacijskega centra, kjer nas je šokirala pretresljiva razstava o usodi Romov in Sintov v časunacizma. V petek smo imeli dopoldne pouk ali pa glasbeno delavnico z romsko glasbo, popoldne pa

18

smo si v Neckarsulmu ogledali podjetje Audi, ki zaposluje 14.500 delavcev. Ogled nas je navdušil, sajje proizvodnja 80 % robotizirana. Od začetka do konca smo si ogledali proizvodnjo modela R 8 in si žeizbrali svojega. Naslednji dan smo zjutraj z geocachingom (z navigacijskimi napravami) odkrivalimesto Karlsruhe, popoldne pa preizkušali meje svojih sposobnosti v adrenalinskem parku v Durlachu.Nedeljo smo preživeli z družinami svojih partnerjev, ponedeljek pa je minil v znamenju priprav naprireditev Kulturcafé. Na tej večerni prireditvi za dijake, starše, javnost in medije smo predstavili našedejavnosti. Veliko pohvalnih besed o projektu sta izrekla poleg ravnatelja tudi župan in deželnaposlanka, prijetno presenečenje pa so bile pozdravne besede naše ravnateljice Natalije Petakovič, kije »priletela« v Eppingen, da bi prisostvovala zaključku Comeniusovega projekta. Gost večera je bilSint, ki z družino živi v okolici Eppingena. Opisal je svojo življenjsko pot in ohranjanje romske tradicijein običajev v svoji družini.Torkovo dopoldne smo preživeli pri pouku in analizirali pretekli teden, popoldne pa so naši nemškipartnerji organizirali zaključni piknik, ki se je zavlekel do poznih večernih ur. Projekt se je na papirjuzaključil v sredo, 16. maja, ko smo se z vlakom vrnili domov, vendar se kljub temu vezi, ki so se stkalemed slovenskimi in nemškimi dijaki, ne bodo kar tako pretrgale. Ta projekt nam je omogočilspoznavanje romske problematike v Sloveniji in Nemčiji, primerjavo te ter izkustvo drugačne kulturein drugačnega utripa življenja.

ZAKLJUČEK PROJEKTA COMENIUSNuša Rustja, prof.

Zadnji šolski dan, 22. 6. 2012, smo zaključili projekt sprireditvijo, na katero smo povabili vse sodelujoče dijake inustanove, partnerje iz Eppingena in medije. Iz Eppingena so naprireditev prišli ravnatelj, koordinator in dve dijakinji. Odsodelujočih ustanov so se prireditve udeležili predstavnikiDRPD Novo mesto in RIC–a. Dijaki so predstavili vse dejavnostiv štirih izmenjavah, mentorici pa priznanje, ki ga je projektprejel na dnevu Evrope v Stuttgartu (projekt meseca aprila

2012) in udeležbo na mednarodni konferenci Inclusion vBirminghamu (junij 2012), kamor nas je povabila nacionalnaagencija CMEPIUS. Program je popestril pevski zbor, poizrečenih zahvalah so vsi udeleženci prejeli potrdila osodelovanju. Kljub zaključku projekta naj bi mostove doRomov gradili še naprej, vsaj z nudenjem učne pomočiromskim otrokom.

Zaključna prireditev (foto: Dušan J. Smodej)

ZGODOVINA NA TERENUSuzana Malnar, prof.

V okviru pouka zgodovine smo 8. 6. 2012 izvedli ekskurzijo v Škofjo Loko za dijake 2. letnika, ki soimeli zgodovino kot izbirni predmet.V Škofji Loki smo spoznali značilnosti srednjeveških mest na Slovenskem. Obiskali smo tudi muzej,kjer smo si ogledali arheološko, zgodovinsko, kulturno, umetnostno, etnološko in prirodoslovnozbirko. Pot nas je vodila do Crngroba, kjer smo si ogledali cerkev Marijinega oznanjenja, ki je edennajpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji.

19

INTERNI DEL MATURE – ZGODOVINAZoran Poredoš, prof.

Prvi del internega dela mature – ekskurzija dijakovDijakom smo razdelili teme, ki so jih pripravili in predstavili na ekskurziji, ki je bila 7. 20. 2011.Obiskali smo Mestni muzej v Ljubljani, Rašico, grad v Žužemberku ter Medvedjek. Dijaki so oddalireferate in poročila z ekskurzije 21. 10. 2011. Ekskurzijo sva pripravila in vodila Matjaž Štih in ZoranPoredoš.Drugi del internega dela mature – ekskurzija dijakovIzpeljan je bil 28. 2. 2012. Dijaki so iz tem iz obče zgodovine (te sva izbrala in dijake nanje pripravilaučitelja Matjaž Štih in Zoran Poredoš) pisali polurni test, ki je bil izpeljan po vseh pravilih mature.

OGLED PICASSOVE RAZSTAVE, SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV IN BLEJSKEGA VINTGARJABreda Vovko, prof., Jasmina Žagar, prof.

V sredo, 12. oktobra 2011, smo se dijaki 1. letnika udeležili medpredmetne ekskurzije na Bled.Program je bil izredno pester in zanimiv.V galeriji na Pristavi pri Bledu smo si ogledali razstavo slovenskih impresionistov: Ivana Groharja,

Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena. Nato jesledil zanimiv ogled keramičnih del Pabla Picassa. Pot nas jevodila po Bledu, kjer smo si ogledali njegove lepote, seseznanili z onesnaževanjem jezera, od tam pa krenili vsotesko blejski Vintgar, ki se nahaja na ozemlju našegaedinega nacionalnega parka. Reka Radovna si je medhriboma utrla prekrasno pot in jo končala s prekrasnimslapom Šum.Na avtobusu so dijaki poslušali predstavitve o zgodoviniBleda. Predstavili so tudi impresionizem v slovenskiknjiževnosti. V angleščina smo predstavili življenje Pabla

Picassa. Dijaki so izpolnjevali tudi delovne liste, ki jih bodo oddali in pregledali pri posameznihpredmetih.

EVROPSKA VASNevenka Malnarič Brulc, prof.

Gimnazija Novo mesto je letos drugič zapored sodelovala pri projektu Evropska vas. Glavniorganizator projekta je Evropska hiša Maribor (informacijska in izobraževalna institucija, ki podpiraevropske integracijske procese) v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami.Cilji projekta:– bolje spoznati vse pridružene članice Evropske unije,– seznaniti se z njihovo kulturo, kulinariko, običaji, glasbo,– spoznati njihove zastave, grbe,– proučevati način življenja v različnih evropskih državah.Projekt je potekal od decembra do marca, vanj so bili vključeni dijaki 1. k, 2. k in 2. c razreda.

Čas Aktivnost Metode Rezultati aktivnosti Št. dijakovdecember–januar

Slovenija –raziskujemonašo hrano

skupinsko delo, delo zbesedilom, delo z računalnikom,strokovna ekskurzija

dijaki spoznajoznačilnosti slovenskehrane

2. c –29 dijakov

20

januar –april

Italija individualno delo, delo zbesedilom, delo z računalnikom,predavanje

dijaki spoznajo Italijo 1. k – 24dijakov

marec–april

Slovenija individualno delo, delo zbesedilom, delo z računalnikom,predavanje

dijaki raziščejopriimke, slovenskoglasbo in delajorodovnik

2. k – 19dijakov

april priprave nazaključnoprireditev

skupinsko delo 2. k in 1. k

Slovenija – naša hranaDijaki 2. c so dva meseca raziskovali slovensko hrano. Razdelili so se v pet delovnih skupin, ki soraziskovale naslednje teme:1. šege in pesmi, povezane s hranoDijaki so se povezali z vodjo šolskega pevskega zbora, profesorjem Vanjo Popovom. Dijakinje 2letnika, ki so sodelovale v projektu in sodelujejo pri pevskem zboru, so se nekaj pesmi naučile. Ostalidijaki so delali intervjuje z babicami in dedki ter raziskovali obrede, šege in pregovore, povezane shrano.2. Življenje prednikovDruga skupina je intervjuvala starejše osebe in jih povpraševala po hrani njihove mladosti (kaj so jedlivsak dan in ob svečanejših priložnostih, shranjevanje in konzerviranje hrane, domači recepti …).3. AnketaTretja skupina je anketirala dijake 2. letnika. Namen ankete je ugotoviti, koliko današnja mladinapozna starejše jedi. Nad rezultatom smo bili presenečeni, saj skoraj večina dijakov pozna in ima radahrano naših babic (krvavice, ješprenj, žgance …). Pri analizi podatkov so se dijaki naučili še delatitortne grafe z računalnikom.4. KrompirFantje četrte skupine so se ukvarjali s krompirjem – kdaj in zakaj ga začno kmetje saditi. Raziskali sopomen rekla »imeti krompir« in poiskali slovenska društva praženega krompirja.5. Znaki za zaščito kmetijskih izdelkov in jedi v EUDekleta zadnje skupine so raziskovala in pojasnjevala različne znake, ki so v veljavi v EU in jihnajdemo na pakiranjih različnih živil. Posebej so se posvetila slovenskim živilom, ki so zaščitena.Zbirala so recepte zaščitenih jedi in jih primerjala z drugimi recepti istih jedi.Vse prispevke smo naložili na spletno stran http://jemoskupaj.wikispaces.com/space/content. Stransem urejala koordinatorica projekta. Vsi prispevki so bili predstavljeni tudi v razredu.

6. januarja sem za dijake 2. c organizirala ekskurzijo v Belo krajino.Obiskali smo Mojco Kramarič v Metliki. Gospa ima na domuobnovljeno staro kmečko hišo, kjer predstavlja peko kruha. Speklismo belokranjsko pogačo in se pogovarjali o starih običajih in hrani.Nato smo obiskali znanega belokranjskega vinogradnika Jožeta Prusaiz Krmačine pri Metliki. Ogledali smo si njihovo vinsko klet.

Pri Mojci Kramarič smo pekli pogačo (foto: N. M. Brulc)

10. januarja sem za dijake 2. c in 2. k pripravila tematsko zgodovinsko uro o srednjeveški hrani v

21

Evropi in na Slovenskem. Power point predstavitev in slike iz ekskurzije smo naložili na našowikispaces stran.

Naša wikispaces stran.

ItalijaDijaki 1. k so raziskovali Italijo. Pripravila sem seznam tem, ki so jih dijaki raziskovali. Povezali smo ses profesorico informatike Barbaro Strnad. Vsak dijak si je izbral naslov in naredil seminarsko nalogo.Pri informatiki so dobili tehnična navodila glede izdelave naloge in oceno iz poznavanja dela zračunalnikom, pri zgodovini pa sem ocenjevala vsebino.Teme: Trst, Benetke, Milano, Rim nekoč, Pisa, Sicilija, Pompeji, poševni stolp v Pisi, Michelangelo,Medičejci, italijanska moda, Gucci, Luciano Pavarotti, pica, mafija, italijanski avtomobili.Vse seminarske naloge smo naložili na stran http://evropskavas.wikispaces.com/space/content.Vse prispevke smo natisnili, jih vezali in odnesli v šolsko knjižnico.16. 4. smo povabili k uri profesorico Renato Nose, ki nam je predstavila Italijo. Dijake je navdušila ssvojim predavanjem o stereotipih, ki veljajo za Italijane.

SlovenijaDijaki 2. k so raziskovali razširjenost priimkov po Sloveniji in po posameznih regijah. Delo je potekalov šolski računalnici. Spoznali smo strani Slovenskega statističnega urada in reševali delovne liste. Natoso s pomočjo literature in spleta poiskali pomen lastnega priimka. Naslednje ure smo s pomočjospletne strani My heritage izdelovali rodovnike. Na željo dijakov sem pripravila še predavanje očarovnicah na Slovenskem in predavanje o grofih Celjskih.Dekleta so želela spoznati še slovenske ljudske plese in narodne noše. Povezali smo se s profesoricoKarmen Perko, ki je članica folklorne skupine Kres iz Novega mesta. V šolo je prinesla pet različnihnarodnih noš, razložila njihov nastanek in spreminjanje skozi čas. Dekleta so vse obleke z veseljempomerila.

Priprave na zaključno prireditevDijaki 1. k razreda so bili zadolženi za Italijo, dijaki 2. k pa za Slovenijo. Naloge so si razdelili sami brezvečjih težav. Mentorica je pripravila tabelo, v katero so se vpisali vsi sodelujoči dijaki in poleg pripisalisvoj prispevek k predstavitvi izbrane države. Večina se je odločila, da pripravi pecivo (potica, kruh,pica …).

Sami so poskrbeli za ustrezna oblačila (toga, moška oblekaza mafijca, noša …). Dijakinje 1. k so pripravile delavnicoizdelovanja zapestnic iz makaronov. Dijakinje 2. k pa soželele plesati, in tako smo se odločili, da na šoli poiščemofante in dekleta, ki znajo igrati harmoniko. K sodelovanjusmo pritegnili dva fanta in dve dekleti, ki so potem karnekaj dni usklajevali ritem za Golico, s katero smo se tudipredstavili na odru.

Stojnica 2. k: Slovenija (foto: N. M. Brulc)

22

Šola je letos drugič sodelovala pri projektu. Glede na lanskoleto je bilo letos vključenih več otrok in učiteljev. Letos sodijaki za naloge pri projektu pridobili tudi oceno. Sodelavcismo se medpredmetno in timsko povezovali. Nastalagradiva smo shranili na splet.

Stojnica 1. k: Italija (foto: N. M. Brulc)

Zaradi načina dela v projektu so bili dijaki veliko bolj aktivni kot pri rednem pouku. Delo v razredu jebilo bolj dinamično, uporabljali smo metode dela, ki so pri rednem delu v razredu manj zastopane –diskusija, igra vlog, različne oblike skupinskega dela. Dobili so možnost pokazati tudi druge spretnostiin nadarjenosti – pevsko, likovno, igralsko … V projekt so bili vključeni vsi dijaki ne glede na svojeocene (za razliko od raznih tekmovanj, kjer učno slabši dijaki ne dobijo možnosti sodelovanja). Projektponuja dijakom aktivno sodelovanje pri načrtovanju dela, kar je pri rednem pouku redko. Dijaki zminimalno pomočjo mentorja načrtujejo delo, si razdelijo naloge, jih opravijo in evalvirajo. Pravnačrtovaje dela se je dijakom zdela najtežja naloga, hkrati pa jim je bilo všeč, da so imeli večodgovornosti. Naloga mentorja je bila svetovanje in usmerjanje.

KARIERNI DANPetra Škof

V torek, 17. 1. 2012, je za dijake 3. in 4. letnika na šoli potekal karierni dan, ki je bil organiziran vsodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele Krajine v okviru projekta POT (Pomagajmoodkrivati talente). Dijaki so imeli možnost prisluhniti predstavnikom 15 fakultet, ki so predstavljaliaktualne študijske programe, na vsaki predstavitvi pa so se jim pridružili tudi predstavniki iz prakse, kiso zaključili študij na posamezni fakulteti. Poleg predstavitve fakultet s predavanji, so se v oblikistojnic predstavile tudi fakultete, za katere je med dijaki manj zanimanja.Karierni dan je dijakom omogočil, da so še pred informativnimi dnevi pridobili informacije, ki jimbodo v veliko pomoč pri iskanju prave poti na njihovem prvem velikem življenjskem razpotju. Zizredno zanimivimi in razgibanimi predstavitvami so udeleženci dijakom omogočili natančen vpogledv študijske programe in celoten vpogled v karierno pot predstavnikov iz prakse, ki so dijakomspregovorili o tem, kako in zakaj so se odločili za študij na izbrani fakulteti, kaj jim je pomagalo priodločitvi, kako so doživljali študij, kako je potekala njihova dosedanja karierna pot in kakšne sozaposlitvene možnosti po zaključku študija na izbrani fakulteti. Po zaključenem kariernem dnevu smoopravili evalvacijo med dijaki, izvajalci in prisotnimi učitelji. Po ocenah dijakov so zanimivost indoseženi cilji kariernega dne dobili izredno visoko oceno 4, prav tako so oceno 4 dobili predstavniki izprakse, medtem ko so predstavniki fakultet dobili oceno 3,7. Po ocenah izvajalcev in učiteljev jekarierni dan dosegel svoj namen, saj so se ocene načina izvedbe, organizacije in doseženih ciljevgibale med 4,3 in 4,6. Glede na rezultate končne evalvacije je karierni dan dosegel in celo presegelsvoj namen, saj so dijaki pozdravili način predstavitev in izbrani termin, ker so izvedeli veliko koristnihinformacij o študiju in poklicni poti še pred informativnimi dnevi.

23

Fakultete in predstavniki iz prakse, ki so se predstavili na kariernem dnevu s predavanji:FAKULTETE PREDSTAVNIKI IZ PRAKSE

Biotehniška fakulteta Brigita Radovan, ZZV Novo mestoJelka Hudoklin, ACER Novo mesto

Ekonomska fakulteta Aleš Plantan, lastnik podjetja FINSKATT d. o. o.

Fakulteta za arhitekturo Liljana Jankovič, ACER Novo mestoTomaž Šuln, ARHABITAT d. o .o.

Fakulteta za družbene vede Špela Verbič, Služba za odnose z javnostmi, Krka, d. d.

Fakulteta za socialno delo Tanja Blatnik, CSD; Zlata Dragan, NVO OzaraTanja Blatnik, CSD; Maša Ficko, NVO Ozara

Fakulteta za strojništvo Urh Hudoklin, Kovinotehna MKI

Fakulteta za šport Jernej Cimperman, Gimnazija Novo mesto – učitelj športnevzgoje

Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo

dr. Miha Plevnik, Razvoj in raziskave, Krka d. d.

Pravna fakulteta dr. Sabina Pavlin, odvetnica

Pedagoška fakulteta Jana Zorko, OŠ Center; Sabina Dogenik, PUSNina Žnidaršič, PUS

Medicinska fakulteta, Maribor prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., prodekanica zamednarodno sodelovanje in predstojnica Katedre za internomedicino, MF Maribor

Veterinarska fakulteta Stanislav Knez, dr. vet. med., Produktni vodja, MIPRIM d.o.o.Gregor Mohorič, dr. vet. med., direktor, JANG, veterinarskaambulanta

Fakulteta za računalništvo ininformatiko

Renato Rjavec, Infotehna

Fakultete, ki so se na kariernem dnevu predstavile s stojnicami:- Visoka šola za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu- Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru- Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani- Visokošolsko središče Novo mesto- Fakulteta za uporabne študije v Novi Gorici- Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu- Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu- Fakulteta za informacijski inženiring, Novo mesto- Fakulteta za management, Univerza na Primorskem- Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljana

Uvodni pozdrav ( foto: D. J. Smodej)

24

Projekt »PAM–INA«Perception, Attitude, Movement – Identity Needs Action

Polonca Kukec, prof.

Na povabilo doc. dr. Tatjane Resnik Planinc z Oddelka za geografijo naFilozofski fakulteti smo pristopili k evropskemu projektu vseživljenjskegaučenja PAM–INA: Perception, Attitude, Movement – Identity Needs Action.Glavni cilj projekta je bil ugotoviti dojemanje/razumevanje,odnos/povezanost in načine izražanja ideje evropske identitete med mladimiv Evropi.Nosilec projekta v Sloveniji je bil Oddelek za geografijo FF UL v sodelovanju s partnerskimkonzorcijem projekta PAM–INA »Perception, Attitude, Movement – Identity Needs Action«.Konzorciju predseduje pedagoška fakulteta univerze v Freiburgu, Nemčija. V projektu so polegslovenskih dijakov sodelovali še vrstniki iz Grčije, Francije, Poljske, Cipra, Velike Britanije in Švedske.Z dijaki 3. d in 3. e smo testirali 3. učilo, ki govori o nacionalnem in evropskem državljanstvu. Pozaključku projekta naj bi s pomočjo evalvacije dijakov izdelali uradno učilo, ki bo na voljo za uporabopo srednjih šolah v EU.S pomočjo navodil so dijaki pripravili intervjuje o tem, kaj ljudem pomeni evropsko državljanstvo, kiso jih objavili na spletni strani www.pam–ina.eu. Ob koncu projekta smo opravili evalvacijo, v sklopukatere so dijaki podali tudi zelo izčrpno oceno o poteku projekta. Evalvacijo poteka projekta insamega učila sem podala tudi sama.Projekt bomo predstavljali na mednarodni konferenci o evropski identiteti, ki bo potekala v času od14. do 15. septembra 2012 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

POROČILO O DELU ŠOLSKEGA RAZVOJNEGA TIMA GIMNAZIJE NOVO MESTO V ŠOLSKEM LETU2011/12

Mojca Lukšič

Šolski razvojni tim je sedaj že tretje leto krovni spremljevalec in koordinator sprememb na šoli. Ssvojim delovanjem želimo na šoli spodbujati strokovni razvoj.Sestava tima je ostala enaka kot prejšnje leto:Mojca Lukšič, vodja ŠRT, vodja aktivov razrednikov, članica skupine za uvajanje koncepta za delo znadarjenimi, pomočnica ravnateljice,Andreja Retelj, članica skupine za timsko poučevanje, članica skupine za obogateno učenje tujihjezikov in članica razvojnega projekta učenje učenja, članica skupine za E-šolstvo,Nataša Sekula Zupančič, vodja skupine za medpredmetno povezovanje, vodja projektne skupinerazvojnega projekta učenje učenja,Nevenka Malnarič Brulc, koordinatorica projektnega tedna,Branka Klemenčič, E šolstvo,Natalija Petakovič, ravnateljica.Sestajali smo se ob ponedeljkih, 4. šolsko uro v pisarni vodstva šole.Pri doseganju zastavljenih ciljev so nam pomagali ZRSŠ z našo skrbnico dr. Stanko Preskar terKonzorcij splošnih gimnazij, ki deluje pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport.V tem šolskem letu smo:- nadaljevali z zastavljenim delom in začetim procesom uvajanja sprememb,- dopolnili letne načrte učiteljev, aktivov ter projektnih timov z osebnim posodobitvenim načrtom,načrtom za razvijanje vseživljenskih kompetenc,- pripravili smo posodobitveni načrt šole,- nadaljevali smo z uvajanjem aktivnih oblik učenja in poučevanja (v okviru projektov timskopoučevanje, uvajanje EO, posodabljanje klasične gimnazije, medpredmetnega povezovanja, E-šolstvo,evropska vas),

25

- izvedli smo prenovljen projektni teden za dijake 1., 2. in 3. letnika,- učitelje smo spodbujali h kolegialnim hospitacijam in kritičnemu prijateljevanju, vendar tedejavnosti niso še vedno zaživele,- uvedli smo evropski oddelek v 3. letnik,- posodobitve smo prenesli v 4. letnik,- konec junija smo izvedli 2. šolski festival dobre prakse,- organizirali smo seminarje in svetovanja s področja E-šolstva za doseganje ciljev E-kompetentne šole(uporaba I-table, uporaba Verniera …),- člani ŠRT smo se dodatno izobraževali na izobraževanjih ZRSŠ,- celoten tim ŠRT je šel skozi proces timskega couchinga, s katerim smo prišle do novih uvidov v našedelo in vlogo,- izvedli smo evalvacijo in samoevalvacijo dela (projektni teden, posodabljanje pouka, povratnainformacija dijakov zaključnega letnika, ekskurzije),- pripravili in izvedli smo dve delavnici za učiteljski zbor. Prva je bila namenjena načrtovanju uvajanjaposodobitev v pouk, druga pa načrtovanju razvijanja vseživljenjskih kompetenc pri dijakih,- rezultate evalvacij smo predstavili na konferencah učiteljskega zbora.V naslednjem šolskem letu bo naše delo posvečeno sistematičnemu spodbujanju učiteljev hkontinuiranemu načrtovanju in izvajanju pouka, merjenju uspešnosti razvijanja vseživljenjskihkompetenc pri dijakih, merjenju učinkovitosti realiziranih ciljev in razvojnih prioritet ter razvijanju E-kompetenc.

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE IN TIMSKO POUČEVANJENataša Sekula Zupančič, prof.

V preteklih šolskih letih sta za medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje skrbeli dveprojektni skupini, v letošnjem letu pa sta bili le–ti združeni v projektno skupino za medpredmetnopovezovanje in timsko poučevanje. Vsi predmetni aktivi so imenovali svoje koordinatorje, ki so biličlani omenjenega tima. Projektno skupino za medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje sotako sestavljali Tina Furlan Turk (SLO), Mojca Rangus (MAT, INF), Maja Hren (ANG), Nataša SekulaZupančič (NEM, vodja tima), Saška Horvat (FRA), Tea Ribič (ŠPA), Neža Vilhelm (LAT), Suzana Malnar(ZGO), Breda Vovko (ŠVZ), Robert Šupe (GEO), Marija Kočar (BIO), Marinka Kovač (KEM), VinkoSladoljev (FIZ), Jelena Šikonja (SOC), Jana Hosta (PSI), Jasmina Žagar (LUM) in Uroš Lubej (FIL).Tudi v letošnjem šolskem letu smo v skladu s posodabljanjem učnih načrtov nadaljevali z izvajanjemmedpredmetnih povezav v 1., 2. in 3. letniku, na novo pa smo sistematično načrtovali izvajanjemedpredmetnih povezav v 4. letniku. V nadaljevanju so navedene medpredmetne povezave, ki sobile izvedene v okviru pouka v 1., 2., 3. in 4. letnikih (gotovo je bila izvedena še kakšna, za kateronimam podatka). Opažam, da je bilo izvedenih kar nekaj medpredmetnih povezav, ki so se izvajale žeprejšnja leta in so se očitno izkazale za uspešne, nekaj rezerve za izvajanje pa je zlasti v 4. letniku.Poleg tega na šoli vsako leto organiziramo mnogo dejavnosti, ki so izvedene medpredmetno(strokovne ekskurzije, športni in kulturni dnevi, planinska tura, izmenjave dijakov …). Tudi večinadelavnic v okviru projektnega tedna je izvedenih timsko oziroma medpredmetno.Nekateri člani projektne skupine so se udeležili seminarjev, ki jih je pripravil ZRSŠ, ter nato poročaliostalim članom tima in drugim učiteljem, ki so kot svojo razvojno prioriteto navedli medpredmetnepovezave. Glavni temi seminarjev sta bili tudi letos ugotavljanje kompleksnih dosežkov v kurikularnihpovezavah in strokovna ekskurzija kot povezovalni element kurikula. Zadnji seminar je bil izveden kotmini festival primerov in na njem sta članici tima Breda Vovko in Jasmina Žagar kot primer dobreprakse predstavili strokovno ekskurzijo na Bled, ki jo šola organizira za vse dijake 1. letnika. Povsakem seminarju smo na šoli izvedli delavnico, na kateri smo diskutirali o izbranih temah in navedlikonkretne primere. Velika pridobitev za projektno skupino je bila gotovo tudi spletna zbornica, saj soimeli na ta način vsi člani tima in tudi ostali učitelji na šoli možnost dostopa do gradiv, ki zadevajomedpredmetno povezovanje in timsko poučevanje.

26

IZVEDENE MEDPREDMETNE POVEZAVE V 1. LETNIKU

1. A 1. B 1. C 1. D 1. E 1. K 1. ŠSLO SLO – ANG:

besedne vrste:V. Korošec, G.Šporar

SLO – FIZ:Mojzesov učinek:V. Korošec, V.Sladoljev

SLO – ANG:Hamlet: V.Korošec, J. Šporar:

SLO – LAT:Carmina Burana:V. Korošec, B. Ploj

SLO – LAT:humanizem: V.Korošec, B. Ploj

SLO – NEM:predstavitevosebe: V. Korošec,A. Retelj

SLO – NEM:predstavitev kraja:V. Korošec, A.

SLO – INF:prostoizbirno DB:R. Č. Jurečič, B.Strnad

SLO – LAT:rimska lirika:R. Č. Jurečič, N.Vilhelm

SLO– ŠPA– FRA:Pesem o Cidu,Pesem o Rolandu:R. Č. Jurečič, T.Ribič

SLO – INF:izdelava seminarja

v Wordu R. Č.Jurečič, B. Strnad

SLO – NEM – INF:predstavitevosebe:R. Č. Jurečič, N. S.Zupančič, B.Strnad

SLO – LAT:humanizem: R. Č.

SLO – INF:prostoizbirno DB:R. Č. Jurečič, B.Strnad

SLO – LAT:rimska lirika: Katul, Horac:R. Č. Jurečič, N.Vilhelm

SLO – ŠPA – FRA:Pesem o Cidu,Pesem o Rolandu:R. Č. Jurečič, T.Ribič

SLO – LAT:humanizem: R. Č.Jurečič, B. Ploj

SLO – ŠPA: DonKihot:R. Č. Jurečič, T.Ribič

SLO – ZGO:egipčanskaknjiževnost: S.Krvavica, Z.Poredoš

SLO – INF:seminarska nalogav Wordu:S. Krvavica, B.Strnad

SLO–LAT:Grška književnost:S. Krvavica, N.Vilhelm

SLO – LAT:grško gledališče: T.F. Turk, N. Vilhelm

SLO – LAT:rimskaknjiževnost: T. F.Turk, N. Vilhelm

SLO – LAT:Carmina Burana: T.F. Turk, B. Ploj

SLO– ŠPA:Pesem o Cidu:T. F. Turk, T. Ribič

SLO – LAT:humanizem:T. F. Turk, B. Ploj

SLO – ŠPA: DonKihot: T. F. Turk, T.Ribič

SLO – ANG:besedne vrste:V. Korošec, G.Šporar

SLO – LAT:antično gledališče:V. Korošec, N.Vilhelm

SLO – LAT:Rimska lirika:V. Korošec, N.Vilhelm

SLO – ANG:predstavitevosebe: V. Korošec,V. Potočnik

SLO – A NG:predstavitev kraja:V. Korošec, V.Potočnik

SLO – LAT:Carmina Burana:V. Korošec, B. Ploj

SLO – LAT:

SLO – INF:prostoizbirno DB:M. Lojk, B. Strnad

27

Retelj Jurečič, B. Ploj

SLO – ŠPA: DonKihot:R. Č. Jurečič, T.Ribič

humanizem: V.Korošec, B. Ploj

MAT MAT – INF:številski sestavi:M. Rangus, B.Strnad

MAT – KEM:reševanje enačb:M. Rangus

MAT – KEM:procentni račun inračunanjekoncentracij: M.Rangus

MAT – INF:številski sestavi: K.Perko, B. Strnad

MAT – INF:številski sestavi:M. Rangus, B.Strnad

MAT – KEM:procentni račun inračunanjekoncentracij: V.Popov

ANG ANG – LUM:Van Gogh:J. Žagar, M. Hren

ANG – SLO:Shakespeare,elizabetinskogledališče,Shakespeare inRomeo in Julija:R. Č. Jurečič, M.Hren

ANG – LUM:Van Gogh:J. Žagar, B. Maznik

ANG – LUM:Van Gogh:J. Žagar, V.Potočnik

ANG – PSI:Van Gogh: Š.Debeljak

ANG – SLO:elizabetinskogledališče inRomeo in Julija:V.

28

Potočnik, V.Korošec

NEM NEM – SLO:predstavitevosebe: A. Retelj, V.Korošec

NEM – SLO:predstavitev kraja:A. Retelj, V.Korošec

NEM – SLO – INF:opis osebe: N. S.Zupančič, R. Č.Jurečič, B. Strnad

NEM – INF: opisosebe: N. S.Zupančič, B.Strnad

ŠPA ŠPA – SLO:pesem o Cidu: T.

Ribič, R. Č Jurečič

ŠPA – SLO:pesem o Rolandu:

T. Ribič, R. ČJurečič

SLO – ŠPA:Cervantes in DonKihot:R. Č. Jurečič, T.Ribič

ŠPA – SLO:pesem o Cidu: T.

Ribič, R. Č. Jurečič

ŠPA – SLO:pesem o Rolandu:

T. Ribič, R. Č.Jurečič

SLO – ŠPA:Cervantes in DonKihot:R. Č. Jurečič, T.Ribič

ŠPA – SLO:pesem o Cidu: T.

Ribič, T. F. Turk

SLO – ŠPA:Cervantes in DonKihot:T. F. Turk, T. Ribič

ZGO ZGO – SLO:Pompeji:S. Malnar, T. F.Turk

ŠVZ ŠVZ – LUM – GEO–KEM – SLO:strokovnaekskurzija na Bled

ŠVZ – LUM – GEO–KEM – SLO:strokovnaekskurzija na Bled

ŠVZ – LUM – GEO–KEM SLO:strokovnaekskurzija na Bled





29

in v Blejski vintgar in v Blejski vintgar in v Blejski vintgar in v Blejski vintgar in v Blejski vintgar in v Blejski vintgar in v Blejski vintgarLUM LUM – KEM:

simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: J.Žagar, M. Kovač

LUM – KEM:simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: J.Žagar, M. Kovač


LUM – KEM:simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: J.Žagar, B.Klemenčič



BIO BIO – INF:poročilo iz lab.dela, oblikovano vWordu:M. Kočar, B.Strnad

BIO – INF:poročilo iz lab.dela, oblikovano vWordu:M. Kočar, B.Strnad

BIO – INF:poročilo iz lab.dela, oblikovano vWordu:M. Kočar, B.Strnad

KEM KEM – LUM:simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: M.Kovač, J. Žagar

KEM – FIZ:merjenje,računanje inpodajanjerezultatov naprimeru gostote:M. Kovač, V.Sladoljev

KEM – INF:predstavitev inuporabaprogramov LoggerPro, ChemSketch

KEM – LUM:simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: M.Kovač, J. Žagar

KEM – FIZ:merjenje,računanje inpodajanjerezultatov naprimeru gostote: J.Pust, V. Sladoljev




KEM – INF:predstavitev inuporabaprogramov LoggerPro, ChemSketchin Prezi: J. Pust, B.

KEM – LUM:simboli – znaki zaoznačevanjenevarnosti: B.Klemenčič, J. Žagar

KEM – FIZ:merjenje,računanje inpodajanjerezultatov naprimeru gostote:B. Klemenčič, V.Sladoljev









30

in Prezi: M. Kovač,B. Strnad

FIZ – KEM:molekulske vezi:M. Kovač,V. Sladoljev

in Prezi: J. Pust, B.Strnad

Strnad in Prezi: B.Klemenčič, B.Strnad

Strnad Strnad

FIZ BIO – FIZ:mikroskop: T.Durmič, V.Sladoljev

KEM – FIZ:merjenje inzapisovanje: M.Kovač, V.Sladoljev

KEM – FIZ:merske napake inzapis: J. Pust, V.Sladoljev

KEM – FIZ:gostota snovi:J. Pust, V. Sladoljev

BIO – FIZ:mikroskop: T.Durmič, V.Sladoljev

KEM – FIZ:merjenje ingostota:J. Pust, V. Sladoljev


KEM – FIZ:merjenje ingostota:B. Klemenčič, V.Sladoljev






KEM – FIZ:gostota snovi:J. Pust, V. Sladoljev

INF INF – NEM – SLO:opis osebe: B.Strnad, N. S.Zupančič, R. Č.Jurečič

INF – NEM: opisosebe: B. Strnad,N. S. Zupančič

31


2. A 2. B 2. C 2. D 2. E 2. K 2. Š

SLO SLO – NEM:Lorelei: R. Č.Jurečič, A. Retelj

SLO – KEM:Roza oktober:R. Č. Jurečič, M.Kovač

SLO – NEM:Heine: Lorelei:T. F. Turk, E. Starič

SLO – PSI: Ibsen: T.F. Turk, Š. Debeljak

SLO – PSI: Ibsen: R.Nose, Š. Debeljak

SLO – NEM: Lorelei:S. Krvavica, N.Rustja

SLO – NEM – GEO:predstavitev kraja:S. Krvavica, N. S.Zupančič, R. Šupe





MAT MAT – KEM:prilagoditvenefunkcije: K. Perko,B. Klemenčič

MAT – KEM:prilagoditvenefunkcije: A.Mohorčič, B.Klemenčič

MAT – INF:statistika:A. Mohorčič, B.Strnad

MAT – INF:statistika:M. Rangus, B.Strnad

ANG ANG – LAT:olimpijske igre:M. Hren, N. Vilhelm

ANG – KEM:projekt: Jejmoskupaj, rastimoskupaj: B.Klemenčič, M. Hren

ANG – LAT:olimpijske igre:M. Hren, N. Vilhelm

ANG – KEM:projekt: Jejmoskupaj, rastimoskupaj: B.Klemenčič, M. Hren

ANG – LAT:epikurejci in stoiki:J. Gorenc

ANG – LAT:olimpijske igre:M. Hren, N. Vilhelm

NEM NEM – SLO: Lorelei: NEM – SLO: NEM – SLO: NEM – GEO – SLO: NEM – GEO – SLO: NEM – GEO – SLO: NEM – SLO:

32

A. Retelj, R. Č.Jurečič

Heine: Lorelei:E. Starič, T. F. Turk

Heine: Lorelei:E. Starič, R. Nose

NEM – SLO:Lorelei: N. Rustja, S.Krvavica

opis kraja: N. S.Zupančič, R. Šupe,S. Krvavica




Heine: Lorelei:E. Starič, J. Šikonja


ŠPA ŠPA – ZGO: Španijav srednjem veku: T.Ribič, S. Malnar

ZGO ZGO – ŠPA:Španija: S. Malnar,T.Ribič

ŠVZ ŠVZ – GEO– ZGO –ANG: planinska tura

ŠVZ – GEO– ZGO –ANG: planinska tura






GEO GEO – NEM– SLO:geografski elementiin mestne funkcije,opis pokrajine: R.Šupe, N. S.Zupančič, S.Krvavica

GEO – NEM– SLO:geografski elementiin mestne funkcije,opis pokrajine: R.Šupe, N. S.Zupančič, S.Krvavica

GEO – NEM– SLO:geografski elementiin mestne funkcije,opis pokrajine: R.Šupe, N. S.Zupančič, S.Krvavica

KEM KEM – SLO: Rožnataknjiga – ozaveščanjeo raku: M. Kovač, R.Č. Jurečič

FIZ – KEM:prevodnost:M. Kovač,V. Sladoljev

FIZ – KEM:prevodnost:J. Pust,V. Sladoljev

KEM – MAT:modeliranje inuporaba Logger Propri vaji hitrostkemijske reakcije: B.Klemenčič, K. Perko

FIZ – KEM:prevodnost:

KEM – MAT:modeliranje inuporaba Logger Propri vaji Hitrostkemijske reakcije: B.Klemenčič, A.Mohorčič

FIZ – KEM:

FIZ – KEM:prevodnost:B. Klemenčič,V. Sladoljev

FIZ – KEM:prevodnost:J. Pust,V. Sladoljev

KEM – MAT:modeliranje inuporaba Logger Propri vaji hitrostkemijske reakcije: B.Klemenčič, K. Perko

FIZ – KEM:prevodnost:

33

B. Klemenčič,V. Sladoljev

ZGO – KEM:hrana:N. M. Brulc, B.Klemenčič

prevodnost:B. Klemenčič,V. Sladoljev

B. Klemenčič,V. Sladoljev

FIZ FIZ – BIO:mikroskop: V.Sladoljev, T. Durmič

FIZ – BIO:mikroskop: V.Sladoljev, T. Durmič


3. A 3. B 3. C 3. D 3. E 3. K 3. Š

SLO SLO – ŠPA: Lorca: T.F. Turk, T. Ribič

SLO – NEM: Kafka:T. F. Turk, N. S.Zupančič

SLO – ŠPA:Lorca: S. Krvavica, T.Ribič

SLO – NEM:predstavitev kraja:R. Nose, N. S.Zupančič

SLO – ANG:Saloma: V. Korošec,V. Potočnik

SLO – FRA:Verlaine:V. Korošec, V.Potočnik


SLO – NEM:Rilke: Panter:V. Korošec, E. Starič


34

SLO – ŠPA:Lorca: Vitezovapesem: V. Korošec,T. Ribič

SLO – ŠPA: Lorca: V.Korošec, T. Ribič

SLO – NEM:Kafka: V. Korošec, E.Starič

MAT MAT – FIZ:nihanje, kotnefunkcij: V. Popov

MAT – BIO: naravnarast:A. Mohorčič

MAT – FIZ:poševni met,parabola: J. Ban

MAT – BIO:modeliranje zeksponentnofunkcijo–fotosinteza:K. Perko

ANG ANG – SLO: Salome(Oscar Wilde): V.Potočnik, V. Korošec

ANG – MAT:Monthy Hallproblem: V.Potočnik,K. Perko

NEM NEM – SLO – GEO:opis kraja: N. SekulaZupančič, R. Nose,R. Šupe(3. ckš)

NEM – SLO – GEO:opis kraja: N. SekulaZupančič, R. Nose,R. Šupe(3. ckš)

NEM – SLO – GEO:opis kraja: N. SekulaZupančič, R. Nose,R. Šupe(3. ckš)

35

NEM – SLO: Rilke:Panter: E. Starič, V.Korošec

NEM – SLO: Kafka:E. Starič, V. Korošec

ŠPA ŠPA–SLO:Lorca:S. Krvavica, T. Ribič

ŠPA – SLO: Lorca:Mesečeva romanca:T. Ribič, V. Korošec

ŠPA – SLO:Lorca:R. Nose, T. Ribič

LAT

ZGO ZGO – GEO:sod smodnika:S. Malnar, M. Arnuš

ZGO – GEO:sod smodnika:S. Malnar, M. Arnuš

GEO GEO – NEM – SLO:opis domačegakraja (mesta): R.Šupe, N. S.Zupančič, R. Nose(3. ckš)

GEO – NEM – SLO:opis domačegakraja (mesta): R.Šupe, N. S.Zupančič, R. Nose(3. ckš)

GEO – NEM – SLO:opis domačegakraja (mesta): R.Šupe, N. S.Zupančič, R. Nose(3. ckš)

KEM ANG – KEM:alkoholi:J. Gorenc, B.Klemenčič

FIZ FIZ – BIO: optikaočesa: V. Sladoljev,T. Durmič

FIZ – BIO:mikroskop: V.

FIZ – BIO:mikroskop: V.Sladoljev, T. Durmič

FIZ – BIO:leče: V. Sladoljev, T.Durmič

36

Sladoljev, T. Durmič

SOC SOC – PSI: metoderaziskovanja vdružboslovju: J.Šikonja, Š. Debeljak

37


4. A 4. B 4. C 4. D 4. E 4. K 4. Š

SLO SLO – FIL:eksistencializemT. F. Turk, U. Lubej

SLO – FIL:eksistencializemR. Nose, U. Lubej

SLO – FIL:Sartre: Zaprta vrata:S. Krvavica, U. Lubej

SLO – FIL:eksistencializemR. Nose, U. Lubej

MAT MAT – FIL:Zenonov paradoks oAhilu in želvi terneskončnageometrijska vrsta:J. Ban

MAT – ANG:Skrivnostni primerali kdo je umorilpsa: K. Perko, V.Potočnik

ANG ANG – PSI: delo zromanom: M.Skube, Z. B. Gačnik

NEM NEM – ZGO:Nemčija v časunacizma: E. Starič, SMalnar

NEM – GEO:nemško govorečedežele: N. S.Zupančič, P. Kukec

NEM – GEO:nemško govorečedežele: N. S.Zupančič, P. Kukec

ZGO ZGO – NEM:nacizem:S.Malnar, E. Starič

BIO GEO – NEM:nemško govorečedežele: P. Kukec, N.S. Zupančič

GEO – NEM:nemško govorečedežele: P. Kukec, N.S. Zupančič

FIZ FIZ – BIO:mikroskop: V.Sladoljev, B. B.Šerovič

FIZ – BIO:mikroskop: V.Sladoljev, B. B.Šerovič

38

SOC SOC – PSI – ZGO –NEM: propagandain vloga mladine indružine v časunacizma: J. Šikonja,Z. B. Gačnik, S.Malnar, E. Starič

39

UČENJE UČENJANataša Sekula Zupančič, prof.

V šolskem letu 2011/2012 smo drugo leto zapored v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo izvajaliprojekt Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk. Projekt se bo sicer na šoli izvajaltri leta. Članice projektnega tima smo bile Andreja Retelj, Neža Vilhelm, Verena Potočnik, MojcaLukšič, Renata Nose, Tina Furlan Turk, Špela Debeljak in Nataša Sekula Zupančič (vodja).Cilji projekta so razvijanje strategije za načrten razvoj kompetence učenje učenja pri pouku, načrtnovključevanje izbranih strategij v pouk, razvijanje strategije pomoči učencem pri učnih težavah inpoglabljanje sodelovanja med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci. Pri projektu sodeluje 32srednjih šol in naš tim se je letos ukvarjal predvsem z metakognitivnim vidikom kompetence učenjeučenja.Tudi v letošnjem šolskem letu se je več članic projektne skupine udeležilo vseh treh seminarjev natemo projekta Učenje učenja, ki jih je organiziral Zavod RS za šolstvo. Na seminarjih so si svoja znanjaizmenjevale šole, ki so se ukvarjale s kognitivnim in z metakognitivnim vidikom kompetence.Najpomembnejše teme seminarjev so bile (samo)evalvacija učnih dosežkov, zastavljanje inosmišljanje ciljev ter motivacija. Po izvedenih seminarjih smo udeleženke seminarjev ostalimčlanicam projektne skupine, podpornim članom projektne skupine in ostalim učiteljem na šoli, ki jihje tema zanimala, predstavile vsebine seminarjev.Razredniki 1. letnika so ob pomoči šolske svetovalne službe v svojih razredih izvajali delavnice o učnihciljih, članice tima pa smo v razredih, v katerih poučujemo, izvajale učne bralne strategije, ki smo jihlani zaradi pozitivnih izkušenj vnesle v letne priprave. V šolskem letu 2012/2013 bomo nadaljevale zzačrtanim delom, pri svojem delu pa se bomo posebej posvetile dijakom z učnimi težavami.

OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV – FRANCOŠČINASaška Horvat, prof.

V šolskem letu 2011/12 je na Gimnaziji Novo mesto že drugo leto potekal projekt Obogateno učenjetujih jezikov, katerega temeljni cilj je dvig kakovosti poučevanja in učenja tujih jezikov, kar pomeni:a) razvijanje medkulturne zmožnosti in ozaveščanje o njeni pomembnosti;b) usposabljanje domačih in tujih učiteljev za inovativno, zahtevam sodobnega časa prilagojeno

poučevanje tujih jezikov (medkulturnost, interdisciplinarnost, sodelovalno in timsko poučevanje);c) vpeljevanje novosti v poučevanje tujih jezikov, ki jih še posebej spodbuja Evropska komisija z

Novo okvirno strategijo za večjezičnost in svojimi drugimi razvojnimi dokumenti, kot je na primeruveljavljanje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku kot kroskurikularni cilj (v vsebinousmerjeno učenje tujih jezikov, jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnih predmetov, razvijanjestrokovne pismenosti v raznih disciplinah in predmetih v tujih jezikih itd);

d) sodelovalno, še zlasti interaktivno timsko poučevanje v medkulturnih timih kot pedagoškodidaktično najustreznejša rešitev, saj sodelovanje učitelja iz drugega kulturnega okolja pomenizvišanje avtentičnosti učnega procesa.

V šol. letu 2011/12 je bila Gimnazija Novo mesto partnerska šola za tujo učiteljico francoščine ElsoLouis z Gimnazije Škofja Loka, kar je pomenilo, da je tuja učiteljica na naši šoli delovala enkrattedensko po 4 ure.Pri delu s tujo učiteljico sva sodelovali obe profesorici francoskega jezika, Verena Potočnik ter SaškaHorvat. Interaktivno timsko poučevanje je potekalo enkrat na teden po eno uro v 1. in 4. letniku,profesorica Louis pa je izvajala tudi 2 uri samostojnega dela s tistimi dijaki četrtega letnika, ki so toželeli. Naše naloge (poleg zgoraj navedenih temeljnih) ostajajo razvijanje medkulturnih zmožnosti spomočjo avtentičnih besedil, nudenje dodatnih ur francoščine za dijake, razvijanje argumentativnegaeseja, sodelovanje na projektnem tednu, redna udeležba slovenskih in tujih učiteljev na seminarjih, kijih organizira ZRSŠ ter evalvacija dela.

40

Za delo s tujim učiteljem se bomo še naprej zavzemali, saj so analize projekta in dela pokazale velikoprednosti:

a) večja motivacija dijakov za učenje tujega jezika,b) učenci imajo več kot eno referenco za učenje tujega jezika,c) raznolikost tem ,d) avtentičnost položaja …

Projekt se z letom 2012 okvirno zaključuje, nadaljeval naj bi se v letih 2013 ali 2014. Naši cilji so:- da bi Gimnazija Novo mesto postala matična šola za TU (tuji učitelj) francoščine,- vpeljati francoščino tudi v nejezikovne predmete (senzibilizacija za strokovni jezik v tujem

jeziku),- postopoma omogočiti dijakom pripravo na francosko diplomo DALF in DELF, na katero bi se

morebiti lahko pripravljali s TU, ki bi bil za to usposobljen.

STRATEGIJE ŠOLE ZA ZMANJŠEVANJE OSIPA – VRSTNIŠKA UČNA POMOČAnica Kastelec

Vrstniško učno pomoč ali tutorstvo so v tem šolskem letu izvajali naslednji dijaki:Matej Makše iz 2. a pri fiziki, Simona Malenšek iz 2. d pri angleščini, Manca Zorko iz 2. d pri vsehpredmetih, Karmen Žnidaršič iz 2. d pri angleščini, Tjaša Ilar iz 2. e pri angleščini, Urša Klobučar iz 3. dpri francoščini in angleščini, Luka Piletič iz 3. d pri angleščini, Zala Smole iz 3. d pri francoščini inangleščini ter Katja Čič iz 4. c pri angleščini.Navedeni dijaki so izvajali učno pomoč za dijake nižjih letnikov oz. drugega oddelka istega letnika. Karnekaj dijakov je izvajalo tudi vrstniško učno pomoč svojim sošolcem ob spremljanju razrednika insvetovalnih delavk. To so dijaki: Lara Kostić iz 1. b pri angleščini in nemščini, Katja Kunstek iz 1. b priangleščini in nemščini, Jakob Piletič iz 1. k pri latinščini, Ina Kruljac iz 1. š pri angleščini, Leon Brulc iz2. k pri matematiki in fiziki, Katja Legan iz 2. š pri angleščini, Alja Planinc iz 2. š pri angleščini, EvaJurečič iz 2. š pri angleščini, Golob Luka iz 2. š pri matematiki ter Tina Štefančič iz 3. š pri angleščini inkemiji.V sodelovanju z razredniki smo dijakom z učnimi težavami predlagali pomoč tutorjev. Uvodni intervjuz dijaki je bil namenjen spoznavanju, uskladitvi terminov in podpisu dogovora o sodelovanju. Predzačetkom učne pomoči so dijaki tutorji pri posameznih profesorjih dobili napotke, na katerempodročju ima posamezni dijak primanjkljaj.Ure učne pomoči so potekale po predhodnem dogovoru v času prostih ur pred ali po pouku vprostorih šole. Dijaki so se dobivali v prostih učilnicah ali v čitalnici šole. Srečevali so se enkrattedensko eno do dve šolski uri, po potrebi tudi večkrat. Občasno so se posluževali sodobnetehnologije in kakšno vprašanje razrešili tudi na daljavo.Dijak Jakob Jan Gazvoda iz 3. c razreda, lanski tutor, se je letos na pobudo dijaške organizacije odločilza drugačno obliko učne pomoči. Organiziral je skupinsko pomoč pri angleščini, angleško delavnico zazainteresirane dijake vseh letnikov s težavami pri tem jeziku. Sestajali so se ob petkih po pouku vprostorih na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Delavnico je obiskovalo 10 dijakov, večina je biladijakov tretjega letnika.Mentorska srečanja smo imeli štirikrat, pridružili smo jih skupini ostalih prostovoljcev, ki se jesestajala na gimnaziji. Tri dijakinje tutorke so se udeležile tudi srečanja mladih novomeškihprostovoljcev, ki je v decembru potekalo na Grmu – Centru biotehnike in turizma na Sevnem.Uspešnost učne pomoči je bila odvisna od števila srečanj in dobrega sodelovanja med obemadijakoma. Večina tutorskih skupin se je sestajala redno, zato so bili uspehi pričakovani. V nekajprimerih pomoč ni bila učinkovita zaradi več razlogov (različna pričakovanja, nezainteresiranostdijakov, ki so potrebovali pomoč).Dijaki tutorji so na zaključnem srečanju povedali, da so se naučili, kako snov približati dijaku, dobili soizkušnjo, kako je biti v vlogi učitelja. Prednost vidijo v tem, da imajo dijaki z učnimi težavami možnostbrezplačne pomoči. Dijakom tutorjem je bilo všeč, da so pri vrstniški učni pomoči imeli priložnost

41

ponoviti snov preteklega letnika, da je učenje potekalo v sproščenem vzdušju. Dobili so občutek, daso koristni. Dijaki, s katerimi so se srečevali, so bili hvaležni za njihov čas in pripravljenost pomagati.Nekatere dijake tutorje je motilo, da so se iste napake glede učne snovi pri dijakih z učnimi težavamipojavljale skozi celo leto, da niso bili vedno zbrani za delo. Nekateri dijaki z učnimi težavami sozmotno pričakovali, da bodo rezultati takoj vidni.Vrstniška učna pomoč je utečena dejavnost na šoli, s katero bomo tudi v prihodnje poskušali dijakerazličnih letnikov povezati in jim omogočiti svojevrstno izkušnjo sodelovanja in obojestranskekoristnosti.

OIV UČENJE ZA UČENJEAnica Kastelec

OIV – učenje za učenje je obvezna ponudba šole za dijake 1. letnika. Izvaja se v obliki predavanj indelavnic v obsegu petih šolskih ur v vsakem oddelku. Tri ure na oddelek sem izvedla v tednu od 26. 9.do 29. 9. 2012, ostali dve uri v obliki nadomeščanj oz. v dogovoru z razredniki.Obravnavali smo naslednje vsebine: pomen vseživljenjskega učenja, učni stili, odkrivanje močnihpodročij, postavljanje ciljev, načrtovanje, spomin in delovanje možganov, koncentracija, priročniki oučenju.Dijaki so z aktivnim sodelovanjem pokazali zanimanje za temo učenje učenja. Nekatere vsebine sosprejemali kot abstraktne, saj še niso imeli ocenjevanj znanja in s tem povratne informacije oustreznosti svojih učnih strategij.V okviru projekta Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk sem sodelovala zrazredničarkami 1. b, 1. c in 1. d razreda pri izvedbi ur na temo postavljanje ciljev.Tako smo začeli uresničevati cilj o poglabljanju sodelovanja med učitelji in šolskimi svetovalnimidelavkami.

EKSKURZIJA MIT 3.C TO THE EASTME GUSTA ;)Marko Arnuš, prof.

V sklopu izbirne dodatne ure geografije so dijaki 3. c pripravili in izvedli dvodnevno strokovno–zabavno ekskurzijo po vzhodni Sloveniji. Posebnost ekskurzije je bila v njenem načrtovanju in izvedbi,ki je bila v celoti v rokah dijakov 3.c. Po odločitvi celotnega razreda sem dijake razdelil v 6 skupin.Vsaka izmed skupin je imela za nalogo pripraviti predlog dvodnevne ekskurzije, ki je moral vključevatinatančen opis poti, naravne in kulturno–zgodovinske znamenitosti, nočitev, dejavnosti dijakov … terkončno ceno. Po predstavitvah vseh šestih predlogov so dijaki samostojno opravili vrednotenje indokončni izbor »najprivlačnejše« ekskurzije. Po izboru zmagovalnega predloga je skupina dijakov(Ana Hrastar, Mateja Kralj, Nejc Primc, Valentina Stanič in Martina Može) prevzeli dokončnoorganizacijo ekskurzije do odhoda (prevoz, ogledi, namestitev, finance). Ostali dijaki so si razdeliliostale vsebinske in procesne zadolžitve na ekskurziji ter se na predstavitve svojih zadolžitev pripravilidoma.Ekskurzijo smo izvedli 5. in 6. junija 2012. Pot nas je vodila iz Novega mesta na Bizeljsko, kjer smo siogledali repnico Najger in se poučili o kulturi pitja vina. Naslednji ogled je bil v Olimju, kjer smo siogledali samostan, cerkev, lekarno in čokoladnico. Za sprostitev smo v zgodnjih popoldanskih urahnamočili noge v bazenih Termalia. Popoldne smo se odpeljali proti Mariboru, kjer smo si ogledalisredišče mesta pod vodstvom dijakov in njihovega razrednika, Vanje Popova. Zvečer smo se namestiliv hostlu Pekarna in ob zvokih kitar in ubranih glasov pričakali noč. Po zajtrku naslednji dan je, vsaj zadijake, sledil vrhunec ekskurzije z obiskom adrenalinskega parka na Pohorju. Tam smo vsi dijaki inprofesorja preizkušali meje svojih sposobnosti in utrjevali medsebojne vezi s spodbujanjem inkričanjem ob adrenalinskih podvigih. Po kosilu smo se odpravili proti Celju, kjer smo na Celjskem

42

gradu uživali ob razgledu na mesto in okolico ter obujali mite o Celjskih grofih. Poslednji ogled naekskurziji je bil ogled Pivovarne Laško.Dijaki so na ekskurziji opravljali vlogo vodičev, navigatorjev, profesorjev, učencev, zabavljačev in vprepletu mladostne energije in strokovnih geografskih, zgodovinskih, kulturnih vsebin smo projektedinstvene ekskurzije pripeljali do konca. Ob ponovnem srečanju v šoli smo z dijaki opravili evalvacijocelotne ekskurzije, pogledali film o ekskurziji in se pripravili na prihajajoče ocenjevanja znanja izgeografije. Smo bili z ekskurziji zadovoljni? Me gusta ;D

Ej, kam gremo zdej? (foto: Žiga Starešinič) Samostan Olimje (foto: Žiga Starešinič)

Adrenalinci na pohodu (foto: Žiga Starešinič)

Profesor Popov (razrednik), dijaki 3. c in profesor Arnuš (režiser) (foto: Žiga Starešinič)

43

SKLAD ZA BOLJŠE MOŽNOSTIAnica Kastelec

V šolskem letu 2011/12 smo iz sklada Za boljše možnost delno ali v celoti pomagali dijakom pri plačilustroškov za naslednje dejavnosti:ekskurzija Znana in manj znana Slovenija - 10 dijakomekskurzija Oglej, Padova - 3 dijakomZaradi poslabšanja socialno ekonomske situacije smo 5 dijakom iz omenjenega sklada zagotoviliplačilo vseh stroškov dejavnosti obveznih izbirnih vsebin (prevoz in vstopnine na kulturnih in športnihdnevih, udeležba na planinski turi).

OIV VZGOJA ZA DRUŽINO, MIR IN NENASILJEJelena Šikonja, prof.

K načrtovanju in pripravi vsebinskih opredelitev, oblik, načinov in metod izvajanja OIV – VZGOJA ZADRUŽINO, MIR IN NENASILJE sem pristopila predvsem z vidika ciljev, ki so opredeljeni v kataloguobveznega dela OIV. Ker je model vsebin odprt, omogoča upoštevanje različnih dejavnikov in principenazornosti, postopnosti, aktualnosti …Obvezne izbirne vsebine, z obsegom najmanj 15 ur, so lahko tudi osnova za izvajanje drugihprojektov, ki so povezani z izkušenjskim učenjem, kar sem pri svojem delu tudi upoštevala. V šolskemletu 2011/2012 so bile tako izvedene naslednje vsebine, ki so ustrezale opredeljenim ciljem:

1. 23. 9. – 3. c: O varni uporabi interneta2. V okviru pouka sociologije (3. l) smo se na začetku ure pogovorili ter na ta način obeleževali

naslednje dni:– 21. 9. (mednarodni dan miru),– 17. 10 (svetovni dan za odpravo revščine),– 16. 11. (mednarodni dan strpnosti),– 25. 11. (svetovni dan za odpravo nasilja nad ženskami),– 19. (nam. 18.) 12. (mednarodni dan migrantov),– 15. 5. (mednarodni dan družin).

3. 7. in 9. 2. 2012 sva z Zlatko Butkovec Gačnik za dijake 2. letnika izvedli delavnici: »Družina –opredelitev ter struktura družin; delitev dela v družinah« ter »Stili vzgoje«.

4. od 29. 5. do 4. 6. 2012 – vsebine različnih delavnic na projektnem tednu.

OIV DRŽAVLJANSKA KULTURAJelena Šikonja, prof.

K načrtovanju in pripravi vsebinskih opredelitev, oblik, načinov in metod izvajanja OIV –DRŽAVLJANSKA KULTURA sem pristopila predvsem z vidika ciljev, ki so opredeljeni v kataloguobveznega dela OIV. Ker je model vsebin odprt, omogoča upoštevanje različnih dejavnikov in principenazornosti, postopnosti, aktualnosti …Obvezne izbirne vsebine DRŽAVLJANSKA KULTURA, z obsegom najmanj 15 ur, so lahko tudi osnova zaizvajanje drugih projektov, ki so povezani z izkušenjskim učenjem, kar sem pri svojem delu tudiupoštevala.V šolskem letu 2011/2012 so bile tako izvedene naslednje vsebine, ki so ustrezale ciljem OIV DK:

1. 19. in 20. 1. 2012 – obisk Državnega zbora RS ter ogled razstave Slovenke v dobi moderne(1848–1946); 3. letniki.

44

Dijaki so z zanimanjem prisluhnili vodenemu ogledu po parlamentu (foto: J. Šikonja)

2. od 29. 5. do 4. 6. 2012 – vsebine različnih delavnic na projektnem tednu.Cilji pa so bili doseženi tudi v sklopu drugih prireditev oz. pri različnih predmetih, npr. sociologiji (poprenovljenem učnem načrtu za sociologijo dijaki že v 3. letniku spoznavajo različne tipe oblasti, sekritično opredeljujejo do demokracije, spoznajo volilne sisteme, delovanje strank in interesnih skupin… ), geografiji, zgodovini, slovenščini …

DRŽAVLJANSKA KULTURAZoran Poredoš, prof.

Državljanska kultura je sestavni del UN zgodovine v vseh letnikih. Poleg uresničevanja teh ciljev pripouku (tudi na strokovni ekskurziji po obrobnih pokrajinah Slovenije) so si dijaki ogledali stalnorazstavo ob 265–letnici Gimnazije Novo mesto (o zgodovini šole) in o osamosvojitvi Slovenije.2. letnik, IP zgodovina, je spoznal preteklost in kulturno–zgodovinske spomenike Škofje Loke inCrngrob. Dijaki 4. letnika (IMP) in MT so spoznavali in predstavljali pomembne dogodke in osebe iznacionalne zgodovine na strokovni ekskurziji.

ŠPORTNI DAN ZA 1. LETNIK – RAZLIČNE VSEBINE

Dijaki so izbirali med različnimi aktivnostmi. Plesali so v Plesnem studiu Dolenjske, kjer jih jevodil Robi Grmek. Učili so se dve različni koreografiji in ju na koncu odlično odplesali. Bili sozagnani in navdušeni, zadovoljen je bil tudi plesni učitelj.V Kranjski Gori je potekalo smučanje, dijaki pa so bili vključeni v skupine. Plavanje je bilo vDolenjskih Toplicah, na pohod pa so se odpravili proti Regrškim košenicam, kjer so imeli šedve uri športnih aktivnosti v dvorani (badminton, košarka in hokej na rolerjih).

ORIENTACIJA

Športni dan v orientaciji, ki je potekal 6. in 7. junija, je bil novost v tem šolskem letu. Udeležiliso se ga vsi dijaki in se razdelili v skupine. Vsaka skupina je dobila zemljevid in delovni list znavodili. Pot, dolga približno 15 km, je potekala po okolici Novega mesta. Dijaki so tekmovali,katera skupina bo dosegla najboljši čas. Ob tem so izpolnjevali tudi naloge na delovnem listu,

45

ki so se na koncu točkovale in štele k rezultatu. Na poti so imeli tudi kontrolne točke izkemije, fizike in geografije. Z besedilnimi nalogami je sodelovala tudi biologija.

PLANINSKA TURAIvan Maričič, prof.

V mesecu septembru smo za vse dijake 2. letnika izvedli 3-dnevno planinsko turo vkombinaciji s terenskimi vajami iz geografije.Začeli smo z obhodom Bohinjskega jezera, dvakrat prespali v Domu na Komni, obiskaliTriglavska jezera in pogorje Komne do Bogatinskega sedla. Najvztrajnejši so se dodatnopovzpeli na dva dvatisočaka, Tičarico in Mahavšček. Med potjo smo imeli predstavitve izgeografije Julijskih Alp, zgodovine 1. svetovne vojne in varnega gibanja v gorah.Kljub drobnim težavam med hojo (žulji, bolečine v mišicah ...) smo vsi varno zmogli vsenapore in ugotovili, da zmoremo veliko več, kot si predstavljamo. Krepili smo skupinski duh,pomagali šibkejšim in se skupaj veselili prehojenih ciljev in vrhov. Vsi smo bili po planinskokrščeni za prehojene poti in osvojene vrhove v pogorju Komne.Nekaj zdravstveno opravičenih dijakov je opravilo samo enodnevne terenske vaje v Bohinju.

MEDRAZREDNA ŠPORTNA TEKMOVANJASandi Kostić, prof.

V petek, 18. 5. 2012, je bil organiziran športnidan za 3. letnik. Bil je topel in sončen dan.Tekmovanja so potekala na gimnazijskemigrišču, na Loki in na igrišču OŠ Center.Namen športnega dne je bil medrazrednotekmovanje. Dijaki so se pomerili v nogometuin košarki, dijakinje pa v odbojki. Dijaki, ki seniso odločili za tekmovanje, so odšli na pohodna Gorjance.

Skupinska slika nogometašev (foto: Sandi Kostić)

46

ŠPORTNI TABOR V OSILNICISandi Kostić, prof.

Športni tabor je potekal od 18. do 20. junija v Osilnici. Udeležilo se ga je 15 dijakov 3. letnikašportnega oddelka.Po prihodu in nastanitvi na skupnih ležiščih so dijaki s kolesi spoznavali dolino reke Kolpe,popoldne pa so se z rafti dvosedi spustili po reki. Naslednji dan po jutranji telovadbi so sepreizkusili še v čolnih za kajak. Popoldne je bilo namenjeno različnim igram z žogo ali breznje. Tretji dan so najprej imeli kratko predavanje o zgodovinskih in geografskih značilnostihOsilnice, nato pa so se še enkrat spustili z rafti dvosedi, vendar na krajši razdalji.

ŠPORTNI DAN Z RAZLIČNIMI ŠPORTNIMI VSEBINAMI NA PROSTEMIvan Maričič, prof.

Vsako šolsko leto smo na začetku junija s pomočjo PAC SPORTA organizirali športni dan zadijake 3. letnika v Bohinju. Letos smo ga zaradi dežja prestavili na konec šolskega leta. Plezaliso pod Skalco, orientacija je potekala v okolici doma, veslali so v kanujih po jezeru in opravilikolesarski izlet do slapa Savice in do Hudičevega mostu v Stari Fužini.

Dijaki in učitelji spremljevalci smo podvodstvom njihovih inštruktorjev z velikimnavdušenjem izvajali vse dejavnosti.Ostali dijaki so v Beli krajini opravili pohodna Mirno goro in naprej do smučišča naGačah. Tudi oni so preživeli lep dan.Športnega dneva so se udeležili vsi dijaki,razen nekaj opravičenih, ki so svojoobveznost udeležbe na športnih dnevihopravili na dodatnem športnem dnevu obkoncu šolskega leta s pohodom v okolicoNovega mesta.

Počitek na Mirni gori (foto: Ivan Maričič)

JURČIČEVA POTPrimož Plazar, prof.

Dijaki 1. letnika so 8. 6. 2012 opravili pohod po Jurčičevi poti. Udeležilo se ga je 174 dijakovin dijakinj, ki so uspešno prehodili začrtano pot od Višnje Gore do Jurčičeve domačije naMuljavi. Pohod je bil izveden brezhibno, žal pa ogled Jurčičeve domačije tokrat zaradiprezasedenosti žal ni bil mogoč, tako da so gimnazijci opravili le pohodni del. Vsi dijaki soprejeli tudi učne liste in izpolnjevali vsebine iz slovenščine, deloma tudi zgodovine. Rešitve sopregledali pri pouku.

47

POVEZANI Z GIMNAZIJO V BAD RADKERSBURGUPolona Brajkovec, 2. a

Gimnazijci drugega letnika, ki smo za izbirni predmet izbrali nemščino, smo se povezali z gimnazijoBORG iz Bad Radkersburga. Bad Radkersburg je mesto, ki je od slovenske Gornje Radgone ločeno le zreko Muro. Letos smo se z gimnazijo povezali na predlog profesorice nemščine Eve Starič. Projekt senam je zdel odličen, saj smo dobili priložnost, da znanje nemščine nadgradimo še na drugačen način.Po nekaj urah priprave pri pouku in dopisovanja v elektronski obliki z dijaki gimnazije smo se v petek,23. 3. 2012, odpravili v Avstrijo. Bili smo polni pričakovanj, toda vseeno je bilo malo živčnosti, saj sevsi nemščino učimo kot drugi jezik in nismo bili prepričani, če se bomo lahko dobro sporazumeli.Toda skrbi so bile zaman, saj so nas dijaki, ravnatelj in profesorji toplo sprejeli. Najprej je sledil uvodnigovor ravnatelja, gospoda Eduarda Faschinga, nato pa so nas dijaki pogostili s slaščicami, ki so jihsami pripravili. Sledil je ogled mesta z dijakom, s katerim smo se pogovarjali po elektronski pošti.Mesto se mi je zdelo nadvse lepo urejeno in zanimivo.Po vrnitvi na šolo je sledil intervju s profesorjema šole, zgodovinarjem dr. Kurashom in upokojenimravnateljem Wieserjem, ki sta nam povedala več o življenju ob meji in o stikih s Slovenci. Nato smo siogledali šolo in preživeli nekaj časa z dijaki, ki so nam povedali več o avstrijskem šolskem sistemu in opoteku pouka na njihovi šoli. Po kosilu smo se poslovili od dijakov in se odpeljali še v slovenskoGornjo Radgono, kjer smo si ogledali nekaj znamenitosti in tamkajšnji grad.

Skupinska slika ob prihodu (foto: P. Brajkovec) Spoznavanje mesta v mešanih skupinah (foto: P. Brajkovec)

EKSKURZIJA NIZOZEMSKA 2012Lana Beševič, 1. d

V sredo, 11. 4. 2012, smo se novomeški gimnazijci odpravili na pot proti Nizozemski. V osemnajstihurah smo prevozili Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, v četrtek dopoldne pa smo prispeli na Nizozemsko.

V četrtek smo si najprej kar z avtobusa ogledaliRotterdam, največje pristanišče na svetu, ter Haag,glavno mesto južne Holandije, ki velja za enega najboljimenitnih in negovanih evropskih mest. Tu jeprebivališče kraljeve družine in sedež nizozemske vlade.Vmes smo se ustavili v Delftu, ki je znan po modrikeramiki, saj je prav preko delftskega pristanišča vpreteklosti prihajal porcelan z Daljnega vzhoda vEvropo. Za nekaj minut smo se ustavili tudi vScheveningenu, največjem nizozemskem letovišču obSevernem morju.

V Delftu (foto: Nika Bratkovič)Popoldne smo prispeli v naš hostel v Haarlemu, kjer smo imeli nekaj časa, da smo se namestili, natopa smo se peš odpravili v center mesta; tam smo imeli prosto za večerjo in nakupe. Po nekaj urah

48

smo se vrnili v hostel, kjer smo bili kljub neprespani noči na avtobusu in naporni hoji iz mesta ševedno polni energije, vendar smo čez nekaj časa končno popadali v postelje.Naslednji dan smo se takoj po zajtrku odpeljali v park Keukenhof, kjer smo se sprehodili med neštetopisanimi cvetlicami. Zatem smo se odpravili v brusilnico diamantov v Amsterdam in Rijksmuseum,nizozemski nacionalni muzej. Popoldne smo šli v muzejsko vasico Zaanse Schans.

Coklarna v muzejski vasici Zaanse Schanse(foto: Nika Bratkovič)

Razglednice Amsterdama (foto: Nika Bratkovič)

Tam so nam predstavili izdelavo cokel in sira, ki smo ga lahko tudi poskusili in kupili. Ogledali smo situdi stare mline na veter. Bili smo že precej utrujeni in lačni, zato smo se vrnili v Amsterdam. Dodevetih smo se potepali po mestu, nato pa smo se sprehodili po znameniti rdeči četrti in se zatemvrnili v hostel.V soboto zjutraj smo se z vso prtljago vkrcali na avtobus, v hostel se namreč nismo več vrnili, in seodpeljali do hiše Ane Frank, ki se je tam s svojo družino skrivala med drugo svetovno vojno, njen očepa je hišo preuredil v muzej. Po ogledu smo se peš odpravili do Van Goghovega muzeja ter si tamogledali njegove najslavnejše slike. Odpravili smo se še do Muzeja voščenih lutk Madame Tussauds.Fotografirali smo se z lutkami nekaterih najslavnejših osebnosti na svetu. Po skoraj treh urahpohajkovanja po Amsterdamu smo se vrnili na avtobus in se odpravili na dolgo pot proti domu, kismo ga nekateri pogrešali bolj, drugi manj.Ekskurzija na Nizozemsko je bila zares posebno doživetje. V vseh dejavnostih smo zelo uživali, sevedapa nam je bilo najbolj všeč, ko smo imeli nekaj prostega časa za potepanje po Amsterdamu in zanakupe.Tudi vreme nam ni preveč ponagajalo, vsake toliko časa je padlo nekaj kapelj dežja, kar pa ni uničilodobrega razpoloženja. Domov smo se vrnili s čudovitimi spomini na izlet, ki ga ne bomo nikolipozabili.

IZMENJAVA V FRANCIJIVerena Potočnik, prof.

Na izmenjavi v Lons-le-Saunieru smo bili od 17. do 24. 4. 2012. Izmenjave se je udeležilo 15 dijakovod 1. do 3. letnika. Dijaki so med drugim obiskali pouk, se udeležili raznih prireditev (npr. bralnotekmovanje, kvizi, nastop pred vsemi udeleženci), gostitelji so organizirali tudi ekskurzije.Udeleženci so bili nad izmenjavo navdušeni. Spoznali so veliko francoskih vrstnikov, koristno pa jebilo tudi za njihovo znanje jezika.Žal je bilo letos zelo malo udeležencev, tako da je kazalo, kot da bomo morali ekskurzijo odpovedati.Večina dijakov se očitno ne zaveda, kako koristna je tovrstna aktivnost, in tako zamudijo čudovitopriložnost.

49

EKSKURZIJA V LONDONVerena Potočnik, prof.

V Londonu smo bili od 30. 3. do 1. 4. 2012, v skupini pa je bilo 25 dijakov. Obiskali smo več muzejev(Britanski muzej, Muzej znanosti, Narodna galerija, Tate Modern, Londonska trdnjava) in si ogledalištevilne druge mestne znamenitosti (parlament, Buckinghamska palača, Shakespearovo gledališčeitd.). Dijaki so bili navdušeni in vzdušje v skupini je bilo zelo prijetno. Težav ni bilo.

Pred Buckinghamsko palačo (foto: Uroš Topić)

GIMNAZIJA NOVO MESTO V SARAJEVUMaruša Bukovec, 3. a

V četrtek zvečer, 27. 10. 2011, se je 45 dijakov s tremi profesorji odpeljalo na dvodnevno ekskurzijo vprestolnico Bosne in Hercegovine. V jutranjih urah smo se že podali po glavni ulici starega dela mesta,Baščaršiji. Po obisku mošeje, pravoslavne in krščanske cerkve ter sinagoge smo se prepustilisarajevskemu duhu in spili pravo bosansko kavo ali pa se odpravili v eno izmed neštetih»čevapdžinic« na čevapčiče.Srečali smo se tudi z dijaki 1. gimnazije ter obiskali njihovo šolo. Popoldne smo zaključili z nakupomspominkov in pohajkovanjem po glavni ulici. Zvečer smo zvedeli, da se je popoldne zgodilo tudistreljanje na ameriško ambasado, zato je v mestu vladal poostren nadzor, mi pa smo v improviziranihotelski »učilnici« obdelali nekaj zanimivih tem.Naslednji dan smo se odpeljali do kraja, kjer je v času obleganja Sarajeva (1992–1996) potekalpodzemni, 800 metrov dolg tunel, ki je mesto povezoval z osvobojenim ozemljem. Hoja skoziohranjeni del tunela in film sta nas opozorila na hude, nesrečne dogodke, ki so zaznamovali mesto inprebivalce. Sprehodili smo se do izvira reke Bosne, nato pa smo se povzpeli tudi na vrh stolpniceAvaz, s katere se ob lepem vremenu odkriva pogled na celotno mesto. Zadnje urice smo izkoristili zaokušanje bosanskih slaščičarskih specialitet in se odpeljali proti Novemu mestu.

Po Sarajevu (foto: Dušan J. Smodej, 3. k)

50

NA OBISKU PRI VRSTNIKIH V BANJALUKISuzana Krvavica

Od četrtka, 29. septembra, do nedelje, 2. oktobra 2011, je v Banjaluki potekal drugi del izmenjavemed 14 dijaki 3. in 4. letnika naše šole ter 13 učenci slovenščine iz Banjaluke. Novomeške gimnazijceso spremljale ravnateljica Natalija Petakovič, gospa Branka Bukovec iz Društva za razvijanjeprostovoljnega dela, ki je bilo soorganizator izmenjave, in mentorica Suzana Krvavica.V štirih dneh srečanja so gostje skupaj z gostitelji spoznali Banjaluko in njene znamenitosti, bili so pripouku slovenščine v društvu Triglav, obiskali so tamkajšnjo gimnazijo, bližnjo Slatino in samostantrapistov, vrhunec srečanja pa je bila 8. prireditev 12 nacionalnih manjšin, na kateri so nastopili tudigostitelji. Zadnji dan so preživeli v Sanskem Mostu, kjer so bili gostje naših bivših dijakinj Habibe inEdine Smajilović, sicer tudi udeleženk izmenjave.Vtisi vseh sodelujočih v izmenjavi so bili izredno pozitivni in nepozabni.

NEPOZABNI DNEVI V BANJALUKIJan Hudelja, 3. a

V maju smo na naši gimnaziji gostili dijake iz Banjaluke, ki se v prostem času učijo slovenskega jezika,saj so potomci tamkaj živečih Slovencev. Prišel je čas, da jih obiščemo mi, in tako smo v četrtek, 29. 9,v jutranjih urah odšli na pot. Štirinajst dijakov so spremljale ravnateljica Natalija Petakovič, mentoricaizmenjave Suzana Krvavica ter gospa Branka Bukovec, vodja projektov na Društvu za razvijanjeprostovoljnega dela Novo mesto (društvo je bilo soorganizator izmenjave). Vreme je bilo kot nalaščtoplo in sončno, zato nam je vožnja minila hitro. Ko smo prispeli, so nas pred prostori društvanacionalnih manjšin pričakali naši gostitelji in nam pripravili lep sprejem. Preden smo se odpravili hgostiteljem domov, je sledila obvezna pojedina banjaluških »čevapov«, nad katerimi smo bili izrednonavdušeni. Popoldne smo se z vodičko Ano sprehodili po mestu. Med drugim smo si ogledali trdnjavoKastel, pravoslavni cerkvi sv. Odrešenika in sv. Trojice, zgradbi vlade in narodne skupščine ter šemnogo drugih znamenitosti.Drugi dan, v petek, smo zjutraj obiskali Narodni muzej Republike Srbske, kjer smo se seznanili zzgodovino Banjaluke z okolico od prazgodovine pa vse do današnjih dni. Sledil je obisk pouka vgimnaziji, kjer smo se porazgubili po šolskih klopeh šole, ki šteje okoli krepkih 1200 dijakov. Zvečersmo si v Narodnem gledališču ogledali 8. prireditev nacionalnih manjšin z naslovom multietničnavizija 2011, na kateri se je predstavilo 12 manjšin, živečih v mestu, med drugim tudi Slovenci,zagotovo pa so na oder največ energije prinesli najmlajši banjaluški Slovenci, ki so se predstavili sspletom slovenskih otroških plesov.Tretji dan, v soboto, smo dopoldne obiskali učno uro slovenskega jezika, ki ga sicer poučujeprofesorica iz Slovenije na začasnem delu v Banjaluki. Nato smo se odpeljali v znamenit samostantrapistov Marija zvezda, kjer še vedno po skrivnostni recepturi izdelujejo sir trapist, sami pa so tudizačetniki pivovarstva, saj so ustanovili danes zelo znano banjaluško pivovarno. Po premagovanjuovinkov smo prispeli v Slatino, danes zdraviliški kraj, v katerem so Slovenci v smislu napredka pustilivelik pečat. Zvečer se je v Banjaluki, na glavnem trgu pred trgovino Boska, odvijala prireditev manjšin,na kateri so zopet nastopili najmlajši banjaluški Slovenci, tokrat v spremljavi animatorja iz ŠkofjeLoke. Zraven so bile stojnice, na katerih je bilo moč najti veliko nacionalnih kulinaričnih specialitet,našel se je tudi dolenjski cviček. V poznih urah smo, kot se za mlade spodobi, odšli v diskoteko Kruna,največjo v Banjaluki, nad katero smo bili več kot navdušeni.Zadnji dan, v nedeljo, je prišel čas za slovo, ki smo ga težko vzeli k srcu. Ko smo se poslovili od svojihprijaznih in radodarnih gostiteljev, smo se zavezali, da se zagotovo kmalu vidimo. Sledila je vožnjaskozi slikovito Bosansko krajino do Prijedora in nato ob toku reke Sane navzgor. V Sanskem Mostu stanam naši bivši dijakinji, sestri Edina in Habibe, razkazali mesto. Obiskali smo džamijo, velja paomeniti, da smo zagotovo pokupili vse baklave v mestu. Nato sta nas dekleti popeljali v svojo domačohišo, kjer smo se udobno namestili in uživali ob čevapčičih in pravi turški kavi ter doživeli pravo

51

bosansko gostoljubje. Že kar siti, a nič kaj željni odhoda smo se usedli na avtobus ter po zaslugiodlične voznice Hermine, ki je bila kot ženska voznica avtobusa prava atrakcija, kamor koli smo prišli,srečno in varno prispeli v Novo mesto. Na koncu smo vsi skupaj sklenili, da je bila izmenjavanepozabno doživetje in da mora ta preiti v tradicijo naše gimnazije.

Na obisku pri Edini in Habibe. (foto: Maruša Bukovec, 3. a)

STROKOVNA EKSKURZIJA V PROVANSOPolonca Kukec, prof.

V četrtek, 17. maja 2012, se je 42 dijakov sspremljevalci odpravilo na 4-dnevno strokovnoekskurzijo v Provanso in na Azurno obalo.Polni pričakovanja smo na pot odšli v večernih urah insledila je nočna vožnja skozi Italijo v Francijo. NaAzurni obali smo se prebudili v deževno jutro. Dan niobetal nič dobrega, a ko smo prispeli do Avignona, kjersmo imeli prvi ogled, se je razjasnilo. Sprehodili smo sepo papeški palači, ki je bila tokrat še posebej lepa, sajje ravno v tistih dneh gostila razstavo vrtnic. Potemsmo se podali po starem mestnem jedru, kjer smovideli mestno hišo, gledališče in mestni stolp z uro, naosrednjem mestnem trgu pa smo si vzeli čas za kosilo.Obisk Avignona smo zaključili s sprehodom po slovitemmostu čez Rono; tega opeva tudi znana francoskaotroška pesmica Sur le Pont, ki smo se jo tudi minaučili.Sledila je vožnja do Pont du Garda, znamenitegaakvadukta, ki je izjemna mojstrovina rimskearhitekture in je tudi uvrščen na Unescov seznamkulturne dediščine. Ogledali smo si tudi botanični vrt,ki prikazuje tipično francosko mediteransko rastlinstvo– garigo. Proti večeru je sledil še avtobusni ogledNimesa, ki pa žal ni v celoti uspel. Ker so imeli ravno tavikend krajevni praznik – fiesto, je bil precejšen delmesta zaprt za promet, zato si nismo mogli ogledatirojstne hiše pisatelja Alphonsa Daudeta. Sledila je ševožnja do Arlesa, kjer smo prenočevali.V soboto smo dopoldne preživeli v Arlesu, ki je bil začasa Rimljanov najpomembnejše mesto v Provansi.Najprej smo si ogledali znameniti rimski amfiteater, v

Utrinki s tržnice v Arlesu (foto: P. Kukec)

52

katerem danes ne prirejajo več gladiatorskih borb, še vedno pa si je mogoče ogledati bikoborbe. Odšlismo tudi do ostankov antičnega gledališča v neposredni bližini in preskusili njegovo akustiko.Sledil je sprehod po ulicah, ki jih je pogosto upodabljal znameniti slikar Van Gogh, nato pa smo seposvetili spoznavanju vonjev ter okusov Provanse in čas preživeli na največji odprti tržnici južno odPariza.Popoldne smo se odpeljali v delto reke Rone – v Camargue, kjer smo videli črede divjih konjev inbivolov, žal pa ne tudi večjih jat flamingov, saj je bilo vreme preveč vetrovno.Naš cilj je bil kraj Stes Maries de la Mer, znamenito cigansko romarsko središče, kjer so se žepripravljali na vsakoletno romanje in veliko praznovanje zadnji vikend v maju.Proti večeru smo se odpeljali še do srednjeveške utrdbe Aigues Mortes, od koder je sredi 13. stoletjana pot krenila sedma križarska vojna. Utrjeno mestece nas je prevzelo s svojim šarmom, ki ga šedanes zelo uspešno tržijo. Vrnili smo se v Arles, kjer smo ponovno prenočili.V nedeljo zjutraj smo se najprej odpravili v Les Baux, po katerem je ime dobila ruda boksit. Povzpelismo se na grad iz 13. stoletja, ki kraljuje na pečini, s katere je izjemen razgled na Provanso. Grad je bilnekoč središče trubadurske kulture, danes pa si je na njem mogoče ogledati tudi zbirko srednjeveškihnaprav za obleganje. Vreme se je ponovno začelo spreminjati in ob našem prihodu v Aix en Provencese je razbesnelo močno neurje, zato smo se sprehodili le po glavni aveniji Cours Mirabeau.V deževnem vremenu smo nadaljevali pot do Grassa v zaledju Azurne obale, kjer smo obiskaliparfumerijo Fragonard. Seznanili smo se s tradicijo gojenja cvetja in izdelave parfumov. Vonjali smoštevilne vonjave, dokler nas nosovi niso pustili na cedilu, nato pa je sledil le še nakup tistih vonjav, kiso nam bile najlepše.Sledila je nočna vožnja preko Italije proti domu. V Novo mesto smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah.Dijaki so bili na ekskurziji izjemno pridni, zato je ekskurzija vsem udeležencem ostala v resničnolepem spominu. Evalvacija je postregla z zelo visokimi ocenami, pri pregledovanju delovnih zvezkovpa sem naletela na zapis dijakinje 1. letnika, ki je sam zase dovolj zgovoren: »The best ekskurzijaever!«

STROKOVNA EKSKURZIJA OGLEJ, RAVENA, PADOVABarbara Maznik, prof.

Ekskurzije so se udeležili dijaki 2. k in 3. k, potekala je 11. in 12. 5. 2012.Prvi ogled je bil v Ogleju, kjer smo govorili o njegovi zgodovini in si pogledali baziliko sv. Mohorja inFortunata s krstilnico in kampanilom. Dijaki so spoznavali in utrjevali zgodnjekrščansko ikonografijo inarhitekturo. Poiskali so najpogostejše zgodnjekrščanske simbole in alegorije na velikem talnemmozaiku v baziliki. Prepoznali so tipično longitudinalno zasnovo cerkve, razložili njen tloris.Naslednja postaja na naši poti je bila Ravena. Sprehodili smo se do cerkve san Apollinare Nuovo, joprimerjali z baziliko v Ogleju in občudovali njene stenske mozaike.Večina dijakov je bila najbolj navdušena nad San Vitalom, ki je na zunaj skromen, pusta opeka ne dajeslutiti, kakšno bogastvo se skriva na prezbiteriju, v prelepih mozaikih, ki preigravajo temo darovanja.Dijaki so prepoznali motive darovanja in občudovali barve mozaika. Spoznali in utrjevali so centralnitloris cerkve ter značilnosti bizantinske arhitekture in slikarstva.Na stavbnem kompleksu San Vitala stoji mavzolej Gale Placidie, ki deluje kot majhna skrinjica zamodro zlat mozaik, ki krasi njegove stene in strop. Dijaki so imeli možnost ogleda brez drugihturistov, sami so nekaj minut v tišini vsrkavali energijo prostora, v svetlobi, ki pronica skozi alabastrnaokna in diskretno osvetljuje mozaik, ki se iskri v zlatu in modrini. Poleg umetnosti so dijaki spoznavalitudi zgodovino Ravene in izpolnjevali delovne zvezke. Dan smo zaključili v Riminiju, kjer smoprenočili.V soboto smo se takoj odpravili v Padovo, na poti tja spoznavali zgodovino mesta in reševali delovnizvezek. Naš prvi ogled je bil v kapeli Scrovegni. Dijaki so občudovali umetnine Giotta, italijanskegamojstra trecenta, prepoznali prizore na freskah ter ugotavljali pomen Giotta za umetnost, ki jesledila.

53

Po ogledu Giottovih fresk smo se sprehodili mimo univerze in drugih spomenikov Padove do sv.Antona Padovanskega, ki je dijake osupnil s svojo mogočnostjo. Po zasluženem počitku in v velikivročini smo se odpravili domov, pregledali delovne zvezke in urejali vtise. Ekskurzijo smo zaključili vvečernih urah.Dijaki so bili z ekskurzijo zadovoljni, še posebej jim je bilo všeč, da so spali ob morju in šli zvečer lahkotudi na plažo. Kar se tiče ogledov, je bila večini najbolj všeč kapela Scrovegni, tista modra zzvezdicami, kot so jo imenovali.

STROKOVNA EKSKURZIJAZNANA IN MANJ ZNANA SLOVENIJA Z ZAMEJSTVOM

Polonca Kukec, prof.

Za dijake 4. letnika smo jeseni 2011 v okviru OIV in priprav na maturo iz geografije pripravilitradicionalno ekskurzijo po manj znanih predelih Slovenije z zamejstvom.Na pot smo odšli v dveh skupinah in sicer:1. skupina: 20.23. september 2011: 4. A, C,2. skupina: 27.30. september 2011: 4. B, E, K, Š.Pot nas je vodila po Krški kotlini čez Kozjansko na Ptuj, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledalimuzej in mesto, nekaj časa pa smo namenili tudi samostojnemu odkrivanju. Preko Slovenskih Goricsmo prišli v Prekmurje, kjer smo si ogledali mlin in brod v Ižakovcih, zavili smo k lončarju v Filovce,ogledali smo si Plečnikovo cerkev v Bogojini, v Moravskih Toplicah pa smo obiskali evangeličanskocerkev in se srečali z evangeličanskim duhovnikom mag. Leonom Novakom. Prenočevali smo vMurski Soboti.

Drugi dan smo se odpravili na avstrijsko ozemlje, vzibelko slovenstva. Z Gradiščanskega nas je pot vodilana Koroško preko Svinje planine in Golice. Obiskali smoslovensko gimnazijo v Celovcu in se podali po mestnihulicah na ogled Celovca.Popoldne nas je pot popeljala do vojvodskega prestolain cerkve na Gosposvetskem polju, od koder izvirajozačetki slovenske državnosti. Preko Karavank smo sevrnili v Slovenijo. Najprej smo se ustavili na Zelencih,potem pa smo si ogledali Slovenski planinski muzej vMojstrani. Prenočevali smo v Kranjski Gori.

Na dvorišču ptujskega gradu (foto: P. Kukec)

Tretji dan smo se iz Slovenije podali najprej v Kanalskodolino, potem pa smo si ogledali še Rezijo. Obiskali smopredstavnike slovenske manjšine, ki so nam pripraviliučno uro o življenju Rezijanov. Sledila je pot poFurlanski nižini do Doberdoba, kjer smo se ustavili obspomeniku padlim na soški fronti. Od tam smonadaljevali pot do Nove Gorice, kjer smo imeli čas zakosilo. Po postanku v Novi Gorici smo se odpeljali dokraškega arhitekturnega bisera Štanjela. Sledila je šepot preko Krasa proti Obali, kjer smo prenočili.

Pred cerkvijo pri Gospe Sveti (foto: P. Kukec)

54

Zadnji dan smo se odpeljali do Portoroža, kjer smose vkrcali na ladjico in se odpravili na ogledribogojnice podjetja Fonda, poznane po gojenjupiranskih brancinov. Z ladjico smo se odpeljali doPirana, kjer so imeli dijaki možnost obiskati Akvarijin Pomorski muzej. Po kosilu smo v zgodnjempopoldnevu odšli še na ogled vinske kleti VinaKoper, od tam pa smo se vrnili domov.

Je kaj trden most? (foto: P. Kukec)

STROKOVNA EKSKURZIJA V PRAGONevenka Malnarič Brulc, prof.

Dijaki prvega letnika so bili od 15. do 18. marca na strokovni ekskurziji v Pragi.Prvi dan smo si ogledali cerkev Srca Jezusovega na Vinohradih, ki jo je zgradil Jože Plečnik, nato pasmo si ogledali staro židovsko četrt s pokopališčem, obiskali judovski muzej in se sprehodili po staremmestnem jedru. Ob dvanajstih smo postali pred astronomsko uro in nato raziskali še Novo mesto.Drugi dan smo uživali v pogledih na Prago z gradu Hradčani, si ogledali stolnico, Zlato uličko in sevrnili v staro mestno jedro preko Karlovega mostu. Na ekskurziji smo se seznanili z delom JožetaPlečnika v Pragi, spoznavali življenje Judov v Pragi in Evropi nekoč in danes ter primerjalisrednjeveško Prago s sodobno.

Pred mestno hišo v Starem mestu v Pragi. Fotografiral?

55

BOTANIČNI KROŽEKMarija Kočar, prof.

Proti koncu letošnjega šolskega leta sta dva dijaka, Aleš Zupančič in Mateja Škedelj iz 1. e. razreda,želela spoznavati slovenske rastline. Tako se je rodil botanični krožek. Z delom smo začeli v maju injuniju in ga bomo nadaljevali v septembru. Konec tega meseca se bosta dijaka udeležila tekmovanjaiz poznavanja slovenskih rastlin. Najprej smo se srečali s sistematiko rastlin in si ogledali več kot 100let stare šolske herbarije ter se tudi sami naučili, kako se izdela herbarij.Pri delu na terenu smo se priključili dijakom Srednje zdravstvene in kemijsko farmacevtske šole sŠolskega centra Novo mesto pod vodstvom profesorice biologije Mojce Fišter, ki že imajo izkušnje stem tekmovanjem. Delo na terenu pa se ni končalo s koncem šolskega leta. Aleš in Mateja bostapridno spoznavala rastline in izdelovala svoj herbarij tudi med počitnicami.

KEMIJSKI KROŽEKBranka Klemenčič, Marinka Kovač in Janja Pust

Krožek je obiskovalo 18 dijakov, ki so se pripravljali na državno tekmovanje iz znanja kemije inizbirno tekmovanje za kemijsko olimpijado. Dejavnosti so potekale individualno in skupinsko sprofesoricami mentoricami. Dijaki so v okviru krožka obdelali učne vsebine, ki so vključene vtekmovalne naloge na državnem tekmovanju in zapisane v razpisu ZOTKS.Julija Gorenc se je pripravljala na 10. evropsko naravoslovno olimpijado EUSO 2012. DorotejaNovak, Simona Gričar, Matej Burkat in Katja Kelvišar so se potegovali za uvrstitev v kemijskoolimpijsko ekipo. Doroteja Novak se je uvrstila na priprave, ki jih organizira Fakulteta za kemijo.

Dijaki, ki so se uvrstili na državno tekmovanje iz znanjakemije (foto: Aleš Zupančič)

Aleš Zupančič z mentorico Branko Klemenčič na podelitviZotkini talenti (foto: Bojan Klemenčič)

KEMIJSKA RAZISKOVALNICABranka Klemenčič, prof.

V kemijsko raziskovalnico je bilo vključenih sedem dijakov (Katja Kelvišar, Matej Burkat, SimonaGričar, Aleš Zupančič, Jerca Petrovič, Nika Pergar in Maruša Derlink).V okviru raziskovalnice smo izvedli nekatere eksperimente, ki niso vezani na učno snov, in pripravilizanimive demonstracijske eksperimente.Trije dijaki so prijavili raziskovalno nalogo na natečaj 42. Krkinih nagrad z naslovom Odpravljanjeoziroma preprečevanje težav, značilnih za mladostniško kožo.Dve skupini dijakov iz 1. d sta se udeležili nagradne igre za mlade Iskanje skritega zaklada. Spomočjo skritih namigov so dijaki v skupinah po tri odkrivali pot po Novem mestu in zbirali koščke

56

sestavljanke, povezane z znanostjo. Njihov napredek so spremljali v avli Kulturnega centra JanezaTrdine. Skupine so morale svojo pot in ugotovitve dokumentirati. Zmagala je skupina dijakinj 1. dGimnazije Novo mesto, ki je najhitreje prišla na cilj z vsemi pravilnimi odgovori.

Jerca Petrovič, Nika Pergar in Maruša Derlink (foto: RokKopina)

Krkini nagrajenci z mentoricami in ravnateljico (foto: arhivKrke)

JULIJA GORENC SREBRNA NA NARAVOSLOVNI OLIMPIJADITatjana Durmič, prof.

V času od 22. do 29. aprila je v mestu Vilna v Litvi potekala Naravoslovna olimpijada Evropske unijeEUSO (European Union Science Olympiad). EUSO je svojevrstno tekmovanje, ki je bilo prvič izvedenoleta 2003. Od takrat se je vztrajno razvijalo in pridobivalo nove udeležence. Od ostalih mednarodniholimpijad se razlikuje v tem, da je namenjena dijakom, starim 17 let ali manj, da tako pridobijo prveizkušnje na mednarodnih tekmovanjih, povečajo zanimanje za naravoslovje in znanost in tudispoznajo nove prijatelje iz drugih držav. Tekmovanje je omejeno na države Evropske unije, zato jerivalstva manj, ozračje pa precej bolj sproščeno kot na ostalih olimpijadah. Še pomembnejši razlikista timsko delo, saj vsaka država prijavi dve ekipi s po tremi tekmovalci, ki tekmujejo skupaj, ininterdisciplinarnost, saj vse naloge, ki temeljijo predvsem na eksperimentalnem delu, prepletajoznanje iz biologije, kemije in fizike.Letos se je olimpijade udeležilo 22 držav Evropske unije, skupaj 132 tekmovalcev. Slovenija jenastopila šestič. Našo državo sta uspešno zastopali dve ekipi, skupaj šest dijakov iz različnih šol poSloveniji. Vsi so bili izbrani na podlagi predhodnih uspehov, ki so jih dosegli pri biologiji, kemiji, fiziki,matematiki in logiki. V skupino teh šestih dijakov je bila izbrana tudi dijakinja naše gimnazije, JulijaGorenc iz 2. b, ki je našo šolo več kot odlično predstavila ostali Evropi. Poleg Julije sta ekipo Asestavljala še Miha Rihtaršič (Gimnazija Škofja Loka) in Bruno Marinič (II. gimnazija Maribor). Ekipo Bso sestavljali Lovro Kotnik (Šolski center Slovenj Gradec), Lidija Magdevska (Gimnazija Bežigrad) inKlara Nosan (I. gimnazija v Celju). Spremljali smo jih trije mentorji: Tatjana Durmič za biologijo, AnitaNose za fiziko in Matej Huš za kemijo.Ekipa A je osvojila odlično srebrno medaljo z doseženim 10. mestom med 44 tekmujočimi ekipami,kar je najboljši dosežek slovenskih udeležencev v zgodovini te olimpijade. Ekipa B je temu uspehudodala še bronasto medaljo. Zmagala je ekipa A Estonije. V preteklih letih je Slovenija osvojila že dvesrebrni in šest bronastih medalj.Tekmovanje je bilo uspešno v več pogledih, saj so dijaki pridobili mnogo novih izkušenj in sklenilitudi marsikatero novo prijateljstvo.

57

MOJI VTISI O 10. EVROPSKI NARAVOSLOVNI OLIMPIJADIJulija Gorenc, 2. b

Konec aprila sem se udeležila 10. evropske naravoslovne olimpijade EUSO 2012 v Litvi. Tekmovanjeje namenjeno dijakom, starim do 17 let, in zajema področja kemije, biologije in fizike. Olimpijade seje udeležilo 44 ekip iz 22 evropskih držav, med njimi tudi dve slovenski ekipi.To je bil teden, ki ga ne bom nikoli pozabila. Neverjetna izkušnja, ki ti vsekakor da nekaj iztočnic zaprihodnost. Verjetno bom šolanje nadaljevala v smeri naravoslovja, pa naj bo to kemija,matematika, biologija … Spoznala sem tudi pomen in učinkovitost skupinskega dela, se preizkusila vznanju tujih jezikov, spoznavala življenje svojih vrstnikov iz cele Evrope … in se pri vsem tem sevedazelo zabavala. Sam tekmovalni del je bil kar precej zahteven, pokazati smo morali vse svoje znanjekemije, biologije in fizike, morali smo biti iznajdljivi in prilagodljivi, predvsem pa smo morali delovatikot ekipa. Kljub tekmovanju je bilo ozračje zelo sproščeno in prijateljsko, ob vsaki priložnosti smonašli čas za smeh, zabavo, ples, predvsem pa za druženje, tudi na hotelskih hodnikih do poznihjutranjih ur. Za naše dobro počutje so seveda poskrbeli Litovci z vrhunsko organizacijo, pripravili sonam različna presenečenja, igre, odkrivanje kulturnih znamenitosti mesta … Teden pa je bilnepozaben tudi zaradi našega uspeha – osvojili smo 10. mesto in domov odnesli srebrno medaljo.

Z leve Miha Rihtaršič, Julija Gorenc in Bruno Marinič

TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE ZA PROTEUSOVO PRIZNANJE 2012Tatjana Durmič, prof.

Po šolskem tekmovanju 2. februarja 2012, ki se ga je udeležilo 50 dijakov iz 1., 2., 3. in 4. letnika, seje državnega tekmovanja, ki se je odvijalo v Kopru, 24. marca 2012, udeležilo 15 najuspešnejšihdijakov, ki so na šolskem tekmovanju prejeli bronasta priznanja.Rezultat državnega tekmovanja so tri zlata priznanja, ki so jih prejeli Aleš Zupančič iz 1. e, JernejKlančičar iz 2. c in Doroteja Novak iz 4. c, in šest srebrnih priznanj, ki so jih prejeli Jana Hočevar iz 1.a, Julija Gorenc iz 2. b, Nina Remec iz 2. c, Matej Makše iz 2. a, Simona Gričar iz 3. e in Žiga Lukšič iz4. b.

58

Dobitniki zlatih Preglovih plaket z leve Aleš Zupančič, Doroteja Novak in Jernej Klančičar. (foto: Tatjana Durmič)

MEDPREDMETNA EKSKURZIJA V PIŠECE IN KRAPINOTatjana Durmič, prof.

Za dijake drugega letnika smo že drugo leto zapored organizirali medpredmetno ekskurzijo. V prvemdelu so si ogledali rojstno hišo Maksa Pleteršnika v Pišecah. Domače kulturno in turistično društvo jeuredilo muzej in skrbi za organizirano vodenje po Pleteršnikovi zapuščini. V drugem delu ekskurzijeso si dijaki v Krapini ogledali enega trenutno najmodernejših paleontološko antropoloških muzejev orazvoju življenja na Zemlji in ostankih krapinskega neandertalca.S pripravljenimi delovnimi listi iz obeh predmetnih področij so dijaki osvojili nova znanja in utrdilinekatere že obravnavane vsebinske cilje.

Dekleta iz 2. d v družbi neandertalcev (foto: Tatjana Durmič)

MATEMATIKA PO ŽELJILojzka Hržica, prof.

Program je bil namenjen dijakom, ki imajo težave pri matematiki. Začetna skupina se je med letomzelo skrčila in sta jo obiskovali le 2 dijakinji enkrat tedensko oz. pred pisnimi nalogami.Pri dopolnilnem pouku smo se ukvarjale s temami, ki sta povzročale težave pri pouku. Te vsebinesem ponovno razložila. Reševale smo naloge s tega področja, najprej enostavnejše in osnovne, dabodo utrdili te pojme. Cilj teh ur je bil, da dijaki znajo samostojno rešiti naloge, ki jim pri poukudelajo težave.Dijakinji sta pridno in zavzeto delali pri pouku, postavljali vprašanja, da bi znali samostojno rešitiustrezne naloge. Dijakinji sta popravili nezadostno oceno pri matematiki.

59

AKVARISTIKATatjana Durmič, prof.

To šolsko leto je za akvarij vsakodnevno skrbelo 8 deklet iz prvega in drugega letnika.Januarja so ga pod vodstvom mentorice Tatjane Durmič tudi na novo postavile. Na željo režiserjaRoka Bička, ki je v času počitnic na šoli snemal film in zato želel prazen hodnik, smo zadnji tedenpouka akvarij izpraznili ter ribe preselili v začasni akvarij.

DELAVNICA MEDICINA V OKVIRU PROJEKTNEGA TEDNATatjana Durmič, prof.

Dvodnevno delavnico smo izvedli z dvema skupinama dijakov tretjega letnika. V prvi skupini jesodelovalo 16, v drugi 15 dijakov. Med njimi so bili številni dijaki, ki se odločajo za študij medicine.Prvi dan smo se pogovorili o ciljih delavnice in nadaljevali z obiskom treh bolnišničnih oddelkov:nefrološkega, intenzivnega s poudarkom na anesteziologiji in kirurškega. Dijaki so po skupinahpripravili material za končno predstavitev delavnice, nato smo ponovili teoretične osnove anatomijein fiziologije ter se tako pripravili na drugi dan delavnice. Na šoli nas je obiskala citologinja inpatologinja, ki je dijakom predstavila svoje delo ter jim pomagala pri sekciji nekaterih živalskihorganov. Za konec so si dijaki ogledali še transfuzijski oddelek, kjer so nekaterim polnoletnimdijakom na njihovo željo določili še krvno skupino. Ena od dijakinj je pripravila članek o delavnici, kije bil objavljen v Viziti, internem glasilu bolnišnice Novo mesto.

Dekleta pred vstopom v operacijski blok (foto: Klara Piletič)

TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNIBarbara Bajc Šerovič, prof.

Cilji tekmovanja so širjenje in poglabljanje znanja o sladkorni bolezni in o življenjskem slogu, kipreprečuje pojav te bolezni. Šolskega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni se je v mesecuoktobru 2011 udeležilo 94 dijakov prvih, drugih in tretjih letnikov. 51 jih je prejelo bronastopriznanje.Na državnem tekmovanju v Novem mestu novembra 2011 v Novem mestu je Jernej Klančičar dobilzlato, Manca Zorko in Neža Dimec pa srebrno priznanje.

60

O DELAVNICI MEDICINASimona Gričar, 3. e

V drugem delu projektnega tedna sem se udeležila delavnice Medicina, na kateri smo pobližespoznali delo v bolnišnici. Po obisku dializnega oddelka nam je svoje delo predstavil anesteziolog, kini samo 'tisti, ki te uspava' pred operacijo, ampak deluje na precej širšem področju in celo rešuježivljenja v urgentnih primerih. Najtežje pričakovani del je bil seveda obisk kirurškega oddelka –operacijskih dvoran. Ni mi bilo težko gledati operacij, me je pa najbolj presenetila rutina, s katero sokirurgi opravljali nekatere operacije – zdelo se je, kot da je čisto enostavno. Zelo mi je bilo všeč, daso nam zdravniki in medicinske sestre razložili, kaj delajo, za kaj se uporablja nek pripomoček itd.Naslednji dan smo začeli s predavanjem patologinje, nadaljevali pa s sekcijo. Teoretično znanje odihalih, obtočilih in izločalih smo lahko obnovili, utrdili in praktično uporabili med seciranjem pljuč,srca in ledvic. Na koncu smo obiskali še transfuzijski oddelek, kjer so nam razložili, kakšna je pot krviod darovalca do prejemnika, nam pokazali, kako se določijo krvne skupine, in nam jih tudi določili.Spoznati majhen delček stroke, na katero pomislimo šele, ko zbolimo ali se poškodujemo mi samioziroma naši bližnji, je bila enkratna in zanimiva izkušnja, za katero smo hvaležni tudi osebju, ki nasje prijazno sprejelo in nam na enostaven način razložilo veliko stvari, ki jih morda nikoli ne biizvedeli.

PRIPRAVE NA MATEMATIČNA TEKMOVANJAMojca Rangus, prof.

Aktivnost je potekala od septembra do marca. Z dijaki smo delali različni profesorji na razne načine.Imeli smo skupne vaje, kratka predavanja, naloge smo puščali v spletnih učilnicah in dijakevzpodbujali k samostojnemu reševanju. Na priprave se je prijavilo 131 dijakov, udeleževali pa so sejih glede na ponujeno temo, včasih jih je bilo za poln razred, drugič so bili prisotni le posamezniki.Ponujene teme so bile matematična logika, deljivost, geometrija in metode reševanja kengurujskihnalog, v skupnem trajanju 15 ur.Mislimo, da so dijaki oplemenitili svoje znanje, mnogi so dosegli lepe rezultate.

bronasta srebrna zlataLogika 29 3 2Razvedrilna matematika 12 6 4Kenguru 28 15 1

skupaj 69 24 7

Najuspešnejši dijaki:Logika: Zlato priznanje sta prejeli Erika Hrastar iz 4. b in Manca Bukovac iz 3. e.Razvedrilna matematika: Žiga Lukšič iz 4. b je prejel prvo nagrado, Tjaša Lukšič iz 2. a drugo nagrado,poleg njiju pa sta zlato priznanje prejeli še Zala Babič iz 2. d in Nina Remec iz 2. c.Matematika: Julija Gorenc iz 2. b je prejela zlato priznanje.Priprave smo izvajali Jernej Ban, Andreja Mohorčič in Mojca Rangus.

61

FILMSKI ABONMARenata Nose, prof.

Dijaški filmski abonma je vključeval 8 filmskih predstav, ki nam jih je s svojega programa ponudilPlanet Tuš. Na abonma se je prijavilo 129 dijakov. Filme smo si ogledali enkrat mesečno ob petkih ob13.40. Izbrala sem en film slovenske produkcije (Lahko noč, gospodična) in sedem tujih, po večininagrajenih filmov (Stanje šoka, Pisma sv. Nikolaju, Železna lady, Umetnik, Parada, Potomci in Temnesence).Dijaki so bili najbolj navdušeni nad Temnimi sencami in Parado, želijo pa si “več holivudskih uspešnicin ne tako umetniških filmov”. Vendar se kljub temu zavedajo, da je filmski abonma namenjenfilmskim sladokuscem in je izbira filmov malo drugačna od njihovega domačega kina.

GYMNASIUM INQUIRERmag. Janez Gorenc, prof.

V 2. k smo v okviru pouka izvedli projektno delo izdelaverazrednega časopisa v angleščini, Gymnasium Inquirer.Časopis smo najprej načrtovali s pomočjo platna poslovnegamodela (Business Model Canvass) in se odločili, za kogapišemo in kakšna bo vsebina. Odločili smo se tudi, da bomočasopis prodajali in da bomo denar za tisk v veliki meri dobiliod donatorjev. Prodaje nismo omejili le na Gimnazijo Novomesto, pač pa smo časopis ponudili tudi na osnovnih indrugih srednjih šolah.Delo je steklo in časopis je dobil prve obrise. Tudi nekajdenarja se je nabralo od donatorjev, saj smo pobirali podeset ali dvajset evrov. Natisnili smo 150 izvodov in prodajase je začela prvi dan po majskih počitnicah. Poleg našegimnazije je prodaja zajela še OŠ Center in Ekonomsko terBiotehniško SŠ. Nekaj izvodov so prodali tudi v bifejuTotalček. Ker je bila glavni (ne pa tudi edini) sponzorGimnazija Novo mesto, so dijaki del dobička namenili Skladuza boljše možnosti.

Avtorici slike: Aleja Repinc in Maja Jančar

TEKMOVANJE V ZNANJU GEOGRAFIJE »MEDNARODNO LETO GOZDOV«Polonca Kukec, prof.

V šolskem letu 2011/12 je potekalo tekmovanje v znanju geografije v organizaciji Zavoda RepublikeSlovenije za šolstvo. Organizacijo vseh aktivnosti v zvezi s tekmovanjem na šoli je letos prvič vodilaprofesorica Polonca Kukec, ki je skrbela tudi za priprave dijakov na tekmovanja. Dijaki so se pomerili vznanju o mednarodnem letu gozdov, pokazati pa so morali tudi znanje in spretnosti pri terenskemdelu.Šolsko tekmovanje v znanju geografije je bilo v torek, 10. 1. 2012, ob 14. uri. Tekmovanja se jeudeležilo 16 od prijavljenih 25 tekmovalcev. Letos smo po večletnem premoru ponovno izvedli šolskotekmovanje, s čimer smo skušali popularizirati geografijo med dijaki.Med šestnajstmi tekmovalci jih je šest doseglo bronasto priznanje. Največje število točk je doseglaKristina Redek (2. d), sledilo pa ji je pet dijakov z enakim številom točk: Urška Udovč (4. a), SamoKrevs (3. a), Maruša Bukovec (3. a), Neža Nedelko (2. e) in Aleš Zupančič (1. e). Skladno s pravili

62

tekmovanja so se na območno tekmovanje uvrstli trije dijaki. Med petimi dijaki z enakim številomtočk sta se naprej uvrstila dijaka, ki sta imela največje število točk na terenskem delu.Območno tekmovanje v znanju geografije je bilo v torek, 13. marca 2012, na Gimnaziji Koper. Dijakiso se pomerili v znanju o predpisani temi, svoje spretnosti pa so preskusili tudi na terenskem delu poKopru. Našo šolo so zastopali trije dijaki, od katerih je eden dosegel srebrno priznanje. To so bili:Samo Krevs, 3. a, Kristina Redek, 2. d, in Aleš Zupančič, 1. e. Slednji je dosegel srebrno priznanje in seuvrstil na državno tekmovanje.

Med terenskim delom v Kopru (foto: P. Kukec)

Državno tekmovanje iz znanja geografije je bilo 13. aprila 2012 v Šentilju v Slovenskih Goricah. AlešZupančič je na državnem tekmovanju dosegel zlato priznanje.

POROČILO Z XI. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA MLADIH ZGODOVINARJEVZoran Poredoš, prof.

Tekmovanje sta izvedla Društvo učiteljev zgodovine Slovenije in Dvojezična srednja šola Lendava –Kétnyelvű Középiskola Lendva v Lendavi 31. 3. 2012.Naslov teme je bil Politični in gospodarski razvoj pri Slovencih od konca 18. stoletja do Bachovegaabsolutizma. Sodelovalo je 62 srednjih šol; ločeno gimnazije in strokovne šole (186 dijakov).Program tekmovanja: otvoritev, pisni del, ekipno tekmovanje, vmes ogled Lendave ter zaključek inslovesna razglasitev rezultatov.Ekipo Gimnazije Novo mesto so predstavljali Jan Hudelja (3. a) ter Mina Camloh in Polona Glušič (obe4. k). Rezultat: bronasta priznanja.Mnenje: prvič so v pisni del vključili lokalno zgodovino, naloge so bile dvoumne. Temeljnih(pomembnih) vsebin iz te teme je bilo malo.

Udeleženci tekmovanja (foto: »mimoidoči«)

63

LIKOVNI KROŽEKJasmina Žagar, prof.

Likovni krožek je letos obiskovalo 13 dijakinj različnih letnikov, največ iz prvega in drugega letnika.Srečanja so potekala skozi vse leto ob sredah 9. šolsko uro, intenzivnije pa v mesecih, ko smo sepripravljali na posamezne natečaje.Cilj dejavnosti je bil, da dijaki konkretno in ob predstavitvi različnih tehnik spoznavajo različne panogelikovne umetnosti. Spoznajo umetnike in njihove stvaritve in tako krepijo estetsko senzibilnost inkulturno razgledanost.Veliko zabave in inovativnosti je izzvala delavnica tiskanje na majice in oblikovanje uporabnihpredmetov (novoletni izdelki) in delavnica, kjer smo sodelovali s šolsko gledališko skupino Goga prioblikovanju maske in scene ter pri oblikovanju scene za šolsko gledališko igro Martin Krpan.Sodelovali smo na več različnih natečajih:1. Občina Šentrupert in OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert - natečaj ilustracij kratkih zgodb, (zupodobitvam sedmih zgodbic iz bogate dediščine Šentruperta, Zgodbice grofice Barbo)2. Srednja šola Ivančna Gorica je priredila natečaj za Jurčičev Memorial.3. Ustvarjalni natečaj Evropa v šoli z naslovom Ti meni radost, jaz tebi modrost.4. Festival sodobnih umetnosti mladih z naslovom Transgeneracije 2012.

V tem šolskem letu je bil manjši projektlikovnega krožka ogled različnih likovnih razstavdoma in v tujini. Ogledali smo si razstave vDolenjskem muzeju in Sokolskem domu, vLjubljani v Narodni galeriji in razstavo Sijajni popv Piranu 10. 9. 2011. Največ težav pri organizacijiprograma je nastalo pri določanju primernegadneva in ure za srečanja, kajti dijaki so iz vsehletnikov in imajo različen urnik. Problemi sonastali tudi zaradi zasedenosti likovne učilnice,opremljene za ustvarjalno delo, ki ga največizvajamo prav pri likovnem krožku.

Ogled razstave sijajni Pop v Piranu

Program dovoljuje veliko izražanja individualnosti, spodbuja k tolerantni kritičnosti in spoznavanjuumetnikov in njihovih del, predvsem pa skrbi za estetski in prijeten videz šole.

PODJETNIŠKI KROŽEKmag. Janez Gorenc, prof.

V letošnjem šolskem letu smo na gimnaziji v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto vstopili vmednarodni projekt za spodbujanje podjetništva med mladimi generacijami Mladiekoin. Mentorstvosva prevzela Vinko Sladoljev in Janez Gorenc. Med letom se nam je pridružil še Matija Goljar, zunanjimentor.V krožku so sodelovale Petra Ravbar, 3. b, Manca Bukovac, Katja Kelvišar in Iva Starc, vse 3. e, ter EvaMurko in Nina Novak, tudi 3. e, ki pa se nista udeleževali tekmovanj.Sredi leta smo se odločili, da se prijavimo na državno tekmovanje Mladi podjetnik v organizaciji GeaCollega ter na Ljubljana Startup. Na obeh tekmovanjih so dekleta dosegla drugo mesto, čeprav nanaši šoli ne poučujemo ekonomskih vsebin in čeprav Ljubljana Startup sploh ni bilo srednješolskotekmovanje – naša dekleta, ki so si nadela ime Cyou, ker so se odločila prodreti na trg optike, so bila

64

edine srednješolke v tekmovanju. Sredi junija so se udeležile še tekmovanja Mladiekoin, kjer so vdolenjski regiji zmagale.Največji uspeh krožka pa je gotovo ustanovitev podjetja cyou.si. Gre za pravo podjetje s pravospletno stranjo, kjer prodajajo sončna očala najprestižnejših znamk. Za spletno stran so skupaj sprogramerji izdelali virtualno ogledalo za pomerjanje očal. Novost je, da lahko sliko, ki jo programnaredi, vsakdo deli s prijatelji na FB. Slika je opremljena z napisom »Vaš prijatelj je poskušal očala priCyou.si. Pomagajte mu izbrati prava!«.

Foto: cyou.si Foto: Janez Gorenc

PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELOAnica Kastelec

V šolskem letu 2011/12 se je za prostovoljno delo odločilo 53 dijakov, večina je deklet, fantov je le zavzorec. Iz prvega letnika imamo 22 prostovoljcev, iz drugega 13, iz tretjega 13 in iz četrtega letnika 5prostovoljcev. Nekateri dijaki v tej plemeniti dejavnosti vztrajajo že tretje oziroma četrto leto.Število ustanov, s katerimi sodelujemo v okviru prostovoljstva, se vsako leto povečuje. Letos smosodelovali z 11 različnimi ustanovami in društvi.Po ustanovah so se razporedili:

Ustanova Število dijakov

Dom starejših občanov (Novo mesto, Trebnje) 5

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela 11

Društvo življenje brez nasilja 2

Osnovna šola Dragotina Ketteja 2

Posvetovalnica za učence in starše 3

Varstveno delovni center NM 2

Vrtec Ciciban NM in vrtci pri OŠ (Dolenjske Toplice, Šentjernej, Brusnice) 19

Gimnazija NM 9

Dijaki so izbrane ustanove obiskovali enkrat tedensko eno do dve uri oz. po dogovoru.Večji del ur prostovoljnega dela so opravili po pouku, med počitnicami so nekateri prostovoljciopravili tudi do 8 ur na dan.V šolskih prostorih so potekala srečanja skupine prostovoljcev v vrtcih, posvetovalnici in dijakovtutorjev. Skupina se je srečevala enkrat na dva meseca pod mentorstvom Sabine Dogenik, Irene

65

Čampa in Anice Kastelec. Ostali prostovoljci so imeli mentorska srečanja z mentorji v ustanovah, kjerso opravljali prostovoljno delo.V decembru, ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev, smo mentorji ob pomoči Društva zarazvijanje prostovoljnega dela organizirali že tradicionalno srečanje mladih srednješolskihprostovoljcev. Dogajanje je potekalo na Grmu – Centru biotehnike in turizma na Sevnem. Srečanja seje udeležilo 29 dijakov naše šole.Kot vsako leto je bil tudi letos rahel osip med dijaki prostovoljci. Kar nekaj dijakov prvega letnika je pozačetni zagnanosti opustilo to dejavnost, saj niso uspeli uskladiti šolskih in izvenšolskih aktivnosti.Kljub temu je bilo med dijaki prvega letnika kar nekaj izjemnih prostovoljk, ki so trdno odločene, dabodo nadaljevale tudi naslednje leto.Tako je zapisala Ana Penca, dijakinja 1. letnika, ki je bila prostovoljka v Vrtcu Ciciban, v enoti Palčekna pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto:»To je bila še ena zares izjemna in nepozabna izkušnja. Hvala vam, da ste mi jo omogočili.Čeprav se to šolsko leto niti ni dobro izteklo, pa že kar malce nestrpno pričakujem september, novadruženja in nove nasmejane obraze, ki nam jih prostovoljstvo prinese.«Že vrsto let se prostovoljci in ostali dijaki naše šole zadnji teden junija udeležujejo humanitarnegatabora mladih “Moč humanosti”, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Novo mesto.Namen tabora je koristno preživljanje prostega časa, vzgoja za strpnost, toleranco in solidarnost. Nataboru spoznavajo gibanje RK, osnove prve pomoči, zdravo življenje, nenasilno komunikacijo,prostovoljstvo.Poudarek tabora je na prostovoljnem delu in pomoči starejšim ljudem, ki živijo sami in potrebujejopomoč pri hišnih (pospravljanje, čiščenje in beljenje hiše ipd.) in manjših kmečkih opravilih (sekanjedrv, spravilo sena ipd).Lani se je tabor odvijal v Prevolah, udeležilo se ga je 9 dijakinj naše šole.Polona Glušič je v svojih vtisih s tabora napisala: “Spoznali smo, da v družbi drug brez drugega ne gre,kajti brez preteklosti, ki nas uči, tudi ni prihodnosti, na kateri se dandanes gradi. Iskrena hvala vsem,ki ste omogočili ta prekrasen teden in ponudili priložnost vsem nam opraviti toliko dobrodelnega delain si obogatiti življenje z enkratno izkušnjo, nepozabnim doživetjem, o katerem bomo morda nekočpripovedovali celo našim vnukom.”Tudi letos smo štirim dijakinjam ob koncu šolanja podelili priznanje z nagrado za večletnoprostovoljno delo. To so Nataša Golobič, Alessandra Šarac, Polona Glušič in Karmen Lazić.Kot mentorica sem bila z delom večine dijakov zadovoljna. Veliko časa sem namenila koordinaciji inspremljanju dela nekaterih dijakov, ki so potrebovali veliko usmerjanja in pomoči pri dogovarjanjuglede prostovoljnega dela.Če dijaki želijo opravljati prostovoljno delo v svojem domačem okolju, sem vedno pripravljenanavezati stike z novimi organizacijami oz. društvi.Energijo za ohranitev te oblike solidarnosti dijakov in povezovanja šole z okoljem dobimo prav oddijakov prostovoljcev z izjavami, kot je ta: »Hvala za izjemno izkušnjo, ki ste nam jo omogočili.«

Prostovoljci in mentorji so imeli priložnost za druženje (foto: arhiv DRPD)

66

STEZICEmag. Janez Gorenc, prof.

V letošnjem letu smo izdali eno številko Stezic. Na začetku leta in do izida številke je bila urednicaMaša Manca Florjanič, 4. a, kasneje pa je urednikovanje prevzel Tilen Erjavec, 2. e. Mentor sem bilJanez Gorenc.

GLEDALIŠKA SKUPINA GOGAVladka Korošec, prof.

V šolskem letu 2011/12 je v gledališkiskupini Goga sodelovalo od 20 do 30dijakov in dijakinj. Sestajali smo se odseptembra do maja v prostorih gimnazijein KCJT.V letošnjem šolskem letu, to je od 28. do30. novembra, smo v sodelovanju s KCJTuprizorili dramsko besedilo SlavkaGruma Dogodek v mestu Gogi. S toosrednjo prireditvijo smo obeležili 110.obletnico Grumovega rojstva in 265 letustanovitve Gimnazije Novo mesto. Kerje dramsko besedilo zelo zahtevno zauprizoritev, smo še posebej zadovoljni,ker nam je uspelo z igro in postavitvijo navdušiti gledalce.Izvedli smo pet predstav, tri dopoldanske predstave so bile namenjne gimnazijcem, ostalim srednjimšolam in tistim osnovnošolcem, ki obiskujejo dramski krožek. Večerna predstava pa je bila namenjenajavnosti.Dijaki so pri svojem delu pokazali veliko ustvarjalnosti, resnosti in dobre volje. S to predstavo smo biliže tretjič izbrani in povabljeni k sodelovanju na festival Transgeneracije v Cankarjev dom, kar pomenile še potrditev našega dela, česar so se dijaki še posebej razveselili. Žal se festivala v Ljubljani nismomogli udeležiti, ker nam niso mogli zagotoviti dovolj velike dvorane za našo scensko postavitev.Do konca šolskega leta smo sodelovali s krajšimi programi ob različnih priložnostih (okrogla miza,študijska skupina …). Nekaj dijakov iz dramske skupine Goga pa je v projektnem tednu sodelovalo priprojektu Martin Krpan in gimnazijci.

FRANKOFONSKI DAN V CELJUVerena Potočnik, prof.

Ta tradicionalna prireditev je potekala 22. 3. 2012. Našo šolo smo zastopali z odlomkom iz igrePovodni mož (Génie des eaux), ki je avtorsko delo Uroša Topića. Sodelovalo je 8 igralcev (Uroš Topić,Laura Tratnik, Anamarija Skrt, Jakob Piletič, Tina Tisovec, Manca Mohar, Gašper Špiler in KristjanRešetič). Pri prevodu besedila, pripravah in izvedbi je pomagala Elsa Louis. Med nastopom so dijakizelo uživali.Posneli so tudi film, saj smo se z igro prijavili na mednarodni gledališki festival, vendar žal nismo biliizbrani.

67

BRALNO TEKMOVANJE LEPOTA ROMANSKIH JEZIKOV NAVDIHUJEVerena Potočnik, prof.

V kategoriji francoščina - nižja raven so sodelovali štirje dijaki iz 1. in 2.letnika. Manca Zorko iz 2. d je dosegla 3. mesto. Izdelala je plakat natemo prebrane knjige. Sporočilo na plakatu se glasi: Kako naj najdemsvojega prijatelja, ki je izginil?

Nagrajeni plakat Mance Zorko (foto M. Zorko)

REGIJSKO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINEmag. Janez Gorenc, prof.

Letos smo se z našimi dijaki udeležili regijskega in državnega tekmovanja iz angleščine. Regijsko jepotekalo na kmetijski šoli Grm 6. 2. 2012, udeležili so se ga štirje dijaki. Dijaki so na tekmovanjupokazali znanje iz rabe jezika, bralnega razumevanja in splošno razgledanost o kulturi v časuviktorijanske Anglije. Trije najboljši, Urška Klobučar, Luka Piletič ter Primož Kastelic, so se uvrstili nadržavno tekmovanje, ki je bilo 19. 3. 2012 na ekonomski šoli v Ljubljani. Tekmovalci so se pomerili vslušnem razumevanju in pisnem izražanju. Primož je prejel srebrno odličje, Luka in Urška pabronastega. Tekmovanje je potekalo v organizaciji IATEFL.

Dijaki tekmovalci (foto: Janez Gorenc)

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA: EPI READING BADGEMaja Hren, prof.

Tudi letos smo v prvem, drugem in tretjem letniku izvedli tekmovanja iz znanja za EPI bralno značko,da bi širili in poglabljali znanje; spoznavali književnosti drugih narodov v izvirniku (knjižice so različnihtežavnostnih stopenj in opremljene z ustreznimi didaktičnimi pripomočki), zviševali priljubljenostibranja v tujem jeziku in dobili motivacijo za nadaljnje poglabljanje znanja tujega jezika. Mladimželimo privzgojiti pozitiven odnos do knjige in v njih vzbuditi voljo do branja sploh ter jim neposrednopokazati privlačnost in koristnost medkulturne komunikacije. Tekmovanja se je udeležilo 22 dijakovprvega letnika, 23 dijakov drugega in 7 dijakov tretjega letnika. Dijaki so dosegli lepe uspehe, meddrugim 5 zlatih priznanj.

68

CANKARJEVO TEKMOVANJEdr. Renata Čampelj Jurečič, prof.

V letošnjem letu se je na Cankarjevo tekmovanje prijavilo 33 dijakov, 17 na drugi stopnji (1. in 2.letnik), 16 na tretji stopnji (3. in 4. letnik). Tematski sklop letošnjega tekmovanja je bil Pisaveprestolnice kulture.Dijaki nižje stopnje so raziskovali in brali romana Štefana Kardoša Rizling polka in Miška Kranjca

Povest o dobrih ljudeh. Dijaki višje stopnje pa so poglobljeno brali ininterpretirali deli Draga Jančarja To noč sem jo videl in DušanaŠarotarja Nostalgija.Šolskega tekmovanja 8. decembra 2011 se je udeležilo 24 dijakov, odtega 12 na nižji in 12 na višji stopnji. Po kriteriju, ki ga je določilarepubliška komisija, se je na regijsko tekmovanje uvrstilo 15 dijakov,od tega 8 na nižji in 7 na višji stopnji. Potekalo je 26. januarja 2012 naekonomski šoli v Novem mestu. Na državno tekmovanje, ki je biloizpeljano 17. marca 2012 na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani, seje uvrstila ena dijakinja, Manca Zorko iz 2. d, ki je tudi prejela zlatopriznanje.Knjige so bile različno všečne dijakom, a smo z aktivnostjo, prijetnimvzdušjem in dosežki zadovoljni.

Manca Zorko, dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja (foto: Tina Furlan Turk)

JEZIKOVNI TABOR CELOVECMatej Luzar, 4. b

Dijaki Gimnazije Novo mesto, ki se pripravljamo na nemško jezikovno diplomo, smo od 24. do 28. 10.2011 v Celovcu izvedli intenzivne priprave na izpit za NJD, ki ga dijaki četrtega letnika opravljamodecembra in januarja.Po pozitivnih izkušnjah iz preteklih let se tja tudi tokrat nismo odpravili sami. Ponovno so nam družbodelali dijaki Gimnazije Črnomelj in Gimnazije Bežigrad. Na taboru so poleg četrtošolcev sodelovalitudi nekateri tretješolci iz vseh treh gimnazij, ki jim tovrstno doživetje predstavlja koristno izkušnjo zaprihodnje leto.Na taboru smo velik del pozornosti namenili pripravam na pisni del izpita. Sistematično in postopomasmo se naučili vse od argumentiranja, oblikovanja lastnega mnenja pa do pisanja zaključka. Vadilismo tudi govorno nastopanje, obe vrsti priprav pa zaključili s pisanjem poskusnega eseja in govornimnastopom. Piko na i je dodalo še bivanje v avtentičnem avstrijskem okolju, ki nas je tako rekočprisililo v uporabo našega znanja.Da pa se ne bi ob odlični ponudbi našega lepo urejenega mladinskega hotela preveč razvadili, smo sekar nekajkrat podali na potep po okolici, s pomočjo zanimivih nalog pa smo podrobneje spoznalicelovške znamenitosti in samo mesto. Obiskali smo tudi studio ORF, kjer nam je prijazno osebjerazkazalo prostore, v katerem nastaja avstrijski televizijski program, preizkusili pa smo se lahko tudi vvlogi televizijskega voditelja. Za rekreacijo je poskrbel Europapark s svojimi številnimi sprehajalnimipotmi, uživali pa smo tudi ob pogledu na Vrbsko jezero. Ob vsem naštetem smo našli čas tudi zamedsebojno druženje in spletli kar nekaj novih prijateljskih vezi.

69

Delo na učnih postajah (foto: Eva Kupljenik) Kviz na zaključnem večeru (foto: Eva Kupljenik)

Da je jezikovni tabor potekal zanimivo in poučno, se moramo zahvaliti profesorjem vseh trehgimnazij. To so Monika Gehrke, Mia Penca, Hilda Hašaj Tegelj in Carola Zühlke. Nenazadnje pa grezahvala Gimnaziji Novo mesto, ki že vrsto let organizira in podpira tovrstne projekte.

KULTURNA SREČANJA – OKROGLE MIZE Z USTVARJALCI»RESNICA JE NAMREČ TA: NAJVEČ O PISANJU SE DA NAUČITI IZ BRANJA.« (V. Möderndorfer)

Suzana Krvavica, prof.

V tem šolskem letu sem v sodelovanju z dijaki in kolegicami slavistkami pripravila tri okrogle mize: zrežiserjem in dramaturgom Matjažem Bergerjem, z vsestranskim ustvarjalcem VinkomMöderndorferjem ter z dramatikom in režiserjem Matjažem Zupančičem. Vsa srečanja so potekala všolskem atriju.Okroglo mizo z Matjažem Bergerjem smo imeli v petek, 24. novembra 2011, 7. šolsko uro, za dijake3. letnika, ki so si ogledali njegovo predstavo Od-ločitev v Mukdenu po besedilu B. Brechta. MatjažBerger kot bivši novomeški gimnazijec (nekaj časa je na šoli poučeval tudi slovenščino) zelo radsodeluje z našimi dijaki in tudi tokrat je navdušeno in strokovno odgovarjal na vprašanja o svojemdelu, predvsem pa o predstavi Od-ločitev v Mukdenu. Dijake so zanimali različni vidiki uprizoritve –vsebina, ideja, izvedba, predvsem pa simbolika.V sredo, 14. marca 2012, so se dijaki 4. letnika srečali z Vinkom Möderndorferjem, enim odnajvidnejših sodobnih slovenskih umetnikov. Imenujejo ga literarni poliglot, saj je pripovednik,pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser. Povod za obisk je bilanjegova satirična komedija Limonada slovenica, ki so jo četrtošolci obravnavali v maturitetnemsklopu pri slovenščini.V enournem pogovoru s profesorico Suzano Krvavico in četrtošolko Evo Rolih je umetnik spregovorilo svojem literarnem opusu in delu v gledališču, največ zanimanja pa je bila deležna komedijaLimonada slovenica in njena aktualnost. Ob tem je bil avtor kritičen tudi do trenutnega stanja vdružbi. Svojo satiro je povezal in primerjal s Cankarjevo komedijo Za narodov blagor in GogoljevimRevizorjem. Srečanje so z branjem Möderndorferjeve pesmi in odlomka iz Limonade slovenicepopestrili štirje dijaki 4. a.Zadnja okrogla miza je bila znova namenjena predvsem četrtošolcem, ki so pri obravnavi sodobneslovenske dramatike spoznali tudi dramo Matjaža Zupančiča Vladimir. Srečanje z avtorjem jepotekalo v petek, 6. aprila, 7. in 8. šolsko uro. Tudi tokrat sta se z avtorjem pogovarjali SuzanaKrvavica in Eva Rolih. Prva je avtorja spraševala o njegovem opusu, delu v gledališču, letošnjihmaturitetnih besedilih, izkušnjah z igralci ipd., Eva Rolih pa je z avtorjem analizirala predvsem dramoVladimir. Odgovore na svoja vprašanja so dobili tudi dijaki. Štirje dijaki 4. d so pod mentorstvomprofesorice Vladke Korošec odigrali zaključni prizor iz Vladimirja in z njim navdušili tako režiserja kotsošolce.

70

NEMŠKA BRALNA TEKMOVANJANataša Sekula Zupančič, prof., Eva Starič, prof.

Bralno tekmovanje PfiffikusŽe trinajsto leto zapored so se dijaki naše šole udeležili bralnega tekmovanja in bralnega maratona vnemškem jeziku Pfiffikus, ki ju je organiziral Center Oxford. Bralno tekmovanje so učitelji mentorjiizvedli na posameznih šolah od 5. 3. do 9. 3. 2012. Bralni maraton je potekal 9. 3. 2012, ko so se ob13. uri na spletni strani Centra Oxford pojavile naloge. Le-te so dijaki reševali v trojkah, rešiti pa so jihmorali v eni uri.Na obeh tekmovanjih so bili uspešni tudi naši gimnazijci. Pri bralnem tekmovanju Pfiffikus jesodelovalo 23 dijakov. 5 dijakov je prejelo pohvalo, 9 pa priznanje. Med njimi so bile najuspešnejšeManca Hervolj in Simona Gričar iz 3. e ter Martina Može in Tajda Uršič iz 3. c.Pri bralnem maratonu Pfiffikus je sodelovalo 30 naših dijakov v 10 skupinah. 6 dijakov je prejelopohvalo in prav toliko priznanje. 9 dijakov si je prislužilo priznanje z nagrado: Katja Kelvišar, MancaHervolj, Veronika Zagorc, Matej Burkat, Primož Kastelic, Jan Turk, Urška Bele, Manca Bukovac inUrška Novljan, vsi iz 3. e. Prva tri omenjena dekleta so sestavljala trojko "Klee", ki je dosegla najboljširezultat na bralnem maratonu.

Epi Lesepreis16 zlatih in 19 srebrnih priznanj so si tekmovalci prislužili na tekmovanju za nemško bralno značko EpiLesepreis, ki ga organizira DZS. Tekmovanje je potekalo na šoli 8. 3. 2012 v treh kategorijah od 1. do3. letnika.Dobitniki zlatih priznanj so: Teja Antončič, Špela Matko in Manca Radež iz 2. a, David Šenica, LaraKastelic in Tamara Koprivc iz 2. b, Hana Huč, Tinkara Lazar, Maja Mikec in David Simonič iz 2. c,Bernarda Vidmajer iz 2. d, Hajrudin Osmanbašić iz 2. k, Alja Zrilič in Simona Rozman iz 3. k ter MancaHervolj in Manca Bukovac iz 3. e.Tekmovanja se je udeležilo 47 dijakov, od tega je 23 tekmovalcev 2. letnika tekmovalo v kategoriji 3.letnika, 11 tekmovalcev pa bo prejelo priznanje za sodelovanje.

NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMAMonika Gehrke, NPU

Pouk DSDV šolskem letu 2011/12 je dodatne ure nemščine kot priprave na NJD od prvega do četrtega letnikabolj ali manj redno obiskovalo 100 dijakov. Letos smo imeli štiri različne urnike, ki jim je NPU moralprilagoditi urnike za priprave na NJD. Zaradi različnih urnikov in učilnic, ki so jih zasedali drugi učitelji,so dijaki izgubili pregled in velikokrat zaman iskali učilnico, kjer je pouk potekal.Vsak letnik je imel svoj program s po dvema urama tedensko, hkrati so imeli dijaki na voljoindividualne ure za konzultacije. Ob zaključku pouka so prejeli potrdilo za redno udeležbo. V okviruprojekta OUTJ je potekal DSD-pouk enkrat tedensko tudi na Srednji šoli Črnomelj. Poleg tega je NPU vobliki timskega poučevanja sodelovala pri predmetu KiC v evropskem oddelku in tudi pri drugihpredmetih.

Sodelovanje z drugimi šolamiPri izvedbi jezikovnega tabora za dijake 4. letnika v Celovcu smo sodelovali z NJD-dijaki z GimnazijeBežigrad in Srednje šole Črnomelj. S Hartmanni-Gymnasium iz Eppingena smo v okviruComeniusovega projekta »Drugačnost in tujost v Evropi – most do Romov« izvedli dve izmenjavi. Vokviru projektnega tedna smo skupaj s Srednjo šolo Črnomelj za dijake 2. in 3. letnika izpeljalijezikovni tabor Salzburg.

71

DSD-izpit6. 12. 2011 so potekali pisni izpiti, 5. in 6. 1. 2012 pa še ustni izpiti za NJD. Izpit je opravljalo trinajstdijakov, šest dijakov je prejelo diplomo na ravni B2 in šest na ravni C1. To so Alja Pungerčar iz 4. a,Erika Hrastar, Eva Kupljenik, Žiga Lukšič, Matej Luzar, Dominika Novina in Anja Pekolj iz 4. b, JurijMuhič iz 4. k, Simon Radovan iz 4. š in trije dijaki črnomaljske gimnazije.

Dodatne dejavnostiV okviru programa DSD poskušamo še dodatno motivirati dijake za učenje nemščine sposredovanjem informacij o počitniški praksi in možnosti študija v Nemčiji. Poleg pouka so imeli dijaki3. letnika v času pisne mature intenzivni NJD-dan (6 ur) in poskusni pisni izpit za NJD.

Skupinska slika v Celovcu, foto E. K. Udeleženci tabora v Salzburgu, foto A. H.

NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA V OKVIRU PROJEKTA OUTJNuša Rustja, koordinatorica NPU

Temeljni cilj projekta Obogateno učenje tujih jezikov je dvig kakovosti poučevanja in učenja tujihjezikov, kar pomeni: razvijanje medkulturne zmožnosti, usposabljanje domačih in tujih učiteljev zainovativno, zahtevam sodobnega časa prilagojeno poučevanje tujih jezikov (medkulturnost,interdisciplinarnost, sodelovalno in timsko poučevanje), vpeljevanje novosti v poučevanje tujihjezikov (v vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov, jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnihpredmetov, razvijanje strokovne pismenosti v raznih disciplinah in predmetih v tujih jezikih itd.),sodelovalno, še zlasti interaktivno timsko poučevanje v medkulturnih timih kot pedagoško didaktičnonajustreznejša rešitev, saj sodelovanje učitelja iz drugega kulturnega okolja pomeni zvišanjeavtentičnosti učnega procesa.Zavod RS za šolstvo je od šolskega leta 2010/11 nemške programske učitelje vključil v projekt OUTJ.Naša šola je matična šola za NJD, Srednja šola Črnomelj pa partnerska šola. Monika Gehrke, nemškaprogramska učiteljica, ki že šesto leto izvaja priprave na NJD na šoli, je enkrat tedensko učila tudi načrnomaljski gimnaziji.NPU je poleg priprav na pouk NJD izvajala timsko poučevanje v okviru predmeta kultura in civilizacijav evropskem oddelku, timsko poučevala tudi z učitelji nemščine in drugih predmetov, povezovalanekaj srednjih šol pri jezikovnih taborih, aktivno sodelovala pri projektu Comenius s Hartmanni-Gymnasium iz Eppingena, skupaj s koordinatorico predstavila timsko poučevanje na izobraževanjuNPU in učiteljev nemščine (Radenci, marec 2012) in jezikovni tabor Salzburg kot kroskurikularnomedkulturno dejavnost na zaključni konferenci projekta OUTJ (Mengeš, junij 2012). Vključevala se jetudi v druge dejavnosti na šoli.Program NJD je imel z vključitvijo v projekt OUTJ določeno stabilnost, vendar je moral izpolnjevatizahteve evropskega projekta (načrtovanje, poročanje, evalviranje, razvojno delo), kar NJD kot le OIV

72

po prosti izbiri težko izpolnjuje. Šola že vsa leta podpira dejavnosti za NJD, kot so jezikovni tabori aliintenzivni DSD-dnevi, več problemov pa je z izvedbo dodatnih ur pouka NJD. NPU naredi urnik, kjer seure navezujejo na predure, proste ure ali ure po pouku, vendar nima vedno zagotovljenih objektivnihpogojev za delo (prostor, neredno obiskovanje dijakov). Delo v okviru projekta je bilo povezano zveliko dokumentacije (mesečno izpolnjevanje časovnic, pisanje načrtov in poročil).

GLEDALIŠKA POPOTOVANJASuzana Krvavica, prof.

K dejavnosti Gledališka popotovanja se je prijavilo približno 50 dijakov vseh letnikov. V tem šolskemletu smo si ogledali tri predstave (dve gledališki in eno glasbeno-plesno) in poslušali eno predavanje.Posamezne dijake sem povabila tudi na novinarske konference v APT in na okrogle mize s kulturnotematiko, ki smo jih organizirali v šoli.Prvo predstavo, Balet v klasiki in tangu, v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana smo si ogledali v KCJaneza Trdine v petek, 18. novembra 2011, ob 19.30. Poslušali in gledali smo vrhunske baletne slike izklasičnih baletov, v drugem delu pa sodoben tango v baletni izvedbi.V ponedeljek, 16. januarja 2012, ob 19.30 smo si v KC Janeza Trdine ogledali predstavo Protisevernemu vetru, narejeno po knjižni uspešnici Daniela Glattauerja in v izvedbi Prešernovegagledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Vesna Pernarčič in Rok Vihar sta upodobila sodobeninternetni ljubezenski par.Najodmevnejši pa je bil ogled nenavadne in provokativne predstave Razredni sovražnik v torek, 28.februarja 2012, ob 19.30 v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Predstavo je režiral BorutŠeparović. Izhodišče njegovega ustvarjanja je bil videoposnetek istoimenske predstave Vita Tauferjaiz leta 1982 po drami Nigela Williamsa. Predstava problematizira vprašanje, v kakšnih razmerah ter skakšnimi morebitnimi učinki in dolgoročnimi posledicami je nasilje lahko generator strukturnihsprememb v družbi, prežeti s politično apatijo in popolno odsotnostjo iniciative. Dijaki so uprizoritev znavdušenjem spremljali. Sledil je pogovor z ustvarjalci predstave, ki ga je povezoval dramaturg TomažToporišič. Dijaki naše šole in gimnazije iz Slovenj Gradca so se aktivno vključili v pogovor.V petek, 30. marca 2012, ob 12. uri so dijaki 1. k, 2. k, 3. k in prijavljeni k OIV Gledališka popotovanja vKC Janeza Trdine poslušali dvourno predavanje plesnega strokovnjaka Roka Vevarja Zgodovinasodobnega plesa.Menim, da program Gledališka popotovanja spodbuja dijake k ogledu kvalitetnih kulturnih prireditev,razvija sposobnost kritičnega mišljenja in izražanja mnenja, dijaki pa spoznavajo temelje gledališkegain glasbeno-plesnega jezika.

73

ŠOLSKO PRVENSTVO V DVORANSKEM HOKEJUIvan Maričič, prof.

Na 5. turnirju šole v dvoranskem hokeju sta letos sodelovali samo dve ekipi. Kljub temu smo turnirorganizirali, saj želimo nadaljevati s tradicijo hokeja na šoli. V finalni tekmi so zmagali lanski prvaki,hokejisti 4. D. Z rezultatom 8 : 3 so premagali ekipo 3. E, ki je nudila veliko večji odpor, kot kažerezultat. Najboljši strelec turnirja je bil Klemen Berus iz 4. d s štirimi zadetki.

OGLED ŠPORTNIH FILMOVBreda Vovko, prof.

6. in 7. oktobra smo si dijaki in nekateri profesorji v Planetu Tuš ogledali predstavo Naj športni filmi tahip na svetu.

Prireditev je povezoval priznani slovenski režiserBenjamin Hvala, ki se je udeležil 16. olimpijskihiger in režiral prenose. Je dobitnik prestižnihnacionalnih nagrad v športu, kulturi innovinarstvu (Prešernova, Bloudkova in Tomšičevanagrada).Predstavo je popestrila dijakinja 4. letnikaPatricija Jerman, letošnja mladinska svetovnaprvakinja v ju-jitsu, ki je s Tamaro Strnad prikazalanekaj prijemov in padcev v judu.

Predstavitev juda v Tušu (foto: Breda Vovko)

ODBOJKARJI DRŽAVNI PRVAKIIvan Maričič, prof.

Naše sanje so postale resničnost. 23. 4. 2012 smo na finalnem turnirju v Mariboru postalisrednješolski državni prvaki. V polfinalu z Drugo gimnazijo Maribor smo zmagali z 2 : 0, v velikemfinalu pa z Gimnazijo Ravne po ogorčenem boju v treh nizih 2 : 1. In začelo se je rajanje ... Na parketuso za našo Gimnazijo pustili srce: Janez Halas, 4. š – kapetan, Nejc Tomazin, Gašper Pucelj, JurijKrsnik, Ivo Urh (tokrat v FRA), vsi 3. š, Žiga Gliha, Jan Gačnik, oba 3. c, Jaka Piletič, 3. d, Anže Zalar, 2.a, Simon Košir, 2. š, Anže Može, Jure Plut, oba 1. C. Trener je bil Sebastjan Mikša, vodja ekipe IvanMaričič. Na razglasitvi najboljših igralcev turnirja je bil za najboljšega igralca naše ekipe izbran GašperPucelj, za najkoristnejšega igralca celotnega turnirja pa Anže Zalar.

PLAVALNO-POTAPLJAŠKI TEČAJ V NEREZINAHJernej Cimperman, prof.

Zadnji teden poletnih počitnic so se dijaki 1. š udeležili plavalno-potapljaškega tečaja v Nerezinah. 19dijakov je bilo teden dni nastanjenih v naselju Bučanje Počitniške skupnosti Krško, ki ga vodi Zvezaprijateljev mladine Krško.Poglavitni cilji tečaja so bili:- ugotoviti in izboljšati plavalno znanje v tehnikah prsno, kravl, hrbtno in delfin,- izvesti osnovni tečaj prostega potapljanja.

74

Profesor športne vzgoje Sandi Kostić je izvajal del tečaja, ki je zajemal učenje plavanja. Prvi dan tečajaje potekalo ugotavljanje predznanja (snemanje s kamero in videoanaliza). V naslednjih dnevih sodijaki svoje znanje nadgrajevali z vadbo. Poleg tehnike plavanja so se naučili tudi skokov v vodo.

Tečaj prostega potapljanja je vodil profesor športne vzgoje Jernej Cimperman. Dijaki so se naučilipotopiti s potapljaškim prelomom in vertikalno, izenačevati pritisk in kompenzirati v masko. Potopi sobili globoki tudi do 16 metrov. Preizkus znanja je zajemal tudi potop na globino 4 metov ter plavanjena tej globini v dolžini 25 metrov. Naučili so se tudi reševanja potapljača in transportiranja tega doobale ter poiskati svojo izgubljeno opremo na dnu morja (masko in dihalko).Poleg plavalnega in potapljaškega programa so dijaki vsako jutro izvajali tudi jutranji kondicijskitrening z razgibalnimi vajami. Povzpeli so se na hrib Televrin nad Nerezinami. V prostem času so igraliodbojko na mivki in košarko ter se vozili s čolnom. Skratka, aktivnosti ni manjkalo, tako da so dijaki žeteden pred ostalimi naredili nekakšen uvod v novo šolsko leto.Ves čas tečaja nas je spremljalo izjemno lepo in stabilno vreme, temperatura morja pa je bila zelougodna za izvajanje zastavljenih aktivnosti. Zelo smo bili zadovoljni tudi z nastanitvijo, nasploh namnova lokacija nudi boljše možnosti za izvajanje programa.

Plavalno-potapljaški tečaj v Nerezinah (foto: J. Cimperman)

ŠPORTNI DAN ZA 4. LETNIKJernej Cimperman, prof.

13. 2. 2012 je potekal zimski športni dan za 4. letnik. Dijaki so izbirali med smučanjem, drsanjem alipohodom. Smučali so na Krvavcu v idiličnih snežnih razmerah. Časa je bilo dovolj tudi za piljenjetehnike smučanja, premalo za fotografiranje. Drsanje je potekalo tokrat v Ljubljani, na zunanjemdrsališču. Dijakom in spremljevalcem so bili na voljo tudi učitelji drsanja – animatorji.

SMUČARSKI IN DESKARSKI TEČAJ V KRANJSKI GORIJernej Cimperman, prof.

Konec februarja je primeren čas za smuko, zato je tik pred tekmo za svetovni pokal na Vitrancupotekal tudi smučarski in deskarski tečaj Gimnazije Novo mesto. Udeležilo se ga je 48 dijakov. Zadijake 2. š je bil tečaj obvezen del programa 2. letnika. Ostali dijaki so si dejavnost izbrali med OIV poprosti izbiri.Dijaki so bivali v hotelu Alpina v Kranjski Gori. Vadili so v dopoldanskem času, popoldne in tudi nanočnem smučanju, ki je zaradi visokih popoldanskih temperatur omogočalo kakovostnejše delo.Dijaki so močno popravili tehniko smučanja. Pomembna povratna informacija je bila tudi večkratnavideoanaliza. Dijaki deskarji so imeli svojega učitelja deskanja. V prostem času so se dijaki kopali vhotelu Larix. Časa za počitek je bilo malo. Izpeljali smo tudi predstavitev teka na smučeh in pohod doZelencev.

75

Zelenci (foto: G. Sikošek)

ŠPORTNO PLEZANJEJernej Cimperman, prof.

Na tečaj so bili vabljeni dijaki, ki želijo bolje spoznati ta ekstremni šport. Začeli smo postopoma splezanjem na šolski umetni steni, dijaki pa so imeli večkrat možnost plezati tudi med urami športnevzgoje. Obiskali smo tudi plezališče Luknja pri Prečni, kjer so se seznanili s plezanjem v skali. KlemenBarbo in Petra Tomažin sta se pomerila s plezalci na državnem prvenstvu. Do konca tečaja je vztrajalošest dijakov.

GIMNASTIKA ZA VSAKOGARIvan Maričič, prof.

To dejavnost je letos obiskovalo osem dijakov, skupaj dekleta in fantje, ki so bili zelo navdušeni nadvadbo. Dobivali smo se v šolski telovadnici tedensko po dve šolski uri od novembra do aprila. Za tedijake so bile gimnastične vsebine akrobatike in skokov na mali prožni ponjavi oblika rekreacije indopolnilni šport za njihov osnovni trening. Poleg tega smo še plezali, igrali badminton, namizni tenisin drugo. Vadba je potekala v prijetnem vzdušju, zato smo sklenili, da z gimnastiko nadaljujemo tudi vprihodnjem šolskem letu.

ŠOLSKI PLESNI FESTIVALPrimož Plazar, prof.

V letošnjem šolskem letu smo uvajali novo vsebino, in sicer ples. Odziv na začetku je bil zelo dober,kasneje pa se je izkazalo, da dijakinjam niso bile najbolj všeč predstavljene koreografije. Kljub temu jenekaj dijakinj vztrajalo in pridno vadilo. Večina dijakinj, naših plesalk, je včasih tekmovala v plesih.

76

Malo pred tekmovanjem so se ponovno registrirale pri Plesni zvezi Slovenije, kar je za nas žalpomenilo, da se tekmovanja nismo mogli udeležiti, saj so takšna pravila Šolskega plesnega festivala.Naslednje šolsko leto se bomo še bolje pripravili na to dejavnost in upam, da bomo privabili dovoljdijakov in dijakinj.

OSILNICASaša Lavrič, prof.

Športnega tabora v Osilnici od 18. do 20. junija so se udeležile dijakinje 1. in 2. letnika. Izvajale smorazlične dejavnosti, tudi igro Skrivni prijatelj in različne igre razvijanja socialnih veščin. Zjutraj smozačele z uro joge. Izvajale smo tudi mnogo športnih dejavnosti: rafting, pohode,kolesarjenje,streljanje z lokom, plezanje, zorbing, igre Petra Klepca, odbojko.Kopale smo se tudi vbazenu.Zadnji večer smo zaključile ob tabornem ognju. Zadnji dan smo se udeležile tudi predavanja o Osilniciin spoznale njeno zgodovino, geografsko lego, posebnosti doline in njene okolice. Mislim, da je biltabor zelo pozitivna izkušnja za dekleta in zame.

RADI TEČEMOIvan Maričič, prof.

V okviru te vsebine smo letos tekli jeseni v Ljubljani na maratonu in spomladi na dobrodelnem teku vNovem mestu. S tem spodbujamo redno tekaško vadbo za zdrav slog življenja.Spet smo odtekli na 17. Ljubljanskem maratonu, vsak svojega, vsak za svoje dobro počutje, vsak zazmago nad samim seboj. V soboto je 20 dijakov teklo na srednješolskem teku (4,2 km). Sara Karlovšekiz 1. š je osvojila 4. mesto med posameznicami, skupaj z Bredo Škedelj iz 4. d pa še odlično 3. mestomed dijakinjami ekipno. Tudi vsi ostali so pritekli do cilja, vsak po svojih najboljših močeh. V nedeljosmo tekli dijaki in profesorji na daljših razdaljah, štirje na 10 km, dva na 21 km in profesor SandiKostić na 42 km. Vsi smo pritekli do cilja, nekateri prvič, drugi pa v glavnem z osebnim rekordom, vsipa srečni in zadovoljni v cilju. Hvala šoli, ker nas podpira.V maju smo tekli na 2. dobrodelnem Leo teku na 5 km v Portovaldu v Novem mestu. Udeležba žal nibila preveč množična, saj je teklo le pet dijakov in profesorjev. S tem smo dokazali, da gimnazijci raditečemo za zdravje in dobro počutje, hkrati pa smo tudi humani in s takimi akcijami pomagamoljudem v stiski.

ROKOMET ZA DIJAKINJEBreda Vovko, prof.

V dejavnost je bilo vključenih 14 dijakinj. Opravile smo okoli 20 ur treningov. Ti so potekali tudi vsklopu rokometnega kluba, pred tekmovanji pa smo se redno dobivale ob ponedeljkih, sredah aličetrtkih zjutraj ob 7. uri v športni dvorani Marof.19. oktobra 2011 smo postale občinske prvakinje, nato smo osvojile 2. mesto na področnemprvenstvu.Četrtfinale državnega prvenstva je potekalo v Brežicah 13. decembra 2011. Osvojile smo odlično 2.mesto. Na polfinale državnega prvenstva, ki je potekalo v Ljubljani 26. januarja 2012, smo se dobropripravile.Vse štiri ekipe so bile dokaj enakovredne, tako da je na koncu tekem poleg zgrešenih golov zmanjkalotudi nekaj športne sreče, da se nismo uvrstile v finale državnega prvenstva.

77

S potekom vseh tekmovanj sem bila izredno zadovoljna. Na tekmovanjih nas je družilo športno inprijateljsko vzdušje, veselje do tekmovanj in športno ''dokazovanje''. Prizadevamo si za čim boljšedosežke, vendar ne za vsako ceno. Poleg rezultata nas zanima tudi ''fair- play''.

BREDA ŠKEDELJ BRONASTA NA DP V KROSU

V sredo, 9. maja 2012, je bilo organizirano državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole.Tekmovanje je že drugo leto zapored potekalo pod okriljem Kmetijske šole Grm.Dijakinje in dijaki so tekmovali posamično in ekipno. Dijakinje so tekmovale na 1500-metrski progi vkategoriji mlajše in starejše dijakinje, dijaki pa na 2000-metrski progi v kategoriji mlajši in starejšidijaki.V kategoriji mlajših dijakinj je Špela Derčar zasedla 4. mesto. V kategoriji starejših dijakinj je BredaŠkedelj zasedla odlično 3. mesto, Patricia Vrhovšek pa 22. mesto.V kategoriji mlajših dijakov sta tekmovala Jon Božič, ki je bil 9., Miha Hribar 22. in Jan Zupančič 23. Vkategoriji starejših dijakov sta nastopila Janez Kranjc, ki je osvojil 18. mesto, in Vid Smrke 14. mesto.

Breda Škedelj na stopničkah (foto: Niko Slana)

78

USPEHI ŠOLSKIH EKIP NA ŠPORTNIH TEKMOVANJIH V LETU 2011/12

BadmintonPodročno tekmovanje, 19. 12. 2011, Novo mestoDijaki1. mesto: Urban Turk2. mesto: Mitja ŠemrovDijakinje:Nika Rianne Bračko 3. mesto

1. mesto3. mesto

Ekipno1. mesto (Urban Turk, Nika Rianne Bračko)3. mesto(Mitja Šemrov, Alja Pungerčar)Posamično državno prvenstvo, 9. 2. 2012, BrežiceDijakinje (nekategorizirane):2. mesto: Nika Rianne BračkoDijaki (kategorizirani):1. mesto: Urban Turk2. mesto: MItja Šemrov3.–4. mesto: Sebastijan Miklič

Državno ekipno tekmovanje, 16. 4. 2012, Maribor1. mesto (Nika Rianne Bračko, Alja Pungerčar, Urban Turk, Mitja Šemrov)

Letošnji državni prvaki, Maribor (foto: S. Lavrič)

Atletika – dijakinjePodročno ekipno prvenstvo v atletiki je bilo na novomeškem stadionu 30. 9. 2011. Dijakinje sozasedle 1. mesto in se uvrstile na ekipno državno prvenstvo, ki je bilo 12. 10. 2012 v Slovenj Gradcu,kjer so zasedle 5. mesto. V finalni ekipi so tekmovale: 100 m: Janja Kramarič, Anita Repše 400 m: Breda Škedelj, Špela Derčar 1000 m: Sara Karlovšek, Tija Borštnar višina: Ina Kruljac, Klara Zupančič daljina: Klara Samide, Jerca Petrovič krogla: Katarina Juršič, Karmen Korenič 4 x 100 m: Breda Škedelj, Janja Kramarič, Anita Repše, Špela Derčar

79

Področno posamično prvenstvo, 15. 5. 2012, Novo mesto100 m: Alja Planinc (3. mesto) Višina: Ema Leskovšek (2.

mesto)

400 m: Breda Škedelj (1. mesto)Špela Derčar (2. mesto)

Štafeti 4 X 100 m: 1. mesto2. mesto

Daljina: Jerca Petrovič (1.mesto)Klara Zupančič (2. mesto)Maša Hrastar (3. mesto)

Krogla:Katarina Juršič (2. mesto)

Anita Repše in Janja Kramarič na 100 m (foto: S. Lavrič)

Atletika – dijaki

Področno posamično prvenstvo, 15. 5. 2012, Novo mesto100 m: Timon Orlič (1. mesto) Višina: Ahac Moretti (1. mesto), Franc Povše (2.

mesto), Gašper Muhič (3. mesto)400 m: Grega Končar (2. mesto) Daljina: Leon Rašo (3. mesto)2000 m: Jon Božič (2. mesto) Štafeta 4 x 100 m: Timon Orlič, Ahac Moretti,

David Kastrevc, Anže Weiss (1. mesto)krogla: Jaka Žulič (1. mesto), David Kastrevc (3.mesto)

Državno posamično prvenstvo, 23. 5. 2012, LjubljanaVišina: Ahac Moretti (2. mesto)

Dober odriv ima v genih – srebrn Ahac Moretti, (foto: J. Cimperman)

80

Krogla: Jaka Žulič (2. mesto)

Naš najmočnejši gimnazijec Jaka Žulič,(foto: J. Cimperman)

Košarka – dijaki

Občinsko prvenstvo, 16. 11. 2011, Novo mesto: 2. mesto

Področno prvenstvo, 30. 11. 2011, Novo mesto: 2. mesto

Državno prvenstvo, četrtfinale, 26. 1. 2012, Kranj: 3. mesto

Mednarodni košarkarski turnir (GNM, K BG, ŠCNM), 29. 3. 2012, Novo mesto: 2. mesto

EKIPO SO SESTAVLJALI: Jaka Žulič – kapetan, Martin Povše, Luka Lešnjak, Nejc Primc, Luka Golob,Tilen Seničar, Vid Smrke, Žak Zupan, Tim Osolnik, Žan Šašek, Ahac Moretti, Tilen Matkovič, MajPrejec, Sašo Rebernik – trener, Ivan Maričič – vodja ekipe

Košarka – dijakinje

Občinsko prvenstvo, 23. 11. 2011, Novo mesto: 1. mesto

Področno prvenstvo, 9. 12. 2011, Novo mesto: 2. mesto

Državno prvenstvo, četrtfinale, 26. 1. 2012, Ajdovščina: 2. mesto

Državno prvenstvo, polfinale, 14. 2. 2012, Postojna: 2. mesto

EKIPO SO SESTAVLJALI: Maruša Derlink – kapetanka, Lana Škerlj, Špela Lenart, Brina Bobnar, DenisaGorenc, Živa Jerman, Saša Miklič, Ema Leskovšek, Klara Golič, Barbara Povše, Zala Mavrič, SašoRebernik – trener in Ivan Maričič – vodja ekipe

ROKOMET DIJAKI

OBČINSKO PRVENSTVO, Športna dvorana Marof,13. 10. 2011:1. mesto

EKIPA: Gašper Križman, Jan Turk, Timon Orlič,Miha Gregoraš, Urban Čampa, Anže Weiss,Urban Zupančič, Matija Maričič, Grega Okleščen,Jaka Jakše, Jan Jurečič, Leon Rašo, David GrudenPODROČNO PRVENSTVO V ROKOMETU,

27. 11. 2011, Krško: 4. mesto.

Šah – dijaki in dijakinje

Državno posamično tekmovanje, 3. 12. 2011,LjubljanaDijakinje: Manca Hervol je osvojila 6. mesto

81

Dijaki: Aleš Brcar je osvojil 8. mesto, Jan Opara 12.ter Ambrož Čopi 22. mesto

Državno ekipno tekmovanje, 11. 3. 2012, MariborDijaki: Aleš Brcar, Ambrož Čopi, Jan Opara, Manca Hervol so osvojili 2. mesto

Naša ekipa. (foto: Janez Opara)

Nogomet − dijaki

Dijaki so na občinskem prvenstvu, ki je bilo 17. 1. 2012 v Športni dvorani Leona Štuklja, zasedli 5.–7. mesto. Šolo so zastopali naslednji dijaki:Grega Končar, Rok Primažič, Marko Primažič, Timon Orlić, Peter Rangus, Timon Kruljac, Sergej Ceglar,Gregor Bukovac.

Občinsko prvenstvo v krosu

Jesenski del, 22. 9. 2011, Bajnof

Starejše deklice – B (1996)1. mesto: Sara Karlovšek2. mesto: Tjaša Ambrožič4. mesto: Janja Murn13. mesto: Jana MožeStarejše mladinke (1992/93)2. mesto: Špela Derčar3. mesto: Nika Bračko

Na desni strani Špela Derčar, na levi Nika Bračko. (foto:Agencija za sport)

OBČINSKO PRVENSTVO, Športna dvorana Marof,11. 1. 2012: 2. mesto

Tina Hajdinjak, Ana Hribar, Karmen Korenič,Nataša Golobič, Alja Planinc, Eva Jurečič, TamaraKomes, Urška Žlajpah, Klavdija Brulc, Saša Miklič,Ana Marija ŠpeličPODROČNO PRVENSTVO, Športna dvorana

Marof, 24. 1. 2012: 1. mesto

ČETRTFINALNO TEKMOVANJE, Ljubljana, 28. 3.2012: 4. mesto

Karmen Korenič, Ana Hribar, Sara Karlovšek,Nina Kuhar, Nataša Golobič, Alja Planinc, SašaMiklič in Eva Jurečič

82

Starejši dečki – B (1996)1. mesto: Jon Božič3. mesto: Miha Hribar5. mesto: Rok Klobučar7. mesto: Žiga Palka

Starejši mladinci (1991/92)2. mesto: Gregor Bučar4. mesto: Vid Smrke

Z leve Gregor Bučar. (foto: Agencija za šport)

Spomladanski del, Bajnof, 19. 4. 2012

Dijakinje – 1995 in mlajše Dijaki – 1995 in mlajši1. mesto: Špela Derčar 2. mesto: Jon Božič2. mesto: Klara Medle 4. mesto: Miha Hribar

5. mesto: Ahac MorettiEkipno: 1. mesto

Dijakinje – 1992, 1993 in 1994 Ekipno: 1. mesto1. mesto: Breda Škedelj

Dijaki – 1992, 1993 in 19943. mesto: Gregor Bučar4. mesto: Vid Smrke

Ekipno: 1. mesto

Šolski ekipni kros za pokal Ekipe 2012, Novo mesto, 9. 5. 2012Dijakinje – 1995 in mlajše Dijaki – 1995 in mlajši4. mesto: Špela Derčar 9. mesto: Jon Božič

23. mesto: Miha Hribar24. mesto: Jan Zupančič

Dijakinje – 1992 in mlajše3 . mesto: Breda Škedelj18. mesto: Patricia Vrhovšek

Ekipno: 7. mesto

Dijaki – 1992 in mlajšiEkipno: 5. mesto14. mesto: Vid Smrke18. mesto: Janez KranjcEkipno dijaki: 4. mesto

83

Odbojka na mivki

Področno prvenstvo, 7. 9. 2011, Novo mestoDijaki Dijakinje2. mesto 2. mesto

Eva Jurečič, Tina Černič, Anja Kraševec, EmaGuštin, vodja ekipe: Jernej Cimperman

Področne prvakinje (foto: J. Cimperman)Državno prvenstvo, 27. 9. 2011, AnkaranDijaki Dijakinje1. mesto, DRŽAVNI PRVAKI 5. mestoNejc Tomazin, Janez Halas, Gašper Pucelj, SimonKošir, Jan Gačnik, vodja ekipe: Ivan Maričič

Eva Jurečič, Tina Černič, Anja Kraševec, EmaGuštin, vodja ekipe: Jernej Cimperman

Odbojka − dijakinje

Občinsko prvenstvo, 16. 12. 2011, Novo mesto Področno prvenstvo, 6. 1. 2012, Novo mesto1. mesto

Občinske prvakinje. (foto: Agencija za šport NM)

1. mesto

Področne prvakinje v novih dresih.(foto: AŠ NM)

Polfinale državnega prvenstva, 22. 3. 2012,Jesenice

Anja Kraševec, Ema Guštin, Eva Jurečič, NinaKuhar, Teja Petkovič, Eva Andolšek, Zala Babič,Tina Černič, Pia Kink, Manca Perko, Jerca Kobe,vodja ekipe: Jernej Cimperman

7.–8. mesto

Odbojka – dijakiObčinsko prvenstvo, 15. 12. 2011, Novo mesto Področno prvenstvo, 21. 12. 2011, Novo mesto2. mesto 2. mestoČetrtfinale državnega prvenstva, 5. 3. 2012,Novo mesto

Polfinale državnega prvenstva, 26. 3. 2012,Novo mesto

1.–2. mesto 2. mestoFinale državnega prvenstva 23. 4. 2012,Maribor1. mesto – državni prvaki

84

Športno plezanje

Državno prvenstvo, 25. 1. 2012, Ljubljana

Naša plezalcanestrpno pričakujeta svoj nastop, (foto: J. Cimperman)

Dijaki:25. mesto: Klemen Barbo

Dijakinje:12. mesto: Petra Tomažin

Rokomet − dijakinje

Občinsko prvenstvo, 19. 10. 2011, Novo mesto1. mestoPodročno prvenstvo, 12. 11. 2011, Novo mesto,2. mestoČetrtfinalno prvenstvo, 13. 12. 2011, Brežice,2. mestoPolfinalno državno prvenstvo, 26. 1. 2012, Ljubljana:4. mestoNataša Pišek, Iva Cirnski, Ana Hribar, Petra Štukelj, Ana Marija Špelič, Neža Nedelko, Špela MatkoKatja Legan, Tina Hajdinjak, Karmen Korenič, Nika Rianne Bračko, Katja PonikvarStreljanje z zračno puško

Področno prvenstvo, 19. 1. 2012Dijakinje: 1. mesto: Ines Kastelic

3. mesto: Manca Perko4. mesto: Urška Kerin

Državno prvenstvo, 11. 2. 2012, LjubljanaDijakinje (posamično)17. mesto: Ines Kastelic34. mesto: Manca Perko35. mesto: Kerin Urška

Ekipno: 4. mesto

85

PROJEKTNI TEDEN 2012Nevenka Malnarič Brulc, prof.

V času med 29. 5. in 1. 6. 2012 je na naši šoli potekal projekti teden. Predstavitve delavnic so bile vponedeljek, 4. 6. 2012, v Tušu. Letošnji projektni teden je bil posvečen mednarodnemu letu aktivnegastaranja in medgeneracijskega sodelovanja. Profesorji so pripravili delavnice, ki so se nanašale nakrovno temo, hkrati pa smo ohranili okvirne teme po letnikih:1. letnik: ustvarjalnice2. letnik: razgibalnice (zdrav način življenja)3. letnik: raziskovalnice (znanost/multikulturnost)Delavnice smo izvajali od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 14.00.

Seznam delavnic po letnikihLETNIK NASLOV DELAVNICE IZVAJALEC POSEBNOSTI

1.

1. MARTIN KRPAN Vladka Korošec, Eva Starič,Jasmina Žagar, Breda Vovko

4-dnevna delavnica

2. FRANCOŠČINA Saška Horvat, Elsa Luis3. FOTOGRAFOVO OKO Mojca Rangus, Milan Vidaković4. TEČAJ FOTOGRAFIJE Uroš Abram5. MOJ ČRNI KONJ Nevenka Malnarič Brulc, Matjaž

ŠtihPopoldanskaekskurzija za obeskupini.

6. MOJ ODNOS DO KRUHAJE DRUGAČEN

Marija Kočar, Marinka Kovač,Jasmina Žagar

4-dnevna delavnica

7. LONČEK KUHAJ Karmen Perko, Angelca Vozelj8. RISANJE Nene Borčilo, Barbara Maznik9. PROGRAMIRANJE Barbara Strnad

2.

1. PREISKUJEMO PO PTUJU Andreja Retelj, Nataša SekulaZupančič

Celodnevnadelavnica zekskurzijo

2. JEM, TOREJ SEM Barbara Bajc Šerovič3. DELO S STAROSTNIKI Zlatka Butkovec Gačnik Celodnevna

delavnica4. UJEMI SONCE Vinko Sladoljev, Anita Nose5. ENGLISHNESS Mirjam Skube6. MOST MED

GENERACIJAMI ZNASMEHOM

Renata Čampelj Jurečič, NežaVilhelm

7. MEN SE ROLA Sandi Kostić

2. in 3.

1. BASEBALL IN SOFTBALL Matjaž Rogelj, Jure Šeremet,Kristina Pleskovič, Ivan Maričič

4-dnevna delavnica

2. JEZIKOVNI TABORSALZBURG

Nuša Rustja, Monika Gehrke 4-dnevna delavnica

3. ŠPORT IN SOCIALNEVEŠČINE

Primož Plazar, Jernej Cimperman 4-dnevna delavnica

1. GIMNAZIJEC NEKOČ INDANES

Maja Hren Izvaja enkrat

2. MEDICINA Tatjana Durmič3. VODA – NAŠE BOGASTVO Branka Klemenčič, Andreja

Mohorčič4. AFRIKAANS Robert Šupe

86

3.5. BALKAN. si Marko Arnuš, Jernej Ban, Jelena

ŠikonjaPopoldanski del zaobe skupini

6. JAPONSKA Polonca Kukec, VeleposlaništvoJaponske

7. NOVO MESTO – MOJEMESTO

Zoran Poredoš Izvaja enkrat

8. ŠOLSTVO SKOZI STOLETJA Suzana Malnar, Tea Ribič9. SPOZNAVANJE POKLICEV Petra Škof, Anica Kastelec10. PODJETNIŠKI KROŽEK Janez Gorenc 4-dnevna

Vsiletniki

1. SODOBNA AVDIOPRODUKCIJA

Marko Dvornjak 2-dnevna

2. GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR Vanja Popov 4-dnevna3. PROJEKTIL Uroš Lubej, Janez Gorenc 4-dnevna4. PADALSKI TEČAJ Špela Debeljak 4-dnevna5. ČE BI RIMLJANI POZNALI

TELEVIZIJOBlaž Ploj, Tina Furlan Turk, RenataNose

2-dnevna

Večina dijakov je izbrala dve delavnici (v prvi delavnici so bili aktivni v torek in sredo, v drugi pa včetrtek in petek), nekaj delavnic je bilo namenjenih dijakom 2. in 3. letnika, nekatere vsem dijakomod 1. do 3. letnika. Dijaki 4. letnika v projektni teden niso bili vključeni, saj so v tem času že zaključili spoukom. S ponavljanjem delavnic smo dijakom omogočili izbiro dveh različnih delavnic. Novostletošnjega projektnega tedna je bila elektronska prijava na delavnice. Program za prijavo je pripravilaBarbara Strnad. Večina dijakov s prijavljanjem ni imela težav. Dijaki so tako sami izbirali, katerodelavnico bodo obiskovali prvo in katero drugo. Prostih mest je bilo v delavnicah dovolj, tako da so selahko vsi prijavili in ni bilo večjega prerazporejanja. Zaradi premajhnega števila prijav nismo izvedlitreh delavnic, dve delavnici pa sta se izvajali brez ponovitve. Tako smo letos ponudili 550 dijakomprvih treh letnikov 33 delavnic.V letošnjem šolskem letu je v projektnem tednu delavnice pripravilo samostojno ali skupaj ssodelavcem 48 naših učiteljev ter 11 zunanjih sodelavcev. Glede na pretekla leta se je povečaloštevilo učiteljev, ki so aktivno sodelovali v projektnem tednu.Po opravljenem delu smo opravili evalvacijo projektnega tedna med dijaki in profesorji izvajalci alikoordinatorji. Dijaki so izpolnjevali anketni vprašalnik od 11. 6. do 19. 6. Anketo je reševalo 485dijakov.Dijaki so letošnji projektni teden ocenili z povprečno oceno 4.2 (lanskoletna ocena 4.0).

87

Z najvišjimi ocenami so dijaki vseh letnikov ocenili: doseganje zastavljenih ciljev delavnice, dobro priložnost za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov, počutje na delavnici in izvedbo delavnice.

Najvišja ocena je 4.48.Najnižje ocene so podelili:

možnost vpliva na izvajanje programa delavnice, obveščenost o ponudbi projektnega tedna in predstavitve delavnic.

Najnižja ocena je 3.52. Tudi lansko leto so naslednje trditve dobile najnižje ocene. V prihodnje jepotrebno nameniti več poudarka pripravljalnim sestankom in predstavitvam delavnic.

Najpomembnejše se jim pri projektnem tednu zdi: drugače kot običajen pouk, cel teden brez domačih nalog in bilo je zanimivo in poučno.

Najmanj pomembno pri projektnem tednu je po mnenju dijakov: nisem bil aktiven, lahko sem se »šlepal«, lahko sem izrazil svoje ideje in pokazal svoje sposobnosti in ni bilo zvonca in drugih pritiskov.

Iste trditve so bile tudi lani ocenjene kot najmanj pomembne. Trditev Nisem bil aktiven je bila privseh letnikih ocenjena najnižje, kar pomeni, da so morali biti v delavnicah aktivni, hkrati pa si želijo ševečje vključenosti v dejavnosti delavnice.

Dijaki so imeli možnost napisati mnenje o projektnem tednu.Najpogostejše pohvale se nanašajo na:

imel sem se lepo, bilo je sproščeno, zabavno (67 dijakov), odnos s profesorji je sproščen (32 dijakov), bilo je zanimivo, poučno, drugače (30 dijakov), spoznali smo nove vrstnike (9 dijakov), delavnice dobro izvedene (8 dijakov) in pestra izbira delavnic (5 dijakov).

Mnenja dijakov: Predvsem bi rad pohvalil profesorje, ki so se za izvedbo delavnic zelo potrudili. Naučil sem se veliko novih stvari, ki mi bodo zagotovo prišle prav enkrat.

88

Bilo mi je zelo všeč, saj so nam profesorji veliko zaupali in na nas položili več odgovornosti kotsicer. Sami smo jih dokazali, da nam lahko zaupajo.

Bilo je zelo zanimivo. Predvsem mi je bilo všeč, da je pouk potekal na drugačen način. Vse je bilobolj sproščeno in zelo smo se zabavali.

Projektni teden je bila odlična sprostitev od šole in priložnost za sklepanje novih prijateljstev. Profesorice so razumele, da v skupini ne moremo biti vedno tiho in niso tečnarile, ko smo

klepetali. Dijaki smo organizirali vse po svojih željah in smo s tem krepili tudi sebe in svojo odgovornost, kar

je za naše nadaljnje življenje najbolj pomembno. Neprecenljiva izkušnja. Projektni teden se mi zdi odličen način, kako lahko dijaki pridobijo znanje in se tudi raje učijo brez

večjega pritiska kontrolnih nalog. Všeč mi je ideja, da se en teden odklopiš od šolskih stvari. Odlično vzdušje, energija. Prav prišel teden brez kontrolk. Vzdušje med profesorji in učenci je bilo super. Projektni teden mi je bil zelo všeč. Na začetku, ko sem videla naslove delavnic, sem mislila, da ne

bodo dobre, vendar sem bila med projektnim tednom in po njem pozitivno presenečena in vesela,da sem se prijavila na delavnice, ki sem jih obiskovala, saj sem se naučila veliko novih stvari, ki jihprej nisem vedela. Vsi voditelji delavnic so bili super in upam, da se bodo te delavnice odvijale tudinaslednje leto.

Bilo je zelo zanimivo in razburljivo, veliko smo se smejali, vendar smo tudi resno delali. Projektnihtednov bi bilo lahko tudi več.

Največ pripomb je bilo na: termin izvedbe (54 dijakov), slabe predstavitve (4 dijaki), nezanimivo (4 dijaki) in prijavljanje (2 dijaka).Projektni teden je bil letos izveden konec maja in ne v začetku pomladi kot pretekla leta. Datum ni bilsporen dokler se ni izkazalo, da je dijakom po koncu projektnega tedna zaradi drugih dejavnosti našoli začel odpadati pouk (športni dnevi, matura) in niso pravočasno pridobili vseh ocen. Gledeprijavljanja so se pojavile težave zaradi površnosti dijakov. Dijaki so se prijavljali z napačnimi gesli aliso se zatipkali pri priimku in imenu.

Letošnje ocene projektnega tedna so lepe. Splošni vtis o tednu je pozitiven. V prihodnje bo potrebnoposvetiti več pozornosti pripravljalnim sestankom in predstavitvam delavnic.

89

1. LETNIK

LONČEK KUHAJKarmen Perko, prof.

Delavnica Lonček kuhaj je bila izvedena v času do 29. maja do 1. junija 2012 pri sestrah Hčere MarijePomočnice v Novem mestu. Delavnice se je v dveh skupinah udeležilo 15 dijakov in dijakinj prvegaletnika. Delavnico sva vodili s. Angelca Vozelj in Karmen Perko.Cilj delavnice je bil predstaviti dijakom košček slovenske tradicionalne in sodobne kuhinje. Dijaki so sev štirih dneh naučili pripraviti gobovo, kostno, perutninsko in korenčkovo juho z zakuhami:krompirjevi žličniki, profiterole, drobnjakovi štrukeljci; golaž, štruklje s skuto in proseno kašo,nadevana piščančja bedra, pirejeve rožice, zelenjavni zavitek, zdrobove cmoke z zelenjavo, nadevanosvinjino v gobovi omaki, v slanini pečene testenine, žemljice, breskvice, jurčke, jajca na oko, sadnerezine z jogurtovo kremo ter orehovo in jabolčno potico.

Mojstrice kuhanja (foto: Karmen Perko) Vlečeno testo (foto: Karmen Perko)

Vsako jutro smo se najprej zbrali za mizo, naredili načrt dela in se nato lotili priprave jedi, predvidenihza posamezni dan. Priprava jedi je bila zahtevna, a hkrati tudi prijetna in zabavna, saj smo jedipripravljali v parih. Zelo smo se veselili, ko nam je vse, česar smo se lotili, uspelo. Posebej smo sepotrudili tudi pri pripravi mize – vsak dan smo se naučili enega načina zlaganja prtičkov – in dekoracijipostreženih jedi, saj vemo, da je dobro pripravljena hrana še boljša, če se z njo nasitijo tudi oči.Izvajalki sva opazili, da so bili dijaki navdušeni nad kuharskimi uspehi in so vsak dan domov odhajali zželjo, da bi se čim prej spet lahko lotili kuhanja. Tudi v svojih vtisih o delavnici so izrazili željo, da bibila delavnica daljša in bi se tako lahko naučili pripraviti še več različnih jedi. O zadovoljstvuudeležencev priča tudi sledeča izjava, ki se je zapisala ob koncu zadnjega dne: “Mislim, da bomosedaj z večjim veseljem poprijele za delo v kuhinji. Hvala za to izkušnjo!”

Orehova potica (foto: Karmen Perko) Pirejeve rožice čakajo na pečenje (foto: Karmen Perko)

90

Dijaki so poleg lepih vtisov, novih izkušenj in znanj domov odnesli tudi knjižico receptov, v kateri smozbrali recepte na delavnici pripravljenih jedi in tistih, ki so jih prispevali dijaki sami.

FOTOGRAFOVO OKOMojca Rangus, prof.

Delavnico Fotografovo oko je vodil zunanji izvajalec, študent fotografije Milan Vidaković, prikoordinaciji pa sem mu pomagala Mojca Rangus. Imeli smo dve delavnici po dva dneva (29. 5. in 1. 6.2012) v učilnici 209. Prve delavnice se je udeležilo 17 dijakov, druge pa 18 dijakov 1. letnika. Prvi dansmo se ukvarjali s studijsko fotografijo. Postavili smo studio, se naučili uporabljati luči, vsak dijak pase je preizkusil tudi v fotografiranju ostalih dijakov z uporabo studijske opreme. Drugi del dneva jepotekal zunaj, kjer so dijaki fotografirali s svojimi fotoaparati. Naslednji dan so fotografirali tudiznotraj šole, kjer so morali paziti na ozadje in okolico. Sledil je skupen pregled vseh slik, fotograf jekomentiral dobre fotografije in naredil izbor najboljših. V drugi skupini je na izbranih fotografijahpredstavil program Fotoshop. Prikazal je, kako se popravi obraz osebe, odstrani različne predmete sslike, kako se spreminjajo osvetlitev in barve na sliki … Na koncu smo skupaj določili ekipo, ki jepredstavila delavnico v ponedeljek v Tušu. Ena skupina dijakov je pripravila power point z izbranimifotografijami, druga pa besedilo in predstavitev.V obeh delavnicah je bilo sproščeno vzdušje, dijaki so bili delavni in so naredili veliko zelo dobrihfotografij. Tudi Milan Vidaković je bil z rezultatom zadovoljen. Menim, da je bila delavnica poučna,ustvarjalna in uspešna.

Dijaki kopirajo fotografije na svoje računalnike (Foto: MojcaRangus)

Dijaka uporabljata studijsko opremo (Foto: Mojca Rangus)

FOTOGRAFSKA DELAVNICAUroš Abram

Delavnica je potekala v prostorih kluba Lokal Patriot, in sicer v štirih terminih, od torka do petka vdopoldanskih urah. Delavnice se je udeležilo 10 dijakov v vsakih skupini.Delavnico smo začeli s predavanjem o osnovah fotografije ter o vplivih fotografije na vsakdanježivljenje vseh posameznikov. Dotaknili smo se tudi odgovornosti fotografije skozi zgodovino.Nadaljevali smo s tehničnimi osnovami, nato pa se posvetili fotografiranju in analiziranju fotografije.Med samo delavnico smo izdelovali tudi facebook portetne fotografije na željo udeležencev. Izdelalismo tudi naslovnico za šolski časopis. Cilj je bil navdušiti dijake, da raziskovanje medija nadaljujejo vsvojem prostem času. Dijaki so bili angažirani, sledili so navodilom mentorja in delovalizadovoljno.

91

FRANCOŠČINASaška Horvat, prof.

Delavnica Francoščina je bila dvodnevna delavnica, ki sem jo izvajala v učilnici 125. V vsaki skupini jesodelovalo 30 dijakov 1. letnika. Namenjena je bila tistim, ki se francoščine ne učijo, vendar se je naprvo delavnico prijavilo 12 dijakov, ki se francoščino že učijo kot 2. tuj jezik. Delavnico sva vodili tujaučiteljica Elsa Louis in Saška Horvat.1. dan so se dijaki seznanili s Francijo, njeno geografsko umestitvijo, reševali so kviz o različnihsimbolih Francije. Po odmoru so delali v skupinah.Začetniki so se naučili predstaviti samega sebe, številke ter barve, igrali so Bingo s številkami.Nadaljevalci so delali s tujo učiteljico, vadili fonetiko in igrali Bingo s hrano (besedišče).Predstavila sem jim filmski festival v Cannesu, pomen filmske umetnosti v Franciji, nato smo siogledali film Les Intouchables.Drugi dan smo spoznavali tipične francoske geste in onomatopoetske izraze (predvsem živali). Poodmoru smo spoznavali različne zvrsti francoske glasbe skozi čas ter glasovali za najboljšo pesem.Nato smo se začeli pripravljati na poročanje. Na koncu smo si ogledali še film Življenje v rožnatem.Druga delavnica se je razlikovala samo po tem, da je bilo manj dijakov, ki se že učijo francoščino, inpo tem, da smo si drugi dan ogledali film Nenavadna zgodba Amelie Poulain.Menim, da je delavnica uspela, predvsem prva skupina je bila precej motivirana za delo, le filmŽivljenje v rožnatem se jim je zdel pretežak in predolg. Druga skupina je bila precej živahna, mogočetudi malo manj motivirana za delo.

MOJ ČRNI KONJMatjaž Štih in Nevenka Malnarič Brulc, prof.

Na delavnico je bilo prijavljenih 19 dijakov prvega letnika. Delavnica se je izvajala v šoli in v Šolskemšportnem konjeniškem centru Češča vas. V sklopu delavnice je bila tudi ekskurzija na posestvo Ugarpri Ribnici. Učitelj Matjaž Štih je dijakom predstavil pomen konj za človeka. Pogledali smo si prveupodobitve konj v prazgodovini, spoznali rimsko kvadrigo in nekaj konj, pomembnih zgodovinskihoseb. V Češči vasi nam je družina Grubačevič predstavila svojo dejavnost. Prikazali so nego konj(čiščenje konja in boksa, bolezni konj, hrana ….). Dijaki so se preizkusili v ježi v maneži. Na posestvuUgar so nam predstavili delovanje svojega konjeniškega centra, ki se precej razlikuje od delovanjacentra v Češči vasi. Predstavili so nam treninge in oskrbo vrhunskih športnih konj. Ogledali smo sinjihove tekmovalne poligone. Dijaki so bili z delavnico zadovoljni, najbolj všeč jim je bil neposredenstik z živalmi in še posebej možnost, da so se preizkusili v jahanju. Dijaki so pridobili nova spoznanja inizkušnje.

MOJ ODNOS DO KRUHA JE DRUGAČENMarinka Kovač in Marija Kočar

V delavnici je aktivno sodelovalo 29 dijakov 1. letnika pod mentorstvom Marinke Kovač in MarijeKočar.Delavnica Moj odnos do kruha je drugačen je potekala na različnih lokacijah zunaj gimnazije.

92

V torek so se dijaki z oskrbovanci Domastarejših občanov v Novem mestu preselili vprejšnje stoletje, ko so pri vsaki hiši sejali,želi, mlatili žito, ko mlini na kamen niso bilimuzeji, temveč potreba, ko je cela vassodelovala pri mnogih delih, ki so še zeloživa v spominu starejših. Te so skupaj zrecepti z veseljem podelili z dijaki.

Z varovanci Doma starejših občanov v Šmihelu. (foto: Luka Picelj, 1. e)

V sredo smo obiskali pekarno Grosuplje in pokukali v velike mešalnike ter spoznali industrijskipostopek priprave kruha. Ob povratku smo v mlinu Košak spremljali pot od žita do moke, v pripovedigospoda mlinarja pa tudi skozi mlin. Oskrbeli smo se z moko, da bomo doma utrjevali usvojenoznanje priprave kruha, ki smo ga v četrtek pridobili od gospodov Mihe Krejana in Boruta Jakšeta vgostilni na Drski, ki premore krušno peč. Vanjo smo dali speči vsak svoj hlebec vsakdanjega inprazničnega kruha. Trideset dijakov se je z velikim navdušenjem ukvarjalo s pripravo surovin (vse sobile ekološke), mesenjem v mentrgi, med shajanjem pa je potekala učna ura navodil, ki bodo vsemkoristile pri izbiri surovin in samostojni pripravi različnih vrst kruha.V petek smo na šoli izdelali brošuro z recepti in prispevki sodelujočih, da ohranimo spomin nadogajanje v delavnici.

Komentar mentoric in dijakovDijaki so bili zelo vedoželjni, pridni priizvajanju praktičnega dela, navdušeni nadsvojim izdelkom in ponosni na svoj prvikruh.Kjer koli smo bili, so jih pohvalili in se čudilinjihovi zainteresiranosti.Take delavnice bi si še želeli voditi inizvajati, ker je kljub mnogim skrbem inobveznostim navdušenje dijakov poplačalonajin trud.Veselje ob prvem kruhu (foto: Luka Picelj, 1. e)

RAČUNALNIŠKA DELAVNICABarbara Strnad, prof.

Računalniška delavnica je bila namenjena dijakom 1. letnika, izvedena je bila dvakrat, v računalnici.Skupno se je je udeležilo 19 dijakov.V prvem delu dvodnevne delavnice se nam je pridružil doc. dr. Blaž Rodič s Fakultete za informacijskeštudije v Novem mestu. Dijaki so pripravili svojo multimedijsko predstavitev. Najprej so iz različnihspletnih mest zbrali slike, glasbo in video gradiva za vsebine, ki so jih želeli predstaviti. Nato pa so zorodji za obdelavo slik in videa Adobe Photoshop ter Premiere Elements gradiva sestavili v zanimivefilmčke. V drugem delu delavnice smo spoznali program Scratch, ki je narejen za učenjeprogramiranja. Z njim je možno sprogramirati svoje lastne računalniške igre, animacije in interaktivnezgodbe. V uvodu smo spoznali osnove programa, nato smo se na nalogah učili programiranja inrazvijanja programerske logike, v zadnjem delu pa so dijaki sprogramirali svoje igre (klasične igre,najustvarjalnejši pa so ustvarili lastne izdelke). Najboljše izdelke smo prikazali na svetovnem spletu injih delili z ostalimi. Tako so lahko izmenjali izkušnje in se učili.

93

Učimo se osnov Scratch-a (foto: M. Rangus) Ustvarjamo glavne junake (foto: M. Rangus)

Delavnico ocenjujem kot zelo uspešno, interes je bil velik, dijaki motivirani in z mnogo kreativnih idej.Na delavnici smo se zabavali in ob tem naučili veliko novega. Dijaki so bili zadovoljni.

RISANJEBarbara Maznik, prof.

Delavnice, ki je trajala od 29. 5. do 1. 6., so se udeležili dijaki 1. letnika, in sicer v dveh skupinah. Prvaskupina je ustvarjala v torek in sredo, druga pa v četrtek in petek. Dijaki so delali na šoli podvodstvom mentorice, diplomirane slikarke Nene Borčilo.

Tema risanja je bila tihožitje. Dijaki so risali skicein se urili v perspektivi, viziranju, senčenju, pričemer so morali biti zelo zbrani in dobroopazovati. Mentorica jih je usmerjala in včasihkakšno težjo situacijo rešila sama. Dijaki so delaliv sproščenem vzdušju, ob glasbi in klepetu.Na podlagi skice so dijaki drugi dan delavniceizdelali makete iz kartonske embalaže. Nastali sozanimivi stoli in kavni mlinčki. Z izdelki so bilizadovoljni, naučili so se marsikaj novega,predvsem pa uživali v ustvarjanju in sproščenemvzdušju.(foto: Nene Borčilo)

V ponedeljek, 4. 6. 2012, sta dve dijakinji delo delavnice predstavili na predstavitvah delavnicprojektnega tedna v Tušu.

GIMNAZIJCI IN MARTIN KRPANBreda Vovko, prof.

Dijaki in dijakinje 1. a in trije dijaki iz 1. k smo v projektnem tednu sodelovali v gledališki delavnici znaslovom Gimnazijci in Martin Krpan.S projektom Gimnazijci in Martin Krpan smo začeli že meseca marca, torej pred projektnim tednom,in sicer v okviru medpredmetnega in timskega pouka. Pri slovenščini, nemščini, športni vzgoji inlikovni vzgoji smo soustvarjali predstavo, naredili smo osnutke za sceno, kostume, plakate in se učiliplesati. Veliko časa smo posvetili besedilu, dikciji, igri vlog, gibanju na odru in podobno. Vodile so nasmentorice, profesorice Vladka Korošec, Breda Vovko, Jasmina Žagar in Eva Starič.

94

Kljub temu da smo se na projektni teden pripravljali dalj časa, je bil ta teden zelo naporen, kajtiglavno delo smo opravili v tem tednu. Naš cilj je bil predstaviti se javnosti na Glavnem trgu, in sicer spredstavo na prostem. Žal smo morali predstavo na prostem zaradi slabega vremena odpovedati. Nasrečo nam je Gostišče na trgu odstopilo svoj atrij, kjer smo Martina Krpana tudi odigrali, menimo, dauspešno, saj smo bili na koncu s svojim nastopom zadovoljni, navdušeni pa so bili tudi gledalci.Verjetno bomo svoj nastop kmalu ponovili tudi za gimnazijce.

95

2. LETNIK

GIMNAZIJEC NEKOČ IN DANESMaja Hren, prof.

Delavnica Gimnazijec nekoč in danes je potekala v četrtek in petek (31. 5. - 1. 6.) na Gimnaziji Novomesto. Sodelovalo je 7 dijakov tretjega in 2 dijaka drugega letnika. Namen delavnice je bil, v skladu zletošnjo temo evropskega leto starostnikov, mladim predstaviti in približati starost in starejše ljudi stematiko, ki jim je trenutno blizu »biti gimnazijec«. Začeli smo s predstavitvijo in pogovorom ostereotipih, ki spremljajo staranje in starostnike. Dijaki so se zelo aktivno vključili v razpravo o tem,kako sami doživljajo in vidijo starejše ljudi. Tako smo začeli s pripravami na srečanje z g. TonetomŠavljem, 88-letnikom, verjetno enim najstarejših še živečih gimnazijcev novomeške gimnazije. Dr.Šavelj, ki je bil gimnazijec v burnih letih med drugo svetovno vojno, je neprecenljiv vir informacij. Dabi lažje razumeli njegovo zgodbo, smo se pripravili na pogovor tudi s krajšim zgodovinskim pregledomtega obdobja. Dijaki so po skupinah prečesali zapise iz Zbornika 225 let novomeške gimnazije, avtorjaMilana Dodiča. Nato smo izdelali časovni trak dogodkov, ki nam je potem služil kot iztočnica zapripravo vprašanj za g.Šavlja.Imeli pa smo tudi redko priložnost prebiranja osebnega dnevnika dve leti mlajšega g. Mirka Vehovca,ki je bil gimnazijec v istem obdobju. Zanimiva, natančna in včasih smešna pripoved 16-letnega fanta ovsakodnevnih dogodivščinah, o svojih sošolcih, ocenah in obveznostih, profesorjih in še čem. Dnevniknam je posredovala njegova teta, ki se je s tem pismom poklonila svojemu stricu Mirku, ki ga ni nikolispoznala, saj je padel med vojno. Zapisala je, »da je za trenutek zaživel v spominu novomeškihgimnazijcev na en lep majski dan točno 72 let pozneje«.Z aktivnim sodelovanjem in spoštljivim odnosom do našega gosta in tematike, ki jo je najstnikomtežko prodati kot zanimivo in vredno pozornosti, je bil namen delavnice dosežen, dijaki pa sodokazali, da so gimnazijci v pravem pomenu besede.

Delo v skupinah (foto: Maša Čutuk) Skupina z gostom, dr. Tonetom Šavljem (foto: Maša Ćutuk)

DELO S STAROSTNIKIZlatka Butkovec Gačnik, prof. in Eva Virc, 2. c

Delavnica je bila celodnevna in je potekala v sredo, 30., in v četrtek, 31. maja. Udeležilo se je ješestnajst dijakov drugega letnika. Namen delavnice je bil spoznati značilnosti starostnikov in njihoveaktivnosti, v katere smo se tudi vključili. Delavnica je potekala v Trebnjem, in sicer v domu starejšihobčanov (DSO), varstveno delovnem centru (VDC) in na univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO).Po končani delavnici je vsak dijak napisal nekaj misli in novih spoznanj. Ker je vsak dan v tehustanovah drugačen, sta se tudi izvedbi delavnice razlikovali. Predstavljena je druga izvedbadelavnice, kot jo je zapisala udeleženka Eva Virc.

96

V četrtek, 31. 5. 2012, smo se dijaki Gimnazije Novo mesto vsklopu projektnega tedna z vlakom odpravili v Trebnje. Naše delose je pričelo v stanovanjski enoti varstveno delovnega centra.Pred vstopom smo dobili navodila, naj se s stanovalcipogovarjamo in se vključimo v njihovo delo. Na začetku je bilovsem malo nerodno, vendar je napetost v zraku kmalu popustilain pogovori so kmalu sproščeno stekli. Bilo nas je sedem, od tegasamo en fant.V varstveno delovnem centru smo skupaj s prebivalci za pozenzajtrk spekli palačinke z bezgom, skuhali čaj iz sveže nabranihmelisinih listov in se preko družabnih iger bolje spoznavali.

Stanovalci so bili veseli, da so lahko palačinke pekli sami (foto: Eva Virc)

Druženje nam je bilo vsem v veselje, saj smo dobili malo drugačen pogled na življenje. Medtem ko simi belimo glavo z vsako podrobnostjo in nepomembno rečjo, ki pripelje do slabe volje, so onibrezskrbni in živijo v svojem svetu. Vendar so srečni, in tako bi nas moralo več razmišljati.Osebno me je ganilo, ko mi je eden izmed tamkajšnih stanovalcev povedal, da ga oče zaradidrugačnosti po štiridesetih letih še vedno ne sprejema.Naslednja postaja je bila Univerza za tretje življenjsko obdobje Trebnje. Namenjena je upokojencem,ki so navajeni delati in ne morejo dneva preživeti v brezdelju. Na univerzi se učijo tujih jezikov,udeležujejo se ekskurzij in na podoben način delajo skoraj vse kot mi srednješolci. Ker nisem vedela,da kaj takega obstaja, se mi je zdel program zelo zanimiv. Ogledali smo si tudi razstavo njihovihizdelkov.Po tem nas je čakala še naša zadnja postaja, dom starejših občanov. Ko smo prispeli, je skupinastarejših gospa ravno preizkušala novo napravo za refleksno masažo stopal. Seveda smo jo preizkusilitudi mi.Bila sem presenečena, kako dobro se starostnikitu počutijo in koliko aktivnosti imajo narazpolago. Vedno sem imela predstavo, da so vtakih ustanovah zgolj ljudje, ki ne marajo oskrbein se držijo zase, vendar me je ogled prijetnopresenetil. Večina se jih zelo dobro privadi nadomsko življenje in si poišče nove prijatelje.Sobe so različne, eno- ali večposteljne. Ogledalismo si tudi fitnes, kjer skrbijo za gibanje inrazgibavanje. V popoldanskem času smo skupaj sstanovalkami pekli piškote. Nadeli smo sizaščitne kapice in predpasnike, iz testa oblikovalipiškote, jih nadevali z marmelado in jih spekli. Priprava testa za peko piškotov. (foto: Eva Virc)

Mislim, da so bile gospe kar vesele obiskov, še posebno Jana, saj je bil edini fant. Vse so želelenjegovo pomoč. Na koncu smo tudi poiskusili naše sladice. Vsak pa je dobil piškote tudi za domov.Z dnevom smo bili zelo zadovoljni, saj se je zelo zanimivo se srečati z ljudmi in stvarmi, ki so nam takoblizu, a vseeno z njimi nikoli ne pridemo v stik. Svoje vtise smo tudi zapisali. O varstveno delovnemcentru so prijatelji zapisali: »Biti drugačen ni slabo. V življenju niso pomembne samo materialnedobrine. Življenje jemljemo preveč resno in živimo prehitro. Človeku največ pomeni nasmeh, toplabeseda. Naša napaka je, da si življenje preveč zapletamo in pozabljamo na stvari, ki so pomembne.«»Spremenila sem mnenje o drugačnih, saj sem spoznala, da lahko resnično cenim življenje tako, kotmi je podarjeno.« O univerzi za tretje življenjsko obdobje pa so zapisali: »Nikoli ni prepozno zaučenje. Vredno je vztrajati in se učiti, ni pomembno, koliko si star. Starost nima pomena. Star je tisti,

97

ki se neha učiti.« »Prišla sem do spoznanja, da se tudi starejši izobražujejo na podoben način kotmladi. Presenetila me je njihova volja in želja po znanju, še posebej delo z računalniki in učenje tujihjezikov.«Utrujeni, vendar zadovoljni, ker smo pridobili nova spoznanja in prijetno preživeli dan, smo se zvlakom vrnili v Novo mesto.

JEM, TOREJ SEMTija Boštnar, 2. b

Dvodnevne delavnice pod vodstvom profesoriceBarbare Bajc Šerovič se je udeležilo 25 dijakov drugegaletnika, ki smo si kljub slabemu vremenu pričarali sonce.Tudi letos nam je Gimnazija Novo mesto popestrilapouk s projektnim tednom. Prvi del delavnice je potekalv šoli, kjer nam je Suzana Plut predstavila zdrav načinprehranjevanja. Polna znanja in izkušenj ter pozitivneenergije nas je seznanila s pojmi, kot so vegetarijanstvo,veganstvo, kaj pomeni biti orto-, lakto-, ovo-vegetarijanec, kaj pomenijo oznake EKO, BIO, in na kaj

Slavnostni pogrinjek (foto:Tinkara Lazar)

moramo biti pozorni pri nakupovanju tako označenih živil. Predstavila nam je tudi hranilno vrednostin učinkovitost žit in stročnic. Za nekatere je marsikdo od nas prvič slišal. Z nami je delila tudi ostalekoristne nasvete pri kuhi, uživanju sezonskega sadja in zelenjave ter ohranjanju živil. Tako smo prejeliteoretično podlago, potrebno za naslednji dan, ki pa je bil bolj praktičen. Nato smo se v skladu s temodneva, zdrav duh v zdravem telesu, peš odpravili do Hiše kulinarike na Glavnem trgu, kjer nam jevodja predstavil osnovni bonton pri jedi v restavraciji, nekaj malega o kulturi pitja vina in pripravipogrinjka. Navdušeno smo se izkusili tudi v nošenju dveh ali več krožnikov hkrati ter se učili zlaganjaprtičkov v različne oblike, kar ni tako preprosto, kot se morda zdi. Za prijetno vzdušje, ki smo gaustvarili, in za našo vedoželjnost smo bili nagrajeni s kepico sladoleda.Naslednji dan je naše snidenje potekalo v čajarni Stari most, kjer smo si sprva ogledali trgovino z

zdravo hrano ter z izdelki za pripravo hrane in z ostalimi okolju intelesu prijaznimi izdelki. Nato smo v kuhinji s kuharico Suzanopripravili zdrave obroke, kot so polnozrnate žemljice, bananinkruh, zeliščni namaz, namaz s tofujem, sojin in čičerikin namaz,lečino pašteto, pomarančni kus kus, jabolčni bulgur, kotpriboljšek pa še granulo. Vse je bilo pripravljeno na zdrav način,brez maščob ali pečeno na palmovi masti, iz zdravih sestavin ternarejeno z užitkom, sodelovanjem in dobro voljo. S še večjimveseljem pa smo vse te dobrote pojedli. V času delavnice smoizvedeli veliko koristnih nasvetov, odnesli smo jih domov innavdušili domače s sloganom: HRANA JE ZDRAVILO IN ZDRAVILOJE HRANA.

Tudi fantje so bili aktivni (foto: Tinkara Lazar)

98

MOST MED GENERACIJAMI Z NASMEHOMdr. Renata Čampelj Jurečič, prof.

V delavnici nas je sodelovalo 18 dijakov, osebje doma starejših občanov v Ljubljani Tabor – Poljane,predstavniki društva Ambasadorji nasmeha, posebej Neža Vilhelm, s terapevtskimi psi in psihiater dr.Peter Kapš.Prvi dan smo obiskali oddelek za demenco v domu starejših občanov v Ljubljani, in sicer dopoldan naTaboru, popoldan na Poljanah.Prvi del dneva smo aktivno sodelovali z oskrbovanci. Najprej smo skupaj telovadili, se igrali zbalonom, plesali. Nato smo skupaj skuhali kavo in si vzeli čas za spoznavanje drug drugega. Sledile so

različne vaje za ročne spretnosti, skupaj smo tudi peli.Potem smo razdelili kosilo in starostnikom pomagalipri hranjenju. Po kosilu smo izdelali plakat Gremo namorje.Sledilo je spoznavanje dela s terapevtskimi psi inpredstavitev društva Ambasadorji nasmeha. Natosmo na Poljanah najprej opazovali izpite štirih kužkovza delo s starostniki in se kasneje tudi sami vključili vproces. Najbolj nas je navdušil Mini, irski seter,lastnice Neže Vilhelm, ki je vodila naše delo.

Gremo na morje (foto: Valentina Rajakovič)

Drugi dan pa smo obiskali zasebno psihiatrično ambulanto dr. Petra Kapša, ki nam je predstavilklinično sliko demence. Reševali smo tudi dva testa za ugotavljanje demence.Z dijaki smo vsi enakega mnenja: tovrstno povezovanje med generacijami bi bilo smiselno nadaljevatiprihodnje leto ne samo v projektnem tednu, pač pa ga kot obliko avtentičnega učenja vključitineposredno v pouk v okviru različnih medpredmetnih in timskih povezav.

UJEMI SONCEVinko Sladoljev

Delavnica je bila izvedena v prostorih Gimnazije Novo mesto in njeni neposredni okolici, in sicerdvakrat po dva dni. Delavnico sva vodila Vinko Sladoljev in Anita Nose.Prvi dan delavnice smo pregledali nekaj splošnih dejstev o sončni energiji. Najprej smo spregovorilinekaj besed o Soncu kot vesoljskemu telesu, sončnem obsevanju in možnostih izkoriščanja sončneenergije. Poznamo tri glavne načine. Prvi so pasivni (nizkotemperaturni) sistemi; sistemi o toploti, kijo dobimo neposredno od sonca, pomagamo si z okni, sončnimi stenami … Potem poznamo aktivnesisteme s sončnimi kolektorji (nizkotemperaturni) in koncentratorji (visokotemperaturni) za pripravotople vode in ogrevanje prostorov ter sončne celice za direktno pretvarjanje sončne energije velektrično. Dijaki so lahko videli pravi model ravnega sončnega kolektorja in pravi modelvakuumskega kolektorja, ki nam jih je posodila Tilia d. o. o. Videli so tudi delujoči fotovoltaični panelin delujočo sončno peč, ki nam jo je posodila Srednja šola tehniških strok Šiška. Nato so se razdelili v4 skupine, od katerih je vsaka skupina preučila svojo temo: fotovoltaika, ravni sončni kolektorji, cevnisončni kolektorji ter Sonce in koncentratorji sončne energije. Znotraj skupin so si sami razdelilirazlične naloge in izdelali plakat ter predstavitev.Drugi dan so dijaki v istih skupinah najprej oblikovali ustrezen model in izdelali svoje sončne pečice.Za to so potrebovali kartonaste škatle, ki so jih prinesli od doma, škarje, aluminijasto folijo in lepilnitrak. Ko so svoje pečice dokončali, smo na soncu preizkusili njihovo delovanje. Pri prvemu izvajanjudelavnice smo imeli srečo s sončnim dnevom, dijaki so tako lahko segrevali vodo v svojih pečicah.

99

Opravili so tudi meritve temperature pri različnih časih, ki so jih zapisovali v tabelo. Pri najboljšisončni pečici je temperatura narasla tudi do 54 C. Opazovali smo tudi segrevanje vode v profesionalnisončni pečici, kjer je temperatura v času opazovanja narasla do 76 C.

Izdelovanje sončne pečice (foto: Mojca Rangus) Opazovanje kuhanja vode v sončnih pečicah, izdelanih vdelavnici in v profesionalni sončni pečici (foto: AnžeKukenberger)

Pri drugem izvajanju delavnice pa nam sonce ni bilo naklonjeno, zato zadnjega dela nismo uspeliizvesti. Interes dijakov je bil zadovoljiv, največji seveda pri ustvarjanju in izdelovanju sončne pečice.Pri tem je bila prisotna tudi zdrava tekmovalnost, saj je vsaka skupina želela izdelati najbolj kreativnopečico, ki bi dosegla najvišjo temperaturo, kar je poskrbelo za dodatno motivacijo. Njihovi izdelki sobili temu primerni dobri. Z delavnico smo bili izvajalci in učenci zadovoljni.

ENGLISHNESS/ANGLEŠKOSTMirjam Skube, prof.

Delavnica je potekala v dveh delih, torej štiri dni v učilnici 123 in v nekaterih drugih učilnicah, kjer sodijaki v skupinah delali na računalniku.Na prvo delavnico se je prijavilo 29 dijakov drugega letnika, na drugo pa 24.Delo delavnice je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so se dijakiseznanili z različnimi pravili obnašanja Angležev. Podrobneje smo se v skupinah pogovarjali inspoznavali načine pozdravljanja, predstavljanja, angleški humor, ironijo, način komuniciranja,razredno strukturo, jezik in besedišče. Primerjali smo slovensko in angleško kulturo in način življenja.Ogledali smo si nekaj krajših posnetkov in prebrali besedila, kjer je bila ta razlika opazna. Dijaki so biliaktivni v skupinah, kjer so usklajevali in izražali svoja mnenja, ter pri reševanju nalog v ali izvenučilnice na računalniku.

Drugi dan delavnice pa je bil bolj praktičen. Temaje bila hrana in pitje čaja. Dijaki so se pripravili načajanko tako, da so dobili seznam tipičnih jedi, kigredo k čaju kot obroku. V skupinah so pripravilipredstavitve teh jedi na powerpointu. Ko so bili vsidokaj dobro seznajeni s temi novostmi, smo pričelis kuhanjem in pitjem pravega angleškega čaja,kamor obvezno sodijo še toast, kolački z jagodnomarmelado, limonin namaz in marmite, ki se jevečini dijakov zdel neužiten. Z izjemo marmita sodijaki uživali v čaju in se navadili piti tako, kot topočnejo Angleži, brez srebanja.

Angleški zajtrk. (foto: Manca Špendal)

100

Obe skupini sta dokaj zavzeto sodelovali v delavnici, vendar je po treh, štirih urah dela zelo težkoostati zbran in aktiven, zato je bilo potrebno hitro spreminjati in sproti prilagajati način in metodedela.Odzivi dijakov so bili na splošno pozitivni, za bolj podrobne vtise bi bilo potrebno izvesti evalvacijo.

»MEN SE ROLA«Sandi Kostić, prof.

Delavnica za dijake drugega letnika je bila izvedena od 29. 5. do 1. 6. na igrišču osnovne šole Center.Izpeljani sta bili dve dvodnevni delavnici. V vsaki je bilo po dvanajst dijakov.Prvi dan so dijaki spoznali osnovno opremo za rolanje, spoznali so gibalno sposobnost – ravnotežje, kije pomembna za rolanje, izvajali so vaje na mestu in med vožnjo. Drugi dan so delali vaje zaizpopolnjevanje ravnotežja, preizkusili so osvojeno znanje na poligonih in tekmovali s štafetnimiigrami ter se na koncu zapeljali po mestu.

Dijaki so na koncu delavnice opravili kratko analizo. Ponjihovih zapisih sklepam, da so bili z delavnico zadovoljni,da jim je bila všeč in da so se tudi kaj naučili.

Po zaključku delavnice še skupinska fotografija (foto: Sandi Kostić)

PREISKUJEMO PO PTUJUAndreja Retelj, prof.

Celodnevna delavnica Preiskujemo po Ptuju je bila izvedena dvakrat. Prva skupina drugošolcev se jeprograma udeležila v torek, 29. 5. 2012, druga pa v četrtek, 31. 5. 2012. V vsako skupino je biloprijavljenih 25 dijakov, ekskurzije pa se je dejansko udeležilo 21 dijakov v prvi in 24 dijakov v drugiskupini. Delavnico sta pripravili Andreja Retelj in Nataša Sekula Zupančič, dijake pa je spremljala tudiJanja Pust.

Po predvidenem programu smo najprej obiskaliPerutnino Ptuj, kjer so nas seznanili s svojo vizijozdravega načina življenja.V prostem času so dijaki anketirali Ptujčane in naredilianalizo pridobljenih rezultatov.Zanimalo jih je predvsem, kakšen je njihov pogled nazdrav način življenja.Zdravo s perutnino! (foto: P. Brajkovec)

Nato smo si ogledali znamenitosti mesta Ptuj inpreverili, kako dobro so nam poznana nekatera zgodovinska dejstva. V Domu starejših občanov Ptujsmo se naučili osnovnih pravil življenja v sožitju in jih tudi v praksi preskusili. Za konec smo si ogledališe družinsko galerijo FO.VI, kjer so dijaki spoznali delovanje galerije in njen namen.

101

Z delavnico smo poskušali združiti dve krovnitemi projektnega tedna. V okviru zdraveganačina življenja so spoznavali enega največjihprehrambnih koncernov, medgeneracijskosodelovanje pa je potekalo bolj praktično, sajso dijaki preživeli nekaj časa s starostniki in jimkrajšali čas ter pomagali pri različnih opravilih.

Hm, zdravo?! Anketiranje Ptujčanov (foto: P. Brajkovec)

Kako pa so delavnico doživeli dijaki? (vtise sta zapisali Bernarda Vidmajer in Lara Lukšič, 2. d)Na sončno jutro smo se s skupino gimnazijcev odpravili na izlet na Ptuj. Po dveh urah in pol vožnjesmo prispeli v okolico Ptuja, kjer smo si ogledali tovarno Perutnine Ptuj. Sprejel nas je gostoljubengospod Joco Tarbuk, vodja stikov z javnostjo, ki nam je na kratko opisal zgodovino tovarne. Ogledalismo si predstavitveni film, nato pa je sledila pogostitev. Oblekli smo si zaščitne halje, si nadeli čepicein odšli na galerijski ogled proizvodnje.Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali v središče mesta, kjer smo imeli čas za malico inanketiranje mimoidočih. Po tem smo imeli enourni ogled mesta. Ogledali smo si grad, cerkev, trg …Ob 14.30 smo odšli v Dom starejših občanov Ptuj, kjer smo se razdelili v skupine in pomagalistarostnikom pri opravilih. Nekateri so igrali tombolo, drugi pomagali v pralnici, ostali pa pometali inurejali okolico pred domom.Na koncu je sledil še ogled družinske galerije FO. VI. Kidričevo, kjer smo si ogledali razstavo likovnihdel dveh mladih ilustratork. Ob 17.30 smo se polni novih spoznanj in prijetnih vtisov odpeljali domov.

102

3. LETNIK

BALKAN.siJelena Šikonja

Delavnice BALKAN.si smo izvedli Marko Arnuš, Jernej Ban, Suzana Krvavica in Jelena Šikonja,namenjena je bila dijakom 3. letnika. Potekala je dvakrat po 2 dneva, večinoma na šoli.Na začetku so bili dijaki seznanjeni z opredelitvijo pojma Balkan, izvedeli so nekaj informacij o jezikihbivše Jugoslavije, pogovarjali smo se o predsodkih in stereotipih o narodih nekdanje države. Prvi danje bila izvedena tudi okrogla miza, na kateri smo se pogovarjali z migrantkami Bojano Zagorc,Andrijano Petrovsko Potočar, Edino in Habibe Smajilović, Ilirijano Zogaj, ki so v Slovenijo prišle izbivših republik YU zaradi različnih razlogov. Na okrogli mizi sta sodelovali še ga. Branka Bukovec (zDRPD Novo mesto) ter (samo v četrtek, pri drugi skupini) red. prof. dr. Milica Antić Gaber,sociologinja, zaposlena na Oddelku za sociologijo na FF UL.Naslednji dan so sledile različne predstavitve dijakov (o glasbi, kulinariki, poeziji, filmografiji …) Deldejavnosti smo izvedli tudi v popoldanskem času, in sicer v četrtek, 31. 5., ko so lahko dijaki obehskupin poizkusili tipično »balkansko« hrano ter prisluhnili YU-rock glasbi v živo.Delavnice se je udeležilo 50 dijakov, ki so bili z izvedenimi vsebinami zelo zadovoljni. To dokazuje tudispodnja pesem, ki jo je napisal in na predstavitvah prebral dijak Luka Piletič, 3. e:

Krvavica, Arnuš, Šikonja in Banso nam v dveh dneh približali Balkan.

Seveda že vsak pozna balkansko hrano,o drugih stvareh nam je bilo pa bolj malo znano.

Tako hitro smo spoznali,da so ljudje in ne kakšne živali,

povrhu tega še zelo prijazniin ne poznajo smrtne kazni.

Prav tako kot mi pri jedi uporabljajo nož in vilico,pri pisanju pa poleg latinice še cirilico.

Spoznali smo južnoslovanske jezike,med katerimi pa praktično ni razlike.

Hrvaščina ima j-je, srbščina pa ne,bosanščina turcizme, to je pa tudi vse.

V četrtek je Gedžo pripeljal toliko hrane, da pečeglava,

kar svetila se je, toliko bila je mastna.Sicer niti približno zdrava,

pa zato bolj slastna!

Vsak dan bi se lahko nažrl prebranca,po grlu pa ne spravim enega samega žganca.

In lepo vas prosim, kaj jedel bi potico,

Malo zgodovine in geografije (foto: M. Arnuš)

… pa sociologije – okrogla miza (foto: M. Arnuš)

103

če pa imam prostor še za eno vešalico?

Ko smo se najedli, pa za desert,smo šli v Patriota na koncert.

Kok bend so nam igrali,mi pa peli smo in plesali.

Azra, Bijelo dugme, Bajaga in Djole,saj ne moreš biti slabe vole!

Koncert in predavanja, vse bilo je fino,ampak ko sem v atriju poskusil

mesne kroglice s slaninoin kajmak kot iz sanj,

v hipu sem zamenjal domovino -moj edini dom je zdaj Balkan!

Tudi profesorji smo projektni teden zaključilizadovoljni.

Uf, kako smo že lačni! A lahko mal' hitreje razlagaš?! (foto:M. Arnuš)

Ako su to samo laži bile ♪♫. (foto: M. Arnuš)

AFRIKAANS (AFRIKANŠČINA)Robert Šupe, prof.

Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali v učilnici 107. Najprej smo se dogovorili o načinu dela in namenudelavnice ter določili število in trajanje odmorov, časovni okvir delavnice pa je bil znan že v naprej.Za uvodno motivacijo smo si ogledali kratek film o lepotah Republike Južne Afrike na You-Tubu.Afrikanščina je eden od uradnih jezikov v Republiki Južni Afriki, kjer je nastala v 17. stoletju. Priučenju afrikanščine smo uporabljali priročnik, ki ga je napisala avtorica Helena van Schalkwyk. Vsakudeleženec je prejel skripto, v katerih so bile zbrane lekcije:

1. In die kantoor – v pisarni2. Laat ek u voorstel – Naj vas predstavim3. Hoe groot is jou gesin? – Kako velika je tvoja družina?4. Hoe kom ek by …? - Kako pridem do …?5. Beroepe – Poklici6. Treinreis – Potovanje z vlakom7. By die hotel – V hotelu8. Hoe laat is dit? – Koliko je ura?9. Waar woon u? – Kje stanujete?10. Kos en inkopies – Hrana in nakupi11. Betaal – Plačevanje12. In die stad – V mestu

Besedila v lekcijah sem počasi bral, jih prevajal v slovenščino, sčasoma pa so se v branju in prevajanjupreizkusili tudi dijaki. Osnovni ključ za izgovorjavo besed sem napisal tudi na tablo. Po vsaki zaključeni

104

lekciji se je besedni zaklad dijakov pomembno okrepil, zadnjo, to je deveto lekcijo, pa so večinoma žeznali prebrati in prevesti skoraj samostojno.Po vsakem odmoru smo se malo osvežili s poslušanjem in gledanjem spotov južnoafriških pevcev, kipojejo v afrikanščini (Lianie May, Bok van Blerk, Steve Hofmeyr, Nicholis Louw, Riana Nel), prisluhnilipa smo tudi drugim pevcem, ki pojejo v jeziku xhosa (Miriam Makeba, Brenda Fassie), ter še skupiniJuluka in pevcu Johnnyju Cleggu, ki poje v angleščini.Delavnico smo zaključili tako, da smo zapeli prvo kitico himne Die Stem van Suid-Afrika, ki so jo dijakinato skupaj zapeli na predstavitvi delavnic projektnega tedna v dvorani Planeta Tuš. Imam vtis, da jebila večina dijakov z vsebino delavnice zadovoljna, več o tem pa bomo vedeli, ko bodo dijakianonimno izpolnili evalvacijski vprašalnik. Dijaki so pri delu pokazali veliko vedoželjnosti ter bili vesčas disciplinirani.To delavnico sem izvedel prvič. Je izkušnja, ki si jo želim ponoviti z manjšimi popravki indopolnitvami. Takšno obliko projektnega tedna podpiram in se je veselim tudi v prihodnje.

JAPONSKA DEŽELA VZHAJAJOČEGA SONCAPolonca Kukec, prof.

Ali veste, kaj pomenijo besede samuraj, šogun, kamikaza, harakiri, šinkansen, bušido, gejša, kabuki,manga, maki suši, origami? Mi vemo!Znate narediti origami ali suši? Mi znamo!V tednu med 29. majem in 2. junijem smo v okviru PRO-TE 2012 izvedli delavnico o Japonski, ki je bilanamenjena dijakom 3. letnika. Prva dva dni je delavnici prisostvovalo 21 dijakov, v drugem delu pa 11dijakov. Najbolj množična je bila prisotnost na delavnici v petek, ko so nas obiskali člani osebja

japonskega veleposlaništva.Delavnico smo v celoti izvajali na šoli, dijaki paso se najprej seznanili z geografskimiznačilnostmi Japonske in izdelali osebnoizkaznico države s pomočjo spletnepodatkovne baze CIA Factbook. Dijaki sospoznali zgodovino Japonske in v dvojicahizdelali časovni trak države, v katerega so polastni presoji uvrstili ključne dogodke izjaponske preteklosti. Udeleženci so se vpraktični delavnici pod vodstvom priznanegaslovenskega bonsaista Tomaža Kovšceseznanili tudi z umetnostjo oblikovanjabonsajev.

Izdelali smo plakate, zgibali origamije in se najedli sušija (foto: P. Kukec)

Spoznali smo tradicionalno japonsko arhitekturo, obred priprave čajev, značilnosti tradicionalnegajaponskega gledališča in razvoj sodobne tehnologije, zlasti hitrih vlakov. Prisluhnili smo tudi japonskipop glasbi in se seznanili z zgodovino manga stripov. Dijaki so izdelali tudi številne plakate, vsi pa smose naučili zgibati papirnate žerjave v tehniki origami.Osrednji del delavnice v sredo in četrtek je bil namenjen pripravi sušijev. Priskrbeli smo si dostopnepotrebne sestavine, naša učilnica pa se je spremenila v mini japonsko restavracijo. Za večinoudeležencev je bilo to prvo srečanje z japonsko kulinariko. Okus alg in surove ribe je marsikogapresenetil. Občutki ob degustaciji so bili zelo mešani, odzivi nekaterih dijakov pa so pri vrstnikihizzvali salve smeha. S sušiji smo postregli tudi dijakom iz drugih delavnic in nekaterim učiteljem.Z japonsko tradicijo nas je iz prve roke seznanila gospa Polona Brumen, diplomirana japonologinja, kije kot štipendistka japonske vlade precej časa preživela na Japonskem, danes pa v sodelovanju zveleposlaništvom Japonske promovira njihovo deželo po slovenskih šolah.

105

Delavnico smo zaključili v petek, ko nas je obiskal japonski veleposlanik, gospod Akihito Teruuchi, ki jeprijazno nagovoril naše dijake. Navdušen je bil nad zgodovino naše šole, zlasti pa nad načinom dela vdelavnicah na projektnem tednu. Povedal je, da si želijo okrepiti sodelovanje s Slovenijo, med drugimtudi s slovenskimi šolami, zato so za mlade na voljo številne štipendije.Dijaki so bili pretežno zainteresirani za delo v delavnicah, vendar je proti koncu dneva vnema kljubmenjavanju aktivnih oblik dela popuščala.

MEDICINATatjana Durmič

Delavnico smo izvedli v dveh skupinah. V prvi je bilo 16 dijakov, v drugi 14 dijakov. Pri izvedbi jesodelovalo medicinsko osebje Splošne bolnišnice Novo mesto in Centra za transfuzijo Novo mesto.V šoli smo ponovili anatomijo in fiziologijo nekaterih organskih sistemov, nato smo izvedli sekcijoživalskih organov. Pri tem delu je sodelovala patologinja, ki je tudi predstavila svoje delovnopodročje. Ostale dejavnosti so se odvijale v novomeški bolnišnici.Prilagam članek dijakinje Zale Smole, ki so ga objavili v internem glasilu bolnišnice.Dijaki tretjega letnika Gimnazije Novo mesto smo lahko v sklopu projektnega tedna udeležitidelavnice z naslovom Medicina pod mentorstvom profesorice Tatjane Durmič. Namen delavnice je bilseznaniti dijake z nekaterimi vejami medicine in jim omogočiti samostojno seciranje živalskihorganov.Prvi dan smo si v Splošni bolnišnici Novo mesto ogledali predstavitev dr. Mateje Globokar, ki nam jepredstavila sestavo, vlogo in delovanje ledvic ter nas seznanila z vzroki in znaki delne in popolneodpovedi tega organa. Po predstavitvi smo si ogledali oddelek za dializo, kjer smo ob razlagimedicinske sestre spoznali naprave in postopek dialize. Nato je bil na vrsti kirurški oddelek in vsi smobili na trnih, kaj nas čaka. Pred vstopom smo se morali preobleči v posebna oblačila, si nadeti kape inobuti posebne čevlje, da v prostore nismo vnašali bakterij iz drugih prostorov v bolnišnici. Skupaj zmedicinsko sestro smo si ogledali potek nekaj operacij, predstavila pa nam je tudi zanimive kirurškeinstrumente. Za konec sta nam dr. Hribarjeva in dr. Kurnik natančno in zanimivo predstavila deloanestezista. Bili smo presenečeni nad tako pestrim in zahtevnim delom. Večina si do sedaj nipredstavljala tako velikega pomena anestezista pri zdravljenju bolnikov.Drugi dan je bil posvečen patologiji, seciranju in transfuziji. Najprej smo bili deležni obiska dr.Ciglerjeve, ki nam je opisala delo patologa in citologa, svoje vsakdanje delo, različne postopke zapostavitev diagnoz in nam bila v veliko pomoč pri seciranju srca, ledvic in pljuč. Najprej nam jedemonstrirala sekcijo, nato pa smo lahko poskusili še sami, kar je bila odlična priložnost, da smo nalastne oči videli, kako so omenjeni trije organi zgrajeni ter kje in kaj se v njih nahaja. Po sekciji smo seodpravili v transfuzijski center v Novem mestu. Tam nam je medicinska sestra povedala nekaj ozgodovini transfuzije in opisala, kako je ta veja medicine napredovala do danes. Pokazala nam je tudi,kako se določi krvno skupino, ogledali pa smo si še sobo za odvzem krvi, prostor s shranjenimikrvnimi komponentami in še nekaj aparatur ter pripomočkov, ki jih uporabljajo na tem oddelku.

V sklopu delavnice smo si ogledali veliko stvari, tako da jebila ta razgibana in zelo poučna. Še posebno je bilazanimiva za tiste, ki bi o različnih poklicih v medicini in očloveškem telesu radi izvedeli več, kot nam lahko povedopri pouku. Izvedeli smo ogromno novih reči in imelipriložnost, da smo si lahko ogledali omenjene oddelke inaparature ter spoznali prijazne zdravnike in medicinskesestre. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam delavnicoomogočili in bili zaslužni, da smo se vrnili navdušeni inpolni pozitivnih vtisov.

Dr. Globokarjeva predstavlja oddelek za dializo (foto: Klara Piletič)

106

Vtisi dijakov po izvedeni delavnici:V delavnici mi je bilo najbolj všeč, da smo imeli možnost opazovati operacije, spoznati različnepripomočke ter bolje spoznati delo anestezista. Zanimivo je bilo tudi opazovati določanje krvnihskupin. Delavnica je bila zelo koristna, saj smo tako ponovili in obnovili znanje iz biologije, prav takopa nam je bila v pomoč pri poklicni odločitvi, saj so nekateri dobili potrditev, da je poklic zdravnikapravi, nekateri pa so ugotovili, da to preprosto ni zanje. Delavnica je bila zelo lepo načrtovana in tudiizpeljana.Barbara Hočevar, 3. e

Gimnazijke pred vstopom v operacijske prostore (foto: Klara Piletič)

V drugem delu projektnega tedna sem se udeležila delavnice Medicina, na kateri smo pobližespoznali delo v bolnišnici. Po obisku dializnega oddelka nam je svoje delo predstavil anesteziolog, kini samo 'tisti, ki te uspava' pred operacijo, ampak deluje na precej širšem področju in celo rešuježivljenje v urgentnih primerih. Najtežje pričakovani del je bil seveda obisk kirurškega oddelka –operacijskih dvoran. Ni mi bilo težko gledati operacij, najbolj pa me je presenetila rutina, s katero sokirurgi opravljali nekatere operacije – izgledalo je, kot da jim je čisto enostavno. Zelo mi je bilo všeč,

da so nam zdravniki in medicinske sestre razložili, kaj delajo, za kaj seuporablja nek pripomoček itd.Naslednji dan smo začeli s predavanjem patologinje, nadaljevali pa ssekcijo. Teoretično znanje o dihalih, obtočilih in izločalih smo lahkoobnovili, utrdili in praktično uporabili med seciranjem pljuč, srca inledvic. Na koncu smo obiskali še transfuzijski oddelek, kjer so namrazložili, kakšna je pot krvi od darovalca do prejemnika, nam pokazali,kako se določijo krvne skupine, in nam jih tudi določili.Spoznati majhen delček stroke, na katero pomislimo šele, ko zbolimoali se poškodujemo mi sami oziroma naši bližnji, je bila enkratna inzanimiva izkušnja, za katero smo hvaležni tudi osebju, ki nas jeprijazno sprejelo in nam na enostaven način razložilo veliko stvari, zakatere morda nikoli ne bi izvedeli.Simona Gričar

Bodoča kirurga? (foto: Klara Piletič)

NOVO MESTO – MOJE MESTO

Novo mesto je mesto tisočerih znamenitosti. Ustanovil ga je avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški,7. 4. 1365 in ga krstil po svojem imenu Rudolfswerth. V osrčju najlepše pokrajine na Slovenskem, –Dolenjske, se vije reka Krka, zelena lepotica, ki že stoletja objema Novo mesto. Ali kot je rekel našpesnik Kette, mu je zvesta ljubica. Cilji naše delavnice, v kateri smo sodelovale dijakinje 3. a, so bilispoznati kulturne znamenitosti in zgodovino mesta ter življenje ljudi na območju Novega mesta vpreteklosti. Delavnico smo izvajali v torek, 29. 5. 2012, in sredo, 30. 5. 2012. Udeležile smo se je Anja

107

Hrovat, Kristina Davidović, Tjaša Janc, Klavdija Ogrinec in Urška Kerin pod mentorstvom profesorjaZorana Poredoša. .Ob 8. uri smo se dobili pred Dolenjskim muzejem, kjer smo si ogledali film z naslovom Novo mesto izpreteklosti v sedanjost, nato pa nas je gospa Laura Fabijan vodila po muzeju. Najprej smo si ogledalirazstavo novomeških posebnosti – med njimi najpomembnejše situle. Glavni del naše delavnice je bilogled razstave z naslovom Novo mesto 18481918. Razstava je razdeljena na šest sklopov; Avstrijskocesarstvo, Krka in Novo mesto, Mesto in mestni simboli, Podobe mesta in ljudi, Uprava ingospodarstvo ter Društveno in družabno življenje. Poudarek je na življenju ljudi v Novem mestu intudi samem razvoju mesta. Razstava se začne s predstavitvijo avstrijskega cesarstva in cesarja FrancaJožefa I., nadaljuje pa se je s predstavitvijo pomena reke Krke za Novo mesto ter pomembnih mestnihsimbolov, kot sta na primer grb in zastava. Videli smo tudi stare posnetke Novega mesta, portretetakratnih prebivalcev ter meščanski salon in spalnico. Zadnja točka razstave so novomeška društva,kot so Dolenjski Sokol, Narodna čitalnica, Kazinsko društvo, Katoliška družba rokodelskih pomočnikovv Novem mestu itd. Svoje novo pridobljeno znanje smo na koncu preizkusili s kvizom, ki smo ga rešilebrez napak, kar priča o tem, da je razstava, za katero je avtorica Vesna Pungerčar prejelaValvasorjevo nagrado, resnično poučna ter vredna ogleda. Razstava je dobro zasnovana, saj jeprilagojena tudi za slepe, kar je nekaj novega. Ob 10.45 je prišel čas za malico, po njej pa je sledilogled znamenitosti Novega mesta. Avtor delavnice profesor Poredoš nas je popeljal do najvišje točkeNovega mesta, kjer stoji kapiteljska cerkev. Arhitekturno je zelo zanimiva zaradi gotskega prezbiterija,ki je zgrajen v lomljeni osi na ladjo. Pri stopnišču pod Kapitljem so ob otvoritvi vodovoda postaviliprvo ploščo, leta 2003, ob njegovi 100-letnici, pa še drugo. Nato nas je popeljal do prvega narodnegadoma v Sloveniji, ki se danes imenuje Sokolski dom. Sledil je ogled Brega, lokacije starega lesenegamosta in frančiškanskega samostana ter cerkve sv. Lenarta. Samostan hrani najstarejšo knjižnico vNovem mestu in tri renesančne nagrobnike. Pot smo nadaljevali do rotovža, katerega temelji imajopo legendi v malti vino. Pred njim stojita dva doprsna kipa priznanih novomeških umetnikov,Dragotina Ketteja in Janeza Trdine. Poleg njiju stoji vodnjak. Postavili so ga l. 1955 in je znan poizklesanih Kettejevih verzih: Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse vmraku mirnó, na vodnjaku samó tih vetrc z vodoj poigrava. Potem smo si ogledali avlo knjižnice, kjerje spominska plošča vsem padlim borcem. Ogled smo končali pred Kettejevem drevoredom, nazačetku katerega stoji hiša, v kateri je ustvarjal Dragotin Kette. Naslednji dan smo se pogovorili ovtisih in jih strnili v poročilo.Vtisi dijakov:Nismo si mogli predstavljati, da ima Novo mesto tako velik pomen za celotno slovensko zgodovino.Film nam je bil všeč, ker lepo predstavi mesto in izlušči bistvo ter poudari lepote, s katerimi se ponašanaša prestolnica. Tudi razstava je precej razgibana in lepo predstavljena. O našem rojstnem kraju smomarsikaj že vedele, vendar smo sedaj svoje znanje o njem še nadgradile.

PODJETNIŠKA DELAVNICAmag. Janez Gorenc, prof.

Delavnico smo izvedli na Gimnaziji Novo mesto. V njej jesodelovalo šest dijakinj naše šole in nekateri dijaki in učenecdrugih šol.Imeli smo dva cilja. Prvi je bil, da se pripravi čim večpotrebnega za odprtje podjetja Cyou, v katerem bodo našedijakinje prodajale očala po spletu, drugi cilj pa je bilpripraviti čim več potrebnega za podjetniško tekmovanjeMladiekoin v organizaciji Razvojnega centra Novo mesto.

Katja Kelvišar razlaga podjetniku Mateju Fabjanu bistvo njihovepodjetniške ideje (foto: Janez Gorenc)

108

Cilji so bili uresničeni, čeprav dela seveda nismo dokončali, vendar je tako do odprtja trgovine kottudi do Mladiekoin še dovolj časa.Obiskali so nas Matija Goljar, strokovni mentor Podjetniškega krožka GimNM, in sicer dvakrat, enkratpa nas je obiskal podjetnik Matej Fabjan iz ekološkega podjetja Ekof. Žal v ponedeljek podjetnice šeniso mogle pokazati celotnega izdelka, ker v dvorani ni bilo brezžičnega dostopa do spleta.

SPOZNAVANJE POKLICEVPetra Škof

Delavnica je potekala v številnih novomeških podjetjih in organizacijah, ki so jih obiskali dijaki. Namenobiskov v delovnih okoljih je bil spoznavanje določenih delovnih področij, se seznaniti s posebnostmipoklica, spoznati dobre in slabe strani poklica, pridobiti informacije o možnostih napredovanja inzaposlitve ter s samorefleksijo ugotoviti, ali izbrani poklic ustreza njihovi prvotni predstavi o poklicu,njihovim interesom, željam in osebnostnim lastnostim. Delavnice se je udeležilo 47 dijakov, ki so seseznanili z naslednjimi poklici v izbranih podjetjih in organizacijah:

pravnik (Okrožno sodišče Novo mesto) novinar (Dolenjski list, Vaš kanal) arhitekt (Arhabitat, Spina) vzgojitelj (Vrtec Ciciban in Vrtec Pedenjped – enota Pikapolonica v romskem naselju) defektolog (OŠ Dragotina Ketteja) logoped in delovni terapevt (Zdravstveni dom Novo mesto, razvojna ambulanta) stomatolog (ZD Novo mesto, zobozdravstvene službe) veterinar (JANG, veterinarska klinika) socialni delavec (CSD Novo mesto, Varstveno delovni center) učitelj (OŠ Drska) zdravnik (Splošna bolnišnica Novo mesto – interni in kirurški oddelek)

Dijaki in mentorji v izbranih podjetjih inorganizacijah so bili z delavnico izredno zadovoljni.Po besedah vseh mentorjev so bili dijaki zanesljivi,vedoželjni in pripravljeni poprijeti za vsako delo.Odziv dijakov je bil izredno pozitiven, saj se jih jevečina še bolj navdušila nad izbranim poklicem,nekateri pa so ugotovili, da izbrani poklic ni to, karso si prvotno predstavljali, in so bili za tovrstnoizkušnjo zelo hvaležni.

V vrtcu Ciciban se je Petra dokončno navdušila nad poklicemvzgojiteljice.

ŠOLSTVO SKOZI STOLETJASuzana Malnar, prof., in Tea Ribič, prof.

Delavnica je bila izvedena dvakrat, prvi del na šoli in drugi del na terenu v Ljubljani. Delavnice se jeskupaj udeležilo 22 dijakov.V prvem delu je delavnica potekala na šoli. Prvi dve uri so dijaki predstavili šolstvo v določenihzgodovinskih obdobjih (reformacija, razsvetljenstvo, 19. in 20. stoletje); naloge (referate) so dobili žepred projektnim tednom. V nadaljevanju je profesorica T. Ribič predstavila kratko zgodovino šolstva vŠpaniji ter današnji šolski sistem v Španiji. Dijaki so spoznali tudi nekaj tematskega besedišča v

109

španščini. V nadaljevanju so dijaki iz različnihvirov (knjige, internet) poiskali šale inpregovore na temo šolstva ali učenja. Vsakaskupina je izdelala plakat, ki smo ga obesili vučilnici. Sledila je debata o telesnih kaznih daali ne?« , kjer so dijaki po skupinah zavzelidoločena stališča in jih predstavili. Za konecsmo si ogledali slovenski film Vesna, kiprikazuje življenje dijakov (tudi šolsko) v 50.letih prejšnjega stoletja.Drugi dan smo z dijaki obiskali Šolski muzej vLjubljani. Najprej smo imeli voden ogled, natopa še učno uro iz leta 1912.Dijaki so referate dobro pripravili in tudi sicerso na delavnici dobro sodelovali. Zelo jim je bilavšeč predstavitev učne ure v šolskem muzeju.

Dijaki na učni uri iz leta 1912 (foto: T. Ribič)

VODA – NAŠE BOGASTVOUrška Bele, 3. e

Dvodnevna delavnica Voda – naše bogastvo se je nanašala na kemijo in matematiko ter potekala podvodstvom profesoric Branke Klemenčič in Andreje Mohorčič. V prvi skupini (torek in sreda) jesodelovalo devet, v drugi pa šest dijakov tretjega letnika.Prvi dan je potekala kemijska delavnica, katere glavni cilji so bili razumevanje naravnih procesov innačinov kemijskega proučevanja narave, eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine terprepoznavanje in preprečevanje nevarnosti v skrbi za zdravje. Po teoretičnem uvodu o kemijskisestavi vode in skrbi zanjo smo izvedli kemijski poskus, s katerim smo s titracijo določili trdotovodovodne vode. Ugotovili smo, da je ''dolenjska'' voda precej trda.Po odmoru smo se odpravili na Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, kjer so nas peljali na ogledtehnološko modernega laboratorija, v katerem spremljajo in preverjajo kakovost vode. Ves čas jepotrebno nadzorovati količino posameznih raztopljenih snovi.Drugi dan je bil matematično obarvan. Glavni cilj je bil naučiti se uporabljati znanja o matematičnihfunkcijah v življenjskih situacijah, zato je bilo najprej treba definirati matematični model, garačunalniško postaviti in na koncu ovrednotiti dobljene rezultate. Spoznali smo osnovne funkcije inuporabnost matematičnega programa GeoGebra 4, s pomočjo Excela pa smo rešili nekaj nalog tertako napovedali stopnjo onesnaženosti jezera za 30 let vnaprej.Zadnje dejanje delavnice je bil obisk Krkine čistilne naprave. Po teoretični razlagi o prečiščevanjuodpadnih vod pred izpustom v Krko smo si bazene in zbiralnike tudi ogledali. Presenečeni smo bilinad velikostjo celotnega kompleksa čistilne naprave, ki pa jo še povečujejo.

Delavnico smo sladko zaključili s kepico sladoleda.Kljub temu da je bila delavnica ena bolj zahtevnih, smo bilidijaki in mentorici z njo zadovoljni, saj smo brez težavuresničili zastavljene cilje. Organizacija je bila odlična, tudipredstavitvi v zavodu in Krki sta bili zelo kvalitetni. Naučilismo se predvsem, kako pomembno je skrbeti za čistovodo, saj smo od nje odvisni na vsakem koraku.

Udeleženke delavnice (foto: Mojca Rangus)

110

VODA – NAŠE BOGASTVO (matematični del)mag. Andreja Mohorčič, prof.

Delavnica je trajala štiri šolske ure in se je vsebinsko povezovala na kemijskim delom delavnice. Ciljedelavnice nam je vsekakor uspelo izpolniti: dijaki so pridobili nekaj spretnosti pri uporabi programovGeogebra in Excel, ponovili so procentni račun in koncentracije raztopin, naučili so se določatiprilagoditvene funkcije za izmerjene vrednosti. Reševali smo problemsko nalogo z naslovom'Naravno čiščenje onesnaženega jezera' in izdelali model, ki pri določenih začetnih vrednostihnapove, kdaj bo jezero dovolj čisto za uporabo – kopanje. Pri tem smo upoštevali več spremenljivk:začetna onesnaženost, pritok čiste ali umazane vode v jezero in pretočnost skozi jezero. Dijaki sodelali vsak na svojem prenosniku in vsi uspešno rešili zastavljene naloge. Žal nam je, da nismo imeličasa za skupno pripravo predstavitve, vendar upamo, da sta to delo dobro opravila izbrana dijaka.Delavnico sem izvedla dvakrat, prvič z devetimi, drugič pa s šestimi dijaki. Pri pripravi gradiva zadelavnico sem si pomagala s priročnikom Zavoda za šolstvo: Posodobitve pouka v gimnazijski praksi(strani 134141, 147150) in z lastnimi gradivi.

(foto: Mojca Rangus)

111

2. IN 3. LETNIK

BASEBALL IN SOFTBALLIvan Maričič, prof.

V okviru projektnega tedna smo skupaj z Baseball klubom Krpan iz Novega mesta izvedli štiridnevnodelavnico spoznavanja osnov tehnike, taktike in igre softballa kot osnovne oblike tega športa.Delavnico je vodil Matjaž Rogelj, trener kluba, pomagal sta še Jure Šeremet, tekmovalec in slovenskireprezentant, in Ivan Maričič, profesor Gimnazije Novo mesto kot organizator delavnice. Delavnice seje udeležilo 27 dijakov 2. in 3. letnika, od tega je bilo 9 deklet.Potekala je na nogometnem igrišču pri OŠ Bršljin od 29. 5. do 1. 6. 2012, vsak dan od 9. do 13. ure.Klub vsakodnevno slabim vremenskim napovedim smo se srečno izognili vsem nevihtam in delavnicov celoti izvedli. Vso potrebno opremo so zagotovili v klubu, tako da so vsi udeleženci lahko nemotenovadili. Po vadbi metov in lovljenja žogice ter odbijanja s kijem smo že prvi dan prišli do igre, ki smo joiz dneva v dan izpopolnjevali. Po mnenju trenerja smo v tem kratkem času dosegli zelo soliden nivo.Dijaki so bili nad delavnico navdušeni, trenerjatudi, tako da sta povabila dijake k sodelovanju vklubu že na prvi naslednji tekmi državne lige vokviru rekreacijske lige. To je bil tudi namen, dase dijakom ponudi nova možnost za koristno,zabavno in zdravo preživljanje prostega časa.K delavnici smo povabili gimnazijskegafilmskega snemalca Primoža iz 3. e, ki je posnelkratek film, ki smo ga prikazali na skupnipredstavitvi delavnic.

Zadovoljni udeleženci delavnice po končani tekmi (foto: Saša Lavrič, prof.)

PROJEKTNI TABOR V SALZBURGUMarko Murgelj, 3. k, Anita Bajuk, Nastja Horvat, 3. c

23 dijakov novomeške in 4 dijaki črnomaljske gimnazije smo s profesoricama Nušo Rustja in MonikoGehrke od 29. 5. do 1. 6. 2012 preživeli v Salzburgu. Najprej smo se ustavili pri gradu Hellbrunn, kjersmo obiskali vodni park z mnogimi presenečenji. Grof Markus Sittikus je dal v park vgraditi mnogevodne šobe, ki so nedolžne mimoidoče premočile do kosti. Po mokrem doživetju smo se odpravili domladinskega hotela v centru Salzburga in potem na samostojno odkrivanje mesta v skupinah. Spomočjo domačinov smo zlahka rešili vse naloge. Po večerji je sledil spoznavni večer z različnimi

igrami in podelitev nagrad za najuspešnejše skupine.Zadovoljni z uspehom in izmučeni od doživetij tistega dnesmo odšli spat.Za vsak jezikovni tabor izberemo temo, ki jo želimopodrobneje proučiti. Tokrat so to bile tradicionalne insodobne življenjske skupnosti. Skupina dijakov je pripouku DSD, psihologije in sociologije pripravila posebenvprašalnik, ki smo ga že prej razdelili novomeškim inčrnomaljskim dijakom.

Skupinska slika pred stolnico (foto A. Hrastar)

112

Naslednje jutro smo v Salzburgu obiskali bližnjo gimnazijo WRG, da bi anketo rešili tudi avstrijskidijaki. Učitelji so nas razdelili v mešane skupine, v katerih smo najprej poskušali predstaviti drugdrugega. Komunikacija je gladko stekla in spoznali smo, da med nami ni nobenih ovir, četudi smo sevideli prvič. Drugo nalogo smo morali izvesti v mestu, in sicer smo anketirati Avstrijce in turiste oodnosu do življenjskih skupnosti. Odpravili smo se na delo in se kmalu vrnili z rezultati, ki smo jih predrazredom predstavili. Tako nam je dopoldne hitro minilo in težko se je bilo posloviti od novihprijateljev. Črnomaljci so pripravili odkrivanje Salzburga z igro geocaching. Po vseh delih sveta sopostavljene določene točke, na katerih je skriti zaklad. Mnogo takih točk je tudi v Salzburgu, zato smose jih odpravili iskat. Našli smo skoraj vse in se že pozno proti večeru vrnili v hotel. Ob druženju smodelili svoje izkušnje o Salzburgu in njihovih prebivalcih, nato pa odšli v bližnji lokal na koncert.Tretji dan smo dobili v mestu številne zadolžitve. Eni so se odpravili na tržnico, drugi v TIC, različnetrgovine in lokale, kjer so morali kupiti številne stvari ali pa se pozanimati o njih (najboljši lokali,najcenejša prenočišča, najbolj prodajani izdelki, salzburške specialitete …).

Samostojna izvedba nalog v mestu. (foto A. Hrastar)

Ta dan smo začeli z ogledi znamenitosti, ki smo jih sami predstavili. Najprej smo si ogledali katedralo,ki po številnih letih obnove sije v svoji baročni lepoti. Nad mestom se pne najstarejša ohranjenatrdnjava v Evropi, Hohensalzburg. Do trdnjave nas je odpeljala vzpenjača, ki nam je omogočila leppogled na mesto. V trdnjavi smo si ogledali kar nekaj muzejev. Zelo zanimivo je bilo uradno vodenjepo Festspielhausu, kjer poteka svetovno znani salzburški poletni festival. Preostanek popoldneva smose v hotelu pripravljali na zaključni večer, na katerem smo predstavili vse dejavnosti. Vsi so znavdušenjem predstavili rezultate nalog ter delili z drugimi svoje vtise in komentarje. Analiza anket jepokazala, da tradicionalne družinske vrednote najbolj zastopajo Črnomaljci in starejši Salzburžani.Novomeškim gimnazijcem se zdijo istospolne družine sprejemljivejše, medtem ko so salzburški dijakido njih le pozitivno naravnani. Večer smo si polepšali še z mnogimi igrami in glasbo. Zadnji večer namje pokazal, da smo v Salzburgu mnogo naredili in bili zelo uspešni.Zadnji dan smo pospravili svoje stvari, preverili sobe in se odpravili do stanovanjske hiše družineMozart. Ob prihodu smo dobili slušalke, ki so nas vodile skozi hišo, kjer smo zvedeli veliko novega inzanimivega o Mozartevem delu in življenju. Poslušali smo tudi njegove skladbe in si ogledali film onjegovem življenju. Kasneje smo si ogledali še njegovo rojstno hišo. Žal pa se je naše prebivanje vSalzburgu končalo. Odrinili smo proti domu in v zgodnjih večernih urah prispeli v Novo mesto.Na našem jezikovnem taboru smo spoznali, da sta edini oviri za komunikacijo z drugimi naš lastenstrah in negotovost. Dokazali smo, da je mogoče hitro vzpostaviti komunikacijo z ljudmi iz drugihdežel in da naše kulture niso tako različne, kot smo mislili. S seboj smo prinesli mnogo lepih izkušenjin novih poznanstev, ki nas bodo za vedno zaznamovala.

113

ŠPORT IN SOCIALNE VEŠČINEPrimož Plazar, prof.

Delavnica je potekala na planinskem zavetišču Slatna in v bližnjih gorah. Na delavnici je sodelovalo 15dijakov drugega in tretjega letnika.Delavnica je imela svoj začetek že v šoli, kjer so dijaki morali pridobiti informacije o poti, prevozu, ternačrtovati prehrano za vse obroke na celotni delavnici. Dijaki so bili sami odgovorni za prevoz dokraja bivanja. Pot je potekala z vlakom, avtobusom in peš.Po prihodu so bile njihove dejavnosti naslednje:1. dan: Namestitev v sobe, priprava kosila, orientacijsko tekmovanje, turnir trojk v košarki, pripravaognja in večerje, socialne veščine (ZAUPANJE), druženje s pesmijo ob ognju.

2. dan: Priprava zajtrka, odhod na planinskoturo (SlatnaVršič–Slemenova špica–Tamar–Slatna). Na turi so izvedli reševalno akcijo, insicer imobilizacijo poškodovanca, pripravonosil in prenos poškodovanega. Pripravavečerje in izpolnitev evalvacijskegavprašalnika (KJE SEM IN KJE SI ŽELIM BITI terKAKO SE POČUTIM).

Sleme (foto: Ana Skobe)

3. dan: Zajtrk, odhod po kolesa ter kolesarski izletod Planice do Mojstrane (slap Peričnik). OgledKranjske Gore, priprava ognja in večerje naprostem. Izvedli smo delavnico socialnih veščin natemo spoštovanja in pozitivne misli.4. dan: Priprava zajtrka, priprava predstavitve,pospravljanje zavetišča in okolice, priprava kosila inpo kosilu, ko je bilo vse urejeno, pot proti domu.

Lačni ne bomo! (foto: Ana Skobe)Beseda mentorjev:Delavnica je potekala brez zapletov, uspeli smo izpolniti skoraj vse, kar sva si pred delavnico zastavilaza cilj. Z motivacijo in odnosom dijakov sva zelozadovoljna, vsi znajo biti odgovorni in izpolnijodoločene naloge. Odzivi dijakov so bili enostavnopovedano čudoviti. Vsekakor je to delavnica, ki joje smiselno in vredno ponoviti v prihodnje.Beseda dijakov:Izlet je presegel naša pričakovanja, bili smo zelozadovoljni. Kot ekipa smo se zelo dobro ujeli,čeprav smo se z nekaterimi šele prvič videli.Delavnica nam je omogočila sprostitev v naravi invlila novih moči za nadaljevanje šolskega leta.Naučili smo se nekaterih pomembnih življenjskih socialnih veščin.

114

1. - 3. LETNIK

PROJEKTILUroš Lubej, prof.

V okviru projektnega tedna je potekala tudi novinarskadelavnica z naslovom Projektil. Delavnica je bila izvedena v šoliin izven nje. V učilnici 302 smo imeli sedež uredništva, kjer sopotekali sestanki in kjer so dijaki pisali članke.Delavnica se je začela s kratkim predavanjem o tem, katerikoraki so potrebni pri izdelavi časopisa. Nato je sledil sestanekuredništva, na katerem smo se dogovorili, katere teme bomoobdelali, ter razdelili naloge. Sledila je priprava na prispevke.Nato so dijaki pobirali izjave in zbirali informacije. Sledilo jepisanje prispevkov, mentorjev komentar, popravljanjeprispevkov. Dijak, ki je bil zadolžen za prelom besedila, je natoves material spravil v končno obliko, ki je bila predana tiskarju,ki je Projektil tudi natisnil. Dijaki so nato časopis prodajali pošoli.Delavnica je izpolnila pričakovanja mentorja in dijakov, saj smodosegli cilje, ki smo si jih zastavili.V delavnici je sodelovalo devet dijakov, šest jih je bilo iz prvegaletnika, eden iz drugega ter dva iz tretjega letnika.

Naslovnica Projektila (foto: Dušan Smodej, oblikovanje Maj Jaklič)

ČE BI RIMLJANI POZNALI TELEVIZIJOMaruša Bukovec 3. a

V času projektnem tednu smo izvedli dve delavnici, v vsaki je sodelovalo 16 dijakov iz prvega, drugegain tretjega letnika.Na dvodnevni delavnici, ki so jo vodili profesorji Blaž Ploj, Renata Nose in Tina Furlan Turk, smo dijakispoznavali prvine grške in rimske komedije.Prvi dan delavnice nam je ob zgodnji jutranji uri profesor Ploj predstavil vse podrobnosti in zgodovinorimske komedije, za katero smo izvedeli, da prvotno izvira iz Grčije. Za občutek in predstavo smonajprej prebrali odlomke iz komedije, ki je predstavljala tedanje razmere, ljudi, običaje in dogodke vstari Grčiji. Ugotovili smo, da so nekatere teme večne, da se ljudje smejijo vedno istim situacijam inda so nekateri liki v komedijah univerzalni. Pogovarjali smo se tudi o sodobnih humorističnih serijah.Kasneje smo si razdelili scenarij komedije Amfitrio in pridno začeli z branjem tega obsežnega dela.Vseh 16 dijakov je posedlo v krog in pričeli smo s kratko obnovo. Naša naloga in cilj sta bila, dakomedijo iz 3. stol. pr. n. št. aktualiziramo in prestavimo v 21. stol., a vseeno ohranimo glavni konceptzgodbe. Briljantne in kreativne ideje so kar same vrele iz naših briljantnih in kreativnih možgančkov.Ker smo imeli stisko s časom, smo kar hitro začeli pisati zgodbe in deliti vloge. Vsestranski Uroš Topićse je javil za pisanje scenarija, snemanja in montiranja filma. Domov smo odšli polni pričakovanj nanaslednji dan.Na ‘’dan d’’ smo se ob 8. uri zbrali pred gimnazijo in se odpravili proti prvemu prizorišču našegasnemanja. Pri Zali doma smo posneli prve kadre in uspešno začeli dan. Skozi dopoldne smo zamenjalištiri lokacije snemanja, in sicer: bar Totalček, frančiškanska cerkev in ga zaključili v Gostišču Loka.Delavnica nam je razširila znanja in izkušnje s področja filma, fotografije, igre in zgodovine umetnosti.Udeleženci delavnice se zahvaljujemo za prijetno izkušnjo.

115

Profesor Ploj, ki je bil idejni vodja delavnice, je bil z delavnicama zadovoljen. Vseeno pa smo ugotovili,da bi bilo bolje, če bi bila delavnica štiridnevna, ker so v našem scenariju in izvedbi zevale velike

luknje. Nič pa nam ne bi uspelo brez požrtvovalnostiin iznajdljivosti Uroša Topića, ki je v snemanje,montažo, režijo in scenarij vložil veliko truda insvojega prostega časa. Filmčka sta uspela, objavljenasta na spletu in imata kar nekaj ogledov. Vseeno pa bibil rezultat še boljši, če bi snemali s pravo digitalnokamero.

Snemanje na glavnem trgu (foto: Tina Furlan Turk)

SODOBNA AVDIOPRODUKCIJA (SAP)Marko Drobnjak

Delavnica (SAP) je potekala v prostorih kluba LokalPatriot, in sicer v treh terminih, prvi je bil torkovdopoldanski (od 9.00), drugi termin je bil sredin (od 15.00) in tretji – celodnevni termin je bil petkov(od 9.00). Delavnice se je udeležilo vseh 19 dijakov (dve skupini, prva 9 dijakov, druga 10).Delavnica se je začela z uvodom in splošno predstavitvijo sodobne produkcije, osredotočili smo sepredvsem na vrste produkcij in izpostavili produkcijo, ki temelji na samplih (vzorčenju). Slednji načinproduciranja smo skozi delavnico tudi prakticirali. V prvi skupini smo obiskali še trgovino z glasbili,kjer je strokovnjak predstavil »pametno« nakupovanje inštrumentov in tovrstnih glasbenihpripomočkov, zatem pa so se dijaki vključili v produkcijo, tako da so se sami preizkusili v enem izmedkorakov pri ustvarjanju sodobne glasbe.V drugi skupini obiska glasbene trgovine nismo izvedli, delavnica pa je bila nadgrajena tako, da soudeleženci spoznali delo z gramofoni ter se tudi aktivno preizkusili v »mešanju« glasbe, prav tako paso sodelovali pri produkciji.Odziv dijakov je bil pozitiven, delavnico so komentirali kot zanimivo, dobro in aktualno. Produkcije oz.skladbe, ki smo jih ustvarili, so bile predstavljene na predstavitvi delavnice.Menim, da so bili dijaki zadovoljni z načinom vodenja delavnice, prav tako z vsebino. V prihodnje bilahko tovrstno delavnico časovno nadgradili, da bi dijaki pridobili še več znanja in veščin.

Fotografija prikazujeprodukcijska orodja(gramofon, mikrofon,klaviaturo) ter dijake medspremljanjem predavanja.Kot učni pripomoček jeslužil tudi računalnik terLCD televizor za prikaz, kipa na fotografiji ni viden.

(foto: Marko Drobnjak)

116

PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE NOVO MESTOVanja Popov, prof.

Pevski zbor je deloval celo šolsko leto. Vaje so bile na Gimnaziji Novo mesto vsak teden tri šolske ure.Pripravil je muzikal z naslovom Zadnjič, ki ga je izvedel v počastitev 265. obletnice Gimnazije Novomesto. Poleg gimnazijskih nastopov je bil zbor vabljen še na prireditve, ki jih ni organiziralanovomeška gimnazija.

Jutranje prebujanje in priprava na odhod v planine. Pesem Ogenj pod nogami (Neisha). (foto: Dolenjski list)

Sodelovalo je 43 dijakov in bili so zadovoljni z delom. Nekaj težav je sicer nastajalo pri organizaciji,ker so dijaki imeli več obveznosti hkrati, zato smo pogosto iskali alternativne termine za normalnodelovanje. Težava je bila tudi z usklajevanjem prostih ur, ker so dijaki iz različnih letnikov. Vzdušje obdelu je bilo prijetno, sproščeno in precej fizično naporno, saj program zahteva hkrati ples in petje.

Odhod v planine, kjer se zgodi zaplet. Pesem Daleč je za nami pomlad (Adi Smolar) (foto: Dolenjski list)

117

Muzikal Zadnjič pripoveduje zgodbo o izletu v hribe in ljubezenski zgodbi Janeza in treh deklet. Skozizgodbo se prepleta glasba skupine Dan D pa tudi Siddharte, Adija Smolarja, Mojmirja Sepeta indrugih. Zbor v živo spremljajo Gregor Strasbergar, Domen Bohte, Dominik Pavlenič, Jernej Fabijan inVanja Popov, ki je bil z Magdo Lojk mentor, za koreografijo je poskrbela Maša Starič, solisti pa so biliJurij Simončič kot Janez, Manca Bukovac kot Metka, Ana Čop kot Marija in Nina Avguštin kot Vanda.

Živa kocka. Pesem Platina (Siddharta). (foto: Dolenjski list)

PADALSKI TEČAJŠpela Debeljak, učiteljica padalstva

Delavnica Padalski tečaj je potekala v okviru projektnega tedna in je bila namenjena dijakom vsehletnikov, ki so dopolnili 16 let. Največ prijavljenih je bilo dijakov 2. letnika (17), po dva dijaka pa stabila iz 1. in 3. letnika. Skupno torej 21 dijakov in dijakinj, od tega 14 deklet in 7 fantov.Dejavnosti so se začele že pred projektnim tednom, saj smo se z dijaki dobili že na uvodnemsestanku, kjer smo že imeli prvo uro tečaja razložila sem jim funkcijo in delovanje padala; skupaj smopregledali skripto, ki sem jim jo posredovala, da bodo bolje pripravljeni prišli na tečaj. Prav tako semsklicala sestanek za vse dijake in njihove starše, kjer sem jim podrobneje predstavila potek tečaja.Poleg tega so morali dijaki pred projektnim tednom opraviti zdravniški pregled (pregled pri okulistu,pri otorinolaringologu ter pri pooblaščenem zdravniku), ki je za padalce začetnike obvezen.Projektni tedenPrva dva dneva (torek in sreda) smo intenzivno obdelovali teoretični del tečaja, ki zajema tehnikoskoka (postopek izvedbe normalnega skoka), teorijo skoka (kako se obnaša in zakaj leti padalo),meteorologijo in aerodinamiko ter obsežno poglavje izrednih postopkov (kako ravnati v primeru, dagre kaj narobe) ter praktični del tečaja, ki vsebuje tri trenažerje – trenažer za odklop glavnega padalain opiranje rezervnega; trenažer za pravilen odskok iz letala ter trenažer za odpletanje iz vrvic.Na koncu tečaja so vsi dijaki pisali test in bili tudi ustno izprašani.Tretji dan smo vse aktivnosti preselili na letališče v Prečni, kjer je dijake čakal še zaključni del tečaja –samostojni skok iz letala.

118

Trenažer za odskok iz letala in trenažerza odklop glavnega padala

Pripravljene na skok Po skoku

Med tečajem je eden izmed dijakov prevzel vlogo pomočnika, saj je skok opravil že lani in se letos niodločil za ponovitev; en dijak na dan skoka še ni dopolnil 16 let, zato ga ta še čaka. V tistem dnevusmo uspešno izvedli 19 prvih skokov. Vsi dijaki so na letališču ostali do konca (do poznegapopoldneva), ko jih je čakala še analiza posnetkov ter krst. Dijaki so bili zadovoljni, nekateri so bilicelo tako navdušeni, da so nadaljevali s tečajem in v petek prišli opravit še drugi skok.

119

KAZALO VSEBINE

Poročilo o realizaciji letnega del. načrta za šolsko leto 2011/12 1Analiza mature 2011 9Dosežki na državnih tekmovanjih v šolskem letu 2011/12 11OIV – obvezni del in projekti v letu 2011/12 14Ekskurzije in izmenjave 47OIV po prosti izbiri 55Projektni teden 2012 85

Kronika Gimnazije Novo mesto za šolsko leto 2011/12

za Gimnazijo Novo mesto: ravnateljica Natalija Petakovič, prof.

zbrala in uredila: Mojca Lukšič

lektura: Suzana Krvavica, prof., Renata Nose, prof.

Novo mesto, september 2012

Documents

K r o n i k a - gimnm.orgvodenimi ogledi razstave ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki smo jo gostili v atriju šole. Del vsebin iz programa zdravstvene vzgoje in vzgoje za