JP kovinska ind v 2015 - GZS · 2017-09-27 · povpraševanja ni vplivala le t. i. begunska kriza v Evropi. Naš lastnik in kupec Containex ocenjuje, da namestitve za begunce predstavljajo

Združenje kovinske industrije

Kovinska industrija Podatki in ocena gospodarjenja kovinske

industrije v letu 2015

Ljubljana, avgust 2016

POGLEDI DIREKTORJEV NEKATERIH NAŠIH PODJETIJ NA PRETEKLO LETO

Poslovno leto 2015 je bilo za panogo in za podjetje Gorenje Orodjarna, d.o.o. zelo uspešno. Povpraševanje je bilo zelo veliko, naročil prav tako. Predvsem pa je pomembno, da se je kakovost povpraševanja povečala, saj so naši kupci povpraševali predvsem po kompleksnejših orodjih in sistemih. Z združevanjem kapacitet, ki so na razpolago, tako lahko kupcem ponudimo odgovor za večje in zahtevnejše projekte. Pri uporabi materialov naši kupci vse bolj posegajo po naprednih materialih, ki so zahtevni za predelavo,

medtem ko so ugodni za končnega uporabnika s stališča ekologije in ergonomije. Leto 2015 je bilo tudi investicijsko intenzivno, saj smo praktično na vseh področjih kovinsko predelovalne industrije beležili porast investicij tako v infrastrukturo, kot tudi v in predvsem v nove tehnologije. Enako se pričakuje tudi za leto 2016. Marsikaj od teh načrtov je tudi že realizirano. Opaziti je tudi trend v smeri izboljševanja na področju pridobivanja novih kadrov. Vse več mladih se namreč vpisuje v tehnične šole, kar posledično prinese tudi reševanje kadrovskih zagat na tem področju. In to velja tako za sekundarno, kot tudi za terciarno izobraževanje. Podjetja tudi intenzivno štipendirajo in s tem vežejo ključne prihodnje kadre nase. V samem poslovanju pa nas kljub ugodni situaciji na trgu bremeni velika davčna obveza, ki jo imamo do naše države. Zato na različnih nivojih poizkušamo doseči, da bi se to veliko davčno breme, ki smo mu izpostavljeni, zmanjšalo. Treba je najti način, ker vsi skupaj vemo, da KJER JE ŽELJA, JE TUDI POT.

dr. Blaž Nardin, Gorenje Orodjarna d.o.o. predsednik UO Združenja kovinske industrije

V letu 2015 smo nadaljevali visoke prihodke iz leta 2014. Presegli smo vse načrtovane planske osnove in rekordno poslovanje v prihodkih se je odrazilo tudi na vseh kazalcih poslovanja. Največ o dobrem poslovanju povedo naši kupci ter njihov odziv na leto 2015. Za leto 2015 smo prejeli ZLATO priznanje za poslovno odličnost našega največjega kupca. Naš največji kupec je ameriška multinacionalka, kjer smo uvrščeni v najožji krog strateških

dobaviteljev. V tem eminentnem naboru odličnih podjetij ima ZLATO priznanje še posebno vrednost, zato smo upravičeno ponosni na to. Naš velik belgijski kupec nam je za leto 2015 podelil naslednjo odlično oceno: Zanesljivost dobav 100 %; zanesljivost dobavnega roka 100 %; zanesljivost kvalitete 0 PPM. Splošna anketa o zadovoljstvu kupcev, ki jo izvedemo vsako leto, je bila zelo ugodna. Visoko zadovoljstvo naših kupcev, odličnost storitev in profesionalnost zaposlenih ostajajo naše ključne usmeritve tudi v prihodnje. Sicer se pohvalimo tudi o posebnem priznanju Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije DOBA, Maribor, ki nam je za leto 2015 podelila Priznanje za stabilno trajnostno poslovanje in družbeno odgovorno delovanje v regiji. Leto 2015 je bilo tudi leto priprav na nov investicijski ciklus s ciljem intenzivnega izboljševanja proizvodnih procesov. Razumemo, da bodo izboljšani proizvodni procesi še pospeševali našo konkurenčnost v globalnem konkurenčnem boju.

Slavka Marinič, PRIMAT tovarna kovinske opreme, d.d. Maribor podpredsednica UO Združenja kovinske industrije

Gostol-Gopan d.o.o iz Nove Gorice je tudi leto 2015 zaključil s pozitivnim poslovnim rezultatom. Prav v letu 2015 je Gostol-Gopan-u uspelo realizirati dva izjemna, s tehnološko tehničnega in razvojnega vidika popolnoma unikatna posla za industrijsko pekarno na Norveškem in na Finskem, ki danes dnevno uspešno obratujeta. V letu 2015 je Gostol pomembno in aktivno tržil svojo opremo na ameriškem trgu in tudi že realiziral izvoz opreme v pekarno v ZDA, ki danes uspešno proizvaja ameriške tipe kruha. Gostol – Gopan d.o.o. tako pomembno prodira na ta velik, perspektiven trg, kjer si obeta tudi v bodočih letih vedno večji tržni delež. Tudi tradicionalni trgi Rusije, Romunije, Moldavije so se okrepili z referencami Gostolove industrijske, avtomatizirane, energijsko varčne, robustne opreme za proizvodnjo različnih tipov lokalnih kruhov.

V septembru leta 2015 se je Gostol – Gopan d.o.o. na 220 m2 predstavil na enem izmed največjih sejmih pekarstva v Evropi, na mednarodnem sejmu IBA 2015 v Muenchnu v Nemčiji, kjer je razstavil inovacijo Sestava za avtomatiziran zames testa tip ROBOMIX, najnaprednejšo različico delilnih strojev, stroj za odkrivanje kaset depanner ter stroj za vzdolžno oblikovanje tip SORA, ki zmore oblikovati testo v štruce tudi zelo visokih kapacitet.

Globalno trženje opreme, predstavitve na specializiranih sejmih za pekarstvo, številne nove reference, izdelava opreme v pogodbeno dogovorjenih rokih in dolgoročni poslovni odnosi s kupci industrijskih linij za pekarstvo so tudi v letu 2015 eden izmed pomembnih atributov, ki Gostolu tudi v bodoče obetajo dobre poslovne rezultate.

Matjaž Kompara, GOSTOL-GOPAN d.o.o.

Leto 2015 je pomembno zaznamovalo Arcont. Porast naročil, ki smo ga zabeležili že konec novembra 2014, se je spomladi 2015 še okrepil. Intenzivno smo zaposlovali in svojo ekipo povečali za 200 novih sodelavcev. Jeseni pa smo bili glede na povpraševanje po naših bivalnih enotah in zasedenosti proizvodnje primorani uvesti še tretjo izmeno. V nasprotju z napačnim poročanjem medijev, na porast povpraševanja ni vplivala le t. i. begunska kriza v Evropi. Naš lastnik in kupec Containex ocenjuje, da namestitve za begunce predstavljajo zgolj 13 do 15 % njihovega tržnega deleža. V zadnjih dveh desetletjih smo z nenehnim vlaganjem v razvoj

dvignili domet in presegli ustaljene prepričanja o uporabi »kontejnerjev«. V bistvu pa je bivalna enota že v osnovi namenjena za hitro in fleksibilno prostorsko rešitev. Naše izkušnje z zagotavljanjem namestitev za begunce v primeru vojn in naravnih nesreč segajo nazaj že trideset let. Zato za razliko od slovenske javnosti in politike tokratna potreba po namestitvi beguncev za nas ni predstavljala posebne novosti. Arcont je tako v lanskem poslovnem letu izboljšal poslovanje in dosegel odlične poslovne rezultate kljub še vedno težkim razmeram na trgih. V primerjavi z lanskim letom smo za 26 % povečali prihodke in ustvarili preko 64 mio EUR realizacije. V glavnem v izvozu, saj nam domači trg (storitve in material) predstavlja manj kot 2 % prihodkov. Dosežena EBIDTA je 5,3 mio € in je za 46 % večja kot predhodno leto. Zabeležili pa smo enkrat večji dobiček, ki po odvedenem davku znaša 2,989 mio EUR. Povečali smo proizvodnjo in presegli letne cilje v vseh pomembnejših kategorijah. Izdelali smo več kot 14.000 bivalnih enot oz. povprečno 57 na dan. Dvig produktivnosti in kvalitete sta v podjetju že stalnica. V Arcontu pa že vrsto let pri poslovnih odločitvah sledimo skrbi za zaposlene, izboljšanju delovnega okolja in lajšanju bremen. Tudi v preteklem letu smo intenzivno investirali v tehnološko opremo. Med pomembnejše pridobitve štejemo robotsko celico za upogibanje stebrov in drugih velikih, predvsem težjih, profilov. Dodatno smo prenovili in uredili proizvodnjo po principu 5S in začeli uvajati vitko proizvodnjo. Koristi te metode se kažejo v povečani produktivnosti, prihranku pri orodju in opremi, boljšemu izkoristku prostora, povečani varnosti ter stalni urejenosti. Zaposleni se počutijo bolj zadovoljni pri delu, odstranjujejo se ovire med delom, izboljša se komunikacija s sodelavci, večja je varnost pri delu. Dobro počutje vseh zaposlenih pa je glavni ključ do povečane produktivnosti in dobička. Arcont optimistično stopa v novo poslovno leto. Zasluga za to gre celotni ekipi nekdanjih in sedanjih zaposlenih, ki so znali in uspeli preoblikovati manjšo proizvodno delavnico v mednarodno uspešno podjetje. Skupaj smo postavili trdne temelje, na katerih se bomo s pozitivno energijo razvijali in rasli tudi v prihodnje. Pozitivna energija, pripadnost podjetju in osredotočenost na skupne cilje so bili ključni, da smo bili ob vpeljevanju sprememb v preteklem letu uspešni. To je tudi porok, da bomo uspešni tudi v bodoče.

Branko Kurbus, Arcont d.d.

V letu 2015 zaradi zahtevnejših tržnih razmer nismo planirali znatne rasti. Začetek leta je bil sicer optimističen, vendar se je proti koncu leta optimizem ohladil in leto smo zaključili s skoraj zanemarljivo rastjo. Ob upoštevanju stanja na trgu pa lahko poslovanje v letu 2015 ocenjujemo kot sprejemljivo. Poclain Hydraulics d.o.o. je del globalne skupine Poclain. Smo kompetenčni center za razvoj, proizvodnjo in prodajo hidravličnih ventilov in sistemov, svoje aktivnosti pa širimo tudi kot proizvajalec kritičnih sestavnih delov za ostale hidravlične sestavine podjetja Poclain. Svoje osrednje sposobnosti krepimo z intenzivnim vlaganjem v razvoj novih proizvodov ter povečevanjem učinkovitosti, uspešnosti in prilagodljivosti proizvodnih procesov, kjer uporabljamo metode vitke proizvodnje.

V letu 2015 smo izpeljali tudi obsežen projekt prehoda na nov informacijski sistem. S tem smo opustili lasten informacijski sistem ter se popolnoma integrirali z globalnim informacijskim sistemom korporacije Poclain. Sočasno smo investirali v digitalizacijo prenosa informacij v proizvodnjo in zaključili projekt celovitega digitalnega prenosa tehnične dokumentacije. Leto 2016 smo pričeli znatno nad pričakovanji. Glavni generator rasti so novi inovativni proizvodi za najzahtevnejše kupce, kar tudi upravičuje pretekla in nadaljnja vlaganja v razvoj proizvodov in procesov. Zaradi rastočega in vedno bolj pomembnega segmenta kupcev s področja cestnih vozil je v 2016 ena ključnih aktivnosti tudi nadgradnja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO TS 16949.

Aleš Bizjak, Poclain Hydraulics d.o.o.

Kazalo POGLEDI DIREKTORJEV NEKATERIH NAŠIH PODJETIJ NA PRETEKLO LETO .............. 2 1. OSNOVNI PODATKI O STANJU KOVINSKE INDUSTRIJE V LETU 2015 ................. 8 1.1. Prodaja na domačem in tujem trgu ...................................................................... 11 1.2. Strukturni deleži posameznih panog v kovinski industriji ........................................ 12 1.3. Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije .................................................... 14 2. TRENDNA GIBANJA V KOVINSKI INDUSTRIJI IN NJENIH DEJAVNOSTIH OD

LETA 2005 DO 2015 ............................................................................................ 15 2.1. Indeks obsega industrijske proizvodnje ................................................................ 15 2.2. Število družb v kovinski industriji ......................................................................... 17 2.3. Število zaposlenih v kovinski industriji .................................................................. 18 2.4. Dodana vrednost na zaposlenega ........................................................................ 19 2.5. Konkurenčna pozicija podjetij glede na velikost podjetij ........................................ 19 2.6. Konkurenčna pozicija podjetij glede na izvor kapitala ............................................ 21 3. IZVOZ KOVINSKE INDUSTRIJE ........................................................................... 24 4. GIBANJA KOVINSKE INDUSTRIJE V EU .............................................................. 25 5. PREGLED POSAMEZNIH RAZREDOV DEJAVNOSTI KOVINSKE INDUSTRIJE ...... 27 5.1. PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV – SKD 25 ....................................... 27 5.1.1. Prihodek, zaposl., dod. vred., strošek dela in izvoz proizvodnje kovinskih izdelkov ...... 28 5.1.2. Družbe ................................................................................................................. 30 5.1.3. Izvoz ................................................................................................................. 31 5.1.4. Primerjave z mednarodnim okoljem ......................................................................... 32

5.1.4.1. Investicije v panogi .............................................................................. 33 5.1.4.2. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov (SKD 25.1) ............................. 34 5.1.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin (SKD 25.5) ................... 35 5.1.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja (SKD 25.7) ....... 36 5.1.4.5. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov (SKD 25.9) ................................... 37 5.2. PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV – SKD 28 .......................................... 38 5.2.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz proizvodnje

strojev in naprav .................................................................................................... 38 5.2.2. Družbe ................................................................................................................. 39 5.2.3. Izvoz ................................................................................................................. 41 5.2.4. Primerjave z mednarodnim okoljem ......................................................................... 41


Proizvodnja strojev za splošne namene (SKD 28.1) ................................ 43 5.2.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem - EU za dejavnost

Proizvodnja drugih naprav za splošne namene (SKD 28.2) ...................... 44 5.2.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9) .................... 45

5.3. PROIZVODNJA MOT. VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC – SKD 29 .......... 45 5.3.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz proizvodnje motornih

vozil, prikolic in polprikolic ....................................................................................... 46 5.3.2. Družbe ................................................................................................................. 47 5.3.3. Izvoz ................................................................................................................. 48 5.3.4. Primerjave z mednarodnim okoljem ......................................................................... 49


Proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1)................................................... 51 5.3.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja karoserij za vozila; proiz. prikolic, polprikolic (SKD 29.2) ....... 52 5.3.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3) ..................... 53 5.4. PROIZVODNJA DRUGIH VOZIL IN PLOVIL – SKD 30 ................................. 53 5.4.1. Prihodek, zaposl., dod. vred., strošek dela in izvoz proizvodnje drugih vozil in plovil ... 54 5.4.2. Družbe ................................................................................................................. 55 5.4.3. Izvoz ................................................................................................................. 56 5.4.4. Primerjave z mednarodnim okoljem ......................................................................... 56


Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1) ........................................................ 59 5.4.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem - EU za dejavnost

Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2) ......................... 60 5.4.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja drugih vozil (SKD 30.9) ...................................................... 61 5.5. POPRAVILA IN MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV – SKD 33 ........................ 62 5.5.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz panoge Popravila in

montaža strojev in naprav ....................................................................................... 62 5.5.2. Družbe ................................................................................................................. 64 5.5.3. Izvoz ................................................................................................................. 64 5.5.4. Primerjave z mednarodnim okoljem ......................................................................... 65

5.5.4.1. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Popravila in montaža strojev in naprav (SKD 33) .................................... 66


Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) ...................... 68 5.5.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2)................................. 69 6. SEZNAM GRAFOV................................................................................................. 70 7. SEZNAM TABEL .................................................................................................... 70 8. VIRI ..................................................................................................................... 71

_______________________________________________________________________________________________________ Podatki in ocena gospodarjenja kovinske industrije v letu 2015

8

Namen gradiva je predstaviti osnovne podatke o gospodarjenju v kovinski industriji po dejavnostih oziroma podskupinah v letu 2015 in podati trende gibanj s ključnimi ugotovitvami. Podane so tudi nekatere primerjave z okoljem EU.

1. OSNOVNI PODATKI O STANJU KOVINSKE INDUSTRIJE V LETU 2015 Družbe so bile po dejavnostih v letu 2015 razvrščene na podlagi različice Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2008. Ta je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti U.l. 69/07, 17/08 začela veljati s 1. januarjem 2008 in v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE Rev. 2. Tako so v kovinsko industrijo v okviru Združenja kovinske industrije uvrščene naslednje panoge:

� SKD C/25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav � SKD C/26.52 Proizvodnja ur � SKD C/27.52 Proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav � SKD C/28 Proizvodnja drugih strojev in naprav, izvzemši pisarniške naprave (SKD 28.230) � SKD C/29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, izvzemši elektroopremo za vozila

(SKD 29.310) � SKD C/30 Proizvodnja drugih vozil in plovil � SKD C/33 Popravila in montaža strojev in naprav, izvzemši popravila električnih (SKD 33.130,

33.140 in 33.190) in neelektričnih strojev in naprav (SKD 33.200) � SKD C/95.22 Popravila gospodinjskih in hišnih naprav in opreme

Slovenska kovinska industrija se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu. Panoge kovinske industrije predstavljajo v prihodku 29 % (7,3 mrd), v izvozu 30 % (5,1 mrd), v številu zaposlenih 34 % (ca. 56.000), ustvarijo pa 30 % (2,1 mrd) dodane vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. Kovinska industrija znotraj predelovalnih dejavnosti

Graf 1: Kovinska industrija znotraj predelovalnih dejavnosti

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

Število družb Prihodki Izvoz Št. zaposlenih Dodanavrednost

0,400,29 0,30 0,34 0,30

0,600,71 0,70 0,66 0,70

Kovinska industrija

Ostale predelovalne dejavnosti


9

Tabela 1: Umeščenost kovinske industrije znotraj slovenskega industrijskega prostora

Slovenija

predelovalne dejavnosti

kovinska industrija

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015 Index


15/14

Število družb 65.214 102,60 7.879 103,50 3.161 106,00

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 444.839 102,80 163.597 102,30 55.854 103,80

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 81.724.462.950 102,80 25.107.120.530 103,60 7.302.658.815 97,00

Kosmati donos od poslovanja 80.193.860.582 103,10 24.892.236.991 103,90 7.299.486.265 98,30

Čisti prihodki od prodaje 78.692.927.625 102,90 24.415.639.205 103,70 7.142.857.428 97,60

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 48.435.996.443 100,00 7.457.836.900 96,80 2.030.435.198 84,40

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 30.256.931.182 107,70 16.957.802.305 107,00 5.112.422.230 104,10

Odhodki 79.669.383.991 102,00 23.947.281.972 103,00 7.055.432.919 96,90

Stroški blaga, materiala in storitev 61.061.227.259 102,80 17.855.689.416 103,70 5.166.021.156 95,40

Stroški dela 11.014.096.354 103,70 4.137.008.540 104,30 1.384.137.286 106,30

Amortizacija 3.102.598.543 101,90 1.107.466.660 105,80 313.224.371 105,50

POSLOVNI IZID 2.797.552.682 108,70 1.371.643.487 102,10 335.552.083 112,50

FINANČNI IZID -802.296.869 57,40 -131.144.859 33,70 -60.497.457 64,30

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 2.913.461.785 106,80 1.381.824.802 99,70 342.569.181 108,80

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 6.016.060.328 104,20 2.489.291.462 102,30 655.793.552 107,20

Davek iz dobička 473.665.038 111,00 144.095.319 119,30 37.918.428 110,60

Čisti dobiček 3.689.876.399 110,70 1.346.230.990 114,00 320.960.699 109,90

Čista izguba 2.049.865.913 83,80 234.362.455 74,80 77.149.548 74,40

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 1.640.010.486 184,80 1.111.868.535 128,20 243.811.151 129,40

Enostavni denarni tok 4.742.609.029 120,60 2.219.335.195 115,90 557.035.522 114,80

Dodana vrednost (DV) 18.293.537.354 104,80 6.852.036.557 104,50 2.084.614.178 106,00

SREDSTVA 88.706.009.716 98,50 22.257.632.218 101,00 5.415.106.424 98,00

Zaloge 7.952.863.795 98,80 3.318.046.627 105,50 904.660.792 99,50

Kapital 39.751.652.142 105,40 11.133.842.648 109,50 2.323.738.536 115,10

Stopnja samofinanciranja (%) 45 106,90 50 108,20 43 117,50

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,15 88,50 0,91 86,70 1,20 77,40

Koeficient zadolženosti 0,51 94,40 0,45 91,80 0,52 91,20

Celotna gospodarnost 1,03 101,00 1,05 101,00 1,04 101,00

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 7,64 101,20 10,20 98,70 9,18 109,80

Donosnost kapitala - ROE (%) 4,26 179,70 10,45 119,60 11,43 118,80

Donosnost sredstev - ROA (%) 1,85 188,80 5,06 128,10 4,60 134,50

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 176.902 100,10 149.243 101,40 127.885 94,10

Delež prodaje na tujih trgih (%) 38 104,60 70 103,30 72 106,70

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.760 101,00 25.288 102,00 24.781 102,40

Plače na zaposlenega (EUR) 18.053 101,00 18.464 102,10 18.113 102,60

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 41.124 102,00 41.884 102,20 37.323 102,20

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 60 99,00 60 99,80 66 100,30

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 8.295 107,70 8.229 111,50 5.746 105,90

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 4.608 81,60 1.433 73,10 1.381 71,70

Obračanje sredstev 1 112,50 1 100,00 1 100,00

Obračanje kapitala 2 100,00 2 95,80 3 89,20

Obrat zalog 7,80 105,40 5,50 98,20 6,00 98,40

Dnevi vezave zalog 47,10 95,20 65,80 100,60 61,20 101,70

Obrat terjatev 6,40 104,90 5,80 107,40 7,40 112,10

Dnevi vezave obveznosti 66 94,60 71 95,00 71 97,30

Dnevi vezave denarja 38 95,30 56 96,10 39 93,00

Slovenija

predelovalne dejavnosti

kovinska industrija

vrednost 2015

Index



15/14


10

Na osnovi podatkov, prejetih od Agencije Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve (AJPES) in obdelanih po metodologiji GZS-SKEP, so v tabeli podani osnovni podatki za panoge kovinske industrije. V tabeli so upoštevani podatki gospodarskih družb, ki so zavezane k oddaji bilančnih podatkov, niso pa zajeti podatki samostojnih podjetnikov iz posameznih panog dejavnosti kovinske industrije. Pri tem je potrebno poudariti še dejstvo, da so v podatkih za panogo SKD 28 (stroji in naprave), SKD 29 (vozila in prikolice) ter SKD 33 (popravila in montaža strojev in naprav) v celotni publikaciji izločene podpanoge, ki ne sodijo v kovinske dejavnosti in so opredeljene v začetku tega poglavja. Osnovni podatki za kovinsko industrijo za leto 2015

kovinska industrija

kovinski izdelki

stroji in naprave

vozila in prikolice

druga vozila, plovila

popravila in montaža strojev

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015 vrednost 2015

vrednost

2015

vrednost

2015

Število družb 3.161 106,00 1.815 507 121 91 589

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 55.854 103,80 25.667 12.243 10.286 561 6.985

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 7.302.658.815 97,00 2.651.624.350 1.494.115.929 2.510.906.812 81.375.588 552.123.007

Kosmati donos od poslovanja 7.299.486.265 98,30 2.645.666.702 1.498.766.134 2.511.935.550 82.252.488 548.373.153

Čisti prihodki od prodaje 7.142.857.428 97,60 2.587.061.734 1.459.862.198 2.470.242.630 77.974.269 535.243.107

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 2.030.435.198 84,40 1.159.858.989 425.226.031 140.676.067 17.484.527 275.611.513

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 5.112.422.230 104,10 1.427.202.745 1.034.636.167 2.329.566.563 60.489.742 259.631.594

Odhodki 7.055.432.919 96,90 2.535.321.393 1.435.665.215 2.470.381.733 82.836.549 518.943.466

Stroški blaga, materiala in storitev 5.166.021.156 95,40 1.745.562.296 1.016.742.785 2.049.789.776 59.221.283 285.065.338

Stroški dela 1.384.137.286 106,30 597.953.043 323.187.685 249.634.564 13.996.305 197.370.785

Amortizacija 313.224.371 105,50 120.978.328 54.702.580 119.125.505 3.382.687 14.806.854

POSLOVNI IZID 335.552.083 112,50 142.310.833 78.021.515 78.902.026 2.428.925 33.629.688

FINANČNI IZID -60.497.457 64,30 -18.991.459 -8.624.975 -28.115.818 -2.747.683 -1.983.318

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 342.569.181 108,80 146.531.744 80.019.773 78.955.261 2.478.638 34.320.995

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 655.793.552 107,20 267.510.072 134.722.353 198.080.766 5.861.325 49.127.849

Davek iz dobička 37.918.428 110,60 15.732.571 9.496.185 5.271.639 617.517 6.766.954

Čisti dobiček 320.960.699 109,90 137.437.724 68.944.161 75.221.903 4.844.010 34.295.888

Čista izguba 77.149.548 74,40 24.450.929 7.125.364 31.492.757 5.729.544 8.328.945

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 243.811.151 129,40 112.986.795 61.818.797 43.729.146 -885.534 25.966.943

Enostavni denarni tok 557.035.522 114,80 233.965.123 116.521.377 162.854.651 2.497.153 40.773.797

Dodana vrednost (DV) 2.084.614.178 106,00 880.640.948 467.526.993 455.759.451 22.526.442 255.670.716

SREDSTVA 5.415.106.424 98,00 2.321.147.109 1.294.004.690 1.365.161.721 84.833.019 342.067.994

Zaloge 904.660.792 99,50 348.569.040 290.249.690 210.049.869 19.511.722 32.767.135

Kapital 2.323.738.536 115,10 1.068.207.040 584.339.142 495.658.547 16.804.265 156.265.838

Stopnja samofinanciranja (%) 43 117,50 46 45 36 20 46

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,20 77,40 1,07 1,09 1,63 3,90 0,90

Koeficient zadolženosti 0,52 91,20 0,49 0,50 0,58 0,77 0,44

Celotna gospodarnost 1,04 101,00 1,05 1,04 1,02 0,98 1,06

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 9,18 109,80 10,34 9,23 8,02 7,52 9,18


11

Donosnost kapitala - ROE (%) 11,43 118,80 11,12 11,26 11,02 -5,23 17,14

Donosnost sredstev - ROA (%) 4,60 134,50 5,02 4,90 3,25 -1,10 7,34

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 127.885 94,10 100.792 119.241 240.158 139.024 76.629

Delež prodaje na tujih trgih (%) 72 106,70 55 71 94 78 49

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.781 102,40 23.296 26.398 24.270 24.955 28.257

Plače na zaposlenega (EUR) 18.113 102,60 17.189 19.560 17.329 18.337 20.194

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 37.323 102,20 34.310 38.188 44.309 40.163 36.604

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 66 100,30 68 69 55 62 77

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 5.746 105,90 5.355 5.631 7.313 8.637 4.910

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 1.381 71,70 953 582 3.062 10.215 1.192

Obračanje sredstev 1 100,00 1 1 2 1 2

Obračanje kapitala 3 89,20 3 3 6 5 4

Obrat zalog 6,00 98,40 5,20 3,60 10,60 3,30 8,70

Dnevi vezave zalog 61,20 101,70 70,50 101,40 34,30 110,50 41,90

Obrat terjatev 7,40 112,10 6,20 6,10 12,70 4,80 5,40

Dnevi vezave obveznosti 71 97,30 73 87 60 100 80

Dnevi vezave denarja 39 93,00 58 73 0 77 41

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015 vrednost 2015

vrednost

2015

vrednost

2015

kovinska industrija

kovinski izdelki

stroji in naprave

vozila in prikolice



Tabela 2: Osnovni podatki za leto 2015 V tabeli so obravnavane le največje dejavnosti znotraj kovinske industrije. Nekatere dejavnosti (npr. SKD C/26.52 – Proizvodnja ur) nikjer v nadaljevanju niso podrobneje obdelane, ker zaobsegajo zelo majhne vrednosti deleža kovinske industrije. So pa njihove vrednosti vselej upoštevane pri aglomeratih, npr. v »Kovinska industrija«. Enako velja za podpanoge oz. poddejavnosti, ki so slabo zastopane, npr. SKD 25.3 – Proizvodnja parnih kotlov, razen za centralno ogrevanje, ki obsega le dve podjetji ter ni nikjer v nadaljevanju podrobneje obravnavana. So pa vrednosti npr. »Število zaposlenih« vštete v vrednost panoge 25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov. Manjkajočih podatkov ne objavljamo zaradi njihove zaupnosti: v kolikor v posameznem agregatu nastopajo do tri družbe oziroma ima ena izrazito prevladujočo vlogo, podatkov namreč ne smemo objavljati. Osnovni podatki za leto 2015 za celotno kovinsko industrijo nam izkazujejo, da je približno polovica opazovanih parametrov v primerjavi z letom poprej doživela rast, druga polovica pa nek padec. V letu 2015 je kovinska industrija zaposlovala 55.854 ljudi, kar pomeni rast za 3,8 %. Prihodki v celotni kovinski industriji so padli za 3 % glede na leto poprej in so znašali 7,3 mrd €, ustvarjena dodana vrednost pa je za 6 % višja v primerjavi z letom 2014. Dobiček pred davki in obrestmi EBIT je višji za 8,8 %, vrednosti ROE in ROA pa sta tudi zabeležili visoko rast v primerjavi z 2014. Realizacija na zaposlenega je nižja, in sicer za 5,9 %, delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti pa je ostal na podobni ravni kot leta 2014. Medtem pa so se celotni stroški dela na zaposlenega povečali za 2,4 %. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2015 dosega 37.323 € oziroma izkazuje 2,2 % rast. Vse navedene vrednosti veljajo za kovinsko industrijo kot celoto.

1.1. Prodaja na domačem in tujem trgu Skupna prodaja na domačem in tujem trgu je v 2012 in 2013 začela počasi upadati. V letu 2009 se je zaradi krize najprej močno zmanjšala, v letu 2010 je ponovno počasi začela naraščati, leta 2011 pa se je prodaja doma dvignila za 5,2 % in dosegla vrednost 2,2 mrd €, prodaja na tujih trgih pa se je povzpela za 16,5 % in je dosegla 5 mrd €. V letu 2012 beležimo padec prodaje na obeh trgih. Izvoz je padel pod 5 mrd € in je bil nižji za 1,1 % kot leta 2011, prodaja na domačem trgu pa je dosegla 2,1 mrd € oz. je bila nižja za 3,1 % glede na prejšnje leto. Leto 2013 kaže podobno sliko kot 2012, pri čemer je prodaja nekoliko padla le na tujih trgih. Izvoz je padel na 4,7 mrd € in je nižji


12

za 5,6 % kot leta 2012, prodaja na domačem trgu pa je dosegla 2,25 mrd € in je porasla za 5,5 % v primerjavi z letom 2012. V letu 2014 se je trend ponovno obrnil, in sicer se je prodaja na obeh trgih povečala. Prodaja na domačem trgu je v 2014 imela rast za 6,9 % oz. je znašala 2,4 mrd €, izvoz pa se je povečal za 5,1 % in je znašal skoraj 5 mrd €. V 2015 se je celotna prodaja nekoliko znižala, kar je bila posledica padca domačega trga (–15,6 %), medtem ko se je prodaja na tujem trgu okrepila ter beležila rast za 4,1 %. Prodaja na domačem in tujem trgu (v mrd €)

Graf 2: Prodaja na domačem in tujem trgu

1.2. Strukturni deleži posameznih panog v kovinski industriji

V okviru celotne kovinske industrije se deleži po posameznih panogah spreminjajo. V panogi kovinskih izdelkov je v letu 2015 46 % zaposlenih ustvarilo 36,4 % prihodka, 27,9 % izvoza ter 42,3 % dodane vrednosti kovinske industrije. V strojegradnji so deleži nekoliko bolj uravnoteženi: 22 % zaposlenih ustvari 20,5 % prihodka, 20,2 % izvoza in 22,5 % dodane vrednosti. V panogi drugih vozil in plovil 1 % zaposlenih ustvari 1,1 % prihodka, 1,2 % izvoza in 1,1 % dodane vrednosti. Panoga proizvodnje motornih vozil in prikolic zaposluje 18,5 % delavcev, ustvari 21,9 % dodane vrednosti, 34,4 % prihodka in kar 45,6 % izvoza. Dejavnost popravil in montaže strojev in naprav s 12,5 % zaposlenimi ustvari 12,3 % dodane vrednosti, 7,6 % celotnega prihodka in 5,1 % izvoza celotne slovenske kovinske industrije.

Graf 3: Struktura zaposlenih

1,762,27 2,45 2,01 2,09 2,20 2,12 2,25 2,41 2,03

4,00

4,814,99

4,224,65

5,00 4,95 4,674,91

5,11

0

1

2

3

4

5

6

7

8

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

prodaja-tuji trg

prodaja- doma

46,0%

22,0%18,5%

1,0%12,5%

ZAPOSLENI

Kovinski izdelki

Stroji in naprave

Vozila, prikolice

Druga vozila, plovila

Popravila, montažastrojev


13

Graf 4: Struktura dodane vrednosti

Graf 5: Struktura prihodka

42,3%

22,5%

21,9%

1,1%12,3%

DODANA VREDNOST

Kovinski izdelki

Stroji in naprave

Vozila, prikolice



36,4%

20,5%

34,4%

1,1%7,6%

PRIHODKI

Kovinski izdelki

Stroji in naprave

Vozila, prikolice




14

Graf 6: Struktura izvoza

1.3. Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije V skladu s študijo konkurenčnosti kovinske industrije spremljamo pozicioniranje na osnovi treh faktorjev, in sicer realizacije na zaposlenega (R/Z), ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega (DV/Z), kot tretji faktor pa se primerjajo stroški dela v dodani vrednosti (L/DV), saj ti odločilno vplivajo na porabo bruto dodane vrednosti in na razmerje delitve, ki je namenjena porabi in akumulaciji (L/DV). V nadaljevanju je v grafih prikazano medsebojno razmerje vseh treh vrednosti. L/DV (v %) je na osi x, R/Z (v €) na osi y, DV/Z (v €) pa je prikazana s premerom kroga. Panoga je tem bolj uspešna, čim višja je njena pozicija in pa čim večja je površina kroga (večja površina = večja dodana vrednost na zaposlenega). Pozicija panog kovinske industrije po R/Z, L/DV, DV/Z v letu 2015

Graf 7: Pozicija panog kovinske industrije po R/Z, L/DV, DV/Z v letu 2015

27,9%

20,2%45,6%

1,2% 5,1%

IZVOZ

Kovinski izdelki

Stroji in naprave

Vozila, prikolice



34.310

38.188

44.309

40.163

36.604

37.323

41.884

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

40% 50% 60% 70% 80% 90%

25 – Kovinski izdelki

28 – Stroji in naprave

29 – Vozila, prikolice

30 – Druga vozila, plovila

33 – Popr., montaža strojev in naprav

C – Kovinska industrija

C – PREDELOVALNE DEJAVNOSTI


15

Kot je razvidno z grafa, je pozicija posameznih dejavnosti kovinske industrije dokaj različna. V najboljšem položaju je kot vsa leta doslej dejavnost Proizvodnja motornih vozil in prikolic (SKD 29), ki odstopa od preostalih dejavnosti, ki so si po dodani vrednosti na zaposlenega relativno podobne. V nadaljevanju bomo v poglavjih o posameznih dejavnostih prikazali primerjave konkurenčne pozicije slovenskih dejavnosti s primerljivimi v Evropi.

2. TRENDNA GIBANJA V KOVINSKI INDUSTRIJI IN NJENIH DEJAVNOSTIH OD LETA 2005 DO 2015

V nadaljevanju so prikazana desetletna gibanja po posameznih dejavnostih kovinske industrije, primerjalno pa tudi za celotno kovinsko industrijo in predelovalno industrijo v Sloveniji. Trendna gibanja so podana za naslednje karakteristične dejavnike:

� indeksi obsega industrijske proizvodnje � število družb � število zaposlenih � dodana vrednost na zaposlenega

2.1. Indeks obsega industrijske proizvodnje

Opomba: Od januarja 2009 dalje je osnova za izračun in objavljanje indeksov Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 (SKD 2008). V podatkih nista izločena vpliv sezone in vpliv koledarja. Indeksi za obdobje pred januarjem 2009, ki so bili izvorno izračunani na osnovi Standardne klasifikacije dejavnosti 2002 (SKD 2002), pa so bili na novo različico klasifikacije dejavnosti preračunani s pomočjo prevajalnih matrik (števila zaposlenih).

kovinski izdelki

stroji in naprave

motorna vozila, prikolice

druga vozila in plovila

predelovalna dejavnost

EU-Orgalime

2005 10,29 2,59 16,03 8,89 3,98 3,20

2006 7,42 5,75 -3,28 12,38 6,21 6,60

2007 8,60 14,28 15,29 11,66 8,51 5,80

2008 26,69 -17,52 -5,90 5,92 2,59 0,90

2009 -22,94 -30,14 -4,93 -19,57 -18,59 -18,40

2010 7,10 7,80 15,80 -3,40 7,10 7,50

2011 6,40 9,40 -1,40 -25,60 2,60 7,80

2012 -1,1 4,19 -10 -23,94 -1,0 -1,0

2013 1,00 -2,70 -10,30 -39,20 -1,10 -1,80

2014 2,60 1,60 12,50 -11,40 -0,40 1,70

2015 11,00 6,20 14,90 29,10 5,40 1,20 Tabela 3: Indeksi obsega industrijske proizvodnje Vir: SURS, ORGALIME


16

Graf 8: Indeks obsega industrijske proizvodnje (v %) Kot je razvidno, so bili indeksi v letu 2005 najvišji pri dejavnostih motornih vozil ter drugih vozil in plovil. Pri vseh ostalih dejavnostih so se gibali bolj enakomerno. Po letu 2005 je sledil postopen padec industrijske proizvodnje, vendar so indeksi skozi leta pri vseh dejavnostih ostali večinoma pozitivni. V letu 2009 (krizno leto) se je zgodil velik zasuk, saj je bilo to obdobje za vse dejavnosti izjemno negativno, pri čemer so indeksi obsega v povprečju padli za okoli –20 % (največ pri proizvodnji strojev in naprav, in sicer za –30,14 %). Padec rasti industrijske proizvodnje je bil posledica negativne gospodarske situacije v Evropi, kamor je pretežno usmerjen izvoz kovinske industrije. V letu 2010 so bili indeksi v slovenski kovinski industriji povsod pozitivni, razen pri dejavnosti drugih vozil in plovil (–3,40 %). Celota predelovalnih dejavnosti v Sloveniji leta 2010 beleži +7,1 % rasti. Dejavnosti kovinskih izdelkov ter strojev in naprav sta tudi v letu 2011 nadaljevali trend postopne rasti, pri dejavnosti motornih vozil in plovil pa je bil ponovno zaznan padec obsega proizvodnje. Pri drugih vozilih in plovilih je bil zaznan padec celo za –25,6 %. S tem so zabeležili negativni indeks obsega že tretje zaporedno leto od nastanka krize. V 2012 so bili vsi indeksi z izjemo dejavnosti proizvodnje strojev in naprav (+4,19 %) negativni, prav tako v letu 2013 (razen pri dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov s +1,0 %). V letu 2014 se je zgodil preobrat in so bili vsi indeksi, razen pri dejavnosti drugih vozil in plovil (–11,4 %), pozitivni. V 2015 se trend pozitivnih indeksov nadaljuje. Pri vseh opazovanih dejavnostih je bil obseg industrijske proizvodnje pozitiven. Največja rast indeksa je bila zabeležena pri dejavnosti drugih vozil in plovil (+29,10 %). Tudi dejavnost motornih vozil in prikolic beleži visok indeks rasti (+14,90 %). Na celotni ravni predelovalnih dejavnosti je indeks obsega v primerjavi z EU-ORGALIME industrijami (+1,2 %) prvič po treh letih padanja pozitiven in beleži rast +5,4 %. Primerjava z evropskim povprečjem pokaže, da je bil indeks obsega v tehničnih industrijah od začetka merjenja v letu 2005 v EU-ORGALIME industrijah pozitiven, sledil je pozitiven trend obsega proizvodnje, v letu 2009 pa se je ta močno obrnil navzdol, in sicer je bil padec skoraj –20%. V letih 2010 in 2011 je zaznan podoben pozitiven premik, saj je bil obseg proizvodnje po podatkih ORGALIME v tehnični industriji v 2010 večji za +7,5 %, leto 2011 pa izkazuje +7,8 % rasti obsega industrijske proizvodnje v EU-ORGALIME industrijah. V letu 2012 je indeks proizvodnje v EU-ORGALIME industrijah ponovno doživel padec, in sicer za en odstotek, v letu 2013 dodaten padec (–1,8 %), v letu 2014 pa se je obseg proizvodnje ORGALIME industrij ponovno zvišal, in sicer za 1,7%. Tudi v letu 2015 se nadaljuje trend rasti, in sicer se je indeks obsega povišal za +1,2 %.

-40,00

-30,00

-20,00

-10,00

0,00

10,00

20,00

30,00

kovinski izdelki stroji in naprave motorna vozila,prikolice

druga vozila inplovila

predelovalnadejavnost

EU-Orgalime

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015


17

2.2. Število družb v kovinski industriji

SKD kovinski izdelki

stroji in oprema

vozila in prikolice



leto m M S V m M S V m M S V m M S V m M S V

2001 977 96 57 315 81 39 42 19 16 33 3 9

2002 1088 50 24 393 36 21 53 9 10 45 2 7

2003 1178 51 27 403 39 25 56 9 9 54 2 5

2004 1231 39 20 432 30 21 63 8 8 63 4 3

2006 1197 99 35 23 398 62 33 19 55 15 8 8 62 3 2 4

2007 1290 108 43 25 403 64 42 17 63 12 9 11 71 2 3 3

2008 1205 127 45 23 314 76 36 17 57 15 11 11 56 1 4 2 202 3 0 2

2009 1233 142 48 24 319 79 36 15 58 14 10 11 58 1 3 1 208 4 0 2

2010 1300 134 46 22 320 78 37 14 64 12 12 8 59 1 3 0 378 10 1 3

2011 1369 131 41 23 320 74 39 13 72 12 10 8 64 0 1 0 405 13 1 3

2012 1411 143 44 21 321 76 41 15 81 14 12 14 69 0 3 1 516 16 3 3

2013 1444 159 45 20 333 76 40 17 79 11 8 9 64 1 3 1 492 19 3 3

2014 1509 152 43 21 354 80 41 14 83 10 10 10 73 0 4 0 515 17 4 4

2015 1581 173 42 19 369 81 44 13 91 11 10 9 86 2 3 0 563 18 4 4

m – mikro podjetja; M – mala podjetja; S – srednja podjetja; V – velika podjetja Tabela 4: Število družb v kovinski industriji Ob zgornji tabeli je potrebno pojasniti, da je v letu 2002 prišlo do novih kriterijev za velikost podjetja, zato podatki o številu podjetij med letoma 2001 in 2002 niso neposredno primerljivi. Prav tako je leta 2008 prišlo do spremembe ZGD v členu, ki opredeljuje kriterije razvrstitve podjetij v velikostne razrede (natančneje gl. spodaj), kar onemogoča neposrednost primerjave. Kljub temu pa so trendi razvidni. Predvsem v letih od 1998 do 2001 se je v kovinski industriji zmanjševalo število majhnih podjetij, po letu 2001 pa se povečuje število malih podjetij in znižuje število velikih podjetij. V letih 2013 in 2014 je opazen porast števila mikro podjetij, medtem ko je pri ostalih številka na podobni ravni kot leto poprej. Leto 2015 kaže na porast mikro in malih podjetij, medtem ko se slika pri srednjih in velikih podjetjih ni bistveno spreminjala. Velikost družbe – kriteriji za opredelitev ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 z dne 14. 8. 2009)

55. člen (mikro, majhne, srednje in velike družbe) (1) Družbe se pri uporabi tega zakona razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja: – povprečno število delavcev v poslovnem letu, – čisti prihodki od prodaje in – vrednost aktive.

(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov in – vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov in – vrednost aktive ne presega 4.400.000 eurov.


18

(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 eurov in – vrednost aktive ne presega 17.500.000 eurov.

(5) Velika družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem odstavku.

Deleži skupin podjetij glede na velikost v kovinski industriji za leto 2015 so pri vseh kriterijih velikosti podjetja v primerjavi z letom 2014 ostali dokaj podobni: delež mikro in malih podjetij je znašal 95,2 %, delež srednjih podjetij 3,3 %, delež velikih podjetij pa 1,4 %.

2.3. Število zaposlenih v kovinski industriji

SKD kovinski izdelki stroji in oprema

vozila in prikolice



Leto m M S V m M S V m M S V m M S V m M S V

2001 4434 4359 13531 1501 3552 6827 267 1138 5222 115 113 2600

2002 8826 5314 9965 4262 4322 3956 866 931 5159 203 233 2499

2003 8272 5386 9478 3987 4149 4896 787 1113 5041 298 269 2345

2004 10149 4419 9017 4996 3689 4773 1052 1120 5566 334 732 1646

2006 7093 4766 4541 9400 2296 2941 4093 5093 400 804 1340 6355 224 86 301 1965

2007 9440 4423 5064 8936 2229 2825 5035 5022 458 535 1485 7473 338 36 392 1762

2008 7819 5654 5696 8173 1904 3237 4513 5892 372 715 1523 7817 244 39 679 608 558 76 0 1983

2009 6425 5489 5303 7203 1842 3066 4545 4971 281 578 1156 7015 200 49 312 178 550 82 0 1880

2010 7347 5003 4802 6918 1730 2836 4063 4113 326 509 1560 6771 189 53 327 0 1422 346 214 2114

2011 7715 5258 4442 6629 1787 2607 4422 4334 368 484 1409 6709 152 0 326 0 1504 576 217 2438

2012 7291 5574 5058 6039 1696 2489 4659 4082 385 620 1893 10707 153 0 329 71 2001 680 530 3457

2013 7016 5846 5150 5801 1421 2493 4313 4355 324 522 1050 6891 175 0 291 66 1954 955 455 3314

2014 7823 5449 5209 6036 1477 2602 4468 3329 366 486 1148 7757 201 0 363 0 2204 700 786 3296

2015 8079 6163 5123 6301 1534 2560 5015 3133 395 385 1397 8108 208 39 314 0 2450 619 721 3194

m – mikro podjetja; M – mala podjetja; S – srednja podjetja; V – velika podjetja Tabela 5: Število zaposlenih v kovinski industriji Tudi tu velja podobno dejstvo kot pri številu družb: zaradi sprememb določil o velikosti podjetja podatki za leti 2001 in 2002 ter za leti 2007 in 2008 niso direktno primerljivi. Opazno pa je povečevanje števila zaposlenih v majhnih družbah in zmanjševanje zaposlenih v srednjih in velikih družbah. Kovinska industrija v letu 2015 skupno zaposluje 55.800 delavcev, kar je za 3,8 % več v primerjavi z letom poprej. Če primerjamo število zaposlenih po panogah, ugotovimo, da je izrazito drugačna struktura v proizvodnji motornih vozil, kjer največji delež zaposlenih dela v velikih družbah. Za leto 2015 velja, da je bilo v mikro podjetjih zaposlenih 22,7 % vseh zaposlenih, v malih podjetjih 17,5 % vseh zaposlenih, v srednjih 22,6 % vseh zaposlenih in v velikih družbah 37,2 % (rast za 1,8 %) vseh zaposlenih v kovinski industriji v obravnavanih dejavnostih.


19

2.4. Dodana vrednost na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega (DV/Z) se je v kovinski industriji vsa leta povečevala. V letu 2009 je upadla v skoraj vseh nosilnih dejavnostih, v letu 2010 in tudi v 2011 pa ponovno narasla pri vseh dejavnostih, razen pri dejavnosti drugih vozil in plovil, kjer je upadla za dobrih 15 %. V 2012 beležimo večinoma padec dodane vrednosti, razen pri dejavnostih strojev in naprav ter drugih vozil in plovil, v letu 2013 pa je pri vseh dejavnostih vidna rast dodane vrednosti na zaposlenega. V letu 2014 se trend rasti nadaljuje, večji padec pa je doživela le proizvodnja drugih vozil in plovil. Tudi v letu 2015 beležimo rast dodane vrednosti na zaposlenega v celotni kovinski industriji. Dodana vrednost na zaposlenega tako dosega 37.323 € (2,2 % več kot leta 2014), v vseh predelovalnih dejavnostih pa 41.884 € (rast za 2,2 %). Če primerjamo posamezne dejavnosti, opazimo, da je v dejavnosti proizvodnje drugih vozil in plovil DV/Z znašala 40.163 € (rast za 16 %), v strojegradnji 38.188 € (porast za 4,1 %), dejavnost kovinskih izdelkov je imela rast DV/Z za 0,3 % in je znašala 34.310 €, dejavnost motornih vozil in prikolic pa je zabeležila 1,5 % rasti dodane vrednosti na zaposlenega (44.309 €). Graf 9: Dodana vrednost na zaposlenega (v €)

2.5. Konkurenčna pozicija podjetij glede na velikost podjetij Osnovni podatki gospodarjenja podjetij kovinske industrije glede na velikost podjetij:

kovinska industrija

velike družbe mikro družbe

male družbe srednje družbe

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015

vrednost

2015 vrednost 2015 vrednost 2015

Število družb 3.161 106,00 45 2.727 285 104,0

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 55.854 103,80 20.736 12.720 9.767 12.630

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 7.302.658.815 97,00 3.656.730.682 984.132.349 1.097.854.324 1.563.941.460

Kosmati donos od poslovanja 7.299.486.265 98,30 3.655.495.226 982.113.110 1.095.908.258 1.565.969.671

Čisti prihodki od prodaje 7.142.857.428 97,60 3.575.924.434 961.109.447 1.075.679.972 1.530.143.575

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 2.030.435.198 84,40 517.354.653 648.125.529 470.693.968 394.261.048

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 5.112.422.230 104,10 3.058.569.781 312.983.918 604.986.004 1.135.882.527

Odhodki 7.055.432.919 96,90 3.587.226.044 944.846.044 1.045.028.956 1.478.331.875

Stroški blaga, materiala in storitev 5.166.021.156 95,40 2.776.144.179 604.755.463 730.590.361 1.054.531.153

Stroški dela 1.384.137.286 106,30 549.782.770 265.154.568 240.534.871 328.665.077

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

kovinski izdelki stroji in naprave motorna vozila,prikolice

druga vozila inplovila

kovinska industrija predelovalnadejavnost

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015


20

Amortizacija 313.224.371 105,50 163.668.602 43.093.909 49.201.405 57.260.455

POSLOVNI IZID 335.552.083 112,50 120.908.361 50.368.469 61.895.526 102.379.727

FINANČNI IZID -60.497.457 64,30 -35.630.799 -8.421.865 -6.918.872 -9.525.921

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 342.569.181 108,80 121.717.267 52.474.192 64.049.365 104.328.357

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 655.793.552 107,20 285.385.869 95.568.101 113.250.770 161.588.812

Davek iz dobička 37.918.428 110,60 11.793.056 7.845.236 7.956.184 10.323.952

Čisti dobiček 320.960.699 109,90 116.247.258 55.813.910 59.081.895 89.817.636

Čista izguba 77.149.548 74,40 42.207.242 19.591.992 9.962.840 5.387.474

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 243.811.151 129,40 74.040.016 36.221.918 49.119.055 84.430.162

Enostavni denarni tok 557.035.522 114,80 237.708.618 79.315.827 98.320.460 141.690.617

Dodana vrednost (DV) 2.084.614.178 106,00 860.831.386 368.888.010 357.852.845 497.041.937

SREDSTVA 5.415.106.424 98,00 2.299.235.049 942.106.079 951.627.278 1.222.138.018

Zaloge 904.660.792 99,50 402.818.604 101.200.294 143.175.848 257.466.046

Kapital 2.323.738.536 115,10 922.507.798 381.850.580 450.340.607 569.039.551

Stopnja samofinanciranja (%) 43 117,50 40 41 47 46,6

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,20 77,40 1,33 1 1,04 1,0

Koeficient zadolženosti 0,52 91,20 0,54 1 0,49 0,5

Celotna gospodarnost 1,04 101,00 1,02 1 1,05 1,1

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 9,18 109,80 7,98 10 10,53 10,6

Donosnost kapitala - ROE (%) 11,43 118,80 9,18 10 11,42 15,8

Donosnost sredstev - ROA (%) 4,60 134,50 3,20 4 5,32 7,2

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 127.885 94,10 172.447 75.557 110.132 121.153

Delež prodaje na tujih trgih (%) 72 106,70 86 33 56 74,2

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.781 102,40 26.513 20.845 24.627 26.023

Plače na zaposlenega (EUR) 18.113 102,60 19.005 15.205 18.442 19.322

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 37.323 102,20 41.513 29.000 36.638 39.355

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 66 100,30 64 72 67 66,1

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 5.746 105,90 5.606 4.388 6.049 7.112

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 1.381 71,70 2.035 1.540 1.020 427

Obračanje sredstev 1 100,00 2 1 1 1,3

Obračanje kapitala 3 89,20 4 3 3 2,9

Obrat zalog 6,00 98,40 7,20 6 5,30 4,3

Dnevi vezave zalog 61,20 101,70 50,70 57 69,50 85,5

Obrat terjatev 7,40 112,10 10,50 5 5,70 6,8

Dnevi vezave obveznosti 71 97,30 64 87 80 77,2

Dnevi vezave denarja 39 93,00 23 49 51 59,1

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015

vrednost

2015 vrednost 2015 vrednost 2015

kovinska industrija

velike družbe mikro družbe

male družbe srednje družbe

Tabela 6: Osnovni podatki glede na velikost družbe Indeks prihodkov na ravni kovinske industrije znaša 97 %, kar kaže na manjši padec prihodka v letu 2015. Prihodek od prodaje na tujem trgu se je zvišal, in sicer za 4,1 %. Najvišji prihodek ustvarijo velike družbe, in sicer 4,1 mrd €. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je v letu 2015 v celotni kovinski industriji izkazal porast, in sicer za 7,2 %. Čisti dobiček na zaposlenega se je povečal za 5,9 %, čista izguba na zaposlenega pa se je v letu 2015 dokaj zmanjšala, in sicer za kar 28,3 % ter je znašala 1.381 €. Največjo izgubo na zaposlenega so ustvarile velike družbe, in sicer je ta znašala 2.035 € na vsakega zaposlenega delavca.


21

Graf 10: Konkurenčno pozicioniranje glede na velikost družb Na sliki je izpostavljena primerjava konkurenčne pozicije celotne kovinske industrije glede na velikost družb. Za primerjavo smo vzeli tri različne parametre: realizacijo na zaposlenega (R/Z), ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega (DV/Z), kot tretji parameter pa primerjamo delež stroškov dela glede na ustvarjeno dodano vrednost (L/DV); le-ti vplivajo na porabo dodane vrednosti oz. na razmerje delitve, ki je namenjena dobičku in akumulaciji. Celotna kovinska industrija (zajete so vse družbe) letno ustvari 127.885 € realizacije na zaposlenega, 37.323 € dodane vrednosti ter 66 % stroškov dela v dodani vrednosti. Pri posamični razvrstitvi po velikosti družb najboljše rezultate kažejo velike družbe s 172.447 € realizacije na zaposlenega (R/Z), 41.513 € ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega (DV/Z) ter najnižjim deležem stroškov dela v dodani vrednosti (L/DV), in sicer 64 %. Srednje družbe, z nekoliko nižjo realizacijo na zaposlenega (121.153 €), kažejo podobno sliko kot celotna kovinska industrija, saj izkazujejo 39.355 € ustvarjene dodane vrednosti in imajo podobne stroške dela v dodani vrednosti, in sicer ti znašajo 66,1 %. Male družbe izkazujejo 110.132 € realizacije na zaposlenega, 36.638 € ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega ter 67 % stroškov dela v dodani vrednosti. Mikro družbe izkazujejo 75.557 € realizacije na zaposlenega, 29.000 € ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega ter imajo najvišji delež stroškov dela v dodani vrednosti, ki znaša 72 %.

2.6. Konkurenčna pozicija podjetij glede na izvor kapitala Osnovni podatki gospodarjenja podjetij kovinske industrije glede na izvor kapitala (domači, tuji, mešani):

kovinska industrija

domači kapital tuji kapital mešani kapital

vrednost 2015 Index




15/14

Število družb 3.161 106,00 2.788 105,50 267 110,30 106 109,30

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 55.854 103,80 41.897 102,70 10.637 108,30 3.319 103,90

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 7.302.658.815 97,00 4.548.482.889 91,10 2.385.716.712 111,60 368.459.214 93,20

Kosmati donos od poslovanja 7.299.486.265 98,30 4.540.427.272 92,00 2.391.808.306 113,90 367.250.687 94,20

Čisti prihodki od prodaje 7.142.857.428 97,60 4.431.570.544 91,80 2.349.815.108 111,60 361.471.776 93,80

37.323

29.00036.638

39.355

41.513

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

62% 64% 66% 68% 70% 72% 74%

R/Z

L/DV

kovinska industrija

mikro družbe

male družbe

srednje družbe

velike družbe


22

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 2.030.435.198 84,40 1.755.904.241 91,60 213.285.500 56,80 61.245.457 53,90

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 5.112.422.230 104,10 2.675.666.303 92,00 2.136.529.608 123,40 300.226.319 110,50

Odhodki 7.055.432.919 96,90 4.397.430.995 90,20 2.295.904.322 113,70 362.097.602 93,90

Stroški blaga, materiala in storitev 5.166.021.156 95,40 3.046.462.216 87,20 1.863.974.394 113,50 255.584.546 90,90

Stroški dela 1.384.137.286 106,30 1.024.348.848 105,70 281.602.149 109,70 78.186.289 103,10

Amortizacija 313.224.371 105,50 182.259.445 97,60 114.932.040 125,30 16.032.886 86,60

POSLOVNI IZID 335.552.083 112,50 216.314.165 109,70 110.109.088 119,10 9.128.830 106,20

FINANČNI IZID -60.497.457 64,30 -50.012.744 57,10 -7.557.520 87,70 -2.927.193 -144,40

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 342.569.181 108,80 221.520.044 104,50 111.456.193 118,30 9.592.944 109,10

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 655.793.552 107,20 403.779.489 101,30 226.388.233 121,80 25.625.830 93,90

Davek iz dobička 37.918.428 110,60 25.060.997 104,80 11.262.759 122,80 1.594.672 130,90

Čisti dobiček 320.960.699 109,90 204.185.066 105,70 99.802.530 116,70 16.973.103 127,30

Čista izguba 77.149.548 74,40 56.681.928 61,40 8.223.998 112,40 12.243.622 303,20

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 243.811.151 129,40 147.503.138 146,20 91.578.532 117,10 4.729.481 50,90

Enostavni denarni tok 557.035.522 114,80 329.762.583 114,60 206.510.572 121,50 20.762.367 74,70

Dodana vrednost (DV) 2.084.614.178 106,00 1.464.233.561 103,70 511.868.002 114,30 108.512.615 102,40

SREDSTVA 5.415.106.424 98,00 3.817.573.962 97,20 1.309.547.369 101,20 287.985.093 95,50

Zaloge 904.660.792 99,50 645.791.905 93,70 204.632.056 120,30 54.236.831 109,10

Kapital 2.323.738.536 115,10 1.630.110.736 116,50 590.367.102 112,10 103.260.698 111,30

Stopnja samofinanciranja (%) 43 117,50 43 119,90 45 110,80 36 116,60

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,20 77,40 1,22 74,80 1,08 82,40 1,68 93,30

Koeficient zadolženosti 0,52 91,20 0,52 88,10 0,48 94,10 0,60 98,40

Celotna gospodarnost 1,04 101,00 1,03 101,00 1,04 98,10 1,02 99,00

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 9,18 109,80 9,11 110,30 9,63 109,10 7,09 100,00

Donosnost kapitala - ROE (%) 11,43 118,80 10,02 133,40 16,16 110,60 5,00 42,90

Donosnost sredstev - ROA (%) 4,60 134,50 4,00 156,30 6,88 112,80 1,67 53,90

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 127.885 94,10 105.772 89,40 220.906 103,00 108.907 90,30

Delež prodaje na tujih trgih (%) 72 106,70 60 100,20 91 110,60 83 117,90

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.781 102,40 24.449 102,90 26.473 101,40 23.557 99,30

Plače na zaposlenega (EUR) 18.113 102,60 17.811 103,10 19.490 101,10 17.514 100,70

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 37.323 102,20 34.948 101,00 48.121 105,50 32.693 98,60

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 66 100,30 70 101,90 55 96,00 72 100,80

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 5.746 105,90 4.873 102,90 9.382 107,80 5.114 122,50

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 1.381 71,70 1.353 59,80 773 103,80 3.689 292,10

Obračanje sredstev 1 100,00 1 100,00 2 112,50 1 100,00

Obračanje kapitala 3 89,20 3 83,30 4 105,10 4 79,20

Obrat zalog 6,00 98,40 4,90 92,50 9,80 107,70 4,90 86,00


23

Dnevi vezave zalog 61,20 101,70 74,60 107,60 37,40 93,30 74,80 117,10

Obrat terjatev 7,40 112,10 6,20 108,80 11,30 113,00 7,60 95,00

Dnevi vezave obveznosti 71 97,30 73 99,20 70 94,80 66 92,30

Dnevi vezave denarja 39 93,00 59 96,50 2 475,00 56 139,20

vrednost 2015 Index




15/14

kovinska industrija

domači kapital tuji kapital mešani kapital

Tabela 7: Osnovni podatki glede na izvor kapitala Največji delež družb je osnovan na domačem kapitalu. Največ prihodkov so imela podjetja z domačim kapitalom, in sicer so ti znašali slabih 4,5 mrd €. Podjetja s tujim kapitalom so imela rast prihodka za +11,6 %, medtem ko so podjetja z domačim (–8,9 %) in mešanim kapitalom (–6,8 %) doživela padec prihodka v letu 2015. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so imela podjetja s tujim kapitalom, in sicer je vrednost dosegla 48.121 €, najvišje stroške dela v dodani vrednosti pa so imela podjetja z mešanim kapitalom, in sicer je delež stroškov dela v dodani vrednosti znašal 72 %.

Graf 11: Konkurenčno pozicioniranje glede na izvor kapitala Na zgornji sliki je izpostavljena primerjava konkurenčne pozicije družb celotne kovinske industrije glede na izvor kapitala. Tako kot prej smo tudi tukaj za primerjavo vzeli že omenjene parametre (R/Z, L/DV, DV/Z). Celotna kovinska industrija (zajete so vse družbe) letno ustvari 127.885 € realizacije na zaposlenega, 37.323 € dodane vrednosti ter 66 % stroškov dela v dodani vrednosti. Podjetja domačega kapitala izkazujejo 105.772 € realizacije na zaposlenega, 34.948 € ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega ter imajo 70 % stroškov dela v dodani vrednosti. Podjetja s kapitalom tujega izvora izkazujejo 220.906 € realizacije na zaposlenega, 48.121 € ustvarjene dodane vrednosti ter imajo 55 % stroškov dela v dodani vrednosti. Podjetja z mešanim kapitalom izkazujejo 108.907 € realizacije na zaposlenega, 32.693 € ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega ter imajo 72 % stroškov dela v dodani vrednosti.

37.323

34.948

32.693

48.121

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

50% 55% 60% 65% 70% 75%

R/Z

L/DV

kovinska industrija

domači kapital

mešani kapital

tuji kapital


24

3. IZVOZ KOVINSKE INDUSTRIJE

kovinska industrija

kovinski izdelki

stroji in naprave

vozila in prikolice



vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015 vrednost 2015 vrednost 2015

vrednost

2015

vrednost

2015

Število družb 3.161 106,00 1.815 507 121 91 589

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 55.854 103,80 25.667 12.243 10.286 561 6.985

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 7.302.658.815 97,00 2.651.624.350 1.494.115.929 2.510.906.812 81.375.588 552.123.007

Kosmati donos od poslovanja 7.299.486.265 98,30 2.645.666.702 1.498.766.134 2.511.935.550 82.252.488 548.373.153

Čisti prihodki od prodaje 7.142.857.428 97,60 2.587.061.734 1.459.862.198 2.470.242.630 77.974.269 535.243.107

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 2.030.435.198 84,40 1.159.858.989 425.226.031 140.676.067 17.484.527 275.611.513

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 5.112.422.230 104,10 1.427.202.745 1.034.636.167 2.329.566.563 60.489.742 259.631.594

Dodana vrednost (DV) 2.084.614.178 106,00 880.640.948 467.526.993 455.759.451 22.526.442 255.670.716


Delež prodaje na tujih trgih (%) 72 106,70 55 71 94 78 49

vrednost 2015 Index


vrednost

2015

vrednost

2015

kovinska industrija

kovinski izdelki

stroji in naprave

vozila in prikolice



Tabela 8: Izvoz kovinske industrije v letu 2015 Iz tabele je razvidno, da je po dejavnostih kovinske industrije izvoz največji pri proizvodnji motornih vozil in prikolic (2,33 mrd €), proizvodnji kovinskih izdelkov (1,43 mrd €) ter strojih in napravah (1,03 mrd €). Slovenska kovinska industrija je izvozno usmerjena, deleži izvoza v prihodku povsod presegajo polovico, največji delež izvoza v prihodku pa je v proizvodnji motornih vozil in prikolic. V vseh dejavnostih kovinske industrije so se ti deleži od leta 1998 povečevali, v letu 2009 pa je opazen upad za 17 %. V letu 2010 se je indeks izvoza ponovno obrnil navzgor, in sicer se je v povprečju pri vseh dejavnostih povečal za več kot 10 %, v letu 2011 pa še za 7,7 %. V letu 2013 se je trend v celotni kovinski industriji ponovno obrnil rahlo navzdol, saj beležimo padec izvoza za 3,2 %, v letu 2014 pa je delež prodaje na tujih trgih še malenkostno padel, in sicer za 0,6 %. V letu 2015 se je trend ponovno obrnil navzgor, in sicer so se prihodki povečali za 4,1%. Dejavnost montaže in popravil strojev in naprav odstopa od teh trendov, saj je v osnovi lokalno usmerjena. Primerjalno med posameznimi dejavnostmi ima največji delež prodaje na tujih trgih dejavnost Proizvodnja motornih vozil – SKD 29 (94 %), sledita pa ji Druga vozila in plovila – SKD 30 (78 %) ter Stroji in naprave – SKD 28 (71 %). Tabela prikazuje deleže izvoza kovinske industrije za nekatere dejavnosti:

šifra dejavnosti in njen opis število družb

čisti prihodki od prodaje na

tujem trgu

indeks izvoza 2015/2014

delež v izvozu kov. ind. (v %)

29.100 – Proizvodnja motornih vozil 15 1.059.231.790 137,0 20,72% 29.320 – Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 74 863.532.916 101,7 16,89% 29.200 – Proiz. karoserij za vozila; proiz. prikolic, polprikolic 32 406.801.857 121,4 7,96% 25.110 – Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 379 362.027.777 115,1 7,08% 25.620 – Mehanska obdelava kovin 561 242.249.889 117,8 4,74% 25.990 – Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 307 239.136.383 104,8 4,68% 28.220 – Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav 52 220.712.266 105,1 4,32%


25

33.200 – Montaža industrijskih strojev in naprav 309 219.247.840 109,2 4,29% 25.731 – Proizvodnja ročnega orodja 12 139.178.601 100,8 2,72% 25.732 – Proizvodnja orodja za stroje 166 133.608.872 120,7 2,61% 28.990 – Proizvodnja strojev za druge posebne namene 89 132.427.350 131,0 2,59% 28.300 – Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev 38 117.922.517 110,2 2,31% 25.720 – Proizvodnja ključavnic, okovja 21 109.116.149 106,5 2,13% 28.150 – Proizvodnja ležajev, zobnikov,… 23 86.332.496 109,7 1,69% 28.930 – Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno ind. 26 70.934.780 100,4 1,39% 28.250 – Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav 51 54.336.860 97,8 1,06% 28.490 – Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev 28 53.762.958 110,7 1,05% 28.140 – Proizvodnja pip in ventilov 16 52.225.502 105,2 1,02% ostalo … … … …

panoge kovinske industrije skupaj: 3.161 5.112.422.230 104,1 100,00% Tabela 9: Izvoz kovinske industrije – panoge izvoznice Kovinska industrija izvaža v vse države sveta. Tradicionalno so države najmočnejšega izvoza Nemčija, Francija, Avstrija in Italija. Geografska usmeritev ostaja podobna tudi v letu 2015. država namena Izvoz v mio € NEMČIJA 1.524,5 AVSTRIJA 583,3 FRANCIJA 569,1 ITALIJA 300,6 VELIKA BRITANIJA 162,3 SLOVAŠKA 156,1 ŠPANIJA 133,9 HRVAŠKA 131,9 ČEŠKA REPUBLIKA 119,3 POLJSKA 111,8

OSTALO 1.319,6

Vsi izvozni trgi skupaj 5.112,4 Tabela 10: Izvoz kovinske industrije po državah

Celoten izvoz za kovinsko industrijo za leto 2015 izkazuje rast 4,1 %. Tradicionalno največ izvažamo v Nemčijo (1.524,5 mio €), ki ostaja najpomembnejši izvozni trg. Vrednosti izvoza si nato sledijo po naslednjih treh največjih blagovno izvoznih partnericah: Avstrija (583,3 mio €), Francija (569,1 mio €) in Italija (300,6 mio €).

4. GIBANJA KOVINSKE INDUSTRIJE V EU

Gibanje trendov poslovanja kovinske industrije v EU povzemamo po letnem poročilu ORGALIME. ORGALIME je zveza združenj industrije kovinskih izdelkov, strojegradnje in elektro ter elektronske industrije, ki povezuje 41 združenj v 24 državah Evrope. Podatki v nadaljevanju zajemajo rezultate, ocene in napovedi članic. Na osnovi informacij v času izdaje letnega poročila ORGALIME je bila skupna proizvodnja tako imenovane tehnične industrije v letu 2015 1.900 mrd €, ki skupaj zaposluje okoli 10,9 mio delojemalcev. Tehnične industrije predstavljajo več kot četrtino prihodka in tretjino izvoza predelovalnih industrij v Evropski uniji. ORGALIMA zbira in analizira zadnje podatke ter vsako leto oblikuje napovedi za tehnične industrije. Podatki pokrivajo naslednja področja: kovinske proizvode, stroje in naprave ter električne in elektronske aparate. Navedeni sektorji večinoma sodijo v poglavja 25. do 28. NACE rev. 2 nomenklature.

Izvozni trgi - celotna KovI NEMČIJA

AVSTRIJA

FRANCIJA

ITALIJA

VELIKA BRITANIJA

SLOVAŠKA

ŠPANIJA

HRVAŠKA

ČEŠKA REPUBLIKA

POLJSKA

OSTALO


26

leto proizvodnja izvoz investicije zaposleni izven EU

(mrd €) (mrd €) (mrd €) (mio €) 2015 1.900 ni podatka ni podatka 10,9

2014 1.825 1.794 ni podatka 10,3

2013 1.794 ni podatka ni podatka 10,2

2012 1.840 556,8 52,0 10,3

2011 1.855 521,5 ni podatka 10,2

2010 1.545 462 46,5 9,7

2009 1.427 981 (EU+izven) ni podatka 10,6

2008 1.885 472 62,4 11,1

2007 1.813 448 59,4 10,9

2006 1.779 417 47,5 10,6

Napovedi za 2016

POVPREČNA RAST TEHNIČNIH INDUSTRIJ

+1,2 %

OBSEG PROIZ. V KOVINSKI INDUSTRIJI

+1,0 %

ZAPOSLOVANJE +0,2 %

Močan drugi kvartal je povečal rast prihodka za 1,3 % Leto 2014 se je zaključilo s počasno rastjo prihodka, ki se je v začetku 2015 pospešeno dvigoval, še posebej v drugem kvartalu, kar nakazuje uspešnost delovanja vseh sektorjev. V drugi polovici leta se je rast v tehničnih industrijah nekoliko upočasnila. Tak razvoj poslovanja v letu 2015 kot celoti je za evropsko tehnično industrijo pomenil skromno rast za 1,3 %.

Rast obsega proizvodnje v letu ORGALIME industrija

2011 (v %) ocena

2012 (v %) ocena

2013 (v %) ocena

2014 (v %) ocena

2015 (v %) ocena

2016 (v %)

napoved Proizvodnja kovinskih izdelkov +6,9 -3,0 -1,6 +1,4 +0,5 +1,0 Proizvodnja strojev in naprav +11,7 0,0 -1,4 +2,1 +0,8 +1,0 Proizvodnja električne in elektronske opreme, IKT +5,5 -1,8 -3,3 +1,6 +2,6 +1,7 Skupaj ORGALIME industrija +7,8 -1,0 -1,8 +1,7 +1,3 +1,2

Strojegradnja Evropska strojegradnja je v 2015 ustvarila prihodek v višini 640 milijard evrov in zaposlovala več kot 2,9 milijona ljudi. Ta panoga je bila v 2014 najhitreje rastoči sektor med tehničnimi industrijami, ki je po krčenju v letu poprej doživel 2,1 % rasti. V letu 2015 se je nadaljevala skromna rast, in sicer za 0,8 %. Za leto 2016 pričakujejo nadaljevanje rasti nekako v višini 1 %.


27

Ker sektor vztrajno raste, tudi njegove poddejavnosti izkazujejo povečanje proizvodnje v letu 2015. Edina poddejavnost, ki je svojo proizvodnjo zmanjšala, je bila proizvodnja kmetijske mehanizacije (–7,9 %). Kovinski izdelki Prihodek podjetij – proizvajalcev kovinskih izdelkov v letu 2015 je okrog 470 milijard evrov. Zaposluje 3,6 milijona delojemalcev in s stališča zaposlovanja predstavlja največji sektor tehničnih industrij v Evropi. Večinoma proizvaja izdelke, ki se uporabljajo v drugih vejah tehničnih industrij. Zato je skupaj z izboljšanjem poslovnih rezultatov tehničnih industrij kot celote izkazal rast tudi ta sektor (0,5 %). Pričakovanja za 2016 so zmerna, in sicer naj bi ta sektor predvidoma dosegel rast 1 %. Poddejavnosti tega dela predelovalnih industrij so dosegale zelo različne rezultate. Nekateri, na primer kovanje in toplotna obdelava, so povečali proizvodnjo (+1,5%), medtem ko je bil na področju rezervoarjev in kontejnerjev zabeležen padec proizvodnje za –1,1%. Zaposlenost Velja ocena, da se je zaposlenost dvignila za 0,7 % v 2015, kar je izboljšanje glede na rast v višini 0,3 % v letu 2014. Ko sta se promet in proizvodnja v 2015 povečala, se je v manjši meri dvignilo tudi število zaposlenih. To nakazuje na potrebo realnega sektorja, da se prilagaja mednarodnim rastem produktivnosti. Za leto 2016 naj se na področju zaposlovanja ne bi zgodilo nič pretresljivega, še več, ostala naj bi na isti ravni kot v 2015 (+0,0 %). Rast evropskega gospodarstva bo v 2016 dosegala 1,2 %. Še vedno pa so prisotna tveganja in negotovosti, ki bodo vplivala na gospodarske rezultate evropskih tehničnih industrij, na primer:

• negotovost glede kitajskega gospodarstva in njegovega ohlajanja; • manjša rast na novo nastajajočih trgih; • finančna nestabilnost (rigidni finančni pogoji); • naraščajoča globalna trenja.

Pogledi na 2016: pričakujemo zmerno rast. Napovedi pristojnih inštitucij (OECD, IMF) dajejo številko nekje od +3,0 do +3,5 %), ki naj bi se nadaljevala v približno enaki meri tudi v letu 2017. Medtem je Evropska komisija bolj previdna v napovedih, saj napovedujejo rast 1,9 % v 2016 ter 2 % v letu 2017. Tako ekonomisti ORGALIME predvidevajo skromno izboljšanje poslovne klime v 2016 in nadaljevanje rasti (1,2 %), ki pa bo še vedno ostala pod dolgoročnim povprečjem, ki znaša 3 %. Pričakovati je, da bo rast ponovno neenakomerno razdeljena med državami, vendar naj tehnične industrije ne bi zmanjševale svoje proizvodnje in prometa.

5. PREGLED POSAMEZNIH RAZREDOV DEJAVNOSTI KOVINSKE INDUSTRIJE

5.1. PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV – SKD 25

Proizvodnja kovinskih izdelkov vključuje naslednje dejavnosti:

� 25.1 – Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov � 25.2 – Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern � 25.3 – Proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za centralno ogrevanje � 25.4 – Proizvodnja orožja in streliva � 25.5 – Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija � 25.6 – Površinska obdelava in prekrivanje kovin; mehanska obdelava kovin � 25.7 – Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja � 25.9 – Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov


28

5.1.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz proizvodnje kovinskih izdelkov

Kadar so v agregatu zajete manj kot tri družbe oz. ima ena prevladujočo vlogo, podatek za ta agregat ni objavljen (je zaupne narave). V panogi proizvodnje kovinskih izdelkov so to agregati podpanoge 25.4 – Proizvodnja orožja in streliva. Tabela 11 prikazuje osnovne podatke po dejavnostih proizvodnje kovinskih izdelkov v letu 2015.

kovinski izdelki

25.1. 25.2. 25.3. 25.5. 25.6. 25.7. 25.9.

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

Število družb 1.815 105,20 473 32 7 41 657 206 397

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 25.667 104,70 6.198 514 15 1.077 6.338 6.147 5.376

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 2.651.624.350 87,70 702.656.768 39.495.860 5.515.807 212.378.675 486.541.304 575.079.220 627.887.128

Kosmati donos od poslovanja 2.645.666.702 88,90 701.188.094 39.508.550 5.500.828 212.650.534 486.290.299 572.284.830 626.162.789

Čisti prihodki od prodaje 2.587.061.734 87,70 683.920.020 38.719.396 1.370.528 210.795.135 477.829.336 557.968.557 614.393.848

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 1.159.858.989 92,40 290.136.310 13.662.796 785.760 162.963.222 222.422.504 174.956.875 294.896.996

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 1.427.202.745 84,10 393.783.710 25.056.600 584.768 47.831.913 255.406.832 383.011.682 319.496.852

Odhodki 2.535.321.393 87,80 675.627.383 38.458.921 7.342.408 203.494.526 462.256.648 548.781.433 597.630.157

Stroški blaga, materiala in storitev 1.745.562.296 82,40 485.481.401 24.299.805 5.339.169 169.603.787 283.594.021 342.233.555 433.458.074

Stroški dela 597.953.043 107,60 142.310.908 11.745.408 932.280 30.732.560 139.632.451 150.984.564 121.510.726

Amortizacija 120.978.328 95,70 24.544.785 1.512.827 20.146 1.686.836 26.952.162 36.564.912 29.643.972

POSLOVNI IZID 142.310.833 102,40 32.930.140 1.594.285 -1.829.245 9.521.240 28.389.411 36.488.520 34.853.209

FINANČNI IZID -18.991.459 69,50 -4.778.269 -502.992 1.412 -51.856 -3.129.052 -8.017.021 -2.507.650

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 146.531.744 101,80 33.870.414 1.639.156 -1.828.013 9.550.333 29.339.467 37.203.036 36.400.418

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 267.510.072 99,00 58.415.199 3.151.983 -1.807.867 11.237.169 56.291.629 73.767.948 66.044.390

Davek iz dobička 15.732.571 100,80 4.163.772 251.539 5.854 1.313.004 4.041.168 1.796.836 4.105.453

Čisti dobiček 137.437.724 111,40 32.651.407 1.580.971 29.042 8.825.509 31.622.364 29.093.901 33.334.070

Čista izguba 24.450.929 108,50 7.694.905 697.218 1.593.931 782.647 9.330.361 740.827 3.606.537

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 112.986.795 112,00 24.956.502 883.753 -1.564.889 8.042.862 22.292.003 28.353.074 29.727.533

Enostavni denarni tok 233.965.123 103,00 49.501.287 2.396.580 -1.544.743 9.729.698 49.244.165 64.917.986 59.371.505

Dodana vrednost (DV) 880.640.948 105,00 210.866.233 15.023.406 -840.965 42.736.062 197.857.188 225.833.357 188.643.126

SREDSTVA 2.321.147.109 94,80 566.496.680 38.793.930 8.575.224 65.874.088 397.581.702 676.689.445 565.760.013

Zaloge 348.569.040 87,30 66.797.861 6.860.404 133.390 23.488.406 36.692.744 123.856.750 90.622.721


29

Kapital 1.068.207.040 101,50 262.883.247 17.069.520 4.564.099 33.725.615 173.556.431 295.723.063 279.982.886

Stopnja samofinanciranja (%) 46 107,00 46 44 53 51 44 44 50

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,07 87,70 1,05 1,22 0,54 0,87 1,14 1,18 0,94

Koeficient zadolženosti 0,49 92,50 0,48 0,54 0,31 0,46 0,51 0,52 0,47

Celotna gospodarnost 1,05 100,00 1,04 1,03 0,75 1,04 1,05 1,05 1,05

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 10,34 112,90 8,54 8,14 -131,91 5,33 11,78 13,22 10,75

Donosnost kapitala – ROE (%) 11,12 107,90 9,99 5,10 -30,47 27,25 13,90 9,81 11,23

Donosnost sredstev - ROA (%) 5,02 120,40 4,59 2,29 -10,49 13,09 5,89 4,26 5,44

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 100.792 83,70 110.345 75.319 93.743 195.704 75.397 90.770 114.293

Delež prodaje na tujih trgih (%) 55 96,00 58 65 43 23 54 69 52

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 23.296 102,80 22.961 22.848 63.767 28.532 22.033 24.562 22.604

Plače na zaposlenega (EUR) 17.189 102,80 16.914 16.872 36.386 20.584 16.415 18.203 16.551

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 34.310 100,30 34.022 29.224 -57.522 39.677 31.220 36.738 35.093

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 67,9 102,60 67,5 78,2 -110,9 71,9 70,6 66,9 64,4

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 5.355 106,40 5.268 3.075 1.986 8.194 4.990 4.733 6.201

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 953 103,70 1.242 1.356 109.024 727 1.472 121 671

Obračanje sredstev 1 91,70 1 1 0 3 1 1 1

Obračanje kapitala 3 83,30 3 2 0 7 3 2 2

Obrat zalog 5,20 96,30 7,70 3,60 37,40 7,20 8,00 2,80 5,00

Dnevi vezave zalog 70,50 103,80 47,40 100,80 9,70 50,40 45,80 130,10 72,50

Obrat terjatev 6,20 100,00 6,20 5,70 0,20 18,90 6,50 5,30 5,80

Dnevi vezave obveznosti 73 110,40 69 111 178 33 70 99 72

Dnevi vezave denarja 58 94,90 37 50 2.512 37 29 100 61

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

kovinski izdelki

25.1. 25.2. 25.3. 25.5. 25.6. 25.7. 25.9.

Tabela 11: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz Proizvodnje kovinskih izdelkov (SKD 25) SKD 25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov v letu 2015 beleži mešane indekse. Prihodki so na ravni celotne dejavnosti SKD 25 padli za 12,3 %. Največ prihodkov je ustvarila dejavnost SKD 25.1 (Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov), in sicer v višini 702,1 mio €, najmanj prihodkov pa je imela dejavnost SKD 25.3 (Proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za centralno ogrevanje), in sicer 5,5 mio €.


30

Celoten izvoz dejavnosti SKD 25 je bil za 15,9 % nižji kot leta 2014 in je znašal 1,43 mrd €, dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) pa je zabeležil manjšo rast, in sicer za 1,8 %. Dodana vrednost na zaposlenega dosega 34.310 € in je za 0,3 % višja kot leto poprej. Izvzemši poddejavnost 25.3 – Proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za centralno ogrevanje (-57.522 €!) so imeli najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti 25.5 – Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin in prašna metalurgija, in sicer 39.677 €, najnižjo pa v dejavnosti 25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, kjer je znašala 29.224 €. Dobičkonosnost ROE in ROA v celotni dejavnosti SKD 25 sta v letu 2015 zabeležili pozitiven rezultat: ROE 11,12 (+7,9 %), ROA pa 5,02 (+ 20,4%). Stroški dela v ustvarjeni dodani vrednosti so se nekoliko povišali, in sicer za 2,6 %, stroški dela na zaposlenega pa za 2,8 % in dosegli vrednost 23.296 €.

5.1.2. Družbe

V nadaljevanju je po abecednem vrstnem redu navedenih po deset največjih družb proizvodnje kovinskih izdelkov glede na ustvarjeno dodano vrednost ter velikostni razred družbe. mikro družbe

največjih deset po dodani vrednosti

ATEA, KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA, PRODAJA IN STORITVE, D.O.O. BENI TEHING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O. CENTER ISI INVALIDSKO PODJETJE, D.O.O. CNC-MURKO, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O. CSS, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O. GRIFFING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO, D.O.O. IMSS - TRADE, INDUSTRIJSKI SERVIS&MONTAŽA, D.O.O. IP RIBNICA, DRUŽBA ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV, D.O.O. KOVINOS, REZILNA ORODJA, D.O.O. METAL TEH, MONTAŽA, STORITVE IN SVETOVANJE, D.O.O.

male družbe


GRIESHABER LOGISTIKA D.O.O. HIDRIA - IP, D.O.O., DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IZOLACIJSKIH IZDELKOV, TOLMIN INKOS DRUŽBA ZA INŽENIRING, KONSTRUKCIJE IN STROJEGRADNO D.O.O. KRMELJ ISKRA ISD - STRUGARSTVO OBDELAVA KOVIN D.O.O. METALNA IMPRO, PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O. MONTPRO PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O. NOVI PLAMEN, HLADNO PREOBLIKOVANJE IN ELEMENTI ZA SPAJANJE, KROPA, D.O.O. ORO MET, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. RM-LH IZOLA, PROIZVODNJA, PROMET IN STORITVE, D.O.O. TEHNOLOŠKI CENTER JAKL SPLOŠNA MEHANIČNA DELA D.O.O.

srednje družbe


CNC P&K-PUŠNIK PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. EMO - ORODJARNA PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O. GORENJE ORODJARNA, D.O.O., VELENJE, PARTIZANSKA 12 I.M.S.S. D.O.O., INDUSTRIJSKA MONTAŽA IN SPECIALIZIRAN SERVIS NIKO, KOVINARSKO PODJETJE, D.O.O., ŽELEZNIKI NOŽI RAVNE PODJETJE ZA PROIZVODNJO NOŽEV IN REZIL D.O.O. PRIMAT TOVARNA KOVINSKE OPREME D.D. REM MONTAŽA IN KLEPARSTVO D.O.O. VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O. WILLY STADLER PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.


31

velike družbe


UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D. AHA EMMI, PREDELAVA ALUMINIJA, D.O.O. ARCONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT D.D. IMPOL FOLIJE IN TRAKOVI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. IMPOL PALICE, CEVI IN PROFILI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. KOVINOPLASTIKA LOŽ INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV D.D. LAMA OKOVJA - MONTAŽNI SISTEMI - ORODJA - TRGOVINA, D.D. MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR D.D. MDM PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O. TRIMO INŽENIRING IN PROIZVODNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, D.D.

5.1.3. Izvoz

V vseh dejavnostih skupine Proizvodnja kovinskih izdelkov (SKD 25) se je skupni čisti prihodek od prodaje na tujem trgu v letu 2015 povečal za 4,1 %. Največjo rast izvoza je imela dejavnost Površinska obdelava in prekrivanje kovin; mehanska obdelava kovin (25.6), in sicer se je ta v primerjavi z letom 2014 povečala za 17,5 %. Največ ustvarjenega prihodka s prodajo na tujih trgih je imela dejavnost Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov (25.1). Izvoz dejavnosti je dosegel slabih 394 mio €. Celotna dejavnost je imela slabe 1,42 milijarde evrov prihodka od prodaje na tujem trgu, največji delež prodaje na tujem trgu pa je imela dejavnost 25.7 – Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, in sicer je ta znašal 68,6 %. Deleži izvoza proizvodnje kovinskih izdelkov po državah država namena Izvoz v mio € NEMČIJA 427,0 AVSTRIJA 299,0 ITALIJA 73,5 SLOVAŠKA 62,5 HRVAŠKA 59,0 ČEŠKA REPUBLIKA 52,0 MADŽARSKA 46,4 FRANCIJA 41,9 ŠVICA 40,6 RUSKA FEDERACIJA 34,5

OSTALO 290,7

Skupaj izvoz dejavnosti 25 1.427,2 Tabela 12: Deleži izvoza dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov po državah Pregled izvoza proizvodnje kovinskih izdelkov pokaže, da se tudi v tej dejavnosti največ izvozi v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Slovaško in na Hrvaško. Vrednosti izvoza v posamezne države so razvidni iz tabele.

Izvozni trgi SKD 25 NEMČIJA

AVSTRIJA

ITALIJA

SLOVAŠKA

HRVAŠKA

ČEŠKA REPUBLIKA

MADŽARSKA

FRANCIJA

ŠVICA

RUSKA FEDERACIJA

OSTALO


32

5.1.4. Primerjave z mednarodnim okoljem

Primerjava s proizvodnjo kovinskih izdelkov v posameznih državah EU je narejena s tremi kazalniki konkurenčnosti, ki so opisani v točki 1.3 (Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije). Primerjava je izvedena za leto 2013, saj za države Evropske unije v bazah Eurostata ni novejših podatkov. Kot dodatna entiteta je v sliko leta 2013 vključena »Slovenija (2015)«. Primerjava po R/Z, L/DV in DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (SKD 25) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 12: Primerjava dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (SKD 25) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Z grafa 12 – dejavnost Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (SKD 25) – je razvidno, da se države EU pri realizaciji na zaposlenega (R/Z) v letu 2013 gibljejo od 58.000 € do skoraj 210.000 €. Pri tem prednjačita Avstrija in Italija z več kot 200.000 € realizacije. Slovenija v letu 2013 z okoli 118.000 € realizacije na zaposlenega zaostaja za večjimi proizvajalkami. V razmerju stroškov dela glede na ustvarjeno dodano vrednost pri proizvodnji kovinskih izdelkov v celoti za leto 2013 so države razvrščene nekako v razponu med 50 % in 85 % (Slovenija 68,4 %). Najvišji delež stroškov dela v dodani vrednosti je pri Franciji (82,3 %). Najvišjo ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega imajo Avstrija, Italija, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Pri dodani vrednosti na zaposlenega (DV/Z) se vrednosti gibljejo med 21.000 € in 76.000 €, kjer so najbolj razvite države precej izenačene, izstopa pa Avstrija s 76.500 € dodane vrednosti na zaposlenega. Višina realizirane dodane vrednosti na zaposlenega (DV/Z) za leto 2013 pri Sloveniji znaša 32.247 €. Slika Slovenije v letu 2015 glede na leto 2013 kaže manjše poslabšanje stanja v panogi, predvsem na račun realizacije na zaposlenega, ki je nižja za slabih 18.000 €. Dodana vrednost na zaposlenega je nekoliko višja, in sicer za dobrih 2.000 €, stroški dela v dodani vrednosti pa so ostali na podobni ravni kot v 2013.

76.500

25.400

59.700

63.900

21.900

66.500

25.700

58.50032.247

34.310

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

50% 55% 60% 65% 70% 75% 80% 85% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)

Stroški dela v dodani vrednosti (L/DV)

(SKD 25)

Premer krogca = dodana vrednost na zaposlenega (DV/ Z)

Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


33

5.1.4.1. Investicije v panogi PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV RAZEN STROJEV IN NAPRAV (SKD 25)

DRŽAVA DELEŽ PRIHODKA

VLOŽENEGA V INVESTICIJO DEJAVNOSTI

INVESTICIJA NA ZAPOSLENO OSEBO (v €)

ĆEŠKA 5,2 % 3.500

NEMČIJA 3,5 % 5.200

HRVAŠKA 41,8 % 2.600

ITALIJA 2,2 % 5.200

AVSTRIJA 0,8 % 9.000

POLJSKA 1,3 % 3.500

SLOVENIJA 10 % 4.000

VELIKA BRITANIJA 0,3 % 3.900

Tabela 13: Investicije v panogi SKD 25 Pri proizvodnji kovinskih izdelkov (SKD 25) lahko vidimo, da se delež prihodka, vloženega v investicijo dejavnosti, giblje od 0,3 % (Velika Britanija) do 41,8 % (Hrvaška). Pri večini držav delež vloženih sredstev ne presega 10 %, razen pri Hrvaški, vendar je znesek investiranih denarnih sredstev pri slednji le 2.600 € na zaposleno osebo. Če to izrazimo v denarnih enotah, vidimo, da največ denarja na zaposleno osebo investira Avstrija (9.000 €), medtem ko Slovenija za to nameni 4.000 €.

Graf 13: Investicije v panogi SKD 25 Za dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, ki predstavljajo največji delež prihodka in zaposlenih, so v nadaljevanju prikazane primerjave s posameznimi evropskimi državami.

0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000

ĆEŠKA

NEMČIJA

HRVAŠKA

ITALIJA

AVSTRIJA

POLJSKA

SLOVENIJA

VELIKABRITANIJA

INVESTICIJA NA ZAPOSLENO OSEBO



34

5.1.4.2. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost

Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov (SKD 25.1) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 14: Primerjava dejavnosti proizvodnje gradbenih kovinskih izdelkov (SKD 25.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU V proizvodnji gradbenih kovinskih delov (graf 14) je pri večjih proizvajalkah opazen večji razpon pri stroških dela v dodani vrednosti. Ta se giblje med 60 % in 85 % (Francija). Najnižje stroške dela v dodani vrednosti ima Velika Britanija, in sicer dobrih 59 %. Stroški dela v dodani vrednosti za Slovenijo v letu 2013 dosegajo 72 % in so približno na sredini med primerjanimi državami. Pri realizaciji na zaposlenega (R/Z) se države EU v letu 2013 gibljejo med 55.000 € in 195.000 €; prednjači Francija s 194.813 €. Slovenija ima za več kot polovico slabšo realizacijo (ca. 97.000 €) in dokaj zaostaja za skupino vodilnih proizvajalk. Vrednosti dodane vrednosti na zaposlenega (DV/Z) se gibljejo med 18.000 € in 66.000 €, kjer so si najbolj razvite države precej podobne, najvišjo vrednost pa dosega Avstrija, in sicer s 65.500 € oz. 5.300 € več kot leto poprej. Slovenija je imela v letu 2013 ustvarjene 29.488 € dodane vrednosti na zaposlenega (DV/Z). Številke za Slovenijo v letu 2015 so pri vseh parametrih boljše kot v 2013. Stroški dela v dodani vrednosti so se zmanjšali za dobre 4 %, dodana vrednost na zaposlenega je višja za okoli 4.500 €, realizacija na zaposlenega pa je prav tako višja za skoraj 15.000 € v primerjavi z letom 2013.

65.500

20.600

52.600

60.000

18.400

56.000

25.200

60.100

29.48834.022

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

50% 60% 70% 80% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 25.1)

Premer krogca = dodana vrednost na zaposlenega (DV/ Z)Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


35


Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija (SKD 25.5) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 15: Primerjava dejavnosti kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin (SKD 25.5) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Opomba: nepričakovana pozicija krožca Slovenija 2015 v primerjavi z 2013 je posledica dejstva, da se je eno izmed nosilnih podjetij v letu 2015 preselilo iz ene dejavnosti v drugo. Zgornji graf je tako kot ostali narejen na osnovi uradnih podatkov AJPES za 2015. Pri kovanju, stiskanju, vtiskovanju in valjanju kovin ter prašni metalurgiji v letu 2013 od vseh »velikih« najbolj izstopa Italija, in sicer ima dodano vrednost na zaposlenega 84.500 €. Realizacija na zaposlenega je pri velikih proizvajalkah prav tako najvišja v Italiji in znaša dobrih 327.000 €. Ostale večje države proizvajalke so dokaj razpršene, predvsem po različnih vrednostih stroškov dela v dodani vrednosti (L/DV). Ti se gibljejo med 55% in 85%. Pri dodani vrednosti na zaposlenega (DV/Z) pa se vrednosti pri vseh opazovanih državah gibljejo med 21.000 € in 85.000 €. Izmed vseh držav je imela Slovenija v letu 2013 najnižje stroške dela glede na dodano vrednost (50,4 %) in najvišjo realizacijo na zaposlenega (688.380 €), pri dodani vrednosti na zaposlenega pa je nekako na sredini večjih proizvajalk. V letu 2015 je Slovenija glede na leto 2013 v slabšem položaju, predvsem zaradi dejstva, da se je eno podjetje, ki veliko doprinese h končnemu rezultatu, prestrukturiralo ter spremenilo dejavnost. Zato je pozicija Slovenije v 2013 težko oziroma skoraj ni primerljiva s pozicijo iz leta 2015.

70.300

28.900 60.80057.800

57.70084.500

21.20028.800

53.539

39.677

0 €

100.000 €

200.000 €

300.000 €

400.000 €

500.000 €

600.000 €

700.000 €

800.000 €

45% 55% 65% 75% 85%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 25.5)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Španija

Italija

Portugalska

Slovaška

Slovenija 2013

Slovenija 2015


36


Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja (SKD 25.7) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 16: Primerjava dejavnosti proizvodnje jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja (SKD 25.7) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Pri proizvodnji rezilnega in drugega orodja Slovenija po realizaciji na zaposlenega in sami dodani vrednosti dokaj zaostaja za najmočnejšimi državami. Najmočnejše države se pri realizaciji na zaposlenega (R/Z) v letu 2013 gibljejo med 117.000 € in 200.000 € (največ Avstrija s 198.412 €). Pri dodani vrednosti na zaposlenega (DV/Z) pa se vrednosti pri večjih proizvajalkah gibljejo med 49.000 € in 88.000 €. V letu 2013 najboljšo pozicijo izkazujejo Avstrija, Nemčija, Italija in Francija. Slovenija tudi v letu 2013 ostaja zadaj, saj ima v primerjavi z večjimi proizvajalkami več kot dvakrat manjšo dodano vrednostjo na zaposlenega, nizko realizacijo na zaposlenega (86.221 €) ter visoke stroške dela v dodani vrednosti (69,7 %). V letu 2015 se je slovenski "krogec" ponovno izboljšal pri vseh parametrih. Realizacija na zaposlenega tako znaša 90.770 € in je za dobrih 4.000 € višja kot v 2013, ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega znaša 36.738 €, stroški dela na zaposlenega pa so okoli 3 % nižji kot leta 2013.

87.800

28.600

64.900 58.500

31.700

69.900

28.000

49.700

32.988

36.738

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

40% 50% 60% 70% 80% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 25.7)


Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


37


Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov (SKD 25.9) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 17: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih kovinskih izdelkov (SKD 25.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Z grafa 17 – dejavnost Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov (SKD 25.9) – je razvidno, da se države EU pri realizaciji na zaposlenega (R/Z) v letu 2013 gibljejo med 64.000 € in 237.000 €; izstopata Italija z 236.204 € in Francija z 236.273 € realizacije na zaposlenega. Slovenija je v letu 2013 dosegala dobrih 111.000 € realizacije na zaposlenega. Stroški dela na zaposlenega v dodani vrednosti se med vsemi obravnavanimi subjekti gibljejo med 50 % in 80 %. Višina stroškov dela v dodani vrednosti za Slovenijo znaša 67,3 %. Pri dodani vrednosti na zaposlenega (DV/Z) se številke gibljejo med 21.000 € in 73.000 €, kjer so si najbolj razvite države dokaj podobne. Najvišjo vrednost dosega Avstrija s 73.100 €, Slovenija pa ima v primerjavi z njo za več kot polovico nižjo dodano vrednost (32.352 €). Dodana vrednost je večja samo v primerjavi s Hrvaško, Češko in Slovaško. Od večjih proizvajalk izstopajo ponovno Italija, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija in Francija, tako po dodani vrednosti kot po realizaciji na zaposlenega. Ostale države pa krepko zaostajajo za vodilnimi proizvajalkami. Pozicijo "mehurčka" pri Sloveniji v letu 2015 v primerjavi z letom 2013 za slabe 3 % izboljšujejo nižji stroški dela v dodani vrednosti ter dodana vrednost na zaposlenega, ki se je v primerjavi z letom 2013 zvišala za skoraj 3.000 €, realizacija na zaposlenega pa je višja za slabih 3.000 €.

73.100

25.600

66.100

66.400

21.200

71.900

25.60053.500

32.35235.093

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

45% 50% 55% 60% 65% 70% 75% 80% 85%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 25.9)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


38

5.2. PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV – SKD 28 Proizvodnja strojev in naprav vključuje naslednje dejavnosti:

� 28.1 – Proizvodnja strojev za splošne namene � 28.2 – Proizvodnja drugih naprav za splošne namene1 � 28.3 – Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev � 28.4 – Proizvodnja obdelovalnih strojev � 28.9 – Proizvodnja drugih strojev za posebne namene

(1)Pojasnilo: v okviru kovinske industrije se znotraj dejavnosti 28.2 – Proizvodnja drugih naprav za splošne namene ne obravnava 28.230 – Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav)

5.2.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz proizvodnje strojev in naprav

V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki za dejavnost proizvodnje strojev in naprav v letu 2015:

stroji in naprave 28.1. 28.2. 28.3. 28.4. 28.9.

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

Število družb 507 103,70 78 186 38 56 149

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 12.243 103,10 2.786 3.728 1.269 1.188 3.271

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 1.494.115.929 104,20 340.766.737 491.395.341 163.007.764 124.401.481 374.544.606

Kosmati donos od poslovanja 1.498.766.134 105,30 346.372.770 488.528.404 162.472.437 123.090.040 378.302.483

Čisti prihodki od prodaje 1.459.862.198 104,10 334.567.199 482.698.204 157.433.021 119.871.531 365.292.243

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 425.226.031 98,60 104.937.610 144.771.055 39.510.504 35.908.772 100.098.090

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 1.034.636.167 106,60 229.629.589 337.927.149 117.922.517 83.962.759 265.194.153

Odhodki 1.435.665.215 104,50 327.665.512 477.433.757 154.131.203 118.371.708 358.063.035

Stroški blaga, materiala in storitev 1.016.742.785 104,60 233.604.269 345.934.017 114.044.164 76.579.891 246.580.444

Stroški dela 323.187.685 106,40 72.166.531 98.449.800 29.780.308 32.118.843 90.672.203

Amortizacija 54.702.580 104,90 14.606.957 16.519.740 6.353.245 4.330.321 12.892.317

POSLOVNI IZID 78.021.515 110,90 21.656.273 16.893.339 10.001.015 5.672.393 23.798.495

FINANČNI IZID -8.624.975 59,30 -1.522.810 -2.885.941 -1.295.108 -672.918 -2.248.198

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 80.019.773 111,50 21.794.881 17.971.724 10.427.695 5.838.220 23.987.253

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 134.722.353 108,80 36.401.838 34.491.464 16.780.940 10.168.541 36.879.570

Davek iz dobička 9.496.185 107,70 2.781.670 2.537.170 684.315 632.475 2.860.555

Čisti dobiček 68.944.161 109,60 17.841.128 16.578.725 8.712.489 4.674.323 21.137.496

Čista izguba 7.125.364 50,80 437.340 3.968.994 305.146 158.380 2.255.504

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 61.818.797 126,40 17.403.788 12.609.731 8.407.343 4.515.943 18.881.992

Enostavni denarni tok 116.521.377 115,30 32.010.745 29.129.471 14.760.588 8.846.264 31.774.309

Dodana vrednost (DV) 467.526.993 107,30 109.665.360 138.526.767 47.648.411 42.721.888 128.964.567

SREDSTVA 1.294.004.690 105,20 339.624.004 368.076.470 145.980.244 109.865.556 330.458.416

Zaloge 290.249.690 105,40 73.478.632 68.067.036 46.008.720 27.861.857 74.833.445

Kapital 584.339.142 113,90 175.402.347 163.008.128 61.156.840 40.604.671 144.167.156

Stopnja samofinanciranja (%) 45 108,40 52 44 42 37 44

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,09 88,60 0,84 1,10 1,29 1,53 1,17

Koeficient zadolženosti 0,50 96,20 0,43 0,50 0,56 0,57 0,51


39

Celotna gospodarnost 1,04 100,00 1,04 1,03 1,06 1,05 1,05

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 9,23 104,50 10,88 7,15 10,66 8,48 10,10

Donosnost kapitala – ROE (%) 11,26 113,60 10,47 8,36 14,75 12,00 13,76

Donosnost sredstev – ROA (%) 4,90 121,60 5,38 3,41 5,88 4,14 5,95


Delež prodaje na tujih trgih (%) 71 102,50 68,6 70,0 74,9 70,0 72,6

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 26.398 103,20 25.902 26.405 23.467 27.030 27.719

Plače na zaposlenega (EUR) 19.560 103,50 18.946 19.424 17.476 20.353 20.756

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 38.188 104,10 39.361 37.154 37.547 35.953 39.425

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 69,1 99,10 65,8 71,1 62,5 75,2 70,3

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 5.631 106,30 6.404 4.447 6.866 3.934 6.462

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 582 49,30 157 1.065 240 133 690

Obračanje sredstev 1 100,00 1 1 1 1 1

Obračanje kapitala 3 96,40 2 3 3 3 3

Obrat zalog 3,60 100,00 3,40 5,00 2,50 2,80 3,50

Dnevi vezave zalog 101,40 98,80 107,80 73,40 146,30 132,10 104,60

Obrat terjatev 6,10 103,40 5,00 7,50 8,00 7,40 5,20

Dnevi vezave obveznosti 87 96,50 73 79 98 127 95

Dnevi vezave denarja 73 97,50 109 43 85 58 78

vrednost 2015 Index

15/14

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

vrednost

2015

stroji in naprave 28.1. 28.2. 28.3. 28.4. 28.9.

Tabela 14: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz Proizvodnje strojev in naprav (SKD 28) Dejavnost SKD 28 – Proizvodnja strojev in naprav v letu 2015 beleži določeno razpršenost indeksov. Prihodek je na ravni celotne SKD 28 višji za 4,2 % in znaša 1,5 mrd €. Največ prihodka je ustvarila dejavnost Proizvodnja drugih naprav za splošne namene (SKD 28.2), in sicer v višini 491,4 mio €. Dejavnost Proizvodnja strojev za splošne namene (SKD 28.1) je imela 340,8 mio € prihodkov, dejavnost Proizvodnja drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9) pa je v letu 2015 ustvarila dobrih 374,6 mio € prihodkov. Izvoz v celotni dejavnosti SKD 28 je bil v letu 2015 višji za 6,6 %, dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) pa se je povečal za 11,5 %. Dodana vrednost na zaposlenega dosega 38.188 € in je za 4,1 % višja kot leto poprej. Dobičkonosnost ROE (indeks +11,26) in ROA (indeks +4,90) sta pozitivni, saj indeksa kažeta visoko rast glede na leto 2014. Delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti je za 0,9 % nižji kot leta 2014 in znaša 69,1. Stroški dela na zaposlenega pa so ponovno višji (indeks 103,5) in znašajo 26.398 €.

5.2.2. Družbe

V nadaljevanju je po abecednem vrstnem redu navedenih po deset največjih družb proizvodnje strojev in naprav glede na ustvarjeno dodano vrednost, urejenih po velikostnem razredu družbe.


40

mikro družbe


ALPLES 3E STROJEGRADNJA D.O.O. CESTEL CESTNI INŽENIRING D.O.O. FINES PROIZVODNJA IN PRODAJA KOVINSKE OPREME D.O.O. KIM KOVINSKO PODJETJE D.O.O. MONTER DRAVOGRAD STORITVE PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV D.O.O. MOST D.O.O., PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV RAKEK OTIS LIFT D.O.O., PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE DVIGAL PROTOTIP CC, IZDELAVA STROJEV IN NAPRAV, D.O.O. PTS-LJ, IZDELAVA STROJEV IN NAPRAV, D.O.O. RESEDA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.O.

male družbe


ALCHROM THIES, PROIZVODNJA PROCESNE OPREME D.O.O. ECOM RUŠE- INŽENIRING, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O. GAIO GORENJE AVTOMATIZACIJA IN INDUSTRIJSKA OPREMA, D.O.O. HYPEX, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MONTAŽO IN SERVIS. FLUIDNE TEHNIKE, D.O.O. KEKO - OPREMA, D.O.O. PLURIFILTER, PROIZVODNJA, RAZVOJ IN PRODAJA, D.O.O. SITOR STISKALNICE D.O.O. SORBIT VALJI, PROIZVODNJA KOVANIH VALJEV, D.O.O. TA - REGULATOR PROIZVODNJA REGULACIJSKIH VENTILOV D.O.O. TEHNIKA-SET INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE D.D.

srednje družbe


BELIMED POMIVALNI SISTEMI D.O.O FARMTECH, PROIZVODNJA KMETIJSKIH STROJEV, OKOLJSKE TEHNIKE IN OPREME TER TRGOVINA D.O.O. GOSTOL-GOPAN D.O.O. HERZ, KOVINSKO PREDELOVALNO PODJETJE D.D. IMP PUMPS, PROIZVODNJA, STORITVE, INŽENIRING, D.O.O. LESTRO-LEDINEK PODJETJE ZA PROIZVODNJO LESNO OBDELOVALNIH STROJEV IN ORODIJ D.O.O. PIŠEK - VITLI KRPAN PROIZVODNJA KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH STROJEV, D.O.O. SISTEMSKA TEHNIKA, D.O.O. TOVARNA KOVINSKE OPREME D.O.O. YASKAWA RISTRO, PODJETJE ZA GRADNJO STROJEV IN NAPRAV D.O.O.

velike družbe


ADK, D.O.O. BRINOX INŽENIRING D.O.O. GKN DRIVELINE SLOVENIJA, D.O.O. LINDAB IMP KLIMA, KLIMA SISTEMI D.O.O. LITOSTROJ POWER, D.O.O. OMEGA AIR INŽENIRING, D.O.O., LJUBLJANA PALFINGER PROIZVODNJA D.O.O. POCLAIN HYDRAULICS, D.O.O. SIP STROJNA INDUSTRIJA, D.D. TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O.


41

5.2.3. Izvoz

V celotni dejavnosti Proizvodnja strojev in naprav (SKD 28) je bil v letu 2015 čisti prihodek od prodaje na tujem trgu 1,034 mrd €. To pomeni 6,6 % rast izvoza glede na leto 2014. Največ je izvozila dejavnost Proizvodnja drugih naprav za splošne namene (28.2), ki je v letu 2015 ustvarila 337,9 mio € prihodkov od prodaje na tujem trgu. Največji delež prodaje na tujih trgih sta imeli dejavnosti Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev (SKD 28.3), in sicer 74,9 % delež, ter Proizvodnja drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9) z 72,6 % deležem. Deleži izvoza proizvodnje strojev in naprav po državah država namena Izvoz v mio € NEMČIJA 286,6 AVSTRIJA 184,3 ITALIJA 65,1 RUSKA FEDERACIJA 48,8 HRVAŠKA 34,5 FRANCIJA 33,1 POLJSKA 29,1 BOSNA IN HERCEGOVINA 27,4 SRBIJA 26,6 ŠVICA 23,8

OSTALO 275,3

Skupaj izvoz dejavnosti 28 1.034,6 Tabela 15: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja strojev in naprav po državah

Pregled izvoza proizvodnje kovinskih izdelkov pokaže, da se največ izvozi v Nemčijo (286,6 mio €), Avstrijo (184,3 mio €) ter Italijo, kjer je izvoz znašal 65,1 mio €. Deleži izvoza v posamezne države so razvidni z grafa.


Primerjava s proizvodnjo kovinskih izdelkov v posameznih državah EU je narejena s tremi kazalniki konkurenčnosti, ki so opisani v točki 1.3 (Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije). Primerjava je izvedena za leto 2013, saj za države Evropske unije v bazah EuroStata ni novejših podatkov. Kot dodatna entiteta je v sliko leta 2013 vključena tudi »Slovenija (2015)«. Primerjava po R/Z, L/DV in DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja drugih strojev in naprav (SKD 28) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013


AVSTRIJA

ITALIJA

RUSKA FEDERACIJA

HRVAŠKA

FRANCIJA

POLJSKA

BOSNA IN HERCEGOVINA

SRBIJA

ŠVICA

OSTALO


42

Graf 18: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih strojev in naprav (SKD 28) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Na grafu 18 pri panogi SKD 28 – Proizvodnja strojev in naprav pri vseh večjih proizvajalkah izstopa visoka dodana vrednost (največjo ima Avstrija, in sicer 89.400 €). Realizacija na zaposlenega se pri teh državah giblje med 210.000 € in 300.000 €, kar je podobno kot leto poprej. Večje odstopanje se pojavi pri stroških dela glede na ustvarjeno dodano vrednost, in sicer se ti gibljejo med 55 % in 80 %. Izmed večjih držav ima najvišje stroške dela v dodani vrednosti Francija, in sicer ti znašajo 79,6 %. Slovenija v letu 2013 pri stroških dela dosega 74 % in je nekje v drugem delu grafa v primerjavi z ostalimi državami, kot vsako leto pa zaostajamo v sami ustvarjeni dodani vrednosti ter realizaciji na zaposlenega (2- do 3-krat manj od večjih proizvajalk). Leto 2015 je za Slovenijo precej boljše kot leto 2013. Realizacija na zaposlenega se je zvišala za slabih 8.000 €, dodana vrednost na zaposlenega za dobrih 5.000 €, stroški dela na zaposlenega pa so se znižali, in sicer so padli za 5,4 %.

5.2.4.1. Investicije v panogi

PROIZVODNJA DRUGIH STROJEV IN NAPRAV (SKD 28)

DRŽAVA

DELEŽ PRIHODKA VLOŽENEGA V INVESTICIJO DEJAVNOSTI


ĆEŠKA 5,3 % 5.200 NEMČIJA 2,6 % 5.900 HRVAŠKA 22,7 % 1.500 ITALIJA 0,8 % 4.700 AVSTRIJA 0,2 % 6.500 POLJSKA 2,4 % 3.800 SLOVENIJA 5,3 % 3.800 VELIKA BRITANIJA 0,2 % 4.700

Tabela 16: Investicije v panogi SKD 28

89.400

28.200

76.600

76.100

23.700

84.600

25.100

77.000

33.05138.188

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

50% 55% 60% 65% 70% 75% 80% 85%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 28)


Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


43

Pri proizvodnji strojev in naprav (SKD 28) vidimo, da se delež prihodka, vloženega v investicijo dejavnosti, giblje od 0,2 % v Avstriji in Veliki Britaniji do 22,7 % na Hrvaškem. Pri dejavnosti se večina držav giblje od 2 % do 5 % (ali nekaj čez), ki se nameni za investicijo dejavnosti, pri čemer delež Slovenije znaša 5,3 %. Največ denarnih sredstev za investicije nameni Avstrija, in sicer 6.500 € na zaposleno osebo, najmanj pa za to nameni Hrvaška (1.500 €).

Graf 19: Investicije v panogi SKD 28

5.2.4.2. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja strojev za splošne namene (SKD 28.1)

Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 20: Primerjava dejavnosti proizvodnje strojev za splošne namene (SKD 28.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000

ĆEŠKA

NEMČIJA

HRVAŠKA

ITALIJA

AVSTRIJA

POLJSKA

SLOVENIJA

VELIKA BRITANIJA



95.200

30.300

80.100

79.000

21.400

96.900

25.700

96.600

32.05539.361

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

400.000 €

50% 60% 70% 80% 90% 100%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 28.1)


Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


44

Na grafu vidimo podobno situacijo kot že večkrat do sedaj. Večje države proizvajalke so nekako razporejene v zgornjem delu grafa. Večinoma se ločijo na podlagi stroškov dela v dodani vrednosti. Ti se nahajajo v razponu med 55 % in 92 %. Če izpostavimo najboljše, so to Velika Britanija, Avstrija, Italija, Nemčija in Francija. Dobro sliko Nemčije, kot mnogokrat do sedaj, kvarijo visoki stroški dela v dodani vrednosti (82,1 %). Vse preostale proizvajalke zasedajo nižjo pozicijo na grafu. Pri Sloveniji (2013) je pozicija vseh treh parametrov v primerjavi z zgornjimi proizvajalkami slaba in dokaj nizka v primerjavi z največjimi konkurenti. V letu 2015 ima "krogec" pri realizaciji ter dodani vrednosti na zaposlenega višje vrednosti. Izstopa predvsem dodana vrednost na zaposlenega, saj je za skoraj 8.000 € višja kot dve leti poprej. Precej nižji so tudi stroški dela v dodani vrednosti, saj so se znižali za 8,7 %.

5.2.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja drugih naprav za splošne namene (SKD 28.2)


Graf 21: Primerjava dejavnosti drugih naprav za splošne namene (SKD 28.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Dejavnost SKD 28.2 (Proizvodnja drugih naprav za splošne namene) glede dodane vrednosti in realizacije na zaposlenega dosega najboljše rezultate v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji. Najboljše parametre imata Avstrija (272.876 € R/Z) in Italija (296.595 € R/Z). Dodana vrednost je pri obeh enaka, in sicer znaša vrednost le-te 85.500 € in je nižja kot leto poprej. Stroški dela glede na ustvarjeno dodano vrednost imajo pri vseh proizvajalkah razpon nekje od 55 % do 80 %. Najslabšo pozicijo glede stroškov dela na zaposlenega ima izmed omenjenih držav Francija (79,57 %). V letu 2013 ima Slovenija oba parametra, tako dodano vrednost kot realizacijo na zaposlenega, več kot dvakrat manjša kot ostale večje proizvajalke. Dodana vrednost na zaposlenega (DV/Z) je bila v Sloveniji v letu 2015 višja za okoli 3.500 €, stroški dela v dodani vrednosti so se znižali za 2,6 %, realizacija na zaposlenega (R/Z) pa je višja, in sicer za slabih 9.000 €.

85.500

29.000

74.200

74.400

24.600

85.500

27.800

61.500

33.554

37.154

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

50% 60% 70% 80%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 28.2)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


45

5.2.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9)


Graf 22: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Z grafa 22, dejavnost SKD 28.9 – Proizvodnja drugih strojev za posebne namene, ponovno opazimo zaostanek Slovenije v letu 2013 za ostalimi državami zahodne Evrope. Predvsem dodana vrednost in realizacija na zaposlenega sta dva- do trikrat manjši od naših zahodnih sosed. Glede stroškov dela v dodani vrednosti se države nahajajo v razponu med 50 % in 85 %: najnižje ima Hrvaška, in sicer ti znašajo dobrih 51 %, sledi pa ji Velika Britanija s 55 % stroškov dela v dodani vrednosti. Kot je vidno na grafu, je v Sloveniji v letu 2015 realizacija na zaposlenega porasla za okoli 11.000 €, dodana vrednost na zaposlenega se je povišala za 4.200 €, stroški dela v dodani vrednosti pa so nižji kot v letu 2013, in sicer za 3,1 %.

5.3. PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC – SKD 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) vključuje naslednje dejavnosti:

� 29.1 – Proizvodnja motornih vozil � 29.2 – Proizvodnja karoserij za vozila; proizvodnja prikolic, polprikolic � 29.3 – Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila, brez 29.310 – Proizvodnja električne in elektronske

opreme za motorna vozila. Tako znotraj 29.3 kot v celotni panogi 29 so zato vrednosti, ki jih ima 29.310, odvzete.

92.600

26.000

74.400

77.800

28.800

79.200

22.700

78.200

35.22139.425

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

40% 50% 60% 70% 80% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 28.9)


Avstrija

Češka

Nemčija

Španija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


46

5.3.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic

V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki za dejavnost Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic v letu 2015:

vozila in prikolice

29.1. 29.2. 29.3.

vrednost 2015 Index


Število družb 121 107,10 15 32 74

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 10.286 105,40 2.337 1.522 6.428

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 2.510.906.812 105,90 1.078.015.698 433.768.983 999.122.131

Kosmati donos od poslovanja 2.511.935.550 106,80 1.076.920.161 439.077.830 995.937.559

Čisti prihodki od prodaje 2.470.242.630 108,10 1.069.225.360 427.226.673 973.790.597

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 140.676.067 43,00 9.993.570 20.424.816 110.257.681

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 2.329.566.563 119,00 1.059.231.790 406.801.857 863.532.916

Odhodki 2.470.381.733 104,50 1.064.871.746 423.730.803 981.779.184

Stroški blaga, materiala in storitev 2.049.789.776 106,80 931.434.959 375.779.764 742.575.053

Stroški dela 249.634.564 107,10 58.605.696 40.307.713 150.721.155

Amortizacija 119.125.505 121,80 68.091.668 3.796.319 47.237.518

POSLOVNI IZID 78.902.026 131,50 16.546.468 17.937.555 44.418.003

FINANČNI IZID -28.115.818 58,60 -4.110.553 885.684 -24.890.949

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 78.955.261 112,60 16.319.086 18.977.284 43.658.891

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 198.080.766 118,00 84.410.754 22.773.603 90.896.409

Davek iz dobička 5.271.639 131,10 193.530 1.718.279 3.359.830

Čisti dobiček 75.221.903 104,70 13.805.531 18.947.047 42.469.325

Čista izguba 31.492.757 61,30 3.215.640 723.947 27.553.170

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 43.729.146 213,50 10.589.891 18.223.100 14.916.155

Enostavni denarni tok 162.854.651 137,70 78.681.559 22.019.419 62.153.673

Dodana vrednost (DV) 455.759.451 107,00 144.116.303 62.271.036 249.372.112

SREDSTVA 1.365.161.721 99,70 452.867.534 213.650.464 698.643.723

Zaloge 210.049.869 116,10 29.523.327 62.728.563 117.797.979

Kapital 495.658.547 176,20 181.147.813 75.244.880 239.265.854

Stopnja samofinanciranja (%) 36 177,10 40 35 34

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 1,63 46,60 1,41 1,67 1,78

Koeficient zadolženosti 0,58 79,50 0,55 0,55 0,61

Celotna gospodarnost 1,02 102,00 1,01 1,02 1,02

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 8,02 109,10 7,89 5,33 9,33

Donosnost kapitala – ROE (%) 11,02 167,00 5,69 25,25 10,78

Donosnost sredstev – ROA (%) 3,25 219,60 2,18 8,94 2,28

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 240.158 102,60 457.597 280.764 151.500

Delež prodaje na tujih trgih (%) 94 110,00 99 95 89

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.270 101,60 25.082 26.489 23.449

Plače na zaposlenega (EUR) 17.329 102,30 18.145 19.588 16.497

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 44.309 101,50 61.678 40.923 38.797

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 54,8 100,20 40,7 64,7 60,4

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 7.313 99,40 5.908 12.452 6.607

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 3.062 58,20 1.376 476 4.287

Obračanje sredstev 2 112,50 2 2 2

Obračanje kapitala 6 83,80 6 6 7


47

Obrat zalog 10,60 90,60 33,30 6,70 6,80

Dnevi vezave zalog 34,30 110,30 11,00 54,50 53,30

Obrat terjatev 12,70 141,10 19,50 9,30 10,40

Dnevi vezave obveznosti 60 87,00 72 59 46

Dnevi vezave denarja 0 -7,10 -44 31 38

vrednost 2015 Index


vozila in prikolice

29.1. 29.2. 29.3.

Tabela 17: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela,… Proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29)

Dejavnost SKD 29 – Proizvodnja motornih vozil in prikolic v letu 2015 beleži indekse rasti. Prihodek je na ravni celotne SKD 29 v letu 2015 porasel za 5,9 % in znaša 2,51 mrd €. Najvišje prihodke sta imeli poddejavnosti Proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1) v višini 1,08 mrd € ter Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3), ki je zabeležila prihodke v višini 999,1 mio €. V Proizvodnji karoserij, prikolic in polprikolic (SKD 29.2) pa so imeli v letu 2015 dobrih 433 mio € prihodka. Izvoz v celotni dejavnosti 29 se je povečal za 19 %, indeks dobička pred davki in obrestmi (EBIT) pa je primerjavi z letom 2014 pozitiven (+12,6). Dodana vrednost na zaposlenega dosega 44.309 € in je za 1,5 % višja kot leto poprej. Parametra ROE in ROA sta pozitivna: ROE +11,02, ROA +3,25. Delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti se je povečal za 0,2 %, stroški dela na zaposlenega pa so se povečali za 1,6 % in znašajo 24.270 € na zaposlenega.

5.3.2. Družbe

V nadaljevanju je po abecednem vrstnem redu navedenih po deset največjih družb proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic glede na ustvarjeno dodano vrednost, urejenih po velikostnem razredu družbe.

mikro družbe


CDT GROUP, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. EURO GV, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O. HTT PROIZVODNJA SPECIALNIH PRIKLOPNIH VOZIL IN KAMIONSKIH NADGRADENJ D.O.O. KONTAKT PLUS PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O. KUTSENITS INTERNATIONAL, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO VOZIL, D.O.O. MODERNE TEHNOLOGIJE, D.O.O. NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. TI AUTOMOTIVE, PROIZVODNJA AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O. VARGALANT ORIGINAL AVTODELI, D.O.O. VIBEKS, D.O.O.

male družbe


AS DOMŽALE, PROIZVODNJA IN POPRAVILO AVTOBUSOV D.O.O. B N M , AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA, D.O.O. CECOMP PROIZVODNJA IN PRODAJA IZDELKOV IZ PLOČEVINE D.O.O. CERJAK, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O. EM PK, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O. GASILSKA VOZILA PUŠNIK, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O. LITOSTROJ - LITOSTROJSKO INVALIDSKO PODJETJE D.O.O. NOVAK, IZPUŠNI SISTEMI, D.O.O. RUT DRUŽBA ZA PROIZVODNJO ELEKTRO IN KOVINSKIH IZDELKOV D.O.O.

SINTER PROIZVODNJA IN TRGOVINA LJUBLJANA D.O.O.


48

srednje družbe


HIDRIA AET DRUŽBA ZA PROIZVODNJO VŽIGNIH SISTEMOV IN ELEKTRONIKE D.O.O. INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME - CISTERNE, AVTOMEŠALCI, SILOSI, D.O.O. JOHNSON CONTROLS, D.O.O. KLS LJUBNO D.O.O., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE MAHLE LETRIKA BOVEC, D.O.O. MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O. ROSENBAUER, PROIZVODNJA IN TRGOVINA ZA GASILSKO DEJAVNOST, D.O.O. SOGEFI FILTRATION, PODJETJE ZA PROIZVODNJO FILTROV, D.O.O. SUMIDA SLOVENIJA, D.O.O. TAM-EUROPE, RAZVOJ IN PROIZVODNJA GOSPODARSKIH VOZIL, D.O.O.

velike družbe


ADRIA MOBIL PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O. NOVO MESTO AKRAPOVIČ, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, D.D. CIMOS D.D. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA HELLA SATURNUS SLOVENIJA, D.O.O. MAHLE LETRIKA, PROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME ZA MOTORNA VOZILA, D.O.O. ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O. REVOZ PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN KOMERCIALIZACIJO AVTOMOBILOV D.D. STARKOM, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. TBP TOVARNA BOVDENOV IN PLASTIKE D.D. TPV TRŽENJE IN PROIZVODNJA OPREME VOZIL D.D.

5.3.3. Izvoz

Izvoz vseh dejavnosti skupne SKD 29 – Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic je bil v letu 2015 za 19 % višji glede na leto poprej in je znašal 2,33 mrd €. Največ je izvozila poddejavnost proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1), saj je v letu 2015 izvozila za dobrih 1,06 mrd € izdelkov, Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3), pa 863,5 mio €. Prihodek na tujih trgih pri poddejavnosti Proizvodnja karoserij za vozila (SKD 29.2) je znašal 406,8 mio € in je bil višji za 21,4 % kot leta 2014. Dejavnost Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3) je v letu 2015 predstavljala skoraj polovico izvoza celotne dejavnosti SKD 29. Celoten delež prodaje na tujih trgih je pri dejavnosti 29.1 v letu 2015 znašal 99 % in je za 13,9 % višji kot leta 2014. Pri preostalih dveh dejavnostih pa je delež znašal 95 % (SKD 29.2) in 89 % (SKD 29.3). Deleži izvoza proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic po državah država namena Izvoz v mio € NEMČIJA 750,9 FRANCIJA 448,8 ITALIJA 143,4 VELIKA BRITANIJA 117,8 ŠPANIJA 104,0 AVSTRIJA 94,7 SLOVAŠKA 78,6 ŠVEDSKA 66,0 ROMUNIJA 57,5 NIZOZEMSKA 47,9 OSTALO 419,8 Skupaj izvoz dejavnosti 29 2.329,6

Tabela 18: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic po državah


FRANCIJA

ITALIJA

VELIKA BRITANIJA

ŠPANIJA

AVSTRIJA

SLOVAŠKA

ŠVEDSKA

ROMUNIJA

NIZOZEMSKA

OSTALO


49

Pregled izvoza proizvodnje motornih vozil in prikolic pokaže, da se največ izvozi v Nemčijo (750,9 mio €), Francijo (448,8 mio €) ter Italijo (143,4 mio €). V primerjavi z letom 2014 se je v vse prej omenjene države izvoz povečal.

5.3.4. Primerjave z mednarodnim okoljem Primerjava s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic v posameznih državah EU je narejena s tremi kazalniki konkurenčnosti. Primerjava je izvedena za leto 2013, saj za države Evropske unije v bazah EuroStata ni novejših podatkov. Kot dodatna entiteta je v sliko leta 2013 vključena "Slovenija (2015)". Primerjava po R/Z, L/DV in DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 23: Primerjava dejavnosti Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic nam daje deljeno sliko. V najboljši poziciji so Avstrija, Velika Britanija, Italija in Nemčija. Razliko med njimi ohranja višina stroškov dela v dodani vrednosti, ki se nahajajo v razponu med 45 % in 75 %. Slovenija ima v letu 2013 v primerjavi z ostalimi državami sicer nizke stroške dela v dodani vrednosti (dobrih 54 %), vendar je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega nizka in je približno dvakrat manjša kot pri najboljših, realizacija na zaposlenega pa dvakrat manjša v primerjavi z najboljšimi. V letu 2015 je Slovenija glede na 2013 v podobni poziciji. Stanje "mehurčka" je nekoliko izboljšala realizacija na zaposlenega, ki je v letu 2015 znašala 240.158 € in je za okoli 12.000 € višja kot 2013. Dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala za približno 1.500 € in je v letu 2015 znašala 44.309 €, stroški dela v dodani vrednosti pa so nižji za 0,9 %.

93.500

39.700

98.200

59.500

15.000

68.500

35.600

110.600

42.881

44.309

0 €

100.000 €

200.000 €

300.000 €

400.000 €

500.000 €

600.000 €

40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 110%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 29)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Portugalska

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


50

5.3.4.1. Investicije v panogi PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC (SKD 29)

DRŽAVA DELEŽ PRIHODKA

VLOŽENEGA V INVESTICIJO DEJAVNOSTI


ĆEŠKA 5,2 % 11.600 NEMČIJA 3,5 % 17.000 ŠPANIJA 0,1 % 19.600 ITALIJA 8,2 % 18.300 AVSTRIJA 0,2 % 14.600 POLJSKA 1,7 % 6.800 SLOVENIJA 21,6 % 17.400 VELIKA BRITANIJA 0,2 % 12.600


Pri proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) največji delež prihodka, ki se ga vlaga v investicijo dejavnosti, namenimo v Sloveniji, in sicer 21,6 %. Ostale proizvajalke imajo delež med 0,1 % in 8,2 %. Največ denarja vložijo Italija (18.300 €), Nemčija (17.000 €) in Španija (19.600 €). Pri Sloveniji znaša delež denarja, ki se vlaga v investicijo, na zaposleno osebo 17.400 €.


0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000

ĆEŠKA

NEMČIJA

ŠPANIJA

ITALIJA

AVSTRIJA

POLJSKA

SLOVENIJA

VELIKABRITANIJA




51

5.3.4.2. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1)


Graf 25: Primerjava dejavnosti Proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Graf proizvodnje motornih vozil kaže, da imata najboljše rezultate Avstrija in Nemčija, vendar so pri obeh stroški dela v dodani vrednosti dokaj visoki (okoli 70 %). Najvišjo realizacijo na zaposlenega dosegata Slovaška (795.107 €) in Avstrija (714.325 €), vendar ima prva za tretjino nižjo dodano vrednost (65.100 €) v primerjavi z Avstrijo (97.100 €). Slovenija je v letu 2013 ustvarila 55.646 € dodane vrednosti na zaposlenega in imela 309.767 € realizacije na zaposlenega. Če bi opazovali samo stroške dela na zaposlenega, lahko vidimo, da so med nižjimi (41,5 %) v panogi. V letu 2015 je bila v Sloveniji realizacija na zaposlenega (R/Z) precej višja, in sicer kar za 147.000 €, dodana vrednost na zaposlenega (DV/Z) se je povišala za ca. 6.000 €, stroški dela v dodani vrednosti (L/DV) pa so ostali na podobni ravni kot v letu 2013.

97.100

75.100

114.200

61.50096.400

67.300

65.100

55.400 55.646

61.678

0 €

100.000 €

200.000 €

300.000 €

400.000 €

500.000 €

600.000 €

700.000 €

800.000 €

900.000 €

1.000.000 €

20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 110%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 29.1)


Avstrija

Češka

Nemčija

Španija

Madžarska

Italija

Slovaška

Poljska

Slovenija 2013

Slovenija 2015


52

5.3.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja karoserij za vozila; proizvodnja prikolic, polprikolic (SKD 29.2)


Graf 26: Primerjava dejavnosti Proizvodnja karoserij za vozila, prikolice in polprikolice (SKD 29.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Dejavnost SKD 29.2 – Proizvodnje karoserij za vozila je bila po primerjalnih kazalnikih v Sloveniji v letu 2013 glede realizacije na zaposlenega najvišja v primerjavi z ostalimi državami, in sicer je ta znašala 259.292 €. Slovenija je imela tudi nižje stroške dela v dodani vrednosti v primerjavi s preostalimi proizvajalkami, in sicer so ti znašali 61,2 %. Slabša je le ustvarjena dodana vrednost, ki je znašala dobrih 39.000 €. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega je imela Nemčija, in sicer 57.500 €. V letu 2015 pri dejavnosti proizvodnje karoserij za vozila na grafu vidimo velik skok pri realizaciji na zaposlenega (+20.000 €), medtem ko se je dodana vrednost na zaposlenega povišala za slabih 1.000 €. Nekoliko so se povišali stroški dela v dodani vrednosti, in sicer za 3,8 %.

56.800

20.100

57.500

50.300

21.100

49.800

22.90049.500

39.311

40.293

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

50% 60% 70% 80% 90% 100%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 29.2)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Portugalska

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


53

5.3.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3)


Graf 27: Primerjava dejavnosti Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Najboljše rezultate pri proizvodnji delov in dodatne opreme za motorna vozila so imeli v Avstriji, ki je imela realizacijo na zaposlenega dobrih 349.000 € in dodano vrednost okroglih 100.000 €. Slovenija je bila pri tej panogi v letu 2013 »konkurenčna« le pri razmerju stroškov dela v dodani vrednosti (59,7 %), vendar pa v primerjavi z drugimi ponovno zaostaja pri realizaciji in ustvarjeni dodani vrednosti na zaposlenega. Mehurček za leto 2015 nam kaže dokaj podobno sliko kot v 2013. Vsi parametri so si podobni v primerjavi z letom 2013, le realizacija na zaposlenega (151.500 €) je nižja kot v letu 2013 (188.636 €). Dodana vrednost na zaposlenega je malenkost višja, in sicer za slabih 200 €. Kot je vidno na grafu, še vedno dokaj zaostajamo za vsemi večjimi državami proizvajalkami.

5.4. PROIZVODNJA DRUGIH VOZIL IN PLOVIL – SKD 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil (SKD 30) vključuje naslednje dejavnosti:

� 30.1 – Gradnja ladij in čolnov � 30.2 – Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil � 30.3 – Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil � 30.4 – Proizvodnja bojnih vozil � 30.9 – Proizvodnja drugih vozil

100.000

28.800

74.500

58.900

13.900

71.600

24.700

28.500

38.605

38.797

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

45% 55% 65% 75% 85% 95% 105%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 29.3)


Avstrija

Češka

Nemčija

France

Hrvaška

Italija

Slovaška

Poljska

Slovenija 2013

Slovenija 2015


54

5.4.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz proizvodnje drugih vozil in plovil

V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki za dejavnost proizvodnje drugih vozil in plovil v letu 2015:

druga vozila,

plovila 30.1. 30.2. 30.3. 30.9.

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015 vrednost 2015 vrednost 2015 vrednost 2015

Število družb 91 118,20 52 3 21 15

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 561 99,30 96 137 177 151

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 81.375.588 110,90 9.653.350 34.414.903 20.624.593 16.682.742

Kosmati donos od poslovanja 82.252.488 113,40 10.790.264 33.463.668 21.391.266 16.607.290

Čisti prihodki od prodaje 77.974.269 110,30 9.450.659 34.109.012 18.871.548 15.543.050

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 17.484.527 109,70 3.385.425 4.663.430 3.904.243 5.531.429

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 60.489.742 110,50 6.065.234 29.445.582 14.967.305 10.011.621

Odhodki 82.836.549 111,50 15.135.451 31.691.929 19.708.522 16.300.647

Stroški blaga, materiala in storitev 59.221.283 112,40 8.353.050 25.989.296 13.471.364 11.407.573

Stroški dela 13.996.305 99,40 1.755.849 3.784.697 4.921.574 3.534.185

Amortizacija 3.382.687 66,50 384.568 1.429.727 803.788 764.604

POSLOVNI IZID 2.428.925 -13.964,20 -2.325.289 2.119.511 1.920.525 714.178

FINANČNI IZID -2.747.683 240,10 -1.914.335 -307.030 -141.986 -384.332

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 2.478.638 -2.069,20 -2.325.565 2.139.124 1.952.068 713.011

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 5.861.325 118,00 -1.940.997 3.568.851 2.755.856 1.477.615

Davek iz dobička 617.517 148,30 72.852 204.801 272.846 67.018

Čisti dobiček 4.844.010 162,80 759.996 1.627.435 1.811.011 645.568

Čista izguba 5.729.544 123,40 5.072.748 246 273.775 382.775

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA -885.534 53,10 -4.312.752 1.627.189 1.537.236 262.793

Enostavni denarni tok 2.497.153 73,10 -3.928.184 3.056.916 2.341.024 1.027.397

Dodana vrednost (DV) 22.526.442 115,20 2.392.712 7.400.571 7.689.876 5.043.283

SREDSTVA 84.833.019 86,70 23.127.056 25.711.345 20.550.366 15.444.252

Zaloge 19.511.722 116,90 5.756.209 5.124.727 5.086.394 3.544.392

Kapital 16.804.265 79,80 -3.333.189 10.509.807 9.320.615 307.032

Stopnja samofinanciranja (%) 20 92,10 -14 41 45 2

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 3,90 185,70 -7,94 1,42 1,16 28,72

Koeficient zadolženosti 0,77 116,70 1,10 0,57 0,51 0,96

Celotna gospodarnost 0,98 99,00 0,64 1,09 1,05 1,02

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 7,52 107,00 -20,54 10,46 14,60 9,51

Donosnost kapitala – ROE (%) -5,23 60,50 278,97 16,45 18,01 506,11

Donosnost sredstev – ROA (%) -1,10 65,10 -20,71 6,28 8,42 1,72

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 139.024 111,10 98.598 249.463 106.535 102.832

Delež prodaje na tujih trgih (%) 78 100,10 64 86 79 64

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 24.955 100,10 18.319 27.680 27.784 23.382

Plače na zaposlenega (EUR) 18.337 101,10 11.413 20.781 21.208 17.152

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 40.163 116,00 24.963 54.125 43.411 33.366

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 62,1 86,30 73,4 51,1 64,0 70,1


55

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 8.637 164,00 7.929 11.903 10.224 4.271

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 10.215 124,30 52.924 2 1.546 2.532

Obračanje sredstev 1 142,90 1 1 1 1

Obračanje kapitala 5 124,30 -6 3 2 299

Obrat zalog 3,30 100,00 1,80 4,80 3,10 3,30

Dnevi vezave zalog 110,50 99,10 201,70 76,20 119,60 110,90

Obrat terjatev 4,80 117,10 2,20 6,30 3,80 9,80

Dnevi vezave obveznosti 100 61,60 193 76 111 74

Dnevi vezave denarja 77 223,80 139 55 96 71

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2015 vrednost 2015 vrednost 2015 vrednost 2015

druga vozila,

plovila 30.1. 30.2. 30.3. 30.9.

Tabela 20: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz Proizvodnje drugih vozil in plovil (SKD 30) Dejavnost SKD 30 – Proizvodnja drugih vozil in plovil v letu 2015 beleži dokaj mešane indekse. Prihodek je na ravni celotne dejavnosti SKD 30 v letu 2015 višji za 10,9 %. Najvišje prihodke ima dejavnost Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2), in sicer v višini 34,4 mio €, najnižje pa dejavnost Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1), in sicer znašajo dobrih 9,6 mio €. Izvoz na ravni celotne dejavnosti se je povečal za 10,5 %, dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) pa je izrazito negativen. Dodana vrednost na zaposlenega na ravni celotne dejavnosti SKD 30 dosega 40.163 € in je za 16 % višja kot leto poprej. ROE in ROA sta negativna (–5,23 in –1,10), delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti pa znaša 62,1 % in je za 13,7 % nižji glede na leto 2013. Stroški dela na zaposlenega so se malenkostno povišali, in sicer za 0,1 %, ter znašajo 24.955 €.

5.4.2. Družbe

V nadaljevanju so po abecednem vrstnem redu razvrščene družbe dejavnosti proizvodnje drugih vozil in plovil glede na ustvarjeno dodano vrednost.

mikro, male in srednje družbe


ALBATROSS FLY, IZDELAVA IN SERVISIRANJE LETAL, RADOVLJICA, D.O.O. ALBASTAR IZDELAVA IN SERVISIRANJE LETAL D.O.O. ATAIR, RAZVOJ IN PROIZVODNJA LAHKIH LETALSKIH NAPRAV, D.O.O. C-ASTRAL, PROIZVODNJA ZRAČNIH IN VESOLJSKIH PLOVIL D.O.O. KOVIS PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O. LIV KOLESA, PROIZVODNJA, PREDELAVA IN TRGOVINA, D.O.O. MODRA POMOČ, SERVIS IN IZDELAVA PLOVIL D.O.O. NOVOVAR GRADNJA IN POPRAVILO LADIJ D.O.O. PIPISTREL PODJETJE ZA ALTERNATIVNO LETALSTVO D.O.O. AJDOVŠČINA PROFORM3D, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O. SVP AVIO STORITVE D.O.O. TOMOS D.O.O., MOTOINDUSTRIJA TOMOS DVOKOLESA D.O.O. TVT TIRNA VOZILA, PROIZVODNJA IN VZDRŽEVANJE TIRNIH VOZIL, D.O.O. VSR LAB RAZVOJ PLOVIL D.O.O.


56

5.4.3. Izvoz

V celotni dejavnosti SKD 30 – Proizvodnje drugih vozil in plovil je bil prihodek od prodaje na tujih trgih za 10,5 % višji kot v letu 2014. Skupni prihodki od prodaje na tujih trgih so znašali 60,5 mio €. Največ prihodkov od prodaje na tujem trgu je ustvarila dejavnost Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2), in sicer 29,5 mio €. Najmanj je izvozila dejavnost Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1), kjer je prihodek znašal 6,1 mio €. Pri deležu prodaje na tujih trgih za celotno dejavnost SKD 30 največji del predstavlja Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2) z deležem 86 %. Najnižji delež prodaje na tujih trgih sta imeli Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1) ter dejavnost Proizvodnja drugih vozil (SKD 30.9), in sicer 64 %. Deleži izvoza proizvodnje drugih vozil in plovil po državah država namena Izvoz v mio € NEMČIJA 9,4 SRBIJA 6,3 POLJSKA 5,9 FRANCIJA 5,0 ČEŠKA REPUBLIKA 3,5 AVSTRIJA 3,2 SLOVAŠKA 3,2 ZDRUŽENE DRŽAVE 2,9 ITALIJA 2,8 BOLGARIJA 2,4

OSTALO 15,9

Skupaj izvoz dejavnosti 30 60,5 Tabela 21: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil po državah

Pregled izvoza proizvodnje drugih vozil in plovil kaže, da se največ izvozi v Nemčijo (9,4 mio €), v Srbijo (6,3 mio €), na Poljsko (5,9 mio €) in v Francijo (5 mio €). Vrednosti izvoza v posamezne države so razvidne v zgornji tabeli.


Primerjava s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic v posameznih državah EU je narejena s tremi kazalniki konkurenčnosti, ki so opisani v točki 1.3 (Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije). Primerjava je izvedena za leto 2013, saj za države Evropske unije v bazah Eurostata ni novejših podatkov. Kot dodatna entiteta je v sliko leta 2013 vključena "Slovenija (2015)".


SRBIJA

POLJSKA

FRANCIJA

ČEŠKA REPUBLIKA

AVSTRIJA

SLOVAŠKA

ZDRUŽENE DRŽAVE

ITALIJA

BOLGARIJA

OSTALO


57

Primerjava po R/Z, L/DV in DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja drugih vozil in plovil (SKD 30) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 28: Primerjava dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil (SKD 30) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Na grafu ponovno vidimo razpršenost v panogi. Največjo realizacijo na zaposlenega pri proizvodnji drugih vozil in plovil dosega Avstrija, in sicer 418.271 €. Prav tako ima najvišjo dodano vrednost, in sicer ta znaša 114.500 €. Višina stroškov dela v dodani vrednosti pri večini držav sega v razponu med 45 % in 95 %. Izjema je Hrvaška, kjer ta znaša enormnih 183 %. Preostale večje proizvajalke imajo nekoliko nižjo realizacijo na zaposlenega v primerjavi z Avstrijo, vendar dokaj podobno dodano vrednost na zaposlenega. Najnižje stroške dela v dodani vrednosti ima Velika Britanija, in sicer so ti znašali dobrih 50 %. Slovenija v letu 2013 primerjano z večjimi državami v tej panogi dosega zelo nizko realizacijo (ca. 132.000 €) in dodano vrednost na zaposlenega (41.518 €). V letu 2015 je Slovenija pri dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil glede na leto 2013 nekoliko poslabšala svoj položaj, predvsem na račun stroškov dela v dodani vrednosti, saj so se le-ti povišali za 4,4 %. Dodana vrednost na zaposlenega je nižja za slabih 1.400 €, medtem ko je realizacija na zaposlenega višja za slabih 7.000 €.

114.500

31.700

86.400

101.800

70.000

15.500

107.500

41.518

40.163

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

400.000 €

450.000 €

500.000 €

45% 55% 65% 75% 85% 95%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 30)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


58

5.4.4.1. Investicije v panogi PROIZVODNJA DRUGIH VOZIL IN PLOVIL (SKD 30)

DRŽAVA



ĆEŠKA 4,4 % 4.700 NEMČIJA 2,7 % 8.300 HRVAŠKA 6,2 % 500 ITALIJA 5,1 % 6.500 AVSTRIJA 0,5 % 7.400 POLJSKA 0,01 % 5.200 SLOVENIJA 34,2 % 6.300 VELIKA BRITANIJA 0,0 % 8.900


Pri proizvodnji drugih vozil in plovil (SKD 30) vidimo, da se delež prihodka, ki se ga vlaga v investicijo dejavnosti, pri večini državah giblje med 0,01 % in 6,2 %. Največji delež prihodka, vloženega v investicijo dejavnosti, ima Slovenija, in sicer kar 34,2 %, največ denarja na zaposlenega pa nameni Velika Britanija, in sicer 8.900 €. Znesek investicije, ki ga vloži Slovenija, dosega 6.300 € na zaposleno osebo v tej dejavnosti.

Graf 29: Investicije v panogi SKD 30 Za tri podrazrede dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil, ki predstavljajo največji delež prihodka in zaposlenih, so v nadaljevanju prikazane primerjave s posameznimi evropskimi državami.

0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000

ĆEŠKA

NEMČIJA

HRVAŠKA

ITALIJA

AVSTRIJA

POLJSKA

SLOVENIJA

VELIKABRITANIJA




59

5.4.4.2. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1)


Graf 30: Primerjava dejavnosti Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Če izpostavimo ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega, imata v tej panogi najboljšo pozicijo Francija (77.900 €) in Avstrija (72.100 €). Največjo realizacijo na zaposlenega je imela Nemčija (277.000 €), najnižje stroške dela v ustvarjeni dodani vrednosti pa je imela Slovenija, in sicer so ti znašali približno 45 %. Slovenija je v letu 2013 dosegla povprečne rezultate pri dodani vrednosti na zaposlenega, ki je bila približno 1,5-krat manjša od ostalih proizvajalk (47.926 €), rezultat realizacije na zaposlenega pa je znašal dobrih 166.000 €. V letu 2015 ima Slovenija pri dejavnosti Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1) glede na leto 2013 pri vseh segmentih zelo slabe rezultate. Realizacije na zaposlenega se je skoraj prepolovila (z 166.849 € na 98.598 €), dodana vrednost na zaposlenega se je znižala za skoraj 23.000 € (!) (z 47.926 € na 24.963 €), strošek dela v dodani vrednosti pa se je v letu 2015 v primerjavi z 2013 povišal za 28,2 %.

72.100

11.200

68.000

77.900

62.000

11.500

29.700

47.926

24.963

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 30.1)


Avstrija

Češka

Nemčija

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Poljska

Slovenija 2013

Slovenija 2015


60

5.4.4.3. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2)


Graf 31: Primerjava dejavnosti Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Slovenija pri proizvodnji železniških in drugih tirnih vozil zaostaja za večjimi proizvajalkami, predvsem z nizko dodano vrednostjo (54.049 €), malo manj pa z realizacijo na zaposlenega (204.473 €). Stroški dela v dodani vrednosti, ki znašajo 47,3 %, pa uvrščajo Slovenijo v letu 2013 bolj v ospredje panoge. Graf izkazuje, da je proizvajalka, ki najbolj izstopa v panogi, Velika Britanija, saj realizacija na zaposlenega znaša 391.332 €, dodana vrednost na zaposlenega pa 209.900 €. Če povzamemo vse države skupaj, se stroški dela v ustvarjeni dodani vrednosti gibljejo nekje med 35 % in 110 % (Nemčija 107 %!). Pri dejavnosti Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2) je bilo leto 2015 za Slovenijo pri nekaterih obravnavanih segmentih precej podobno letu 2013. Največ se je pridobilo pri realizaciji na zaposlenega, medtem ko sta preostala dva parametra ostala na dokaj podobni ravni kot v letu 2013. Na sliki ni opaziti belega odebeljenega krogca za Slovenijo za leto 2015. Ker je iz agregata mogoče sklepati na individualnost podatka in s tem identifikacijo poslovnega subjekta, ga za leto 2015 ni možno objaviti.

34.900

61.60096.600

73.300

38.10027.000

209.900

54.049

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

350.000 €

400.000 €

450.000 €

500.000 €

25% 35% 45% 55% 65% 75% 85% 95% 105% 115%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 30.2)


Češka

Nemčija

Španija

Francija

Madžarska

Poljska

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


61

5.4.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Proizvodnja drugih vozil (SKD 30.9)


Graf 32: Primerjava dejavnosti Proizvodnja drugih vozil (SKD 30.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Pri Proizvodnji motornih koles, koles in vozil za invalide lahko opazimo, da najboljše rezultate dosega Avstrija. Dober rezultat imata še Danska in Italija, preostale države pa so razporejene pretežno na dnu grafa in imajo slabše vrednosti, vključno z dodano vrednostjo na zaposlenega ter s stroški dela v dodani vrednosti. Slovenija ima v letu 2013 dokaj slabe rezultate in se nahaja na podobnem mestu kot vse preostale manjše proizvajalke. V letu 2015 panoga zaseda veliko boljši položaj v primerjavi z 2013. Najbolj je to opazno pri nižjih stroških dela v dodani vrednosti. Le-ti so se znižali za 20,9 % v primerjavi z letom 2013. Dodana vrednost (33.366 €) se je zvišala za slabih 10.000 €, realizacija na zaposlenega pa za ca. 27.000 € glede na leto 2013.

114.600

22.800

16.800

90.100

31.500

61.000

13.900

23.43833.366

0 €

100.000 €

200.000 €

300.000 €

400.000 €

500.000 €

600.000 €

35% 45% 55% 65% 75% 85% 95%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 30.9)


Avstrija

Češka

Poljska

Danska

Hrvaška

Italija

Slovaška

Slovenija 2013

Slovenija 2015


62

5.5. POPRAVILA IN MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV – SKD 33 Popravila in montaža strojev in naprav (SKD 33) vključuje naslednje dejavnosti:

� 33.1 – Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (brez 33.130, 33.140 in 33.190 – tako so znotraj 33.1 kot v celotni panogi 33 vrednosti, ki jih imajo 33.130, 33.140 in 33.190, odvzete)

� 33.2 – Montaža industrijskih strojev in naprav Z uveljavitvijo SKD klasifikacije NACE Rev.2. smo v kovinski industriji pridobili novo kategorijo oziroma panogo Popravila in montaža strojev in naprav, ki vsebuje naslednje poddejavnosti:

33.1 Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav 33.11 Popravila kovinskih izdelkov 33.12 Popravila strojev in naprav 33.13 Popravila elektronskih in optičnih naprav 33.14 Popravila električnih naprav 33.15 Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov 33.16 Popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih plovil 33.17 Popravila in vzdrževanje drugih prevoznih sredstev 33.19 Popravila drugih naprav 33.2 Montaža industrijskih strojev in naprav 33.20 Montaža industrijskih strojev in naprav

5.5.1. Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz panoge Popravila in montaža strojev in naprav

V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki za dejavnost popravila in montaža strojev in naprav v letu 2015:

popravila in

montaža strojev 33.1. 33.2.

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2014 vrednost 2014

Število družb 589 109,10 280 309

Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 6.985 100,00 4.073 2.912

Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 552.123.007 89,90 262.904.055 289.218.952

Kosmati donos od poslovanja 548.373.153 92,40 260.637.972 287.735.181

Čisti prihodki od prodaje 535.243.107 89,90 248.899.214 286.343.893

Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 275.611.513 75,60 208.515.460 67.096.053

Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 259.631.594 112,60 40.383.754 219.247.840

Odhodki 518.943.466 91,00 262.383.542 256.559.924

Stroški blaga, materiala in storitev 285.065.338 82,90 116.777.301 168.288.037

Stroški dela 197.370.785 102,10 126.506.492 70.864.293

Amortizacija 14.806.854 96,00 6.767.251 8.039.603

POSLOVNI IZID 33.629.688 115,90 740.751 32.888.937

FINANČNI IZID -1.983.318 63,70 -1.203.965 -779.353

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 34.320.995 117,70 1.402.666 32.918.329

Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 49.127.849 110,20 8.169.917 40.957.932

Davek iz dobička 6.766.954 125,50 1.043.454 5.723.500

Čisti dobiček 34.295.888 111,40 6.358.593 27.937.295

Čista izguba 8.328.945 75,70 7.098.772 1.230.173

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA 25.966.943 131,20 -740.179 26.707.122

Enostavni denarni tok 40.773.797 115,80 6.027.072 34.746.725


63

Dodana vrednost (DV) 255.670.716 105,00 142.211.435 113.459.281

SREDSTVA 342.067.994 92,00 181.925.859 160.142.135

Zaloge 32.767.135 97,90 21.884.944 10.882.191

Kapital 156.265.838 105,20 72.088.073 84.177.765

Stopnja samofinanciranja (%) 46 114,30 40 53

Razmerje med tujimi in lastnimi viri 0,90 77,60 1,07 0,74

Koeficient zadolženosti 0,44 97,80 0,48 0,40

Celotna gospodarnost 1,06 98,10 1,00 1,13

EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 9,18 122,60 3,28 14,30

Donosnost kapitala – ROE (%) 17,14 133,60 -1,00 34,42

Donosnost sredstev – ROA (%) 7,34 145,60 -0,40 15,93

Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 76.629 89,90 61.110 98.338

Delež prodaje na tujih trgih (%) 49 125,30 16 77

Stroški dela na zaposlenega (EUR) 28.257 102,10 31.060 24.337

Plače na zaposlenega (EUR) 20.194 102,00 21.611 18.211

Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 36.604 105,10 34.916 38.965

Stroški dela v dodani vrednosti (%) 77,2 97,20 89,0 62,5

Čisti dobiček na zaposlenega (EUR) 4.910 111,40 1.561 9.594

Čista izguba na zaposlenega (EUR) 1.192 75,70 1.743 422

Obračanje sredstev 2 100,00 1 2

Obračanje kapitala 4 89,70 3 4

Obrat zalog 8,70 107,40 5,40 15,20

Dnevi vezave zalog 41,90 92,50 67,70 24,00

Obrat terjatev 5,40 105,90 5,20 5,60

Dnevi vezave obveznosti 80 99,00 92 73

Dnevi vezave denarja 41 102,00 43 39

vrednost 2015 Index

15/14 vrednost 2014 vrednost 2014

popravila in

montaža strojev 33.1. 33.2.

Tabela 23: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz Popravil in montaže strojev in naprav (SKD 33) Dejavnost SKD 33 – Popravila in montaža strojev in naprav v letu 2015 beleži dokaj mešane indekse. Prihodek je na ravni celotne SKD 33 nižji za 10,1 % glede na leto 2014. Obe poddejavnosti sta v letu 2015 beležili različne rezultate na prihodkovni strani, in sicer je dejavnost Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) v letu 2015 beležila 0,2 % rast prihodkov (262,9 mio €), dejavnost Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) pa je zabeležila 17,8 % padec (289,2 mio €). Izvoz se je na ravni celotne dejavnosti povečal za 12,6 %, dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) pa za 17,7 %. Dodana vrednost na zaposlenega dosega 36.604 € in je za 5,1 % višja kot leto poprej. ROE z vrednostjo 17,14 in ROA z vrednostjo 7,34 sta se dokaj zvišala, delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti pa dosega 77,2 in je za 2,8 % nižji glede na leto poprej. Stroški dela na zaposlenega so se povišali za 2,1 % in znašajo 28.257 € na vsakega zaposlenega.


64

5.5.2. Družbe

V nadaljevanju je po abecednem vrstnem redu navedenih po deset (ali manj) največjih družb dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav glede na ustvarjeno dodano vrednost, ki so urejene po velikostnih razredih družb. mikro družbe največje po dodani vrednosti

BISMARK, MONTAŽA, PROIZVODNJA IN POSREDNIŠTVO, D.O.O. DORSSEN MONT, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.D. ELEKTRO - KA MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV D.O.O. EXCENTER TRGOVSKO PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O. ISKRA STROJEGRADNJA IN VZDRŽEVANJE, D.O.O. MONTAŽA TREND INTERIERI, MONTAŽA NOTRANJE OPREME IN INŽENIRING, D.O.O. MZK NOVA, MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O. PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O. RUDIS MONT, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO, MONTAŽNO DEJAVNOST IN STORITVE, D.O.O. UCS, KUPCU PRILAGOJENI PROIZVODI, D.O.O.

male družbe največje po dodani vrednosti

DS GALUN SERVIS, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O. DSD KONSTRUKCIJE, IZDELAVA IN MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ D.O.O. EMG ELEKTROINSTALACIJE IN MONTAŽA D.O.O. MASTROJ, POSREDOVANJE, TRGOVINA NA DEBELO, SVETOVANJE D.O.O. MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O. M-TEHNOLOGIJA, MONTAŽA, POPRAVILO, PROGRAMIRANJE IN SERVISIRANJE STROJEV, D.O.O. NAUTIC SERVICE, DRUŽBA ZA VZDRŽEVANJE PLOVIL, STROJNE IN ELEKTRO OPREME D.O.O. PRODUKT OPREMA ZA AVTOSERVISNO DEJAVNOST D.O.O. SAR AVTOMATIZACIJA KRMILNA TEHNIKA, AVTOMATIZACIJA, REGULACIJA D.O.O. SSI SCHAEFER, LOGISTIČNI SISTEMI, D.O.O.

srednje in velike družbe največje po dodani vrednosti

ADRIA AIRWAYS TEHNIKA, VZDRŽEVANJE LETAL, D.D.

ALIUS, PROIZVODNJA, MONTAŽA IN STORITVE D.O.O.

ALSTOM POWER SYSTEMS GMBH, MANNHEIM, PODRUŽNICA V SLOVENIJI

DANFOSS TRATA REGULACIJE OGREVANJA, PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE, D.O.O.

HTZ HARMONIJA TEHNOLOGIJE IN ZNANJA, INVALIDSKO PODJETJE, D.O.O. VELENJE

JAVNA RAZSVETLJAVA D.D.

MOS SERVIS, TRGOVINA, STORITVE, INŽENIRING D.O.O.

SŽ - VLEKA IN TEHNIKA, D.O.O.

TALUM SERVIS IN INŽENIRING, INŽENIRING IN STORITVE VZDRŽEVANJA D.O.O.

5.5.3. Izvoz

Celotna dejavnost SKD 33 – Popravila in montaža strojev in naprav je v letu 2015 ustvarila okrog 259,6 mio € prihodka od prodaje na tujih trgih, kar je za 12,6 % več kot v 2014. Dejavnost Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) ustvari 85 % izvoza v celotni dejavnosti SKD 33, medtem ko panoga Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) z izvozom ustvari le slabih 15 % prihodkov celotnega izvoza SDK 33.


65

Pri panogi Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) je čisti prihodek od prodaje na tujem trgu dosegel okoli 219,2 mio €, medtem ko je pri dejavnosti Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) prihodek od prodaje na tujem trgu dosegel 40,4 mio €. Delež prodaje na tujih trgih je na ravni celotne dejavnosti v letu 2015 višji za dobre 25,3 % in je dosegal 49 %. Delež prodaje na tujih trgih v dejavnosti Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) znaša 77 % in se je povečal za 33 %. Deleži izvoza panoge Popravila in montaža strojev in naprav država namena Izvoz v mio € DANSKA 157,4 AVSTRIJA 21,8 ITALIJA 13,6 NEMČIJA 12,2 ZDRUŽENE DRŽAVE 11,5 HRVAŠKA 7,7 SRBIJA 3,0 DEVIŠKI OTOKI (BRITANSKI) 2,9 FRANCIJA 2,9 ČRNA GORA 2,5

OSTALO 24,2

Skupaj izvoz dejavnosti 33 259,6 Tabela 24: Deleži izvoza dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav po državah Pregled izvoza panoge Popravila in montaža strojev in naprav kaže, da se največ izvozi na Dansko (157,4 mio €), v Avstrijo (21,8 mio €), Italijo (13,6 mio €) in Nemčijo (12,2 mio €). Vrednosti izvoza v posamezne države so razvidne v zgornji tabeli.


Primerjava panoge Popravila in montaže strojev in naprav v posameznih državah EU je narejena s tremi kazalniki konkurenčnosti, ki so opisani v točki 1.3 (Konkurenčno pozicioniranje kovinske industrije). Primerjava je izvedena za leto 2013, saj za države Evropske unije v bazah Eurostata ni novejših podatkov. Kot dodatna entiteta je v to sliko leta 2013 vključena "Slovenija (2015)".

Izvozni trgi SKD 33DANSKA

AVSTRIJA

ITALIJA

NEMČIJA

ZDRUŽENE DRŽAVE

HRVAŠKA

SRBIJA

DEVIŠKI OTOKI (BRITANSKI)

FRANCIJA

ČRNA GORA

OSTALO


66

5.5.4.1. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Popravila in montaža strojev in naprav (SKD 33)


Graf 33: Primerjava dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav (SKD 33) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Pri dejavnosti SKD 33 – Popravila in montaža strojev in naprav je na sliki ponovno opaziti razpršenost proizvajalk. Ločijo se predvsem na podlagi stroškov dela v dodani vrednosti, in sicer ima najnižje Velika Britanija (49,32 %), najvišje pa Francija (86,07 %). Realizacija in dodana vrednost na zaposlenega sta si pri večjih državah dokaj podobni. Izstopata le Avstrija, ki ustvari 78.100 € dodane vrednosti na zaposlenega in 213.000 € realizacije na zaposlenega, ter Velika Britanija, ki ustvari 88.000 € dodane vrednosti na zaposlenega in realizira 180.000 € na zaposlenega. Slovenija je v podobni situaciji kot mnogokrat do sedaj, saj so si doseženi rezultati podobni skoraj vsako opazovano leto. Stroški dela so nekako na sredini oziroma bolj v ozadju ostalih proizvajalk, medtem ko sta realizacija in dodana vrednost na zaposlenega za polovico (ali več) manjši od evropskih rezultatov. V letu 2015 je imela Slovenija v primerjavi z letom 2013 podobne rezultate. Številke odstopajo le pri realizaciji na zaposlenega, ki se je znižala za slabih 10.000 €. Ostala dva parametra nista doživela drastičnih sprememb (L/DV nižji za 2,6 %, DV/Z pa višja za dobrih 3.000 €).

78.100

64.000

28.200

73.200

23.600

66.900

25.300

88.000

33.186

36.604

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 33)Premer krogca = dodana vrednost na zaposlenega (DV/ Z)

Avstrija

Nemčija

Poljska

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


67

5.5.4.2. Investicije v panogi

POPRAVILA IN MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV (SKD 33)

DRŽAVA



NEMČIJA 1,5 % 2.600 FRANCIJA 0,1 % 4.400 HRVAŠKA 12,8 % 900 ITALIJA 2,5 % 2.200 AVSTRIJA 0,6 % 3.500 POLJSKA 0,5 % 1.500 SLOVENIJA 4,0 % 1.600 VELIKA BRITANIJA 0,2 % 3.400

Tabela 25: Investicije v panogi SKD 33 Pri dejavnosti SKD 33 – Popravilo in montaža strojev in naprav lahko vidimo, da je delež sredstev, namenjenih razvoju in raziskavam, pri opazovanih državah dokaj razgiban, saj se giblje med 0,1 % (Francija) in 12,8 % (Hrvaška). Tudi tukaj vidimo določeno razpršenost vloženih sredstev na zaposlenega. V večjih evropskih državah največ za to namenijo v Veliki Britaniji (3.400 €) in Avstriji (3.500 €). Slovenija ima pri tej dejavnosti investiran delež prihodka, ki je namenjen v investicijo dejavnosti, 4,0 %, investicija na zaposleno osebo pa znaša 1.600 €.


0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

NEMČIJA

FRANCIJA

HRVAŠKA

ITALIJA

AVSTRIJA

POLJSKA

SLOVENIJA

VELIKABRITANIJA




68


Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) Rezultate primerljivih panog v EU povzemamo po Eurostatu, kjer so najnovejši popolni podatki za leto 2013

Graf 35: Primerjava dejavnosti Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU

Tukaj lahko vidimo enako sliko kot v prejšnji panogi. Vsi "veliki" so daleč pred ostalimi državami. Na prvem mestu je z najnižjimi stroški dela (46,64 %) in največjo ustvarjeno dodano vrednostjo na zaposlenega (84.900 €) Velika Britanija, najvišjo realizacijo na zaposlenega pa dosegata Avstrija (192.911 €) in Francija (191.822 €). Slovenija je imela v letu 2013 91,2 % stroškov dela v dodani vrednosti, 61.596 € realizacije na zaposlenega ter 31.220 € dodane vrednosti na zaposlenega, kar nas uvršča bolj proti dnu grafa. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2015 višja za slabih 3.700 €, realizacija na zaposlenega pa je praktično enaka v primerjavi z vrednostjo izpred dveh let. Stroški dela v dodani vrednosti so v letu 2015 nižji za 2,2 % in znašajo 89 %.

74.400

64.300

27.100

75.500

20.400

66.300

21.600

84.900

31.220

34.916

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

40% 50% 60% 70% 80% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 33.1)


Avstrija

Nemčija

Poljska

Francija

Hrvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


69

5.5.4.4. Primerjava po R/Z, L/DV, DV/Z z mednarodnim okoljem – EU za dejavnost Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2)


Graf 36: Primerjava dejavnosti Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU Zanimiva slika se nam kaže pri panogi SKD 33.2 – Montaža industrijskih strojev in naprav. Pri "storitvah" Slovenija v letu 2013 kaže podobno sliko kot velikokrat doslej, saj sta realizacija in dodana vrednost na zaposlenega še vedno za 1,5 do 2-krat manjša kot pri ostalih državah (upoštevajoč samo velike države). Le stroški dela v dodani vrednosti so pri Sloveniji nekoliko nižji in znašajo 63,8 %. Pri ostalih državah se stroški dela v dodani vrednosti nahajajo v razponu od 55 % do 90 %, pri čemer imata najvišje Avstrija in Francija. Najboljšo realizacijo na zaposlenega (238.984 €) in dodano vrednost (104.900 €) ustvari Velika Britanija. Po ustvarjeni dodani vrednosti ji je še najbližje Avstrija (82.300 €), vendar ima za slabih 22.000 € nižjo realizacijo na zaposlenega kot Velika Britanija. Ostale večje proizvajalke dokaj zaostajajo za omenjenima državama. V letu 2015 sta v Sloveniji parametra dodana vrednost na zaposlenega (+2.600 €) ter stroški dela v dodani vrednosti (–0,8 %) na podobni ravni kot v letu 2013, realizacija na zaposlenega pa je za dobrih 30.000 € nižja v primerjavi z letom 2013.

82.300

63.500

32.200

69.800

33.500

68.000

30.300

104.900

36.295

38.965

0 €

50.000 €

100.000 €

150.000 €

200.000 €

250.000 €

300.000 €

50% 60% 70% 80% 90%

Rea

lizac

ija n

a za

posl

eneg

a (R

/Z)


(SKD 33.2)


Avstrija

Nemčija

Poljska

Francija

Hvaška

Italija

Slovaška

Velika Britanija

Slovenija 2013

Slovenija 2015


70

6. SEZNAM GRAFOV Graf 1: Kovinska industrija znotraj predelovalnih dejavnosti ................................................................................................... 8 Graf 2: Prodaja na domačem in tujem trgu ......................................................................................................................... 12 Graf 3: Struktura zaposlenih ............................................................................................................................................... 12 Graf 4: Struktura dodane vrednosti ..................................................................................................................................... 13 Graf 5: Struktura prihodka ................................................................................................................................................. 13 Graf 6: Struktura izvoza ..................................................................................................................................................... 14 Graf 7: Pozicija panog kovinske industrije po R/Z, L/DV, DV/Z v letu 2015 ............................................................................ 14 Graf 8: Indeks obsega industrijske proizvodnje (v %) .......................................................................................................... 16 Graf 9: Dodana vrednost na zaposlenega (v €) .................................................................................................................... 19 Graf 10: Konkurenčno pozicioniranje glede na velikost družb ............................................................................................... 21 Graf 11: Konkurenčno pozicioniranje glede na izvor kapitala ................................................................................................ 23 Graf 12: Primerjava dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (SKD 25) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ...... 32 Graf 13: Investicije v panogi SKD 25 .................................................................................................................................. 33 Graf 14: Primerjava dejavnosti proizvodnje gradbenih kovinskih izdelkov (SKD 25.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ....................... 34 Graf 15: Primerjava dejavnosti kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin (SKD 25.5) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .............. 35 Graf 16: Primerjava dejavnosti proizvodnje jedilnega pribora, ključavnic, orodja (SKD 25.7) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ............. 36 Graf 17: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih kovinskih izdelkov (SKD 25.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ............................. 37 Graf 18: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih strojev in naprav (SKD 28) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ................................. 42 Graf 19: Investicije v panogi SKD 28 .................................................................................................................................. 43 Graf 20: Primerjava dejavnosti proizvodnje strojev za splošne namene (SKD 28.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .......................... 43 Graf 21: Primerjava dejavnosti drugih naprav za splošne namene (SKD 28.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .................................. 44 Graf 22: Primerjava dejavnosti proizvodnje drugih strojev za posebne namene (SKD 28.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .............. 45 Graf 23: Primerjava dejavnosti Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ................ 49 Graf 24: Investicije v panogi SKD 29 .................................................................................................................................. 50 Graf 25: Primerjava dejavnosti Proizvodnja motornih vozil (SKD 29.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ............................................. 51 Graf 26: Primerjava dejavnosti Proizvodnja karoserij za vozila, prikolice in polprikolice (SKD 29.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .... 52 Graf 27: Primerjava dejavnosti Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila (SKD 29.3) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ............... 53 Graf 28: Primerjava dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil (SKD 30) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ....................................... 57 Graf 29: Investicije v panogi SKD 30 .................................................................................................................................. 58 Graf 30: Primerjava dejavnosti Gradnja ladij in čolnov (SKD 30.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .................................................. 59 Graf 31: Primerjava dejavnosti Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil (SKD 30.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ................... 60 Graf 32: Primerjava dejavnosti Proizvodnja drugih vozil (SKD 30.9) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ................................................ 61 Graf 33: Primerjava dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav (SKD 33) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU .............................. 66 Graf 34: Investicije v panogi SKD 33 .................................................................................................................................. 67 Graf 35: Primerjava dejavnosti Popravila kovinskih izdelkov, strojev in naprav (SKD 33.1) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ................ 68 Graf 36: Primerjava dejavnosti Montaža industrijskih strojev in naprav (SKD 33.2) po R/Z, L/DV, DV/Z – EU ........................... 69

7. SEZNAM TABEL Tabela 1: Umeščenost kovinske industrije znotraj slovenskega industrijskega prostora ............................................................ 9 Tabela 2: Osnovni podatki za leto 2015 .............................................................................................................................. 11 Tabela 3: Indeksi obsega industrijske proizvodnje ............................................................................................................... 15 Tabela 4: Število družb v kovinski industriji ......................................................................................................................... 17 Tabela 5: Število zaposlenih v kovinski industriji .................................................................................................................. 18 Tabela 6: Osnovni podatki glede na velikost družbe ............................................................................................................. 20 Tabela 7: Osnovni podatki glede na izvor kapitala ............................................................................................................... 23 Tabela 8: Izvoz kovinske industrije v letu 2014 ................................................................................................................... 24 Tabela 9: Izvoz kovinske industrije – panoge izvoznice ........................................................................................................ 25 Tabela 10: Izvoz kovinske industrije po državah .................................................................................................................. 25 Tabela 11: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz Proizvodnje kovinskih izdelkov (SKD 25) .... 29 Tabela 12: Deleži izvoza dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov po državah ...................................................................... 31 Tabela 13: Investicije v panogi SKD 25 ............................................................................................................................... 33 Tabela 14: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, strošek dela in izvoz Proizvodnje strojev in naprav (SKD 28) ...... 39 Tabela 15: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja strojev in naprav po državah ....................................................................... 41 Tabela 16: Investicije v panogi SKD 28 ............................................................................................................................... 42 Tabela 17: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela Proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (SKD 29) ... 47 Tabela 18: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic po državah............................................ 48 Tabela 19: Investicije v panogi SKD 29 ............................................................................................................................... 50 Tabela 20: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz Proizvodnje drugih vozil in plovil (SKD 30) .............. 55 Tabela 21: Deleži izvoza dejavnosti Proizvodnja drugih vozil in plovil po državah ................................................................... 56 Tabela 22: Investicije v panogi SKD 30 ............................................................................................................................... 58 Tabela 23: Prihodek, zaposlenost, dodana vrednost, strošek dela in izvoz Popravil in montaže strojev in naprav (SKD 33) ....... 63 Tabela 24: Deleži izvoza dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav po državah .......................................................... 65 Tabela 25: Investicije v panogi SKD 33 ............................................................................................................................... 67


71

8. VIRI

• Kazalniki poslovanja SKEP GZS, na osnovi podatkov AJPES in SURS • Podatki Združenja kovinske industrije • Letno poročilo ORGALIME • Statistični podatki EuroStat • Podatki: SURS, AJPES • GVIN • Spletne strani

Documents

JP kovinska ind v 2015 - GZS · 2017-09-27 · povpraševanja ni vplivala le t. i. begunska kriza v Evropi. Naš lastnik in kupec Containex ocenjuje, da namestitve za begunce predstavljajo