Upload
lance
View
55
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Nacionalni (letni) posvet. Izzivi razvoja študijskih programov. prof. dr. Dušan Lesjak. Portorož, 8. - 9. 5. 2006. Uvodna razmišljanja. Faze življenjskega cikla študijskih programov: Razvoj Izvedba Evalvacija (sprotna, letna, večletna) Spreminjanje/prenova/razvoj Ugašanje/ukinjanje - PowerPoint PPT Presentation
Izzivi razvoja študijskih programovIzzivi razvoja študijskih programov
prof. dr. Dušan Lesjak
Nacionalni (letni) posvet Nacionalni (letni) posvet
Portorož, 8. - 9. 5. 2006
Portorož, 8. - 9. 5. 20062
Uvodna razmišljanjaUvodna razmišljanja
• Faze življenjskega cikla študijskih programov:– Razvoj
– Izvedba
– Evalvacija (sprotna, letna, večletna)
– Spreminjanje/prenova/razvoj
– Ugašanje/ukinjanje
• Vidiki razvoja:
– Mednarodna primerljivost/internacionalizacija
– Akademski: reference učiteljev in zavoda
– Tržni: študentje, delodajalci, konkurenca
– Ekonomski (ekonomika izobraževanja)
Bolonjski proces je priložnost za …
Portorož, 8. - 9. 5. 20063
EU usmeritveEU usmeritve
BOLONJSKI PROCES• prepoznavnost in primerljivost diplom• 3 stopnje izobraževanja• nabirni in prenosni kreditni sistem• mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev• sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti• evropska dimenzija visokega šolstva • večja zaposljivost diplomantov• krajšanje časa študija, vendar ne na račun njegove
kakovosti
Vseživljenjsko učenje in kvalifikacije/trg dela in trajnostna zaposljivost
Tuning projekt/visokošolsko izobraževanje
Dublinski deskriptorji/razlikovanje stopenj
Lisbona2010
Portorož, 8. - 9. 5. 20064
Nekateri nacionalni mejnikiNekateri nacionalni mejniki
• 2003 - Uredba o financiranju VŠ 2004 - 2008
• 2004 – ZViS; Uvedba bolonjskih stopenj…
• 2005 - razprava o EOK in NOK
• 2006 – SURS; Uredba o kvalifikacijah (8 ravni)
• 2006 – ZViS; Agencijo nadomesti Svet RS za VŠ, ustreznost
starih in novih naslovov, financiranje 1. in 2. stopnje…
• 2006 - ZSZN
• 2006 - Nacionalni program visokega šolstva
• 2006 - Priprava novega sistema financiranja?
Portorož, 8. - 9. 5. 20065
V študijskem letu 2005/2006:
• 92.204 dodiplomskih študentov (40.308 VS in 51.896
UNI), (UL 57.845, UM 24.982, UP 5.536, samostojni
3.841),
• 8.344 podiplomskih študentov (UL 4.845, UM 1.610, UP
728, samostojni 1.161)
V študijskem letu 2004/2005:
• 6.137 (5.333 FTE) učiteljev, znanstvenih delavcev in
sodelavcev (UL 3.990, 3.787 FTE; UM 1.360, 1.231 FTE;
UP 395, 167 FTE; samostojni: 392, 146 FTE).
Visokošolsko izobraževanje v SLOVisokošolsko izobraževanje v SLO
Portorož, 8. - 9. 5. 20066
• Študijski programi (razpisani in akreditirani):
– Pred “bolonjo” okoli 600,
– Bolonjskih (prenovljenih in novih) blizu 200.
• Visokošolski zavodi:
– Javni: UL 22 F, 3 A, 1 VŠ; UM 12 F, 1 VŠ; UP: 3 F, 2 VŠ
– Samostojni (zasebni):
• Koncesionirani: GEA-VŠP LJ, VŠUP NM, UNG (Politehnika)
• Nekoncesionirani: 5 F (ISH, ŠPŠM Bled, FDEŠ Brdo, Evro PF
Nova Gorica); 3 VŠ (VKŠ Celje, VPŠ Maribor, VGŠ Celje)
Visokošolsko izobraževanje v SLOVisokošolsko izobraževanje v SLO
Portorož, 8. - 9. 5. 20067
• 14.246 študentov (4.785 rednih in 9.461 izrednih) v
05/06,
• 1.299 (388 FTE) strokovnih delavcev in sodelavcev v
04/05,
• 51 zavodov (24 javnih in koncesioniranih, 27 zasebnih)
v 05/06,
• 22 različnih študijskih programov v 05/06,
• 10.576 vpisnih mest (2.880 rednih) za 06/07.
Višješolsko izobraževanje v SLOVišješolsko izobraževanje v SLO
Portorož, 8. - 9. 5. 20068
Nekateri izzivi visokega šolstva v Nekateri izzivi visokega šolstva v SLOSLO
• Konkurenčnost in kakovost terciarnega izobraževanja glede na mednarodna merila ter internacionalizacija.
• Izmenjava znanja med gospodarstvom in terciarnim
izobraževanjem.
• Financiranje visokega šolstva: masa sredstev v % BDP
in alokacija sredstev, odgovornost (zavodov/učiteljev
in študentov) ter preglednost poslovanja/nadzor.
Portorož, 8. - 9. 5. 20069
Razlikovanje bolonjskih Razlikovanje bolonjskih stopenjstopenj
ZViS (2004) 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja
Znanje in razumevanje
Podprto z napredno (“advanced”) literaturo
Zagotavlja osnove ali priložnosti za raziskovalno delo
Omogoča sistematično razumevanje področja študija ter uporabo raziskovalne metodologije
Aplikacija (uporaba) znanja in razumevanja
S pomočjo argumentovSposobnost reševanja problemov v novo nastalih okoliščinah
Raziskovalno delo, ki je odmevno tudi v tujini
Ustvarjanje sodb Na osnovi zbiranja in interpretacije podatkov
S pomočjo integracije znanja in presoje nepopolnih podatkov
Kritična analiza, evalvacija in sinteza nove kompleksne ideje
Komunikacijske veščine
Informacije, ideje, problemi in rešitve
Predstavitev zaključkov strokovni in ne-strokovni javnosti
Predstavitev svojih ekspertiz kolegom in širši javnosti
Spretnosti učenjaRazvita avtonomija in sposobnost za delo in nadaljnje učenja
Razvita sposobnost nadaljnjega samostojnega študija
Sposobnost nadaljnjega akademskega in profesionalnega razvoja
SURS / EOK / 6., 7. in 8. raven izobrazbe (kvalifikacije)
Portorož, 8. - 9. 5. 200610
Dileme razvoja programov Dileme razvoja programov
• Zasnova modela visokošolskega izobraževanja:
– 3 + 2, 4 + 1, 5 + 0
– Splošno/temeljno in posebno/aplikativno, zaposljivost – kompetence
diplomanta!
• Število programov na 1. in 2. bolonjski stopnji:
– iz več na manj, iz manj na več, enako (različnost strok, zaposljivost)
– Študenti in nadaljevanje študija “po diagonali” (2 poklica)
• Zgradba programov - smeri/usmeritve/moduli - predmeti:
– vsaj 30% različnosti med programi,
– vsaj 50% iz temeljnega študijskega področja,
– število obveznih predmetov in število učiteljev
– obvezni in izbirni predmeti, vsaj 10% poljubne izbirnosti (odprtosti)
– mobilnost (nacionalno im mednarodno) do 30 KT (obveznih in izbirnih
predmetov)
– predmeti (vsebina, kompetence, metode poučevanja, preverjanja in
ocenjevanja)
• Ekonomika izobraževanja in kakovost – na vseh nivojih!
Portorož, 8. - 9. 5. 200611
Primer FM / “Bolonja” Primer FM / “Bolonja”
Zasnova modela 3 + 2+ 3, razvoj programov po stopnjah:1. stopnja: 1 VS, 1 UNI – 1. izvedba 2005/2006, že akreditirane
manjše spremembe za 2006/2007
2. stopnja: 4 od 7 programov akreditiranih, razpisani za 2006/2007
3. stopnja: snovanje modela (sofinancirano iz strukturnih skladov)
BOLONJSKI MODEL 3 + 2 + 3
1. stopnja3 leta
2. stopnja2 leti
Z
3. stopnja3 leta
Z
· Redni način študija· Izredni način študija· Študij na daljavo – e-izobraževanje · Študij po delih – upoštevan koncept LLL
Z
Z = zaposljivost
Portorož, 8. - 9. 5. 200612
Snovanje programa 1. Snovanje programa 1. stopnjestopnje
RAZISKAVA
Zastopanost strokovnih področij
MODEL ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Bolonjska deklaracija, mednarodne raziskave, Tuning,
EMFD, ZVIS 2004, Merila
Kompetenčni profil diplomanta
Splošne in predmetno-specifične kompetence
Izdelava učnih načrtov
Učitelji (katedre)
Diplomanti FM
Delodajalci
Portorož, 8. - 9. 5. 200613
Raziskava kompetenc dipl. 1. st.Raziskava kompetenc dipl. 1. st.
Vzorec, raziskovalna metoda:• Učitelji FM, fokusne skupine po katedrah; razprava.
• Študenti in diplomanti FM; vprašalnik.
• Delodajalci – vodje kadrovskih služb; vprašalnik.
Razlikovalno področje:• Pomen znanja, spretnosti in veščin, inovativnosti...
• Zastopanost posameznih strokovnih področij.
• Opredelitev kompetenc diplomanta.
• Osebnostne lastnosti diplomanta.
Ugotavljanje morebitnih razlik med VS in UNI.
Portorož, 8. - 9. 5. 200614
Rezultati - primerjava VS in Rezultati - primerjava VS in UNIUNI
0 5 10 15 20 25 30
Ekonomske in poslovne vede
Upravne in organizacijske vede
Management človeških virov (HRM)
Pravne vede
Aplikativno jezikoslovje (tuji poslovni jeziki)
Informacijsko komunikacijske in tehnološkevede
Raziskovalna metodologija
Praktično usposabljanje
VS UNI
Vsebinska področja/ poslovne vede
Portorož, 8. - 9. 5. 200615
Rezultati - primerjava VS in UNIRezultati - primerjava VS in UNI
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5
uporabe teoretičnih izhodišč za nadaljnje raziskovanje
uporabe informacijske tehnologije
kritičnega in analitičnega mišljenja
snovanja dolgoročnih načrtov
snovanja operativnih načrtov
organiziranja dela v spremenjenih okoliščinah
sprejemanja odločitev
vodenja procesov pogajanj
razumevanja zunanjega okolja in vplivov na organizacijo
vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganjuželenih ciljev organizacije
vodenja projektov
prevzemanja najzahtevnejših nalog v organizaciji
delovanja v kriznih razmerah
pridobivanja podatkov iz različnih virov
obdelave podatke in preoblikovanja podatkov v informacije
izdelave različnih poročil in analiz
vodenja skupin sodelavcev
sodelovanja v skupinah
pisnega sporočanja
javnega nastopanja
UNI
VS
Kompetence diplomantov
Portorož, 8. - 9. 5. 200616
Podlage za odločanjePodlage za odločanje
• Ugotovitve raziskave: - Minimalne razlike med VS in UNI - Vsebinska področja in pričakovane kompetence diplomantov
• Zakonodaja: - ZViS (2004) razlikuje VS in UNI - Zaključek srednje šole, vstopni pogoji za VS in UNI so različni
• Trg dela in obstoječe sistematizacije
Na FM odločitev za “enaka” VS in UNI
Portorož, 8. - 9. 5. 200617
PredmetPredmet
Razvoj, izvedba in evalvacija
RAZVOJ PREDMETA
Določitev učnih izidov (outcomes)
Opredelitev kompetenc na nivoju predmeta
IZVEDBA PREDMETA
EVALVACIJA PREDMETA· Refleksija o izvedbi predmeta· Spremljanje obremenitve študentov· Anketiranje študentov
Opredelitev vsebin, metod poučevanja
in učenja
Opredelitev načinov preverjanja
znanja
Doseganje učnih izidov (outcomes)
Izvajanje vsebin, metod poučevanja
in učenja
Preverjanja in ocenjevanje znanja
Doseženi učni izidi (outcomes)
Izvedene vsebine, metode
poučevanja in učenja
Preverjanje in ocenjevanje
znanja
Portorož, 8. - 9. 5. 200618
Študijski programŠtudijski program
• Letno načrtovanje izvedbe predmeta,
• Evalvacija izvajanja predmeta (refleksija učitelja, ankete, “workload”),
• Spremembe na nivoju izvedbe predmeta – odgovornost učitelja,
• Manjše spremembe programa (po potrebi, lahko tudi letno),
• Temeljita prenova/razvoj študijskega programa – praviloma na 5 let.
Temeljita prenova/razvoj študijskega programa temelji na:
• Evidencah (zavod, izobraževalna in raziskovalna dejavnost)
• Anketah (študentov, zaposlenih, diplomantov, delodajalcev)
• Razvojnih projektih – poglobljene raziskave na posameznem področju – npr. 2005/2006 – obremenitev študentov (“workload”)
• Primerjavah s sorodnimi domačimi in tujimi visokošolskimi zavodi
Razvoj, izvedba in evalvacija
Portorož, 8. - 9. 5. 200619
Dejanska obremenitev Dejanska obremenitev študentovštudentov
Postopek spremljanja v 2005/06 poteka:
• na rednem in izrednem študiju v 1. in 3. letniku v bolonjskih programih in na podiplomskem študiju,
• sodeluje skupaj 71 študentov, 32 na dodiplomskem študiju in 39 na podiplomskem,
• vsak študent evidentira čas povprečno za 3 - 4 predmete.
Koliko in kaj zahtevamo od študentov?
Portorož, 8. - 9. 5. 200620
Sistem kakovosti na FMSistem kakovosti na FM
Samoevalvacija:
Letna javna poročila: • Zavod kot celota, izobraževalno delo (za študijsko leto –
november)• Znanstveno – raziskovalno delo (za koledarsko leto – februar)• Poslovno poročilo zavoda (za koledarsko leto – februar)
Letno interno poročilo – splošni del (analize vseh anketnih vprašalnikov)
Obravnava analiz in uvajanje izboljšav:• Senat, akademski zbor, študentski svet• Učitelji in sodelavci, katedre (individualne analize)• Strokovni in upravni delavci, strokovne službe
Zunanja evalvacija: nacionalna in mednarodna
Portorož, 8. - 9. 5. 200621
Kakovost in VŠKakovost in VŠ
• Kakovost stane, vendar jo je treba zagotavljati že
iz obstoječih sredstev (organizacijska kultura
zavodov, vrednote družbe, učiteljev in študentov)
• Kakovosti se ne da zaukazati zgolj iz kabineta
ministra, rektorata ali dekanata, največ lahko
naredimo učitelji sami in seveda tudi študentje.
Portorož, 8. - 9. 5. 200622
• Učinkovitost izobraževanja – krajšanje njegovega trajanja, zmanjšanje osipa.
• Uspešnost izobraževanja – večja zaposljivost diplomantov.
• Dvig kakovost izobraževanja, raziskovanja ter poslovanja (javna in/ali zasebna sredstva).
• Spremenjen sistem financiranja za zavode: koliko “dote”?, programi/učitelji in/ali študenti/diplomanti?
• Izobrazba – javno/zasebno dobro?, javna odgovornost. Država bi naj plačevala čas študija (vaučerji).
• Odprtost ter “nezaščitenost” zavodov in učiteljev pred spremembami in konkurenco.
Izzivi in reforme VŠIzzivi in reforme VŠ