Jesen / Zima 2017 1 Številka 53 Interno glasilo

Jesen / Zima 2017

2 Jesen / Zima 2017

Kaj se skriva v vsebini

Informativna stran …………………………………………………………….… 318 let delovanja Doma starejših Šentjur in otvoritev Centra POD VRBCO ........... 4Naša nova pridobitev za skupnost Center POD VRBCO .................................... 6100. rojstni dan Franca Alojzija Šeta .............................................................…. 8Spoznala sta se moža, ki skupaj štejeta 201 leto. .............................................… 10Natečaj Super Senior ........................................………………........…………… 11Življenje v gospodinjski skupini spodaj ….......……………………………....… 11Športne igre 2017 ............………....................................................……….…… 12Tekmovanje v pikadu na ježke........................................................……….…… 13Tončka Golob 6.del ...............................…………………......................…….… 14Pavla in Josip Prekupec ....……………………………................………...…… 15Mamino prvo leto v domu v Domu starejših Šentjur ……………….............… 18Mojih sedem let …….............................................................………………….. 18Katja Romih ....................……..............……………………….......................… 19Špela Založnik ……............................................……………………………..… 20Naša pripravnica Andreja se predstavi ..................................................……...… 20Delo v domu .............………….........................…………....………………..… 21Klic srca ..................................................................……......................……...… 21Pobalinski podvigi ...............................................…………………………...… 22Barbara Narat Polanc in terapevtska psička Libby…..........................................… 23Skupina za aktivnosti in terapijo s psi Kosmati smrčki ..…………..………...… 24Domski dojenčki ...........…………………….................................................… 25Punčka Maša ...................................................…………………………..…..… 25Voda in hidracija ....................................................................................……..… 25Pravilna prehrana za dobro počutje starostnika ..............……………………..… 27Aromaterapija ………......................................................................…………… 29Zgodovina kalobških zvonov ...........................................................………....… 31Pomen mobilnosti .............................................................................…………… 32Čestitka za god in rojstni dan Marije Salobir ....................................…………… 32Mesec maj je mesec mladosti in ljubezni ..........................................…………… 33Zgodovina plinskih generatorjev v Železarni Štore ..........................…………… 34Nikar .................................................................................................…………… 34Vrtinec dogodkov …………………..........…………......……………………… 35

Vesna Vodišek RazboršekOdgovorna urednica:

Jesen / Zima 2017Številka 53

Interno glasiloBrazde in brvi

Barbara JazbecPolona Hren

Nevenka CmokElizabeta PrtenjakIrena Pongračić

Uredniški odbor:

Izdajatelj:Arhiv Dom starejših ŠentjurFotografije:

Oblikovanje in tisk:

350Naklada:

Sinet d.o.o.

Dom starejših ŠentjurSvetinova ulica I3230 Šentjur

3Jesen / Zima 2017

ZDRAVNIK: KNJIŽNICA:

PERILO:

FRIZER:

PEDIKER:

PSIHIATER:

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 v poletnem času. Ob sobotah, nedeljah in praznikih obiski potekajo od 8.00 do 20.00. V varovanih stanovanjih čas obiskov ni omejen.

Po naročilu.

Po dogovoru dvakrat mesečno ob torkih od 15.00 ure dalje.

Individualno.

Delovni čas: od 7.00 do 19.30Zaprto: od 8.30 do 10.00 od 11.30 do 13.20 od 16.30 do 17.30

Domska kapelica je odprta vsak dan in sprejme 16 ljudi, svete maše potekajo v veliki domski dvorani ob torkih ob 9.45.

Ponedeljek: od 11.30 do 15.00 ure, Torek: od 10.45 do 14.00 ure, Sreda: od 12.00 do 15.00 ure, Četrtek: od 8.00 do 14.00, Petek: od 7.00 do 11.00 ure.

Vsako sredo dopoldan.

Knjige si lahko izposodite vsak petek med 15. in 18. uro. Pri izbiri vam z nasvetom prijazno pomaga gospa Zofka Kincl.

Pobiranje umazanega perila je vsak torek.:

Informativna stran

Naslovnik telefon1. Recepcija 7461 700

051 316 0002. Fax (tajništvo) 7461 8193. Direktorica 7461 8004. Poslovna sekretarka 7461 8015. Vodja FRS 7461 8026. Socialni delavki 7461 803

7461 8337. Vodja zdravstveno

negovalne službe7461 804

8. Vodja tima I 7461 807 051 644 806

9. Vodja tima II 7461 815 051 644 803

10. Oddelčna sestra 051 644 268051 367 599

11. Dežurna sestra 051 644 80512. Zdravnik 7461 806 13. Fizioterapija 7461 80814. Kuhinja 7461 81115. Delovna terapija 7461 81416. Hišnik 7461 81617. Pralnica 7461 81718. Bife 7461 841

TELEFONSKI IMENIK

ELEKTRONSKA POŠTATajništvo info@dom-sentjur.siDirektorica vesna.razborsek@dom-sentjur.siSocialna služba socialna.sluzba@dom-sentjur.si socialna.sluzba1@dom-sentjur.siVodja zdr. nege suzana.kostomaj@dom-sentjur.siVodja FRS vodja.financ@dom-sentjur.siVodja tima I vodja.tima1@dom-sentjur.siVodja tima II vodja.tima2@dom-sentjur.siRačunovodstvo racunovodstvo@dom-sentjur.siOskrbnine oskrbnine@dom-sentjur.siFizioterapija fizio@dom-sentjur.siDelovna terapija delovna@dom-sentjur.siKuhinja kuhinja@dom-sentjur.siPralnica pralnica@dom-sentjur.si

4 Jesen / Zima 2017

Najlepši čas letaPogosto slišimo rek, da gremo dvakrat spat in se leto obrne. Včasih se resnično zdi, da čas neverjetno hitro mine in ravno zato je toliko bolj pomembno, da znamo živeti v trenutku, ki ga imamo. To je edino, kar imamo na voljo. Preteklost je mimo, prihodnosti ne poznamo, imamo pa ta trenutek, ki mine v trenu, kar mu daje svojevrstno veličino. Veseli smo vsakega trenutka, ki ga imamo, in zanj smo hvaležni. V Domu starejših Šentjur se trudimo, da te trenutke plemenitimo ter jih okitimo s prijaznostjo, toplino, domačnostjo in še marsičim. Tako preko trenutkov leto hitro mine in ponovno smo v obdobju enih izmed najlepših dni v letu, zagotovo pa v najlepše okrašenih.

V letošnjih prazničnih dnevih je naša hiša še posebej veličastna. Na našem parkirišču vas prijazno pozdravijo pisani lampijoni, ki so tokrat nastali izpod drobnih ročic naših mladih prijateljev iz vseh enot Vrtca Šentjur in Vrtca Dobje. Ponosni smo na skupen projekt, ki je bil izpeljan v okviru našega Centra Pod Vrbco in se iskreno zahvaljujemo vsem vrtcem za čudovito medgeneracijsko sodelovanje. Pred vhodom v hišo se lahko zazrete v jaslice, ki so skupno delo naših zaposlenih, upokojenih sodelavcev in stanovalca g. Kolarja, za kar se vsem zahvaljujemo. V notranjosti hiše imamo svoj božični bazar, kjer vam ponujamo izdelke naših stanovalcev, ki so plod njihovega celoletnega dela, kljubovanja bolezni in starosti ter so rezultat izjemne vztrajnosti, življenjskega navdiha in upanja. Če se sprehodite po naši hiši, boste videli, da je v vseh nadstropjih,

vseh gospodinjskih skupinah, vseh kotičkih, še tako skritih, čudovito okrašena v svoji najlepši podobi, kar je plod skupnega dela stanovalcev in zaposlenih, ravno to pa ji daje posebno čarobnost in ponos. Iskrena hvala vsem, ki ste našo hišo po meri človeka odeli prav v takšno – po meri človeka.

Minulo leto si bomo zagotovo zapomnili po naši izjemni pridobitvi, in sicer otvoritvi večgeneracijskega Centra Pod Vrbco. Center je postal stičišče generacij, ima pestre vsebine, ki jih obiskovalci jemljejo za svoje in v katerih prepoznavajo pomen. Veliko ljudi je prestopilo prag našega centra in mnogi so naši stalni gostje. Med drugim smo poleti izvajali počitniške delavnice za otroke in včasih je bil prostor centra kar premajhen, zato smo se morali preseliti v dvorano. Tudi v novem letu vas prijazno vabimo, da se pridružite našim delavnicam, aktivnostim, predavanjem in še čemu. Imamo še veliko idej in smo polni mladostnega zagona, saj nismo stari še niti eno leto.

Ker želimo še bolj po-vezovati družine in preskakovati opredeli-tev institucije, smo ob naši kavarni postavili otroško igrišče. S tem bodo vnuki in pravnuki pri nas lahko preživeli zelo aktiven obisk svo-jih babic in dedkov. V zadnjih letih smo opa-zili, da se mimo nas

5Jesen / Zima 2017

sprehaja vedno več mladih družin, ki jih želimo nagovoriti, naj pri nas se ustavijo, da se otroci poigrajo, medtem ko starši spijejo kavo v hišni kavarni. Našim stanovalcem srce namreč najbolj veselo igra, ko lahko spremljajo vragolije in na-vihanost otrok.

Sicer pa smo tudi to leto izkoristili za mnoge investicije. Največ časa in financ smo namenili popolni prenovi požarnega sistema in nujnega klica, saj sta zaradi dotrajanih instalacij oba posega bila nujna, predvsem pa izjemno zahtevna.

Spoštovane bralke in bralci našega časopisa, želim vam, da vam srce v vsakem trenutku veselo igra, da je navihano in igrivo kot otroško, da vam radostna rdečica barva lica in da polno užijete vsak trenutek novega leta.

mag. Vesna V. Razboršek,direktorica

Demenca med nami – modul STROKOVNA JAVNOST november 2017

V mesecu novembru smo v modulu za strokovno javnost uspešno izvedli prvega izmed petih sklopov izobraževanj in delavnic v okviru projekta Demenca med nami – programa, ki je namenjen izobraževanju in osveščanju o obvladovanju demence. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje.

V prostorih Doma starejših Šentjur so nam specialisti nevrologi z nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje kot projektni partnerji odlično predstavili bolezensko sliko demence z vsemi spremenjenimi oblikami vedenja in razmejitve med različnimi vrstami bolezni.

Uvodni predavanji sta izvedla asistentka Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije, in Anže Goste, dr. med., specialist nevrologije.

Naslednji dan je mag. Boštjan Zupan, dr. med., specialist nevrologije in univ. dipl. psiholog, spec. klinične psihologije, predstavil vrsto primerov iz prakse glede na različne stopnje demence, podrobneje pa najbolj znano izmed demenc, Alzheimerjevo demenco. Sledilo je predavanje Iwone Ewe Kosi, dr. med., spec. nevrologije, ki je podala učinkovite napotke za zdravo življenje in opisala pojav vaskularne demence. Omenjeni nevrologi so po končanem ciklu predavanj izvedli tudi delavnice.

Zadnji dan prvega sklopa smo imeli priložnost poslušati predstojnico nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, asist. mag. Marijo Podlesnik Šoštarič, dr. med., specialistko nevrologije, ki nam je na izjemno preprost način podala dejstva o prepoznavanju značilnosti

6 Jesen / Zima 2017

V pričakovanja polnem mesecu- decembru, smo uspešno izvedli drugi sklop predavanj in delavnic v projektu Demenca med nami – programu izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence za strokovno javnost.

Tokrat so nas gostili naši konzorcijski partnerji, Splošna bolnišnica Celje, kjer smo v njihovi predavalnici v terminu od 4.12.2017-6.12.2017

prisluhnili predavateljem iz nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter dr. Mateju Tušku, sicer športnemu psihologu, na temo premagovanje stresa.

Uvodoma sta nas pozdravila tudi direktorica Doma starejših Šentjur mag. Vesna Vodišek Razboršek in strokovni direktor SBC, asist. mag. Franc Vindišar, dr. med., nato pa so po programu,

frontotemporalnih demenc in redkih oblik demenc ter posebnosti pri zdravljenju bolezni.

V nadaljevanju smo imeli priložnost pridobiti tudi osnovna spoznanja s področja NLP (nevrolingvističnega programiranja), saj nam je dr. Aleksander Šinigoj posredoval napotke o tem, kako naj bi si za oblikovanje uspešnega odnosa med nami in obolelimi z demenco zastavljali smernice za kongruentni odnos in hkrati dosegali višjo raven zadovoljstva z lastnim življenjem.

Zaključili smo z izvrstnim predavanjem in vajami dr. Mateja Tuška, ki nas je opremil z

osnovnimi znanji in tehnikami za zmanjševanje doživljanja stresa na delovnem mestu. Vsem predavateljem in izvajalcem delavnic v prvem terminu izobraževanj se zahvaljujemo za odlično izvedbo programa, številnim udeležencem in udeleženkam pa za njihovo aktivno sodelovanje in prijetno druženje. Kmalu nas čaka že nov termin, tokrat v predavalnici Splošne bolnišnice Celje.

Vljudno vabljeni na prihajajoča predavanja in delavnice ter k ogledu utrinkov s prvega sklopa izobraževanja.

Beti Prtenjak

Demenca med nami – druga izvedba v modulu za strokovno javnost v Splošni bolnišnici Celje

7Jesen / Zima 2017

Naslednji termin za strokovno javnost bo v Pegazovem domu Rogaška Slatina v mesecu januarju 2018. Nekaj utrinkov v sliki iz decembrskega termina pa si lahko ogledate v priloženi galeriji fotografij.

Beti Prtenjak

ki je bil vsebinsko identičen prvemu v mesecu novembru, sledili predavatelji, strokovnjaki s področja obravnave bolezenskega procesa demence.

Veseli nas, da se je predavanj in delavnic udeležilo tako veliko število zaposlenih strokovnjakov, strokovnih delavcev in sodelavcev s področja zdravstva in sociale!

Prvih šest mesecev Centra Pod vrbco

Kam le čas beži, le kam se mu mudi …

Komaj smo odprli vrata večgeneracijskega Centra POD VRBCO, že je za nami prvih šest mesecev delovanja. Pričeli smo bolj tiho, z majhnimi koraki, sedaj pa lahko s ponosom rečemo, da smo prav zaradi naših aktivnosti postali precej glasni in prepoznavni v lokalnem območju. Prvih šest mesecev je naš center obiskalo okoli 600 obiskovalcev.

Jesenske aktivnosti

Jesenski čas je prinesel osvežitev po dolgem in vročem poletju, hkrati pa je hladno in deževno vreme prineslo tudi nekaj več časa za nas. To se je pokazalo v boljšem obisku naših aktivnosti. Poletje smo zaključili s predstavitvijo knjige Veronike in mag. Uroša Plantana, Starodavna umetnost zdravljenja - tradicionalna evropska medicina. V knjigi predstavita model, ki razloži, zakaj zbolimo in kako ozdravimo. Razkrivata starodavna znanja naših prednikov, pri čemer – kot poudarjata – nista odkrila nič novega, le skozi dolgoletne izkušnje sta potegnila rdečo nit iz znanj danes povsem prezrtih velikanov umetnosti zdravljenja. Čustva (jeza, skrb, žalost,

strah, pretirano veselje) so osnovni vzroki za razvoj bolezni. V septembru smo mandale zamenjali za druženje ob kvački. Pod budnim očesom mentorice Irene smo pričele s preprosto vajo, da smo usvojile osnovno znanje ter dobile zagon in veselje do te ročne spretnosti.

Kaj kmalu so izpod kvačk nastali prvi uporabni izdelki. Še naprej smo imeli vodene vaje za pomlajevanje v Kneippovem parku. Na začetku šolskega leta smo imeli predavanje za starše pod vodstvom svetovalne terapevtke in logopedinje Simone Levc, soavtorice knjige Varuh otrokovih dolžnosti.

8 Jesen / Zima 2017

P r e d a v a t e l j i c a je skozi številne zgodbe prikazala težave, s katerimi se starši srečuje-mo od rojstva do najstniških let, in poudarila, da otro-kom ne primanj-kuje materialnih dobrin, temveč starševskega časa.

Ker si nobena ženska ne želi gubic okoli oči, na čelu in okoli ust, smo z go. Veroniko Hribar imeli predstavitev joge obraza: z vajami smo aktivirale limfe, prekrvavile obraz in mu dale možnost, da je zasijal. Ekološka alternativa klasičnim milom in gelom za prhanje so naravna mila. Milo lahko dokaj hitro in enostavno izdelamo doma, vendar je treba poznati osnovne zakonitosti izdelave, o katerih nas je podučil zeliščar Miha Sreš.

Z nasilnimi ravnanji vrstnikov se danes v šolskem okolju srečuje mnogo otrok. Kdo so otroci, ki se neusmiljeno znašajo nad vrstniki? Zakaj se je tovrstno nasilje tako razmahnilo in kaj kot družba sporočamo? O tem sta spregovorila specialna pedagoška svetovalka, ga. Ingrid Klemenčič, in namestnik komandirja Policijske postaje Šentjur, g. Simon Veber. Ponovno smo se sproščali s tehniko tapkanja EFT ter imeli predavanje o odnosih in čustvih. Tanja nas je podučila, da se lahko izognemo nepotrebnim težavam, če prevzamemo odgovornost za svoja čustva in dejanja. Lahko se pohvalimo, da se je našemu vabilu odzvala tudi priznana energetska terapevtka, svetovalka, motivatorka in pisateljica Elena Sofia Seničar.

Predstavila nam je svojo knjigo Zavedanje je moč, v kateri predstavlja svojo presunljivo življenjsko zgodbo ter opisuje skrivnosti, nauke in uvide, ki jih je pridobila z delom energetske terapevtke in s katerimi učinkovito pomaga svojim strankam ter jim nudi zaščito in podporo. Lahko vam namignem, da če boste knjigo prebrali, vas bo korenito spremenila in vaše življenje obogatila na nepredstavljive načine. Knjiga je edinstvena, z malo teorije, a številnimi praktičnimi nasveti in rešitvami, ki jih boste zagotovo uporabljali.

Ker se zavedamo, da v naši občini vlada precejšnja brezposelnost, smo za to ciljno skupino prebivalcev pripravili predavanje Učinkovita predstavitev delodajalcu. K sodelovanju smo povabili tudi Zavod za zaposlovanje Šentjur. Ko iščemo zaposlitev, na trg dela dejansko »ponudimo sebe«, svoje znanje, izkušnje, sposobnosti in spretnosti. Mag. Martin Lisec je prisotnim prikazal nekaj odličnih komunikacijskih orodij, s katerimi se lahko bolj učinkovito in samozavestno predstavimo, ta pa nam lahko koristijo tudi pri gradnji odnosov v vsakdanjem življenju.

Priprava na praznike

V novembru smo se že pričeli pripravljati na praznike. Z go. Brigito smo izdelovali unikatne bučke za praznično smrekico, da bodo prazniki bolj pestri in popolni. Kaj pečemo vsako leto okoli božiča? To je čas sladkobnih vonjav, pretežno medenih. Zagotovo vsi zelo dobro poznamo značilen vonj in okus domačih medenjakov. Spadajo med tiste priboljške, ki jih takoj povežemo s toplim zavetjem doma in kuhinje, ki se jih v odraslosti pogosto spominjamo s prav posebno nostalgijo. Tako smo pekli medenjake naše mladosti, in ker vemo, da jemo tudi z očmi, smo imeli delavnico okraševanja

9Jesen / Zima 2017

Novosti za stanovalce

Potrebujete pravni nasvet? Ste v situaciji, ko potrebujete pomoč? Na vsa vaša vprašanja bo vsak prvi ponedeljek v mesecu odgovarjal odvetnik Odvetniške družbe Gregorovič – Pungartnik, o.p. – d.o.o. iz Šentjurja. Vsi nasveti so brezplačni.

Ali tudi vi iščete ideje, kako bi lahko aktivno preživeli zimske dni? Naj vam prišepnem, da že aktivno pripravljamo program za naslednje mesece in da smo za vas pripravili nekaj resnično zanimivih aktivnosti. Še naprej se nam lahko ob torkih pridružite ob kvački, vsak prvi ponedeljek lahko pridete po brezplačni pravni nasvet, naučili se bomo narisati svojo mandalo in njen pomen, imeli bomo potopisno predavanje, izdelali naravni pralni prašek, vedeževalka nam bo brala iz kart, v pustnem času bomo pekli krofe, poleg tega pa bomo pekli tudi kruh iz droži in sončnico ter delali tortice na palčki.

Dotaknili se bomo številnih aktualnih tem, denimo kaj vse moramo vedeti o konoplji in njenih učinkih, kako poteka mediacija – kultura odnosov pri reševanju sporov, imeli bomo predavanje o energetski medicini oziroma energetski samopomoči in še veliko več. Priložnosti za druženje bo na pretek, na vas pa je, da izberete pravo.

Življenje ni nekaj, ampak priložnost ZA nekaj. /V. Frankl/

Sonja Božič

božičnih piškotov. Nobenega dvoma ni, da so piškoti brez okraskov prav tako dobri kot tisti, ki smo jim z okraševanjem dali piko na i, ampak okrašeni piškoti so privlačnejši. Za okraševanje smo si vzeli malo več časa, a je rezultat vreden dodatnega truda. Piškote bomo pojedli z veliko večjo slastjo in užitkom. Mamice in babice smo povabili na delavnico izdelovanja medene hiške za naše najmlajše, razveselili pa bi se je tudi večji otroci. Z go. Dragico smo pekli orehovo potico, z go. Julijo pa izdelovali naraven kremni parfum, da si je vsaka lahko pričarala svojo vonjavo za vsak dan ali posebno priložnost.

O tem, kako na nas vplivajo planeti, hiše in znamenja, nas je podučila horarna astrologinja Brigita Pavčnik. 12 dni pred novim letom in 12 dni po njem nosijo magično moč za vse spremembe, ki si jih želimo. V zvezek bomo zapisali vse, kar želimo pustiti za sabo, in vse, česar si želimo v letu, ki prihaja. Vsak bo dobil tudi sporočilo angelskih kart, ki bo naše vodilo in podpora za leto 2018.

10 Jesen / Zima 2017

vajam smo dodali nov sklop vadbe, imenovan trening možganov, ki med gibanjem aktivira obe možganski hemisferi.

Vadba, ki jo izvajamo v Domu, je sestavljena iz osnovnih vaj za roke in noge, razteznih vaj in križnega gibanja. Rezultati raziskav kažejo, da križno gibanje spodbuja delovanje govornega in jezikovnega centra v možganih ter je učinkovito zato, ker spodbuja in omogoča učenje s celimi možgani. Ko rastemo, se pri plazenju, hoji, teku – ki so primeri križnega gibanja – nasprotni strani telesa začneta samodejno prepletati.Primeri križnega gibanja med vadbo: • izmenoma hkrati dvigujemo nasprotno roko

in nogo; • roko in nasprotno nogo premikamo v

različnih smereh; • z roko se izmenično dotikamo nasprotnega

kolena; • zelo počasi popolnoma iztegnemo roko in

nasprotno nogo.

Pri izbiri vaj upoštevamo raznolikost in pestrost vaj ter prilagoditev glede na sposobnosti stano-valcev. Velikega pomena je tudi dihanje s trebu-šno prepono. Pomembno je, da se stanovalci med vadbo po-čutijo prijetno, saj se v tem primeru izloča oksi-tocin – hormon navezanosti in zaupanja. Ta pri obolelih z demenco vpliva na hipokampus (del možganov, ki ima vlogo pri učenju in spominu) in izboljšanje kognitivnih sposobnosti.

Irena Pongračić, fizioterapevtka

Demenca ne pomeni le izgubo spomina, temveč gre za bolezen, ki spremeni našo dušo, telo in vedenje ter globoko poseže tudi na socialno-ekonomsko področje. Celostno spremeni tako naše življenje kot tudi življenje naših svojcev in vpliva na celotno družbo. Za demenco je značilno, da del možganov degenerira, možganske celice pa začnejo propadati.

Naši možgani so posledica edinstvenega preple-tanja zapletene evolucijske zgodovine in milijo-nov osebnih izkušenj, ki smo jih oblikovali skozi življenje. Težki so 1,4 kg, njihov osnovni gradnik pa je možganska celica ali nevron. V možganih imamo 100 milijard nevronov, ki se sporazume-vajo z elektro-kemičnimi signali. Vsak nevron se povezuje vsaj s 1000 drugimi nevroni in en ne-vron lahko vsako sekundo pošlje kar 1000 signa-lov, ki potujejo s hitrostjo 400 km/h. Možgani so sestavljeni iz dveh polovic ali hemisfer.

Možganski polovici sodelujeta pri opravljanju procesov, vendar ne delujeta simetrično. Vsaka ima do neke mere specializirano nalogo. Razmišljanje z levo hemisfero je odlično za zbiranje dejstev, analiziranje podatkov, vodenje dokumentacije, izdelave načrtov ipd. Na kratko povedano, leva polovica možganov obožuje red in podrobnosti. Desna polovica pa je zadolžena za sposobnost fleksibilnega razmišljanja, ustvarjalnega načrtovanja, iskanja novih rešitev, senzitivnosti, empatije do drugih.

V Domu redno skrbimo za gibanje, ker želimo pri stanovalcih ohranjati gibalne sposobnosti oz. jih izboljšati, okrepiti njihove mišice ter vplivati na koordinacijo in ravnotežje. Gibalnim

Trening možganov

11Jesen / Zima 2017

Prebavo bi lahko opredelili kot izredno zapleten naravni proces, v katerem naša prebavila zaužito hrano spreminjajo v življenjsko pomembne sestavine: nastajajo vitamini, minerali, maščobe, aminokisline in ogljikovi hidrati.

Morda se nam to zdi samoumevno, a je z medicinskega stališča občudovanja vredno. Od trenutka, ko pojemo grižljaj hrane ali popijemo požirek tekočine, do trenutka, ko odpadni produkti zapustijo naše telo, se dogaja marsikaj. Vse poteka v naših prebavilih, in sicer po pravilih, ki niso odvisna od naše volje. Če se počutimo dobro, nas verjetno to dogajanje niti ne zanima. Če pa se soočamo z bolečinami v trebuhu, nas v predelu črevesja zvija, zbada, tišči in napenja ali pa se pojavlja driska oziroma smo zaprti, nas telo opozarja, da je nekaj narobe. Ne samo, da so opisani znaki za nas boleči, velikokrat so tudi neprijetni za nas in našo okolico.

Jejmo počasi in redno. Naj bodo obroki, ki jih zaužijemo mimogrede, stoje ali celo med potjo v službo ali telovadnico, bolj izjema kot pravilo. Ne usedimo se pred televizijo s polnim krožnikom česa, kar smo na hitro zbrali v hladilniku. Morda tako dobesedno zbašemo v usta nekaj hrane, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kaj smo pojedli in koliko. Vemo le, da smo začasno napolnili želodec in zadostili občutku lakote. Vendar hranjenje ni samo preskrba naših teles s hranili, je nekaj več. Blagodejni učinki sproščenega uživanja so del dobrega prehranjevanja.

V današnjem hitrem tempu življenja je to lahko velikokrat nadgradnja oz. razkošje, vendar se lahko odločimo, da si pri večini obrokov vzamemo nekaj minut, se usedemo in zavestno zaužijemo hrano pred seboj. To je eden od načinov, kako pomagamo prebavi. Ne goltajmo in prežvečimo vsak grižljaj. Tako ne požiramo preveč zraka, ki nam lahko kasneje povzroča težave, obenem pa encimom, ki se sproščajo v ustni votlini, omogočimo, da opravijo svojo nalogo pri presnovi ogljikovih hidratov. Ta se začne že v ustih. Pijmo dovolj tekočine – eden od pomembnih vzrokov zaprtja je namreč premajhen vnos tekočin. Prehrano obogatimo

Zdravje se začne in konča z dobro prebavoz vlakninami, ki imajo vrsto dobrih lastnosti. Dovolj vlaknin v prehrani blagodejno vpliva na prebavo, med drugim preprečuje zaprtje, nam daje občutek sitosti, pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in vpliva na zniževanje holesterola. Pomembno je, da količino vlaknin povečujemo postopno in ob tem povečamo tudi količino tekočin. Nenadno povečanje vnosa vlaknin lahko povzroči krče v trebuhu, napenjanje in vetrove. Ljudje smo različni. Živilo, ki nekomu povzroča težave, bo na koga drugega morda vplivalo drugače, zato preizkusimo in ugotovimo, kaj je za naše črevesje dobro.

Vsa rastlinska hrana vsebuje vlaknine, razlikuje se le v njihovi količini in sestavi. Več jih je v neolupljenem sadju (slivah, jabolkih, hruškah) in zelenjavi, polnozrnatemu rižu, testeninah in kruhu, otrobih, oreških, semenih in stročnicah (fižolu, leči, grahu). Ugotovimo, ali imamo alergijo na določeno hrano. Npr. laktozna intoleranca (alergija na mleko in mlečne izdelke) je eden od pogostih vzrokov prebavnih motenj. Za ugotavljanje alergij se pod nadzorom izvaja izločitvena dieta, pri kateri se iz prehrane za določen čas izloči določeno živilo oz. skupina živil. Nato to živilo ponovno uvedemo v prehrano in opazujemo odziv telesa. Kot vidimo, imajo naša prebavila zelo pomembne naloge, denimo hrano pretvarjajo v snovi, ki jih naše celice lahko uporabijo, iz telesa izločajo nepotrebne in odpadne produkte ter služijo kot naš obrambni sistem. V črevesju je namreč

12 Jesen / Zima 2017

Užitek v prostoru obolelim za demencoSplošen občutek užitka v prostoru se doseže z aktivnim sodelovanjem vseh naših čutov. Imamo jih pet. Z interakcijo teh čutov zares doživimo prostor. Mehkoba materialov povečuje občutek udobja in užitka, izbrana glasba bogati prostor, dišave pa ga še dodatno poudarjajo in prebujajo spomine.

Vse našteto poskušamo našim stanovalcem, njihovim obiskovalcem in nenazadnje tudi našim zaposlenim ponuditi po celi hiši. Že ob vstopu v dom in nadaljevanju hoje po hodnikih začutimo dišave, ki jih proizvajajo prižgane dišeče svečke ali pa jih ustvarjajo izparilniki z dodatkom eteričnih olj, ki nas omamno vabijo v svojo bližino. Ob vseh naštetih čarih aromaterapije, svetlobnih učinkih, ki se lahko prav prijetno pomešajo z nežnimi takti melodije in blagodejnimi občutki v topli vodi oz. kopeli, lahko naše stanovalce razvajamo in vzpodbujamo v kopalnici dobrega počutja.

Sliši se zelo klišejsko, a kopel je ena od

najboljših načinov za sprostitev in pomiritev. Pomagamo si lahko z aromaterapijo in soljo, da je naše počutje v kopalnici kar se da prijetno. V tem prostoru imajo uporabniki zagotovljeno popolno intimo in seveda tudi dobro počutje. Največkrat vse to nudimo stanovalcem, obolelimi z demenco, prvi vzgib in dražljaj za takšno razvajanje pa jim damo zaposleni, ki se odzivamo na trenutno razpoloženje stanovalca. Dobro počutje ob takšnem razvajanju se dotakne

velikansko število zdravju prijaznih bakterij. Ob porušenem ravnotežju v tem »ekosistemu« nas začnejo pestiti najrazličnejše težave, zato je zelo pomembno, da je črevesna flora neokrnjena. Ne pozabimo na redno gibanje.

Napenjanje je poleg spahovanja, vetrov, napihnjenosti in bolečin v trebuhu pogost simptom, ki nastane zaradi plina v trebuhu. Težave so velikokrat neprijetne, vendar redko resne. Navzočnost plina v prebavilih je popolnoma normalna, vendar je količina pri ljudeh različna. Nastane pri požiranju in pri razgradnji določenih hranil v črevesju. Če prehitro požiramo hrano in pijačo, še zlasti gazirano, vnašamo v želodec več zraka. Med hrano, ki povzroča nastanek večje količine plina, sodijo nekatera zelenjava (fižol, brokoli, zelje, brstični ohrovt, čebula, artičoke, beluši), krompir, sadje (jabolka, hruške, slive), žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, oves, rž), sladke pijače, mleko in mlečni izdelki ter sladila (sorbitol, manitol, ksilitol). Pomagamo si lahko s spremembo v prehrani in zmanjšanim požiranjem zraka.

Zdravi ljudje naj bi odvajali od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Če je odvajanje oteženo ali manj pogosto, govorimo o zaprtju. Na zaprtje vpliva mnogo vzrokov in dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, zato preventivno – pa tudi ko nas že pesti ta težava – upoštevajmo že napisane predloge. Poleg njih bodimo pozorni na zdravila, ki lahko vplivajo na delovanje prebavil. Popijmo dovolj vode in napitkov z magnezijevimi solmi ter se redno gibajmo. Obenem sledimo dnevnemu ritmu telesa in si tudi za to vzemimo dovolj časa.

Kadar težave kljub dietnim ukrepom, spremembam načina življenja in primernim izdelkom vztrajajo in se ne zmanjšujejo, poiščimo zdravniško pomoč. Prav tako ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku ob hudih bolečinah v trebuhu, novonastalem hudem zaprtju, izgubi apetita, hudem bruhanju in driski ali krvi v blatu.

Polona Krumpak, dr. med., spec. druž. med.

13Jesen / Zima 2017

stanovalca kot uporabnika te storitve kot tudi zaposlenega, ki to storitev zagotavlja. Ob prijetni glasbi in sproščujočih vonjavah, ki jih dosežemo z aromaterapijo, ter svetlobi, ki je v kopalnici prisotna ali pa jo še obogatimo z plamenčkom svečke, se res ne moremo počutiti drugače kot sproščeno in umirjeno.

V kolikor ob kopanju uporabljamo še dodatke, kot so razne kopeli, ki vsebujejo eterična olja, šampone, ki se prijetno spenijo, in kopalne soli, lahko dosežemo prijetne učinke sprostitve

Letno srečanje imetnikov certifikata Družini prijazno podjetje

Septembra smo se v Bernardinu udeležili letnega srečanja, ki ga Inštitut Ekvilib organizira za imetnike certifikata Družini prijazno podjetje.

V tej kategoriji najdemo podjetja, ustanove in zavode iz gospodarstva in javnega sektorja. Namen srečanja je predstavitev dobrih praks in novih smernic v okviru usklajevanja profesionalnega in zasebnega življenja zaposlenih. Tako so se na odru znašli direktorji raznih podjetij in ustanov, ki so predstavili svoja dognanja in izkušnje, ugodnosti, ki jih lahko ponudijo zaposlenim, ter poslovne rezultate, ki jih te ugodnosti prinašajo.

Na letošnjem srečanju pa je nekaj časa bilo namenjenega tudi osvežitvi znanja na področju kulture spoštljivosti v organizacijah. Gospod Roberto Biloslava, profesor primorske Univerze za management, nam je predstavil nekaj zanimivih dejstev in statističnih podatkov, pridobljenih v redkih raziskavah na to temo. Veliko se namreč govori o spoštovanju, o spoštljivosti pa zelo malo, in čeprav imata besedi veliko skupnega, sta si hkrati zelo različni in imata drugačno vsebino.

Spoštljivost predstavlja skupek vrednot in prepričanj, ki vedenje zaposlenih usmerja tako, da ti izražajo podporo, pripravljenost za sodelovanje in skrben odnos do svojih sodelavcev. Vključuje tudi razumevanje različnih vrednot in pogledov ter ni omejena samo na menedžment.

Kako se kaže in kaj prinaša pomanjkanje spoštljivosti v organizaciji:• 48 % zaposlenih namerno zmanjša delovni

napor,• 47 % zaposlenih namerno zmanjša čas, ki ga

preživijo na delovnem mestu,• 38 % zaposlenih namerno zmanjša kakovost

svojega dela,• 78 % zaposlenih je dejalo, da se je njihova

zavezanost organizaciji zmanjšala,• 12 % jih je zapustilo službo zaradi

nespoštljivega ravnanja,• 25 % jih je priznalo, da so svoje frustracije

prenesli na stranke.

Poslušajmo torej drug drugega, bodimo prisotni v trenutku in pokažimo, da so nam drugi pomembni. Pomagajmo drug drugemu in bodimo iskreni, ko rečemo hvala.

Aleksandra Tacer

Značaj človeka z lahkoto presodite tako, da opazujete, kako ta obravnava tiste ljudi, ki mu nič ne morejo ali ne morejo ničesar storiti zanj.

Malcolm Forbes

Smo, kar delamo, zato odličnost ni dejanje, ampak navada. Aristotel

ali pa poživitve našega telesa. Vsekakor pa ob blagodejnem doživetju kopanja dobimo novo energijo, ki zelo prav pride za nadaljevanje dneva. Bazalna stimulacija telesa po kopanju z uporabo masažnih olj pa na takšen paket razvajanja doda piko na i. Da je občutek razvajanja in uživanja še intenzivnejši, se med razvajanjem ali po njem prileže kakšen požirek osvežilne pijače ali pa droben prigrizek, da prebudimo tudi okušalne brbončice katerega od stanovalcev, ki ga je demenca žal prikrajšala tudi za to.

Damjana Arzenšek

14 Jesen / Zima 2017

Predstavitev novih sedelavcev - Irena KračunSem Irena Kračun, stara 33 let, poročena, mati sinu Niku in dvema hčerama Žani in Klari. Prihajam iz Pristave pri Vojniku in po poklicu sem gostinsko-turistični tehnik. Po šolanju sem se zaposlila v gostinstvu, moja zadnja zaposlitev pa je bilo delo v proizvodnji zasebnega podjetja.

V Domu sem zaposlena od aprila letos, kjer opravljam delo perice v pralnici. Delo v pralnici zahteva veliko dodatnega znanja, ki sem ga s časom pridobila. V kolektiv sem bila zelo dobro sprejeta, zato se počutim sproščeno in rada opravljam to delo.

Predstavitev novih sedelavcev - Boštjan Zdovc

Najprej bi vas vse skupaj rad lepo pozdravil ter vam zaželel še veliko sreče, zdravja, uspeha in seveda uresničitev najbolj skritih želja.

Sem Boštjan Zdovc in prihajam iz okolice Šentjurja. Uresničila se mi je velika skrita želja, saj sem se pri vas zaposlil kot hišnik. Zaključil sem elektro, strojno in mehatronsko šolo, zato sem opravljal raznolika dela, kakršna je tudi moja izobrazba.

Svoja znanja neprestano dopolnjujem z delom, izkušnjami, izobraževanjem in priporočili drugih ljudi ali mojega očeta. Kolikor sem vas do sedaj uspel spoznati, menim, da se bomo dobro razumeli in trudil se bom, da bomo vsaj takšen tim tudi ostali. Po svojih najboljših močeh se bom trudil, da se bomo še naprej lepo razumeli ter se občasno tudi malo pošalili in nasmejali, saj »je smeh pol zdravja«.

Zaradi hitrega tempa življenja nimam veliko prostega časa, kakor verjetno tudi ostali ne. Če ga kljub delu še kaj najdem, ga najraje izkoristim na motornem kolesu v poletnih mesecih ali za kakšen sprehod oziroma pogovor ob kavici.

Hvala.

15Jesen / Zima 2017

veliko truda osebja oddelka. Druženje je odlično uspelo, saj smo se vsi počutili zelo lepo. Upam, da bomo skupaj preživeli še veliko takšnih veselih trenutkov.

Anita Zdouc

Piknik in druženjeRavno te dni mineva že četrto leto, odkar se je mojemu očetu Mirku življenje dobesedno obrnilo na glavo. Zaradi poškodbe glave je pristal v bolnišnici, nekaj časa preživel v komi, temu pa je sledila še rehabilitacija v Soči.

Na žalost se je po nekaj mesecih zdravljenja pokazalo, da se oče ne bo mogel več vrniti domov in skrbeti zase. Takrat je ob pogovoru, kako naprej, izrazil željo, da bi ga nastanili prav v Dom starejših Šentjur. Oče namreč izhaja iz Planine pri Sevnici, zato se tukaj počuti bližje svojim koreninam. In res se sedaj tu počuti doma. K temu pripomore tudi odlično osebje. Poleg vsakodnevne oskrbe namreč z dodatnimi dejavnostmi popestrijo marsikateri dan svojih stanovalcev. Ker kar nekaj negovalk prihaja iz okoliških krajev, očetu povejo, kaj se dogaja z njegovimi znanci in sorodniki, saj se poznajo med sabo. Najlepše pa se imamo, ko v Domu organizirajo kakšne posebne dogodke z namenom druženja različnih generacij.

Takrat se zbere večje število oskrbovancev in njihovih svojcev. Takšno srečanje smo imeli to jesen na pikniku, kjer smo se očetu Mirku pridružili stric Janko, teta Mira in jaz. Oče je še posebej užival ob igranju harmonikarja, saj ima domače viže že od nekdaj rad. Druženje smo zaokrožili ob dobri pijači in jedači, ki je bila pripravljena z

Vnukinja Renata o stari mami Mariji Vodišek

Povedala mi je marsikaj: kako je na mali kmetiji, zakaj se gre na tako veliki vrt, kaj se naredi z bučami itd.

Sem Renata, vnukinja Marije Vodišek. Skupaj ima 6 vnukov, saj ji je vsak otrok dal 2 vnuka, poleg tega pa ima trenutno še 7 pravnukov. Najstarejši je moj sin Daniel, ki je star že 17 let.Sedaj je bil njen rojstni dan – dočakala je 86 let – in lahko povem, da smo vsi zelo ponosni nanjo. Vedno je šla z velikim in prijaznim nasmeškom skozi življenje. Kljub velikim skrbem, ki so jo pestile, je nasmejana in polna pozitivne energije korakala skozi svoja leta.

Kot otrok sem počitnice vedno preživela s svojo staro mamo. Skupaj imamo res samo lepe spomine. Vedno si je vzela čas zame in tako sva skupaj preživeli veliko veselih in zabavnih trenutkov, ob katerih sva se nasmejali tudi do solz.

16 Jesen / Zima 2017

Seveda sva skupaj tudi pekli kruh in domačo potico. Moja stara mama zna namreč speči najboljšo potico – okusno in hrustljavo. Večkrat sva se skupaj tudi sprehodili v Zagorje ali Šentvid, včasih celo na Planino. Ob sprehodu pa je vedno bilo še eno darilo – sladoled. Skupaj sva hodili k maši in po maši, ko je bil stari ate še živ, vedno tudi na pijačo.

Preživljali smo res lepe počitnice. Večkrat smo bili skupaj na počitnicah jaz, moja sestra Klaudia, Janko in Katja. Kasneje pa sta nam življenje

popestrila še mlajši bratranec in sestrična.Stara mama, hvala ti za vso tvojo skrb in obilo spominov, ki jih obujamo vsako leto.

Hvala ti tudi, da si nas tako velikokrat prišla obiskat v Nemčijo. Prosim, bodi še naprej zdrava in tako vesela.

Veselimo se skupnega srečanja.

Vnukinja Renata

Beseda vnukov Marije VodišekZa razliko od sestričen in bratranca, ki so k nam prihajali le na obiske ali krajše počitnice, sva midva z bratom veliko časa preživela z našo staro mamo, oziroma mamo, kot ji midva rečeva, saj smo živeli na istem naslovu.

Z veseljem se spominjava mladih let, ko naju je pazila, ko sta bila starša v službi, ko naju je pospremila v šolo ali ko nas je na mizi čakal okusen obrok hrane. Res so to nepozabna leta lepih spominov in doživetij. Včasih sva tudi kaj ušpičila, večkrat je omenila, ko je bil brat majhen in se je skril pod posteljo, kako ga je iskala in kako jo je skrbelo, da se mu ni kaj zgodilo, saj je zunaj močno snežilo.

Žal čas prehitro beži, leta tečejo, sedaj imam že sama družino. Staro mamo z veseljem obiščemo v Domu starejših Šentjur, včasih pa pride tudi na krajši obisk domov, saj se zelo razveseli najmlajše pravnukinje. Drugače pa se z besedami

težko opiše njeno dobroto, vztrajnost, energijo, dejavnost. Res so to vrline, ki so v današnjem času precej redke.

Hvala za vse in naj ti zdravje čim bolj služi.

Tanja in Dejan

Počitnice pri stari mamiNaj se predstavim: sem Katja, Marija Vodišek pa je moja stara mama. Ja, prav ste prebrali, stara mama – takrat smo tako rekli. Vem, danes so to babice.

Moji spomini na njo so: lesena hiša v vasici pod Bohorjem ter počitnice z bratom in dvema sestričnama. Naj povem, da ima moja stara mama šest vnukov, vendar so moji spomini povezani z dvema sestričnama. Vsi smo se rodili med letoma 1975 in 1979. Takrat se je moji stari mami res dogajalo. V manj kot petih letih so se rodili štirje vnuki, en fant in tri dekleta. Prav prijeten zborček.

Nismo bili veliko skupaj, ker sta sestrični živeli v tujini, midva z bratom pa v Laškem. Ampak kakšne počitnice so to bile. Si lahko mislite, štiri otroke dobiš skupaj.

Ona pa je vse uredila, zato ni bilo nobenih prepirov. Le ena nezgoda se je pripetila: radovednost nas je gnala po strmih stopnicah na podstrešje. Luči takrat ni bilo na vsakem koraku, pa je sestrična stopila na žebelj, vendar je stara mama vse uredila. Razkužila je rano, kot je to znala samo ona.

Mimo sladoleda pa tudi ne morem. Tistega

17Jesen / Zima 2017

pravega, doma narejenega iz borovnic ali jagod. Res je bil dober, pa še veliko ga je bilo. Zdaj pa tiste lesene hiške pod Bohorjem že dolgo ni več. Tudi stara mama že dobro leto živi v Domu starejših Šentjur, kjer lepo skrbijo zanjo.

Katja

Piknik na gospodinjski skupini zgoraj

»Jesen je druga pomlad in vsak list je cvetlica.« Albert Camus

Družili smo se ob domačih dobrotah, ki so jih sami pripravili kar zaposleni, in dobri glasbi. Za še bolj veselo druženje so poskrbeli otroci zaposlenih in vnuki stanovalcev. Stanovalci, svojci in zaposleni so se razšli vedrih in nasmejanih obrazov, prepričani, da so takšna srečanja še kako potrebna, zato so z mislimi že pri drugem pikniku.

Katja Romih

Martina Jevšinek – hči Štefanije Jevšinek

Sredi septembra smo svojci stanovalcev Doma starejših Šentjur dobili posebno vabilo na piknik. Povabila sem bila zelo vesela, predvsem pa se je druženja veselila naša mama, ki biva v domu.

Druženje je potekalo v veselem vzdušju. Zaposleni negovalnega oddelka so poskrbeli za obilico jedače, pijače in domačega peciva. Vsi smo bili zelo veseli treh mladih glasbenikov, tako da tudi glasbe ni manjkalo. Hitro smo se vsi sprostili, poklepetali, nekateri pa so tudi zaplesali. Druženju se je pridružila tudi direktorica Doma, ga. Vesna Vodišek Razboršek, in namestnica direktorice, ga. Suzana Koštomaj.

Trenuten tempo življenja je hiter in večkrat nam ob številnih obveznostih zmanjka časa za pogovor in skupno preživljanje časa, kar naši svojci v jeseni življenja najbolj potrebujejo. Zato bi se rada zahvalila vsem, ki ste ta popoldan ustavili čas in omogočili to druženje. Saj ste

videli, da se kar nismo mogli posloviti, torej nam je bilo zares lepo.

Martina Jevšinek

18 Jesen / Zima 2017

ZahvalaZa organizacijo jesenskega piknika za stanovalce in svojce Doma starejših Šentjur se želim iskreno zahvaliti celotnemu kolektivu Doma.

Odlična hrana, pijača, pecivo in prijetna glasba so pričarali vzdušje, ki ga še dolgo ne bomo pozabili.

Poskrbeli ste, da je bil ta dan za nas in naše svojce, ki so v vaši oskrbi, resnično nepozaben in ponovno pokazali, da je kakovost bivanja stanovalcev vodilo vašega delovanja in vaše poslanstvo.

Naj nas trenutki skupnega druženja še naprej povezujejo in na usta vaših stanovalcev rišejo kar najširše nasmehe.

S spoštovanjem, Vesna Padjan

Oktoberfest v Domu starejših Šentjur

Ko je zapihal prvi veter in odnesel še tisto listje, ki je ostalo na drevesih, je v našo deželo prišel oktober. Vse barve jeseni so se bohotile v novih podobah in čeprav je narava umirila življenje na prostem, se je to preselilo za stene našega Doma starejših Šentjur.

Pivo, preste, pecivo in harmonika so ogreli naša srca ter nam prinesli razvedrilo, ki smo ga vedno tako veseli. Oktoberfest, ki je dobro poznan predvsem v naši bližnji državi Nemčiji, je prišel tudi med naše stanovalce, ki so se ob dogodku kar malo pomladili. Željni malo drugačnega preživljanja časa so bili navdušeni

nad okrepčilom in glasbo, ki so jo pričarali harmonikaši iz glasbene šole Mlinar.

Čeprav je dogodek znan po pivu, smo postregli tudi s sokom, saj grenka tekočina ni prav za vsakogar, sladkosnedci pa so si lahko privoščili potratno potico, ostalo pecivo, slane preste, klobase – nasploh se je za vsakogar našlo nekaj. Resnično vzdušje Oktoberfesta so dodatno pričarala oblačila delavk, ki so se prelevile v prelestne Bavarke, ki so stregle dobrote. Ob lepih uvodnih besedah naših predstojnic sta se druženje

19Jesen / Zima 2017

V sredo, 13. 9. 2017, sva z možem Ladijem v Domu starejših Šentjur pripravila plesno popoldne z evergreen glasbo, kjer sva predvajala prijetne skladbe znanih izvajalcev glasbe iz časov naše mladosti in mladosti naših staršev oz. starih staršev.

Dogodka se je udeležilo kar nekaj stanovalcev doma, najpogumnejši med njimi pa so se tudi zavrteli ob zvokih plesne glasbe. Za dodatno motivacijo je poskrbela tudi ga. Barbi Jazbec, ki je v goste povabila dva plesna para iz Društva upokojencev Šentjur.

Razlog, da sva se odločila pripraviti to plesno popoldne, je sledeč:Lansko poletje smo pri moji mami Mileni Zidanšek začeli opažati zgodnje simptome demence. Na srečo se je ravno v tem času v Celju odvijala predstavitev delovanja društva Spominčica, kjer smo lahko pridobili prve kontakte in informacije glede demence.

Takoj zatem smo se vključili v izo-braževanja ter se začeli udeleževati seminarjev in predavanj. Imeli smo to srečo, da je bil na prvem preda-vanju, ki sva se ga z možem udele-žila, predavatelj prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je na zelo poljuden način pojasnil, kaj demenca sploh je, kako jo prepoznati, kakšne obli-ke demence poznamo in kaj lahko pričakujemo. Takoj nama je bilo ja-sno, da je prišel čas, da tudi pri nas nekaj ukrenemo.

in dobra volja stanovalcev, svojcev in delavcev doma prenesla v čaroben večer. Stanovalci so bili izjemno razigrani, obrazi prirediteljev dogodka pa so pričali, da je z nekaj dela in truda vredno pričarati zadovoljstvo v naša srca.

Lepo je, ko veš, da lahko nekaj podariš, pa četudi je to le druženje, glasba in smeh. Še dobro, da se delavci doma starejših tega prav dobro zavedamo in z veseljem krajšajo čas stanovalcem.

Anica Blaj in Ida Kuk

Zakaj smo plesali

Moja mama je vdova že skoraj 20 let.

Pred približno petnajstimi leti se je iz Celja preselila v Šentjur, kjer si je v neposredni bližini Doma starejših Šentjur postavila novo hišo dvojčka, v kateri je prvih nekaj let živela s sinom (v ločenih gospodinjstvih). Pred dobrimi devetimi leti se je sin preselil nazaj v Celje, v njegovo polovico hiše pa sva se preselila midva z možem. Dokler je bila mama zdrava, se je aktivno ukvarjala z raznimi športnimi aktivnostmi, od pohodništva, nordijske hoje do tenisa in balinanja.

Žal pa se je nekaj let nazaj pri igri tenisa poškodovala do te mere, da je lahko tenis od takrat naprej spremljala le še na TV. Poškodba jo je začela ovirati tudi pri drugih njej tako ljubih športnih aktivnostih, zato je začela vse več časa preživljati doma »med štirimi stenami«. Ker sva oba z bratom brez otrok, mama tako ni imela niti

20 Jesen / Zima 2017

tradicionalne vloge babice oz. varuške, temveč sta njena edina skrb bila dva mucka, ki sta živela pri njej. Ko sva z možem začela opažati, da mama večkrat na dan ponavlja ene in iste zadeve, sprašuje ena in ista vprašanja ter vse pogosteje pozablja ali izgublja stvari, sva začela sumiti, da je nekaj narobe in da morava nekaj narediti.

Oba z možem sva zaposlena, poleg služb, za katere vsi vemo, kako zahtevne znajo biti v današnjem času (midva glede tega nisva nobeni izjemi), imava vsak še dodatne aktivnosti in obveznosti. Tudi moje slabše zdravstveno stanje mi ni dopuščalo, da bi se mami posvetila v taki meri, kot bi bilo treba, zato sva se za pomoč obrnila na Dom ob Savinji Celje, kjer so nama povedali, da lahko mamo vključimo v dnevno varstvo (za Celje smo se odločili na željo mame, saj je bila mnenja, da je večino svojega časa, odkar se je preselila iz Makedonije v Slovenijo, živela tu in da ima v Celju večino svojih prijateljic, s katerimi se je do nedavnega tudi aktivno družila). Vključili smo jo tudi v popoldanske delavnice, kjer so se bolniki z različnimi stopnjami demence 1-krat tedensko družili ob raznih aktivnostih.

V tistem času je mama imela tudi svoj avto, s katerim se je veselo prevažala naokoli, vendar sva začela opažati, da pri vožnji ni več zbrana in da velikokrat vozi kar »na pamet«. Ker sva bila prepričana, da ni več varna voznica, sva se posvetovala tudi z njeno takratno osebno zdravnico, ki je odredila, da mora mama ponovno opraviti zdravniški pregled za preverjanje vozniških sposobnosti. Da ne bom preveč dolgovezila: mama je opravila vse potrebne zdravniške preglede, med njimi tudi pregled pri psihologinji, ki pa je (po mojem mnenju) zaradi mladosti in pomanjkanja strokovnih izkušenj izdala »strokovno« mnenje, da mama nima demence (demenco je pred tem že potrdil nevrolog, kar je bil tudi argument, da je osebna zdravnica odredila ponovni zdravniški

pregled). Poleg zdravniških pregledov je morala opraviti tudi praktični preizkus vožnje, ki ga je zaradi svojih bogatih življenjskih izkušenj in iznajdljivosti, ki ji je še ni zmanjkalo, tudi uspešno opravila, zato odgovornim zdravnikom ni preostalo drugega, kot izdati potrdilo, da je mama opravila zdravniški pregled in je tako sposobna samostojno voziti avto.

Ker se z mnenjem nikakor nisva mogla strinjati, sva z možem iskala »mehke« možnosti, kako mami preprečiti, da bi sama vozila avto ter s tem ogrožala sebe in tudi druge udeležence v prometu. Ker oba z možem delava v Celju, smo se organizirali tako, da sva jo 3-krat tedensko vozila v Celje in nato tudi domov (večinoma jo je vozil mož, ker jaz delam skrajšani delovni čas). Njen avto smo za nedoločen čas posodili bratu, ki je ravno takrat ostal brez svojega avta, tako da smo s tem tudi preprečili, da bi mama brez nadzora sedla za volan.

Mama je v dnevnem varstvu v Celju bivala nekaj več kot pol leta, kjer pa se kljub prizadevanjem in trudu zaposlenih ni najbolje počutila (mogoče je k temu največ pripomogla smrt njene tašče, ki je v tem domu tragično umrla pred 40. leti). Najprej se je nehala udeleževati popoldanskih delavnic, saj je bila mnenja, da niso primerne zanjo (res je, da je bila mama edina zunanja udeleženka, vsi ostali so že bili stalni stanovalci doma, njihova bolezen je tudi bolj napredovala kot pri moji mami). Potem se je mojemu možu obetala sprememba lokacije zaposlitve, zato je ne bi več mogla voziti v Celje, kot do sedaj, midva pa nisva želela, da bi se sama vozila, zato sva poiskala alternativno možnost. Mamo sva prepričala, da bi se poskusila vključiti v dnevno varstvo v Domu starejših Šentjur. Z obema domovoma smo se dogovorili, da bomo najprej poskusili za en mesec in če bo mami všeč, jo bomo prestavili iz Celja v Šentjur.

21Jesen / Zima 2017

Ob prvem kontaktu nama je socialna delavka ga. Beti Prtenjak podala vse potrebne informacije in nama razkazala vse prostore, kjer se zadržujejo bolniki z demenco. Tu moram posebej poudariti, da sem bila resnično navdušena nad vsemi prostori, še posebej tistimi, ki so bili nedavno obnovljeni, saj je bil prvi vtis zelo domač in prijeten, tako spodaj v kleti kakor tudi v hiši, kjer se izvajajo dnevne aktivnosti.

Še pred iztekom poskusnega meseca nam je bilo jasno, da je to »tisto pravo« in da se bo mama brez večjih težav vključila in prilagodila na novo okolje (kar zna biti za bolnike z demenco zelo moteče in stresno). Ker živimo čisto zraven doma, je mama vsako jutro sama odhajala v dnevno varstvo in se tudi redno pošalila, da gre zjutraj »v službo«. Doma se je vsak dan pohvalila, da se v Domu starejših Šentjur počuti kot doma in da ji je najbolj všeč to, da jo vsi zaposleni poznajo in spoštujejo ter da je »njihova gospa Milena«. V dnevno varstvo sedaj prihaja vsak dan od ponedeljka do petka, vključena je v razne aktivnosti, med katerimi je tudi pevski zbor (kar je meni osebno pravo presenečenje, saj sem bila vedno prepričana, da moja mama nima nobenega posluha in želje po petju).

Tudi tu so se občasno pojavile težave s hrano, vendar so nam zaposleni v domu maksimalno stopili nasproti in poskusili upoštevati vse mamine želje, še več, mamo so tudi vključili v skupino, kjer lahko aktivno sodeluje pri pripravi

tedenskega jedilnika. Ker je mama še precej samostojna in ne potrebuje tuje pomoči, od nekdaj pa je znala komunicirati s starejšimi, so jo tudi »zadolžili«, da jim pomaga pri ostalih stanovalcih, zato se velikokrat zgodi, da na skupnih sprehodih pred sabo potiska invalidski voziček ali pa pomaga hraniti koga, ki tega brez tuje pomoči ne zmore več.

Z možem sva oba zelo vesela in hvaležna, da so se v Domu starejših Šentjur tako potrudili, da bi moji mami omogočili kar najboljšo tranzicijo iz enega doma v drugega, zato sva se odločila, da se morava na nek način zahvaliti. Ker moja mama izredno rada pleše (za njo sem vedno trdila, da bi vstala iz smrtne postelje, če bi se pokazala priložnost za ples), moj mož pa se aktivno ukvarja z glasbo, sem prišla na idejo, da bi lahko pripravila plesno popoldne, kjer bi lahko s pomočjo evergreen glasbe stanovalcem doma obudili spomine na njihovo mladost, istočasno pa bi se vsem zaposlenim v Domu starejših Šentjur s tem zahvalili, da so tako lepo sprejeli mojo mamo in ji omogočili, da se tam počuti kot »vaša gospa Milena«.

No, sedaj pa veste, zakaj smo plesali!

Šentjur, 8. 10. 2017

Zapisala: Alenka Košir

22 Jesen / Zima 2017

Slovenski zajtrkPregovor »po jutru se dan pozna« ni nastal po naključju, kajti če je jutro dobro, je dober ves dan.

Kot v mnogih ustanovah smo se tudi mi odločili, da letos 17. novembra pripravimo slovenski zajtrk.

Vsa živila so bila nabavljena od lokalnih pridelovalcev, kruh smo spekli sami, med pa smo tokrat zamenjali z domačo marmelado, ki smo jo jeseni sami pripravili v domski kuhinji.

Da ne bi ostalo samo pri zajtrku, smo tudi kosilo pripravili iz živil slovenskih pridelovalcev.

Stanovalci so bili najbolj veseli domačega kruha. Marsikatero oko se je orosilo, saj sta okus in vonj po domačem kruhu priklicala spomine na mlade dni. Iz ust stanovalcev so prihajale zgodbe o pomankanju hrane nekoč in o spoštovanju le-te – še posebej kruha.

V Domu se bomo še naprej trudili, da bomo stanovalcem s takšnimi dogodki polepšali dan, obenem pa smo jim hvaležni za vsako njihovo zgodbo iz preteklosti.

Polona Hren

Druženje ob kostanjuLetošnja jesen je bila zelo lepa, barvita, sončna, polna dobrot iz gozdov, njiv in vinogradov.

Kar prehitro se je grozdje v vinogradih obralo in »sprešalo«, zato skoraj ni bilo več mošta, ki je kar stalni spremljevalec pečenih kostanjev.

V mesecu oktobru smo v domu pripravili že tradicionalno druženje ob kostanju.

V kuhinji smo kostanj skuhali in razdelili po gospodinjskih skupinah, kjer so si stanovalci s pomočjo zaposlenih kostanj olupili in pojedli.

23Jesen / Zima 2017

V dvorani doma pa smo kostanj pekli ob zvokih kitare gospoda Slavkota, ki so jih spremljale iz srca zapete pesmi. Preživeli smo lep dopoldan ob

Prijazna donacija podjetja BSH hišni aparati, d.o.o., Nazarje

Mesec december se je v naši hiši pričel izredno čarobno. Podjetje BSH hišni aparati, d.o.o. Nazarje nam je prijazno doniralo vrhunski kuhinjski robot Optimum.

Zaradi te donacije smo deležni še več kulinaričnih dobrot iz naše gospodinjske skupine spodaj. Za prejeto donacijo se iskreno zahvaljujemo.

druženju s pesmijo, kostanji, stanovalci in dobro voljo.

Polona Hren

24 Jesen / Zima 2017

Vse za kakršno koli vožnjoKako je bila generacija, ki je bila rojena po letu 1945, željna vsake vožnje, od volovske do konjske ali kakršne koli druge, vedo tisti, ki so to doživeli. V današnjem času je bil marsikateri otrok že spočet v avtomobilu, takrat pa je bilo drugače. Tudi jaz nisem bil izjema, kar se želje po vožnji tiče.

Skozi naš trg v Rogatcu so furmani vozili kremenčev pesek v steklarno Straža na Sotli, ki je na hrvaški strani meje. Če se je le dalo, smo se otroci skrivaj obešali na vozove in se peljali, pa čeprav samo nekaj deset metrov. Če je furman opazil naše početje, smo jih dobili z gajžlo, kar ni bilo prijetno. Najbolj varni smo bili na vozovih, ki so prevažali krmo za živino, saj so bili visoko naloženi in tako smo bili zakriti pred pogledi furmanov.

Pri nas je bil rahel klanec in če smo bili otroci kje v bližini, ko je pripeljala kakšna vprega, smo v klanec pomagali potiskati voz, v zameno pa nam je voznik na ravnem delu ceste dovolil, da smo za nekaj deset metrov sedli na voz in se peljali. Ko sem hodil v šesti razred osnovne šole, sem med poletnimi počitnicami vstajal zjutraj, ko je oče šel v službo in se odpravil do pekarne v našem kraju ter peku Zvonku pomagal naložiti košare s pekovskimi izdelki na posebej izdelan voz za prevoz kruha. Ker je Zvonko delal ponoči, je bil že utrujen in mu je takšna pomoč prav prišla.

Vpregla sva konja, naložila košare s pekovskimi izdelki in jaz sem vzel vajeti v roke, pa hajd na pot. Vse do Lupinjaka, ki je čez mejo na hrvaški strani. Vse do zadnjega odjemalca sem s »kočijo« upravljal jaz, saj sem si kmalu zapomnil, kje vse morava oddati kruh, žemlje, pletenice in ostale izdelke. Ko sem vozil jaz, je Zvonko lahko dremal na sedežu ob meni. Užival sem že v sami vožnji in za dodatno plačilo sem dobil še sveže žemlje ali pletenico. Naša generacija ve, kako dobri so bili v tistih časih pekovski izdelki, popolnoma drugačni kot današnji.

V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo zelo malo avtomobilov, avtobusnih povezav na obrobja naše dežele pa skoraj ni bilo in ko so preko na-

šega kraja uve-dli avtobusno linijo Ljubljana-Celje-Rogatec-Ptuj, je bilo to nekaj novega. Avtobus je opol-dan pripeljal do Rogatca, nato nadaljeval pot do Ptuja in se pozno popoldan vračal nazaj v Ljubljano. Tudi jaz sem se želel enkrat peljati z avtobusom. Kako to doseči, pa je bila že druga stvar. Denarja za vožnjo – četudi kratko – ni bilo, pa sem se domislil zvijače. Nekaj deset metrov iz trga v Rogatcu proti Ptuju je bil tik ob cesti stari kamnolom, kjer sem videl velik kamen.

Dobro sem poznal vozni red avtobusa, pa sem se domislil in ta kamen z veliko težavo zvalil na sredino ceste ter nato stekel proti Ptuju, od koder se pripelje avtobus. Bil sem dober tekač, tako da sem pretekel približno dva kilometra, ko mi je naproti pripeljal avtobus. Stopil sem na sredino ceste in z mahanjem rok ustavil avtobus. Ko so odprli vrata avtobusa, sem ves zadihan povedal, da je na cesti skala, da je sam ne morem odstraniti ter da je nevarna za avtobus in potnike.

Povabili so me na avtobus, da jim pokažem, kje je ta kamen. Stal sem zraven voznika in jim po dveh kilometrih pokazal, kje je ta skala. Ko smo do nje prišli, smo jo odstranili in se še tristo metrov peljali do trga, kjer so me nagradili s sendvičem in malinovcem. Ampak to še ni bilo vse. Ne vem, kako so v šoli izvedeli za moj podvig, saj sem dobil še ustno pohvalo pred celim razredom. Tega nisem načrtoval. In če me sprašujete, ali me je kaj grizla vest? No ja, čisto malo, ampak z avtobusom sem se pa peljal!

Pa lep pozdrav do naslednjič, ko vam bom opisal naslednjo lumparijo. Slavko Marš

25Jesen / Zima 2017

Nagovor ob svetovnem dnevu starejšihSmo drameljska glasbena skupina, ki jo sestavljajo štirje bratranci in dva sinova. Prepevamo že kar nekaj let, največkrat ljudske in dalmatinske pesmi. Ljubezen do petja nosimo v srcih, saj je naša teta Rozika na pamet znala več kot 1000 pesmi. Naša iskrena želja je, da bi vam s pesmijo polepšali današnji dan – saj se strinjate, kajne, da srčno zapeta pesem razveseli dušo in srce.

Na pobudo ge. Barbare smo se odločili, da danes pridemo k vam, da vam zapojemo, morda tudi zaigramo kakšno slovensko narodno pesem. S pesmijo se želimo zahvaliti vsem skupaj in vsakemu posebej, ki tukaj živi, kajti vsi ste vsak po svoje v svojem življenju naredili mnogo dobrega za ta naš svet, za svoje najbližje, prijatelje, sosede in ostale. Zavedamo se, da je starost modrost, da se od vas nenehno učimo, zato vas spoštujemo in imamo radi. Hkrati pa se želimo zahvaliti tudi vsem, ki v tem domu delate,

saj ste čudoviti ljudje, ki svoje delo opravljate s srcem in velikim občutkom sočutne bližine do ljudi, ki vas potrebujejo.

Vaše delo ni le vaše delo, vanj vlagate tudi svoje dobro, čuteče srce in svoje razumevanje do ljudi, ki so starejši in potrebujejo pomoč. Za vse to vam je tudi drameljska skupina globoko hvaležna. Hvaležni in srečni smo, da ste tako dobri, potrpežljivi, srčni. Naše prvo poslanstvo v življenju je ljubiti in pri vas, spoštovani zaposleni, se to zrcali v lepem, res srčnem odnosu do sočloveka, ki je potreben pomoči. Vse to vam govorim iz lastnih izkušenj, saj je moja mama zadnje mesece življenja preživljala prav v tem domu.

Ob svetovnem dnevu ostarelih vam želimo veliko zdravja in veselja.

Marjan Kolar

Nastop skupine Cvet v laseh

Spoštovani stanovalci in zaposleni!

V veliko veselje in zadovoljstvo nam je bilo s pesmijo obiskati vaš dom v Šentjurju. Smo pevska skupina CVET V LASEH in prihajamo iz slovenske Istre, z morja pravzaprav. V vaš kraj smo prišle preko predsednika Društva upokojencev Dramlje, Primoža Laubiča, in ker smo zvečer imele samostojni koncert partizanskih in borbenih pesmi. Povprašale smo, če bi se tudi

vi strinjali, da vas s pesmijo obiščemo. Naša pevovodkinja, MARJETKA POPOVSKI, ni vezana samo na pesem in njeno kitaro, temveč je že 32 let zaposlena tudi v domu upokojencev na Obali in dela kot fizioterapevtka.

Poje, igra kitaro, poučuje in nastopa pa tudi kot samostojna umetnica. To počne že polnih 20 let. Poje ne samo doma v svoji Izoli, temveč po ce-lotni slovenski Istri, Primorski, po Sloveniji, v

zamejstvu na Tržaškem in Koroškem, našo lepo staro slovensko ljudsko pesem je čisto sama ponesla tudi med naše slovenske rojake daleč po svetu. Tako je prepevala po slovenskih društvih v daljni Avstraliji, Švici, Franciji, Av-striji, Italiji, Hrvaški, Bosni, Srbiji in Makedoniji. Sama pravi, da pesem ne pozna meja, sklepa pa velika prija-teljstva in prinese dobro voljo.

26 Jesen / Zima 2017

Je dobitnica mnogih priznanj in pohval, ki jih je prejela za svoje delovanje in ohranjanje sloven-ske kulturne dediščine. Tako smo pevke skupaj z njo tudi v vaš dom poskusile prinesti malo morskega utrinka, nekaj morskih pesmi in seveda našo ljudsko pesem. Kot skupina CVET V LASEH delujemo šesto leto in pri vas smo imele naš 209. nastop po vrsti. Lepo vas je bilo srečati, lepo je bilo skupaj zapeti te naše lepe pesmi. Morda vas bodo naši mediteranski šopki lovorja, rožmarina, žajblja in oljčnih vejic, ki smo vam jih prinesle v dar, spominjali na naše skupno pevsko srečanje. Morda si boste zavrteli Marjetkino zgoščenko pesmi in zraven prepevali – verjetno se ji bo takrat kolcalo od veselja.

Naj vas pesem radosti, naj vam prinese toplino v dušo in srce ter naj vam obudi lepe spomine. Tudi če solzica kapne po licu, naj kapne, saj to pomeni, da se vas je dotaknila. Tudi nas se je dotaknila, ko smo skupaj z vami doživele tisto urico veselja, razigranosti, sproščenosti in skoraj otroškega smeha. Bilo je čudovito, prekrasno, nepozabno!!!

Taki trenutki so vredni spominjanja in me se jih bomo zagotovo spominjale. Obdarili ste nas s prisrčnim aplavzom in s tisto lepo iskrico v očeh, ki je kot sonce posijala v naša srca.

Ob iztekajočem letu vam želimo vse najlepše, naj PESEM JESEN POZLATI in naj zažari v vseh svojih mavricah. Takrat bo v srcu toplo in ljubeče.

Še enkrat prejmite prisrčen pozdrav, topel objem in stisk roke!!!

SREČNO LETO 2018 VAM ŽELITAMARJETKA POPOVSKI

in skupina CVET V LASEH iz Izole.

Pa še kdaj – na snidenje!

27Jesen / Zima 2017

Lepše zarje ni, kot je jutroSpoštovani Dom starejših Šentjur!

V domu imamo tri pomembne službe, ki nam pomagajo. Če v domu ne bi imeli kuharjev in kuharic, bi slabo živeli.

V pralnici nam lepo perejo, čistilke pa nam dom očistijo in za to smo jim hvaležni.

Pozdravijo nas: »Dobro jutro!« Največkrat so tudi prve, ki nas obiščejo, tudi za novo leto. Naše čistilke in hišnik ob prihodu v dom pregledajo, če se je kaj zgodilo – vse pospravijo, počistijo in že je tako, kot da se ni nič zgodilo.

A premalokrat poskrbimo, da se tudi oni razveselijo. Enako velja za medicinske sestre.

Slavljenec, Martin Senica

Sonce sije, dež rosi,

slavljenec se pa veselo drži,ker rojstni dan slavi.

Želim vam zdravja in vse lepo.

Martin ima veliko zaslug in pohval za vse, kar je dobrega naredil v Domu. Veseli smo, da ga imamo.In jeseni, ko bo martinovanje, bomo z njim nazdravili novemu vinu.

Vse dobro vam želi, soseda Martina.

Delo je težko, ta poklic nima veliko zanimanja, na dvorišču doma ne cvetijo vijolice.

Dom deluje že osemnajst let. Osebje nudi, kar je potrebno. Dom je lep, vreden ogleda in pogleda. Dom je tudi urejen, kot se šika. Slovenija že ima nekaj novih domov, vrednih pohval. Lepo bi bilo, da bi se zaposleni vedno z veseljem vozili na delo in nazaj domov.

Želim si, da bi čistilkam in sestram vedno sijalo sonce sredi neba, da se ne bi nikoli skrilo v zaton – od jutra do mraka, do dne, bodo verjeli ali ne!

Martina Iglar

28 Jesen / Zima 2017

Gospodinjska skupina spodaj

Kako lepo si je vzeti čas za male razvade

Gospa Majda Petan s svojim petjem pritegne prav vsakega od nas

Kar naprej se nekaj kuha, peče, lušči in pometa

29Jesen / Zima 2017

Gospodinjska skupina zgoraj

30 Jesen / Zima 2017

Vrtinec dogodkov

Jesensko cvetje

Godba s Svetine

31Jesen / Zima 2017

Ljudski godci PIT MI DEJ

32 Jesen / Zima 2017

Oktoberfest

33Jesen / Zima 2017

Miklavž

Božiček na obisku

34 Jesen / Zima 2017

35Jesen / Zima 2017

Novoletna zabava