Embed Size (px)
Citation preview
Uči se iz preteklosti,Ustvarjaj prihodnost: IZUMI IN PATENTI
svetovna orGanizaCija za intelektUalno lastnino
Izjava o omejitvi odgovornosti: Glavni namen te publikacije je informirati, zato ne more nadomestiti strokovnega pravnega nasveta.
Omemba podjetij in organizacij ter njihovih spletnih strani ne pomeni, da jih WIPO priporoča.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
347.771(4)
Uči se iz preteklosti, ustvarjaj prihodnost: izumi in patenti / [izdal] Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. - Ljubljana : Urad RS za intelektualno lastnino, Ministrstvo za gospodarstvo, 2006
Prevod dela: Learn from the Past, Create the Future: Inventions and Patents, June 2005 edition
ISBN 961-6083-06-6
225247232
�
SVETOVNA ORGANIZACIJA ZA INTELEKTUALNO LASTNINO
UčI SE IZ pRETEKLOSTI,USTVARJAJ pRIhOdNOST: IZUMI IN PATENTI
�
UVOD
IZUMI Kajsoizumi? Kakovemo,kdajsonastaliprviizumi? Igraizumi starih civilizacij Kakonastaneizum? Izuminamizboljšujejokakovostživljenja Igrakdo je izumitelj
PATENTI Kajsopatenti? Zakajsopatentipomembni? Kdajsobilipatentiizumljeni? Sodobnapatentnazakonodaja Kakoizumiteljipridobijopatent? Kdajjetrebaizumpatentirati? Kajsezgodi,čeizumnipatentiran? Alisopatentiraniizumizavarovanipovsemsvetu? Aliimalahkoistiizumrazličneizumitelje? Patentisočudovitvirinformacij UradnoglasiloPCT Igradetektiv PCT
VSEBINA
�
POSTANI IZUMITELJ Prepoznajpotreboaliproblem Raziskuj Delajposkuseinbodiodprteglave Zaprosizapatent Udeležujsetekmovanj Tržisvojizum Igrapotovanje patenta
ZAKLJUČNE MISLI
DNEVNIK IZUMOV
ODGOVORI K IGRAM
GLOSAR
NADALJNJE BRANJE
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
SPLETNI VIRI
OPOMBA ZA UČITELJE
�
Knjižica “Izumi in patenti” je prva iz niza publikacij Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) s skupnim naslovom Uči se iz preteklosti, ustvarjaj prihodnost, namenjenih šolarjem. Z njihovo izdajo želimo otrokom in mladini priznati pomen, ki ga imajo kot ustvarjalci naše prihodnosti.
V prvih dveh delih te publikacije so osnovne informacije o izumih in patentih. Naš namen je skozi igro, miselne vaje in konkretne primere sporočati pomen izumiteljev, njihovih izumov in patentov.
V tretjem delu je zarisana pot do izuma, ki spodbuja šolarje, da bi izumljali svoje stvaritve in jih tudi patentirali.
Na koncu publikacije so podrobni odgovori k igram, izumiteljev glosar in dnevnik izumov, tako da lahko sledimo delu mladega izumitelja.
UVOD
Dobitniki zlate medalje WIPO na tekmovanju “Biti izumitelj” v Taysidu na Škotskem leta 2003. Ti učenci iz osnovne šole v Netherleeju so izumili napravo, ki so jo poimenovali „Floodbuster“ („preprečevalec poplave“) in ki preprečuje, da bi voda iz kopalne kadi, kadar ni pod nadzorom, poplavljala.
�
Kajsoizumi?
Na splošno je izum nov proizvod ali postopek, ki rešuje neki tehnični problem, v nasprotju z odkritjem, ki je nekaj, kar je že obstajalo, a še ni bilo odkrito.
Vzemimo na primer teleskop in gore na luni. Teleskop je leta 1608 izumil holandski izdelovalec leč Hans Lipperhey, ki je na oba konca cevi namestil kombinacijo konveksnih in konkavnih leč. Šele z izumom teleskopa pa so ljudje (natančneje Galileo Galilei) lahko gledali tako daleč v nebo, da so videli gore na luni. Galileo teh gora ni izumil, temveč jih je – z uporabo izuma – odkril.
Tako kakor lahko izumi vodijo k odkritjem, lahko tudi odkritja včasih vodijo k izumom. Benjamina Franklina je na
primer njegovo odkritje električnih učinkov strele okrog leta 1852 privedlo k izumu strelovoda. Ta izum se še danes uporablja in po njegovi zaslugi so hiše med nevihto veliko varnejše.
Ljudje vsepovsod že od nekdaj izumljajo. Dejansko je večino tega, kar nas obkroža, nekdo nekoč izumil. Na te stvari pa smo se tako navadili, da le redkokdaj pomislimo nanje kot na izume.
Pomisli samo na abecedo, s katero se ravnokar sporazumevamo. Na črnilo in na papir, na katerem so te besede zapisane. Na oblačila, ki jih nosiš. Na stol, na katerem sediš. Vse to so izumi in za vsakim od njih stoji človek, človeški um.
IZUMI
�
Premisli:
Kateri izumi so še privedli do odkritij?
Katera odkritja so še privedla do izumov?
Koliko izumov lahko prepoznaš na tej sliki?
Kakšen bi bil po tvojem mnenju svet brez izumov?
Izumi so za naše vsakdanje življenje bistvenega pomena, pa vendar nas večina zelo malo ve o njihovem izvoru.
�
Kakovemo,kdajsonastaliprviizumi?
Veliko izumov je nastalo pred več tisoč leti, zato težko natančno opredelimo njihov izvor. Znanstveniki včasih odkrijejo model kakšnega zgodnjega izuma in nam na podlagi takega modela lahko točno povedo, kako star je in od kod prihaja. Vedno pa obstaja možnost, da bodo v prihodnosti drugi znanstveniki na drugem koncu sveta odkrili še starejši model istega izuma. Dejansko bomo zgodovino starih izumov vedno znova odkrivali.
Tako je na primer z izumom lončarstva. Arheologi so dolgo verjeli, da so ga najprej izumili na Bližnjem vzhodu (v okolici današnjega Irana), kjer je bila najdena lončena posoda iz leta 9000 pred našim štetjem. Vendar so v
šestdesetih letih prejšnjega stoletja na japonskem otoku Honšu našli staro lončeno posodo iz leta 10.000 pred našim štetjem.
Še vedno pa je mogoče, da bodo arheologi kje drugje našli še starejšo posodo.
Včasih najdejo samo slike ali pisno sklicevanje na star izum. Čeprav je to dokaz, da je izum obstajal, je iz besedil in slik
težko razbrati, kdo, kdaj in kje ga je ustvaril.
Tak primer je kompas. Učenjaki so v kitajskem besedilu izpred več kakor dva tisoč let našli jasen opis sinana (navigacijske naprave). Ker do danes ni bilo najdenih nikakršnih dejanskih modelov tega izuma, nas opis v omenjenem besedilu navaja k prepričanju, da je bila ta stara oblika kompasa izumljena že pred 2400 leti na Kitajskem in da je preteklo dobrih 1000 let, preden so ga arabski trgovci v 13. stoletju našega štetja prinesli na Zahod.
model sinana avtorice Susan Silvermanz dovoljenjem Smith Collega, program
Zgodovina znanosti in tehnologije
�
Če imajo znanstveniki veliko srečo, najdejo besedila, ki izume iz preteklosti ne samo omenjajo, temveč jih tudi zelo podrobno opisujejo ter celo razkrivajo ime izumitelja in približen čas izuma. V takih primerih imamo konkreten dokaz za to, kdo in kdaj je ustvaril izum, in lahko izumitelju izkažemo ustrezno spoštovanje.
Tako smo na primer izvedeli za grško-egipčanskega tehnika Herona iz Aleksandrije, ki je proti koncu prvega stoletja po našem štetju ustvaril
nešteto strojev. Heron, ki je bil poznan tudi pod imenom mekanicos (mehanik), je bil v svojem času znan po mnogih izumih, zlasti avtomatskih strojev, kakršni so parni stroj, avtomat na kovance in avtomatska vrata.
Različne stare civilizacije so včasih neodvisno druga od druge izumile zelo podobne predmete. Tako je na primer skoraj vsaka stara civilizacija izumila ogledalo. Starinska ogledala, izdelana iz poliranega vulkanskega
stekla (obsidiana), so bila najdena v Turčiji in Srednji Ameriki, polirana bronasta ali bakrena ogledala pa so izdelovali prebivalci starega Egipta, Mezopotamije, Kitajske, Grčije, Rima in doline Inda.
V novejšem času nam patenti pomagajo
ugotoviti, kdo, kje in kdaj je kaj izumil. V drugem poglavju te knjige bomo podrobneje spregovorili o uporabi patentov.
model Heronovega parnega stroja
avtorice Karen Fisherz dovoljenjem Smith
Collega, program Zgodovina znanosti
in tehnologije
�
Aljaska
Mehika Egipt
Rusija
Irak
Kitajska
Avstralija
papirnati zmaj čokolada svetilnik kolo
bumerang snežna očala smuči*Za odgovore glej stran 55.
Igra*izumi starih civilizacij
Nekateri več tisoč let stari izumi so v rabi še danes. Ali poznaš izvor naslednjih starih izumov?
MA
P: C
LIPA
RT
�0
Kakonastaneizum?
Potreba je mati izuma. – znan pregovor
Da bi lahko izumljali, morajo izumitelji najprej prepoznati potrebo ali problem. Nato razmislijo, kako bi ga ustvarjalno odpravili, in s trdim delom omogočijo tako rešitev.
V nadaljevanju je nekaj primerov, kaj je izumitelje navdihnilo za izumljanje.
1. Potreba po nečem, česar ni na trgu:
Vrsta izuma: računski stroj
Blaise Pascal ni bil samo znan francoski filozof, matematik in fizik, temveč tudi mlad izumitelj. Njegov oče, ki je bil izterjevalec davkov, je porabil ure in ure, da je na roke izračunal, koliko davka mora pobrati. Leta 1642 je Pascal, ki je bil tedaj star 19 let, izumil mehanski računski stroj, ki ga je oče lahko uporabljal, da je hitreje in točneje izračunal davke. Pascalov stroj se je imenoval pascaline.
��
2. Želja pomagati nekomu:
Vrsta izuma: naprava za ustavitev tekstilnih statev
Leta 1850 je bila 12-letna Margaret Knight priča hudi nesreči v predilnici. Iz skrbi za varnost predilniških delavcev je izumila napravo, s katero je bilo mogoče strojne statve hitro ustaviti, če je šlo kaj narobe. Njen izum so začeli uporabljati v številnih predilnicah in tako povečali varnost delavcev. To je bil šele prvi izmed številnih Margaretinih izumov. Za življenja ji je bilo podeljenih več kakor 25 patentov, med njimi tudi patent za papirnato vrečko z ravnim dnom, ki jo nekatere trgovine še danes uporabljajo.
3. Združevanje dveh ali več izdelkov, da nastane nov in boljši izdelek:
Premisli:
Koliko izumov lahko odkriješ z združitvijo dveh spodaj naštetih predmetov:
motor fotoaparat knjiga kolesa
ura računalnik čevlji
bicikel telefon radio
��
4. Izkoriščanje znanja o naravi:
Vrsta izuma: sprijemni trak “ježek”
Švicarski inženir George de Maestral je nekega dne leta 1941 odšel s psom na sprehod v hribe. Ko sta se vrnila domov, je imel George po oblačilih, pes pa po dlaki vse polno semen repinca. Georgea je zanimalo, kako so se ta semena oprijela tkanine, zato si jih je ogledal pod mikroskopom. Ugotovil je, da imajo majhne kaveljčke, ki se zataknejo za zanke tkanine.
Sklenil je, da bo enako načelo kaveljčkov in zankic uporabil pri razvoju novega in boljšega spenjanja od tedanjih zadrg. Po številnih poskusih je razvil dva najlonska trakova (enega prekritega z zankicami, drugega pa s kaveljčki), ki sta se stisnjena močno sprijela. Ta “ježek” je bil pod blagovno znamko VELCRO® leta 1951 patentiran in se danes uporablja na številnih izdelkih, med drugim na čevljih, jopičih in vrečkah.
barvna reprodukcija elektronskega mikrografskega posnetka sprijetega ježka VELCRO® © Dee Breger, Univerza Drexel
��
5. Združevanje tradicionalnega znanja s sodobnimi znanstvenimi pojmi:
Vrsta izuma: hladilni sistem dveh loncev
Severna Nigerija je vroče, napol puščavsko poljedelsko območje, kjer mnogi še danes nimajo elektrike. Večinoma pridelujejo in prodajajo lastne pridelke, pri tem pa je resnična težava, kako v tem podnebju ohraniti sadje in zelenjavo sveža. Brez hlajenja večina svežih živil v nekaj dneh zgnije. Metanje pokvarjenega pridelka proč pomeni za revne družine izgubo prihodka, uživanje gnilih pridelkov pa povzroča resne zdravstvene težave.
Krajevnega učitelja Mohameda Bah Abbo je ta problem vznemirjal in odločil se je, da poišče zanj rešitev. Ker je odraščal v družini lončarjev, je vedel, da glinasti lonci zadržujejo vodo, tudi če so suhi. Leta 1995 je to tradicionalno znanje združil s svojim poznavanjem biologije, kemije in geologije ter zasnoval hladilni sistem dveh loncev, ki deluje kot “puščavski hladilnik”.
Mohamedov hladilni sistem sestoji iz manjšega glinastega lonca, ki je vstavljen v večjega, prostor med njima pa je zapolnjen z mokrim peskom. Sadje in zelenjava se hranita v manjšem, z vlažno krpo prekritem loncu, na suhem in zračnem mestu. Ko voda iz peska izhlapeva, povzroča v loncih padec temperature za nekaj stopinj, tako da so živila v manjšem loncu vedno hladna. V hladilnem sistemu dveh loncev ostanejo živila sveža veliko dlje. Jajčevec lahko na primer namesto običajnih treh ostane svež 27 dni.
Mohamed je s svojim sistemom tisočem izboljšal kakovost življenja, zato je leta 2000 prejel prestižno Rolexovo nagrado za podjetnost.
z dovoljenjem Rolexove nagrade za podjetnost
��
6. Izboljšave izumov iz preteklosti:
Ni nujno, da vsak izum ponudi popolnoma novo rešitev. Nekateri zelo dobri izumi so samo posledica izboljšav prejšnjih rešitev.
V kratkem razvoju osebnega računalnika smo videli že veliko izboljšav pri zunanjem shranjevanju podatkov. V majhnem paličnem USB-pomnilniku lahko zdaj shranimo več informacij kakor na starem, večjem in bolj občutljivem gibkem disku. Si lahko zamisliš naslednjo izboljšavo pri zunanjem shranjevanju podatkov?
osemdeseta leta 20. stoletjagibki disk
devetdeseta leta 20. stoletjaCD-ROM-i/DVD-ji
deseta leta 21. stoletja –naslednja izboljšava?
prva leta 21. stoletjaUSB-pomnilnik
z do
volje
njem
Son
yja
��
Sestavi seznam izumov, ki nam poenostavljajo ali izboljšujejo življenje ali pa
ga preprosto naredijo bolj zabavnega. Spodaj je nekaj zgledov, kako se lotiš zadeve.
Izumi, ki nam poenostavljajo življenje: avtomobil
Izumi, ki širijo naše znanje o svetu: mikroskop
Izumi, ki nas zabavajo:
televizija
Izumi, ki rešujejo življenje: gasilni aparat
Izuminamizboljšujejokakovostživljenja
Izumi na različne načine izboljšujejo kakovost življenja. Poenostavljajo nam naloge, zabavajo nas, širijo naše znanje o svetu in celo rešujejo življenje.
Premisli:
��
Igra*kdo je izumitelj
Sodobno življenje dolgujemo vsem izumiteljem, ki so živeli pred nami, čeprav nas večina ne zna našteti več kakor dveh. To pravzaprav preseneča, če pomislimo, da so imena mnogih izumiteljev skrita v poimenovanju izumov, ki jih vsak dan uporabljamo.
Katerim spodnjim izumiteljem lahko pripišeš izume na desni:
Gabriel Fahrenheit
Alessandro Volta
George Eastman
Louis Braille
Levi Strauss
grof Sandwich
Melitta Bentz
metoda in filter za pripravo kave
rezine kruha z nadevom iz mesa, sira itd.
sistem pisave za slepe
fotoaparat s filmom v zvitku
električna baterija
modri džins
živosrebrov termometer in temperaturna skala
*Za odgovore glej stran 56.
��
Ali najdeš še kakšne druge izumitelje, katerih imena so povezana z njihovimi izumi?
Za začetek je spodaj par zgledov:
dieselski motor – izumil nemški inženir Rudolf Diesel leta 1892
postopek pasterizacije – izumil francoski kemik Louis Pasteur leta 1856
Premisli:
Izumi so za vse nas tako pomembni, da bi morali izumitelje spodbujati, naj še naprej izumljajo. Eden od načinov za spodbujanje izumiteljev je, da preprečimo krajo njihovih izumov. V naslednjem poglavju bomo videli, kako to dosežemo s patenti.
��
Industrijska lastnina:• patenti varujejo izume• modeli varujejo zunanji videz
izdelkov• znamke varujejo znake razlikovanja
Avtorska pravica: • varuje književna in umetniška dela
Kajsopatenti?
Patent je uradna listina, ki jo izumitelju podeli vlada. Na splošno mu daje pravico preprečiti, da bi izum kdor koli kopiral, uporabljal, distribuiral ali prodajal brez njegovega dovoljenja.
Patenti so del intelektualne lastnine, ki je zakonit način zavarovanja vseh stvaritev človeškega uma. Intelektualna lastnina se deli na industrijsko lastnino in avtorsko pravico.
Intelektualna lastnina
Zakajsopatentipomembni? Izumi so rezultat trdega dela. Za dobro zamisel zadošča že trenutek navdiha, a da to zamisel pretvorimo v uporaben in delujoč izum, je treba veliko raziskovanja in eksperimentiranja.
Izumitelji si za čas, ki so ga porabili za razvijanje svojih zamisli, zaslužijo nagrado. Prav tako pa potrebujejo zagotovilo, da izuma, ki ga bodo razkrili svetu, nihče ne bo ukradel, uporabil ali kopiral brez njihovega dovoljenja.
Patenti zagotavljajo izumiteljem nagrado in varstvo, hkrati pa koristijo družbi. Izumitelji v zameno za patentno varstvo privolijo, da bodo razkrili vse tehnične podatke v zvezi s svojim izumom. Ti podatki so na voljo vsakomur in so dovolj podrobni, da kdor koli z osnovnim znanjem
PATENTI
��
s področja izuma tega lahko tudi izvede. Tako patenti pomagajo širiti novo znanje. Novo znanje pa pomaga drugim reševati različne probleme ali še napredovati v znanosti in tehniki.
Podoba izumitelja – Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci ni bil samo slavni slikar in kipar, temveč tudi izumitelj. Odlično je poznal delovanje strojev in je v življenju veliko izumil. K njegovim izumom sodijo padala, letalne naprave, oprema za potapljanje in številni drugi stroji.
Pred obstojem patentov so nekateri svoje izume skrivali, ker so se bali, da jih bo kdo ukradel ali posnemal. Nekateri zgodovinarji ugotavljajo, da je da Vinci opombe k svojim poskusom zapisoval nazaj (“zrcalna pisava”), zato da so jih drugi teže prebirali in kopirali.
Na stotine let je preteklo, preden so učenjaki našli in razvozlali nekatere izmed njegovih beležnic. V novejšem času so nekateri začeli izdelovati modele izumov, ki jih je da Vinci pred več kakor 500 leti opisal in narisal v svojih beležnicah. Tako je na primer Švedinja Katarina Ollikanen leta 2000 na podlagi njegovih risb iz leta 1485 zgradila togo piramidasto padalo. Uporabljala je samo orodje, ki je bilo na voljo v da Vincijevih časih. Njen angleški prijatelj padalec Adrian Nicholas je s tem padalom v Južni Afriki uspešno izvedel 3000-metrski skok in tako dokazal, da da Vincijev izum deluje.
Prvo sodobno padalo, ki ni bilo da Vincijevo, je leta 1797, torej več kakor 300 let potem, ko je da Vinci v beležnice skiciral svojo različico, izumil André Jacques Garnerin. Zdaj ko to vemo, si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, kako drugačna bi bila lahko zgodovina, če bi da Vinci vse svoje izume razkril svetu.
�0
Pomisli na tri predmete, ki jih vsak dan uporabljaš. Kako drugačno bi bilo tvoje življenje, če izumitelji ne bi delili
svojih izumov s svetom?
Premisli:
Kdajsobilipatentiizumljeni?
V 15. stoletju so bile Benetke zelo pomembno središče umetnosti, znanosti, obrti in trgovine. V tistem času je živelo tam veliko izumiteljev in leta 1474 je vlada izdala prvi zakon o varstvu pravic izumiteljev.
Ta beneški zakon je omogočal vsakemu izumitelju izvedljivega izuma, da ga registrira pri državnem uradu. Na podlagi te registracije je imel do svojega izuma določene pravice, tako da ga brez njegovega dovoljenja nihče ni mogel kopirati ali prodati. Varstvo je bilo omejeno na 20 let, po izteku tega obdobja pa je izum vsakdo lahko kopiral in prodajal. V zameno za tako varstvo je moral izumitelj uporabljati izum v korist države.
Za Benetkami so začele s podobnimi zakoni spodbujati in varovati svoje izumitelje tudi druge države in danes imajo skoraj vse svojo lastno, sodobno patentno zakonodajo.
��
Sodobnapatentnazakonodaja
Sodobna patentna zakonodaja varuje izumitelja določeno časovno obdobje (ponavadi 20 let). V tem času je na splošno nezakonito, če kdor koli drug brez odobritve izumitelja izum kopira, uporablja, distribuira ali prodaja. V zameno za tako varstvo izumitelj v svoji patentni prijavi razkrije tehnične podatke o tem, kako njegov izum deluje, tako da se drugi lahko iz njega učijo.
Ko izumitelj pridobi patentno varstvo, lahko kot edini imetnik dovoljenja za proizvodnjo, distribucijo in prodajo svojega izuma služi denar. Nekateri izumitelji pa so preveč zaposleni z novimi zamislimi, da bi zapravljali čas s prodajo prejšnjih izumov. V takem primeru bodo svoj izum raje z licenco odstopili drugim.
Ko izumitelj z licenco odstopi svoj patentirani izum drugi osebi ali podjetju, uporabnika licence pooblasti, da izum proizvaja, prodaja ali distribuira, vse dokler plačuje licenčnino. Licenčnina je nagrada izumitelju za njegovo stvaritev in omogoča uporabniku licence “tržiti” izum, tako da imajo lahko korist od tega potrošniki.
Če kdo kopira, distribuira ali prodaja patentirani izum brez dovoljenja imetnika patenta, krši patent. Imetnik patenta lahko takega kršitelja toži na sodišču.
Ko patentu poteče varstvo, postane družbena lastnina in ga lahko trži vsakdo, ne da bi izumitelja prosil za dovoljenje.
��
Kakoizumiteljipridobijopatent?
Izumitelj pridobi patent za svoj izum tako, da pri državnem patentnem uradu vloži patentno prijavo. Ta vsebuje podroben opis in skico izuma ter opis njegovega delovanja.
Ker so lahko obrazci za patentno prijavo in drugi postopki patentiranja precej zapleteni, veliko izumiteljev najame patentnega zastopnika, ki jim pomaga skozi proces. Državni uradi za industrijsko lastnino ali odvetniška združenja ponavadi hranijo sezname priporočljivih patentnih zastopnikov. Seznam slovenskih patentnih zastopnikov in še marsikaj drugega najdeš na spletnem naslovu Urada RS za intelektualno lastnino: http://www.uil-sipo.si.
Ne glede na to, ali je izum enostaven kot sponka za papir ali zapleten kot robot, mora zato, da je lahko patentiran, izpolnjevati predpisane pogoje.
Ti pogoji so:
1. Industrijska uporabljivost (koristnost) – pomeni, da je izum mogoče izdelati ali uporabljati v kateri koli veji industrije ali da ima
praktično uporabnost; samo zamisel ali teorija ni zadosti. Če je izum namenjen izdelku, mora biti tega nekdo sposoben izdelati. Če je namenjen postopku, mora biti tak postopek izvedljiv.
Na primer, časovni stroj je sijajna zamisel, toda dokler neki izumitelj dejansko ne bo ustvaril stroja, ki bo
ljudem omogočal potovanje skozi čas, same zamisli o takem stroju ne bo mogoče patentirati.
2. Novost – pomeni, da mora imeti izum neko novo značilnost, ki ni del trenutnega znanja na ustreznem tehničnem področju. Da izumitelj dokaže novost svojega izuma, ga mora v prijavi podrobno opisati in primerjati z že obstoječimi tehnologijami na enakem področju.
��
Preden izumitelj zaprosi za patent, je zelo priporočljivo, da razišče tehnično področje svojega izuma in se prepriča, ali ni pred njim zaprosil za patent za enak izum že kdo drug. Ker poizvedbe o patentih ni preprosto opraviti, svetujemo, da na tej stopnji poišče strokovno pomoč. Pri tem mu lahko pomaga patentni zastopnik. Izumitelj pa lahko zaprosi za pomoč tudi strokovnjake v patentnih uradih ali centrih PATLIB.
3. Inventivna raven (neočitnost) – pomeni, da se do nove značilnosti izuma ne bi zlahka dokopal nihče, ki ima samo povprečno znanje na tem
tehničnem področju.
Tako na primer izkoriščanje energije, ki nastane pri vožnji s kolesom, za polnjenje prenosnega telefona ni očitna uporabnost kolesa, prenosnega telefona ali
polnilnika. Britanski izumitelj Kieron Loy je leta 2001, potem ko je opravil preskus neočitnosti, za svoj okolju
prijazni polnilnik prenosnih telefonov, imenovan “Pedal&Power”, pridobil patent v več državah.
Kdajjetrebaizumpatentirati?
Ko se izumitelj odloča, ali naj izum patentira ali ne, mora najprej ugotoviti, ali njegov izum izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje za patentiranje.
Naslednji korak je, da poskuša ugotoviti, koliko se drugi zanimajo za njegov izum in ali ga bodo kupci pripravljeni kupiti. Postopek patentiranja je lahko dolgotrajen in drag, zato se mora izumitelj prepričati, ali bo potem, ko bo pridobil patent, svoj izum lahko tudi prodal ter pokril stroške patentiranja in proizvodnje.
��
Pozor!
Ne pozabi, da je eden od pogojev za pridobitev patenta tudi novost. Udeležba na znanstvenih tekmovanjih ali razstavah izumov je lahko dober način za ugotavljanje privlačnosti tvojega izuma. Vendar pa je lahko dostopnost izuma za javnost in tisk, preden zaprosiš za patent, v nekaterih državah v nasprotju s pogojem novosti.
Ko je tvoj izum pripravljen, preuči morebitni trg zanj. Se mogoče kdo zanima za nakup, prodajo ali proizvodnjo tvojega izuma v večjem obsegu? Če je tako, zaprosi za patentno varstvo, še preden zaupaš drugim podrobnosti izuma.
Ne pozabi, da so začetni stroški prijave patenta sorazmerno majhni (potem pa s prehajanjem prijave skozi različne stopnje postopka naraščajo). Takoj ko zaprosiš za patent, pa lahko varno sodeluješ na sejmih in razstavah ter razkriješ svoj izum javnosti.
Medtem ko je tvoja patentna prijava v obdelavi, boš imel dovolj časa ugotoviti, ali je tvoj izum res tako privlačen, kakor si mislil. Če bo uspešen, boš vesel, da si že storil prvi korak za njegovo zavarovanje. Po drugi strani pa, če tvoj izum ne bo privlačen za nikogar, se lahko plačevanju nadaljnjih stroškov patentiranja izogneš, tako da umakneš patentno prijavo.
Medtem ko čakaš na podelitev patenta, lahko svoj izum opremiš z oznako “patentiranje v teku”. S tem nisi samo opozoril drugih, da si že ukrepal za zavarovanje svojega izuma, temveč lahko z oznako “patentiranje v teku” pritegneš zanimanje morebitnih naložbenikov in potrošnikov za tvoj izum, saj bodo gledali nanj kot na “vodilno” tehnologijo. Potem ko je patent podeljen, pa lahko napis “patentiranje v teku” zamenjaš s številko pridobljenega patenta. Seveda je uporaba oznake “patentiranje v teku” nezakonita, če nisi zaprosil za patent!
��
Kajsezgodi,čeizumnipatentiran?
Izume, ki niso patentirani, lahko kdor koli kopira, prodaja in distribuira. To pomeni, da je izumitelj brez patenta ob denar, ki bi ga s svojim izumom lahko zaslužil. Če je izum uspešen in ga veliko ljudi želi kupiti, nihče ne more preprečiti posnemovalcem, da ga ne bi prodajali. S tako konkurenco pa se zmanjša prodaja in dobiček, ki bi ga izumitelj lahko imel od lastnega izuma.
Poleg tega je brez patenta naložbenikom, proizvajalcem ali trgovcem veliko teže odstopiti licenco za izum. To pomeni,
da mora izumitelj, ki želi zaslužiti z nepatentiranim izumom, sam v celoti poskrbeti za naložbo, proizvodnjo, distribucijo in prodajo. To pa nikakor ni lahka naloga!
Če izumitelj ne patentira svojega izuma ali če ga javno ne razkrije, se pogosto zgodi tudi, da si neki drug
izumitelj izmisli enak izum in ga patentira. Tako prvotni izumitelj spet nima zaslug ali finančnih koristi od prodaje
tega izuma.
Nazadnje pa, kakor smo videli prej, če izumitelji svojih izumov ne patentirajo, se novo znanje ali tehnični podatki, ki so privedli do izumov, včasih ne razkrijejo širši javnosti. V nekaterih primerih lahko to upočasni napredek znanosti in tehnologije, saj je na voljo manj pomembnih informacij, ki bi jih lahko uporabili drugi znanstveniki in izumitelji.
��
Vrsta izuma: škatla za žitne kosmiče, ki jo je mogoče znova zapreti
Žitni kosmiči so v tridesetih letih prejšnjega stoletja postali priljubljen zajtrk ameriških otrok. Na voljo so bili žitni kosmiči različnih oblik in okusov, vsi pa so bili pakirani v enakih škatlah, ki so imele na vrhu zlepljena zavihka. Potem ko sta bila raztrgana, škatle ni bilo več mogoče znova zapreti, preostali žitni kosmiči pa so se v njej hitro kvarili.
Mary Speath je za zajtrk rada jedla sveže žitne kosmiče, toda sita je bila tega, da so se v odprti škatli tako kmalu pokvarili. Leta 1946, ko je bila stara šele osem let, je z domačim orodjem začela delati poskuse z zavihkoma na škatli za žitne kosmiče. Iskala je način, kako bi raztrgana zavihka znova zaprla in ohranila vsebino škatle svežo. Po številnih poskusih ji je na enem od njiju uspelo oblikovati jeziček, ki se je ujemal z zarezo v drugem zavihku.
Mary je leta in leta ohranjala žitne kosmiče in piškote sveže, tako da je previdno odlepila zavihka na škatli in ju oblikovala tako, da ju je bilo mogoče zlahka znova zapreti in odpreti. Žal niti Mary niti njena starša v njeni zamisli niso prepoznali izuma in nikoli niso niti pomislili, da bi ga patentirali. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so proizvajalci žitnih kosmičev samostojno izumili zavihke, ki jih je bilo mogoče znova zapreti in so imeli podobno obliko zareze in jezička, kakršno je Mary izumila pred več kakor 14 leti. Tak pokrov najdemo danes pri večini škatelne embalaže.
Ker Mary svojega izuma ni patentirala, s svojo zamislijo tudi ni nič zaslužila. V resnici večina ljudi sploh ni vedela, da je bila ona prva izumiteljica škatel z možnostjo ponovnega zapiranja, kakršne danes uporabljamo vsak dan. Še več: zato ker svoje zamisli ni patentirala oziroma razkrila, so morali vsi drugi še veliko let jesti postane žitne kosmiče, dokler proizvajalci nazadnje niso sami našli rešitve.
��
Alisopatentiraniizumizavarovanipovsemsvetu?
Patentno varstvo velja samo v državi, ki je patent podelila. Če ti ga je na primer podelila država A, tvoj izum ni zavarovan v državi B, tako da ga lahko v državi B kdor koli kopira, uporablja, distribuira in prodaja brez tvojega dovoljenja. Da bi svoj izum zavaroval tudi v državi B, ti mora patent podeliti patentni urad države B.
Izumi, kakršni so letala in internet, so naredili naš svet manjši. Ljudje in ideje zdaj hitreje in laže potujejo okoli sveta. Zato ne zadošča več, da izumitelji svoje zamisli zavarujejo v eni sami državi.
Pridobivanje patenta je lahko dolgotrajen in drag proces. Na srečo izumiteljev je leta 1970 več držav sklenilo poenostaviti zavarovanje patentov po vsem svetu in zasnovalo Pogodbo o sodelovanju na področju patentov (Patent Cooperation Treaty – PCT). Po zaslugi PCT lahko izumitelji vložijo eno samo mednarodno prijavo, ki velja v posamezni ali vseh od več kakor 130 držav podpisnic te pogodbe. Izumitelj se lahko odloči, ali bo zaprosil za patent v vseh državah pogodbenicah ali pa le v nekaterih. Samo izumitelji, ki so državljani držav podpisnic PCT ali imajo v njih stalno bivališče, lahko za vložitev mednarodne patentne prijave uporabljajo ta, lažji način. Slovenija je podpisnica te pogodbe, celotni seznam podpisnic pa je na voljo na spletnem naslovu:http://www.wipo.int/treaties/en/documents/pdf/pct.pdf.
��
Izumi, kakršni so letala in internet, so naredili naš svet manjši. Ljudje in ideje zdaj hitreje in laže potujejo okoli sveta. Zato ne zadošča več, da
izumitelji svoje zamisli zavarujejo v eni sami državi.
Premisli:
Naslednja ugodnost pri vložitvi mednarodne patentne prijave po PCT je poročilo o mednarodni poizvedbi s pisnim mnenjem. Ta dokument prejme izumitelj približno pet mesecev po vložitvi mednarodne patentne prijave. Je zelo koristen, saj izumitelj na njegovi podlagi laže oceni, ali bo njegov izum v vseh državah, ki jih je izbral za pridobitev patenta, izpolnjeval pogoja glede novosti in inventivne ravni. Če je to poročilo z mnenjem negativno, lahko informacije, ki jih vsebuje, izkoristi za izboljšavo ali spremembo izuma tako, da bo izpolnjeval omenjena pogoja. Na tej stopnji se izumitelj lahko tudi odloči, da patentiranje izuma, do katerega mogoče sploh ne bi prišlo, še pred plačilom različnih pristojbin v zvezi z njim raje opusti.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi, Švica, ki upravlja PCT, prejme vsako leto na tisoče prijav izumiteljev z vsega sveta.
��
D e j s t v o j e :
da je WIPO v 26 letih (1978–2004) prejela milijon mednarodnih patentnih prijav. �,000,000
Alisoizumiteljizaistiizumlahkorazlični?
Ljudje po vsem svetu imajo podobne potrebe in probleme, katerih rešitve poskušajo izumiti. Zato je povsem normalno, da ob približno enakem času v različnih delih sveta nastajajo podobni izumi.
V novejšem času je prvi izumitelj naveden v patentnem dokumentu. Zato je pomembno, da izumitelji patentirajo svoje izume takoj, ko je mogoče, če si hočejo zagotoviti, da bodo priznani kot njihovi izumitelji.
I t ’ s a f a c t :
da je Alexander Graham Bell 14. februarja 1876 zaprosil za patent za telefon le nekaj ur pred tem, ko je drugi izumitelj, Elisha Grey, prav tako vložil svojo prijavo za telefon. Če bi Bell s svojo vlogo čakal še en dan, bi danes za izumitelja telefona veljal Elisha Grey.
D e j s t v o j e :
�0
Patentisoodličenvirinformacij
Kakor smo že zapisali, morajo izumitelji v patentnih prijavah navesti podrobne podatke o svojih izumih. Patentne prijave so javni dokumenti, torej jih lahko bere kdor koli in se iz njih uči. Države imajo patentne knjižnice, ki jih vsakdo lahko obišče in poišče v njih informacije o vseh patentih, ki jih je podelila vlada neke države. Zaradi interneta je zdaj veliko teh podatkov na voljo tudi na spletnih straneh večine državnih patentnih uradov.
Izumitelji raziskujejo patentne dokumente, da bi izpopolnili znanje o najnovejših tehnoloških dosežkih na svojem področju in da bi dobili navdih za lastne izume. Patentne dokumente prebirajo tudi naložbeniki in podjetja, ki iščejo nove izdelke za svoje naložbe.
Vrsta izuma: žarnica z žarilno nitko
Thomas Edison, slavni ameriški izumitelj, ki je zaprosil za več kakor 1000 patentov, je kupoval tudi pravice do patentov drugih izumiteljev.
Kanadska prijatelja Henry Woodward in Mathew Evans sta 24. julija 1874 patentirala žarnico z žarilno nitko. Pozneje sta privolila, da svoje patentne pravice prodata Thomasu Edisonu, ki se je v tistem času ukvarjal s podobnim izumom.
Preden je Edison žarnico z žarilno nitko dokončno izpopolnil, je opravil na tisoče poskusov. Uporabil je šibkejši tok, tanjšo ogleno nitko in boljši vakuum v žarnici. Leta 1879 je Edison žarnico z žarilno nitko pokazal svetu.
��
UradnoglasiloPCT
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino WIPO tedensko izdaja uradno glasilo z vsemi mednarodnimi patentnimi prijavami, ki so bile objavljene v enem tednu. To uradno glasilo najdeš tudi na spletu in v njem med drugim lahko vidiš prve strani vseh prijav PCT. Na teh straneh so informacije kakor številka mednarodne objave (vedno se začne z WO), naziv izuma, ime in naslov izumitelja ter opis in skica izuma.
��
Igra*detektiv PCT
Da boš lahko odgovoril na spodnja vprašanja, sledi spodnji povezavi in uporabi funkcijo iskanja po spletnem uradnem glasilu PCT (PCT Gazette) na spletni strani WIPO: http://www.wipo.int/ipdl/en/search/pct/search-adv.jsp.
Namigi:Preden začneš:
na vrhu strani izberi “all weeks” (vsi tedni), na dnu strani odpri “display options” (možnosti prikaza) in klikni še na okenci “image” (slika) in “first inventor” (prvi izumitelj).
Ko iščeš: natančneje opredeli iskanje z uporabo različnih besed, med seboj povezanih z “and” (in).
1. Najdi številko WO za:
* Za odgovore glej stran 59.
a) digitalno kitaro, ki so jo izumili pri Gibson Guitar Corporation
b) otroški čevelj s prozornim podplatom, izum Jeffreyja Silvermana
��
c) brezžično tipkovnico, izumljeno v Turčiji
d) osebno razglednico z Nove Zelandije
e) rusko sestavljanko
f) liziko vrtavko iz Brazilije
g) torbo z varovalom pred krajo iz Južne Koreje
h) varčno žarnico iz Nemčije
��
a) dvonožno gibanje
b) stopalo za hojo po neravni površini
2. Nekateri izdelki imajo toliko novih elementov, da se lahko potegujejo za več patentov. Tak je na primer človeški robot Qrio, ki so ga izumili pri Sonyju.
Ali lahko najdeš številke WO, povezane z naslednjimi deli robota Qria:
z do
volje
njem
Son
yja
��
Zmožnost robota Qria za:c) prepoznavanje govora
d) prepoznavanje obraza
e) pogovor z uporabnikom
f) kazanje čustev
��
“Vedno poslušajte otroke … morda imajo ideje, ki se jih sami nikoli ne bi domislili.” – Alexander G. Bell
Izumitelje v filmih radi prikazujejo kot prismojence ali obsedence. V resnici pa so edine lastnosti, ki so skupne vsem izumiteljem, ustvarjalnost, radovednost in vztrajnost. Zato ne preseneča, da je vsakdo lahko izumitelj, ne glede na starost, spol, raso ali narodnost.
Mladi so še posebno primerni za izumitelje. Kot začetniki so lahko prav tako nadarjeni in ustvarjalni kakor odrasli. Poleg tega so pogosto bolj odprte glave in večji navdušenci od starejših. Današnja mladina je tista, ki bo izboljšala svet prihodnosti.
Zdaj ko veš več o izumih, si nared, da postaneš izumitelj. Razumevanje procesa izumljanja ti bo pomagalo, da se boš izognil nekaterim pastem in da boš pri izumljanju resnično užival.
Do izuma prideš po tejle poti:
POSTANI
ekipa iz Nove Zelandije, ki je za izum jedilnika v pisavi za slepe leta �00� prejela zlato medalje WIPO na podjetniških olimpijskih igrah (Enterprise Olympics)
��
1.Prepoznajpotreboaliproblem
Prva stvar, ki jo potrebuješ, če želiš postati izumitelj, je zamisel, navdih za nekaj novega.
Potrebuješ boljši izdelek od tistega, ki ga lahko najdeš v trgovini? Izumi ga!
Se lahko domisliš česa, kar bi tebi ali kateremu od tvojih znancev olajšalo delo? Izumi to!
Ti mladi učenci, izumitelji iz Čila, so iskali poceni in okolju prijazen način pridobivanja sladke vode za sušni severni del države. Po številnih poskusih jim je uspelo izdelati novo metodo za razsoljevanje morske vode z uporabo sončne energije.
Leta 2004 so s svojim projektom prepričali sodnike na čilskem znanstvenem kongresu EXPLORA-CONICYT. Zdaj ti mladi izumitelji svoj izum na veliko izkoriščajo, tako da je mogoče pridobiti več vode v krajšem času. Učenci bi radi prebivalce severnega Čila naučili uporabljati svoj izum, da bodo lahko sami pridobivali več sladke vode za pitje in poljedelstvo.
IZUMITELJ
Podoba mladih izumiteljev: Sergio Meza, Eduardo Gonçalvez in Alejandro Maureira
z dovoljenjem CONICYTA Čile
��
2.Raziskuj
Ko si prepoznal potrebo ali problem in se domislil koristnega izuma za rešitev te potrebe ali problema, je čas, da začneš raziskovati. Ugotovi, kaj vse moraš v zvezi s svojo zamislijo vedeti iz znanosti in tehnike.
V šolskih knjigah verjetno ne boš našel vseh informacij, ki jih potrebuješ za svojo raziskavo. V krajevni knjižnici in na spletu poišči dodatne, bolj specifične informacijske vire. Naj ti ne bo nerodno vprašati za nasvet učitelje in knjižničarje.
Podoba izumitelja – Yuanchen Zhu
Devetnajstletni Kitajec Yuanchen Zhu je hotel izdelovati hitrejšo in bolj kakovostno tridimenzionalno računalniško grafiko. Hotel je izboljšati podrobnosti in skrajšati čas, potreben za izdelavo takih slik. Za to se je moral naučiti veliko matematike in računalniškega programiranja. Zavedal se je, da je to znanje bistveno orodje, ki mu bo pomagalo doseči cilj.
Zhuju je bil ves trud poplačan leta 2004, ko je na mednarodnem Intelovem sejmu znanosti in tehnike prejel eno izmed treh nagrad (50.000 dolarjev in zelo zmogljiv računalnik). Njegov projekt je prikazoval metodo za hitro generiranje računalniške grafike z opisovanjem gibajočih se in zelo podrobnih predmetov. Zhujevo metodo je mogoče uporabiti v 3D-igricah, navidezni resničnosti, sistemih medicinske vizualizacije in simulatorjih letenja.
z dovoljenjem korporacije Intel
��
3.Delajposkuseinbodiodprteglave
“Nisem neuspešen. Našel sem le 10.000 načinov, ki ne delujejo.”
“Samo zato, ker nekaj ne dela tako, kakor si načrtoval, še ni rečeno, da je neuporabno.” – Thomas Alva Edison
Ko si končal raziskovanje, začni delati poskuse in prirejati svoj izum, dokler ne bo deloval pravilno. Ne pozabi shranjevati zapiskov z opisi in skicami poskusov ter končnega izuma.
Na tej točki je pomembno, da si potrpežljiv in vztrajen. Ne obupaj, če sprva nisi uspešen. Zapomni si, da je večina izumiteljev velikokrat neuspešna, preden končno doseže želeni rezultat.
Prav tako si zapomni, da moraš biti na tej stopnji odprte glave. Poskusi, ki se na videz ponesrečijo, imajo lahko odlično, nepričakovano uporabnost. Če ti kateri spodleti, si oglej rezultat z druge strani: mogoče ta “ponesrečeni” rezultat lahko uporabiš kako drugače?
�0
Vrsta izuma: samolepilni listki
Dr. Spencer Silver, raziskovalec podjetja 3M, je leta 1968 poskušal razviti za svoje podjetje močnejše lepilo za lepilni trak. Namesto močnejšega je s poskusi ustvaril šibkejšega. Toda bilo je nekaj posebnega, saj ga je bilo mogoče znova uporabiti in, če si ga odstranil s površine, za seboj ni puščalo lepljive sledi. Silver se je leta 1970 odločil, da to posebno lepilo patentira, čeprav ni vedel, kaj naj bi z njim počel.
Štiri leta pozneje je eden od njegovih kolegov, Art Fry, odkril odlično uporabnost za šibko lepilo, rezultat Silverjevega “spodletelega” poskusa. Fry je bil naveličan tega, da so mu označevalni listki iz odpadnega papirja venomer izpadali iz cerkvene pesmarice. Nekega dne se je domislil, da bi jih lahko prilepil s Silverjevim lepilom, da ne bi več izpadali, hkrati pa bi jih zlahka spet odstranil, ne da bi poškodoval knjigo. In res je delovalo!
To je bil začetek razvoja samolepilnih listkov, ki jih danes poznamo pod imenom “Post-it®”. Uporablja jih na milijone ljudi po vsem svetu, vendar ne bi nikoli obstajali, če neki izumitelj ne bi nekoč ugotovil, da imajo rezultati spodletelega poskusa lahko tudi drugačno, nepričakovano uporabnost.
4.Zaprosizapatent
Kakor smo videli prej, je lahko pridobivanje patenta dolgotrajen in zapleten proces. Zato veliko izumiteljev na tej stopnji najame odvetnike, da jim pomagajo. Naj ti to ne vzame poguma! Poznamo veliko mladih izumiteljev, ki so uspešno pridobili patente za svoje izume. Pomisli, kakšne koristi boš imel od pridobljenega patentnega varstva za svoj izum in kaj tvegaš, če ga ne boš pridobil.
z do
volje
njem
3M
��
Ko imaš enkrat delujoč izum, malo razišči po internetu, ali je izumil kaj podobnega že kdo drug. Poizveduješ lahko po spletni strani patentnega urada v tvoji državi, uradnem glasilu PCT ali z navadnim spletnim iskalnikom. Če si prepričan, da tvoj izum izpolnjuje vse tri pogoje za patentiranje in da bi z njim lahko zaslužil na trgu, se posvetuj s patentnim zastopnikom in zaprosi za patent.
Podoba mladega izumitelja – Jeanie Low
Ko je bila Jeanie Low še otrok, je morala v kopalnici uporabljati plastično pručko, da je dosegla umivalnik. Čeprav je bila pručka zelo uporabna, ni bila preveč stabilna in je zasedala prostor v majhni kopalnici. Poleg tega je Jeaniejin oče dostikrat pomotoma stopil na pručko in jo polomil. Še ko je bila v otroškem vrtcu, je Jeanie sklenila, da bo ta problem rešila. Oborožena z lesom, vijaki, tečaji in magneti iz domače trgovine z železnino je ustvarila močnejšo, zložljivo pručko, ki jo je bilo mogoče raztegniti, da so Jeanie in njeni bratci in sestrice lahko dosegli umivalnik; ko je niso več potrebovali, so jo spet lahko zložili, da ni bila v napotje.
Na prigovarjanje prijateljev iz lokalnega združenja izumiteljev je Jeanie najela odvetnika in zaprosila za patent. Odvetnik ji je pomagal pri poizvedbi in vložitvi patentne prijave (pa tudi pri risanju skic in pripravi osnutka opisa otroške pručke). Leta 1992 je bil 11-letni Jeanie za njeno “zložljivo stopničko za vrata omar” podeljen patent US št. 5.094.515.
z do
volje
njem
US
PTO
��
5.Udeležujsetekmovanj
Udeležba na tekmovanjih znanstvenikov ali izumiteljev je odličen način, da morebitnim naložbenikom in potrošnikom pokažeš svoj izum. Prosi svojega učitelja narave in družbe, naj te obvešča o lokalnih in državnih tekmovanjih v tvoji državi.
Če boš na lokalnih in državnih tekmovanjih uspešen, boš mogoče izbran, da svoj izum predstaviš na mednarodnem tekmovanju. Tako boš dobil priložnost za potovanje v tuje dežele in srečanje z vrstniki izumitelji z vsega sveta.
Na mednarodnih tekmovanjih dobivajo mladi izumitelji denarne nagrade, štipendije, možnost opravljanja prakse in še več priložnosti za potovanje. WIPO podeljuje tudi zlate medalje mladim izumiteljem na prireditvah po svetu.
Vendar ne smeš pozabiti, da gre pri tekmovanju bolj za učenje kakor zmagovanje. V raziskovalni in eksperimentalni fazi izumiteljskega procesa se boš veliko naučil o vedi, s katero je povezan tvoj izum. S sodelovanjem na tekmovanju pa se boš naučil tudi pomembnih veščin komuniciranja. Od tebe se ponavadi zahteva, da pisno predstaviš podatke o svojem izumu. Prav tako ga moraš na prireditvi razložiti in demonstrirati sodnikom. S pogovarjanjem o svojem izumu z drugimi udeleženci tekmovanja si boš pridobil izkušnje za pozneje, ko se boš odločil za njegovo prodajo. Tekmovanja so tudi priložnost, da ugotoviš, kako drugi dojemajo tvoj izum in kako bi ga po potrebi naredil še zanimivejšega.
��
Ob misli, da bi svoj izum predstavil na tekmovanju, te bo mogoče obhajala groza, a večina mladih izumiteljev ima na tekmovanja, ki so se jih udeležili, čudovite spomine. Priložnost, da se o problemu, ki ga želiš rešiti, pogovarjaš z odraslimi in z enako mislečimi mladimi izumitelji, je vsekakor vredna truda. Končno pa ne odnehaj, tudi če na tekmovanju nisi zmagal. Mnogi mladi izumitelji so prišli do nadvse uspešnih izumov, čeprav niso zmagali na nobenem znanstvenem tekmovanju.
Podoba izumitelja: Ryan Patterson
Leta 2001 je 17-letni Ryan Patterson na mednarodnem sejmu znanosti in tehnike Intel dobil za nagrado 50.000 dolarjev štipendije za šolanje na univerzi. S svojim izumom “Braillovo rokavico”, ki govorico znakov prevaja v besedilo, je poskušal pomagati gluhim, da bi se laže sporazumevali z ljudmi, ki ne poznajo govorice znakov.
Ryanov izum je naredil močan vtis na novinarje in sodnike. V Time Magazinu z dne 18. novembra 2002 je bila objavljena slika in opis Braillove rokavice kot enega najboljših izumov leta.
��
Povezave z nekaterimi mednarodnimi tekmovanji za mlade znanstvenike in izumitelje:
Intel International Science and Engineering Fair (Intel ISEF) (Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike) Mednarodni sejem, ustanovljen leta 1950, poteka pod pokroviteljstvom korporacije Intel vsako leto v maju v ZDA. http://www.sciserv.org/isef/
The European Union Contest for Young Scientists (Tekmovanje Evropske unije za mlade znanstvenike) Na tem vsakoletnem tekmovanju, ki ga organizira Evropska komisija, se zbirajo mladi znanstveniki in izumitelji iz evropskih držav, povabljeni pa so tudi udeleženci iz nekaterih neevropskih držav. http://europa.eu.int/comm/research/youngscientists/index2.htm
Young Inventors Awards (Nagrade za mlade izumitelje) Na tem tekmovanju, katerega pokrovitelja sta Hewlett Packard Asia Pacific in Far Eastern Economic Review, od leta 2000 podeljujejo priznanja za inovativnost univerzitetnim študentom iz Azije. http://www.feer.com/yia/YIA_main.html
EUREKA – World Exhibition for Innovation, Research and New Technology (EUREKA – svetovna razstava inovacij, raziskav in novih tehnologij) Vsakoletna razstava, ki jo organizira belgijska trgovinska zbornica, vključuje nagrado za mlade izumitelje, posebej namenjeno podpiranju mladih talentov (mlajših od 25 let). http://www.eureka-international.com/
International Exhibition of Inventions, New Techniques and Products (Mednarodna razstava izumov, novih tehnik in izdelkov) Pokrovitelji te vsakoletne prireditve so švicarska zvezna vlada ter država in mesto Ženeva. Med mnogimi nagradami, ki so razpisane na tej razstavi, so tudi nagrade WIPO, vključno z zlato medaljo za najboljšega mladega izumitelja. http://www.inventions-geneva.ch
Pozor!
��
6.Tržisvojizum
Prava škoda je, da potem ko je bilo v izdelavo in patentiranje uporabnega izuma vloženega toliko truda, mnogi izumi ne pridejo nikamor. Ne pozabi, da lahko izumitelj zasluži le, če ljudje njegov izum kupujejo. Tržno uspešen pa postane tisti izum, ki spremeni način, kako se nekaj dela.
Ko si ustvaril delujoč izum, ki ljudem lahko pride prav, in ko si ga patentiral, si storil šele prve korake do plačila za svoj trud. Če za patent nihče ne bo vedel, ga tudi nihče ne bo kupil, pa naj bo še tako dober.
Kakor vidiš, so znanstveni in izumiteljski sejmi odlična priložnost, da postaviš svoj izum na ogled. Licenciranje izuma pa je odličen način, da z njim zaslužiš, tako da prepustiš naložbenikom kritje proizvodnih stroškov, strokovnjakom za trženje pa, da poskrbijo za prodajo. Združenje za drobno gospodarstvo v tvoji državi ti lahko pomaga vzpostaviti stik z morebitnimi uporabniki licence ali pa ti preskrbi vire za trženje lastnega izuma. Informacije najdeš tudi na spletnih straneh WIPO, namenjenih majhnim in srednje velikim podjetjem http://www.wipo.int/sme.
Spoznal si že, da proces izumljanja in patentiranja ni hiter in lahek – ne misli, da bo trženje tvojih izumov kaj hitrejše ali lažje. Izumitelju, ki na tej stopnji poskuša ubrati bližnjico, se kaj hitro lahko zgodi, da bo opeharjen za denar in celo za svoj izum. Bodi previden, preden podpišeš kakršno koli pogodbo za odstop licence ali trženje svojega izuma!
Pozor!Pozor!
��
Podoba mladega izumitelja – Sven Siegle
Tega mladega nemškega izumitelja je skrbelo onesnaževanje zraka in vode ter uničevanje gozdov zaradi običajnih postopkov predelave celuloze in beljenja pri izdelavi papirja. Da bi pomagal odpraviti ta problem, se je odločil izumiti nov, okolju prijazen postopek za predelavo celuloze, tako da je namesto lesa uporabil slamo, trstiko in konopljo.
Za svoj izum naravne predelave celuloze je Sven Siegle dobil več nagrad, med drugim prvo na tekmovanju EU za mlade znanstvenike leta 1995. Kmalu zatem je zanj pridobil državni patent, vložil prijavo za mednarodni patent in leta 1997 z očetovo pomočjo ustanovil lastno podjetje. Izdelal je tudi podroben poslovni načrt za pritegnitev naložbenikov in začel navezovati stike s proizvajalci papirne kaše v Južni Afriki (kjer primanjkuje lesa za papirno industrijo), da bi videl, ali jih njegov izum zanima.
Sven je glavni direktor lastnega podjetja Natural Pulping® (Naravna predelava celuloze), ki s 25 zaposlenimi in majhnimi stroški proizvaja okolju prijazen papir.
z dovoljenjem Natural Pulping ® AG
��
Igrapotovanje patenta
S to igro preglej, česa vse si se naučil o patentih in izumih.
Za igro:
1. Izberi primerek manjšega izuma, ki te bo v igri zastopal, ali izreži sličice malih izumov na strani 49.
2. Ko si na vrsti, vrzi kovanec. Še prej izberi, katera stran kovanca bo tvojemu izumu omogočila napredovanje za dve polji in katera za tri.
3. Zmagovalec je tisti, ki s točnim številom prvi doseže zadnje polje. Če je število preveliko, se moraš vrniti za toliko polj, za kolikor si prekoračil zadnje polje.
��
��
�0
Izumljati, patentirati in tržiti nove izdelke ni vedno lahko. Je pa dobra šola in veliko zadovoljstvo za tiste, ki sprejmejo izumiteljski izziv.
Inovacija nastane, ko se z novim izumom spremeni način, kako se nekaj dela. Inoviranje vodi v napredek znanosti, tehnologije in človeštva, to pa je največja nagrada, ki jo lahko prejme izumitelj.
Izkoristi svojo domišljijo, znanje in navdušenje ter postani tudi sam del nove generacije inovatorjev. S svojimi izumi izboljšaj svet!
ZAKLJUČNE MISLI
DNEVNIK IZUMOVZ enim ali dvema stavkoma opiši problem, ki ga želiš rešiti:
Naštej nekaj možnih rešitev za svoj problem:
1)
2)
3)
4)
5)
��
��
Razišči vso tematiko, povezano s predlaganimi rešitvami. Razdeli ugotovitve
za posamezno predlagano rešitev na pozitivne in negativne. (Primeri
pozitivnih ugotovitev bi bili lahko: rešitev je tehnično možna; ali: vsi
materiali, potrebni za izdelavo prototipa, so zlahka dosegljivi. Primeri
negativnih ugotovitev bi lahko bili: podobno rešitev je že patentiral nekdo
drug; ali: material za gradnjo prototipa je zelo drag.)
1) Pozitivne ugotovitve Negativne ugotovitve
2) Pozitivne ugotovitve Negativne ugotovitve
3) Pozitivne ugotovitve Negativne ugotovitve
4) Pozitivne ugotovitve Negativne ugotovitve
5) Pozitivne ugotovitve Negativne ugotovitve
��
��
Delaj poskuse in sestavi prototip svoje rešitve!
(Začni delati poskuse z rešitvijo, ki ima največ pozitivnih in najmanj
negativnih ugotovitev raziskave. Poskušaj premostiti negativne ugotovitve.
Na primer: nekatere drage materiale lahko nadomestiš s cenejšimi; ali:
izboljšaj patentirano rešitev, ki si jo odkril med raziskavo.)
Zapiši rezultate svojih poskusov:
Na kakšne probleme si naletel med poskusi?
Kako si te probleme odpravil?
��
��
Si na podlagi svoje zamisli lahko izdelal delujoč prototip?
(Če s poskusi s to rešitvijo nisi dobil prototipa, izberi s prvotnega seznama
drugo možno rešitev in se znova loti poskusov. Bodi še naprej sprejemljiv za
nove zamisli – mogoče je dal tvoj “spodleteli” poskus zanimiv rezultat, ki bi
imel lahko drugačno uporabnost?)
Kako dobro je deloval tvoj prototip?
Ga lahko izboljšaš? Če ga lahko, kako?
(Delaj poskuse, vse dokler tvoj prototip ne bo deloval pravilno!)
Daj svojemu izumu ime:
Datum:
Tvoje ime in podpis:
��
��
Igraizumi starih civilizacij
Papirnati zmaji – stari kitajski zmaji veljajo za najstarejša zračna plovila. Sodeč po zapisih, so bili prvi zmaji izdelani pred več kakor 2000 leti na Kitajskem. Bili so iz lesa in dovolj veliki, da so lahko dvignili v zrak človeka. Po izumu papirja (prav tako na Kitajskem) so nastali cenejši, papirnati zmaji in se začeli uporabljati širše. Še danes se mlado in staro po vsem svetu rado igra s tem starim izumom.
Smuči – najstarejše doslej najdene smuči so bile izdelane iz lesa pred več kakor 8000 leti. Take smuči so bile odkrite v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Uralu v Rusiji. Njihovi sprednji konici sta bili izrezljani v obliki losove glave. Ta rezbarija ni samo simbolizirala hitrosti, temveč je pomagala smučarju dosegati večjo stabilnost, po potrebi pa je delovala kot zavora.
Snežna očala – na Aljaski so predniki Eskimov pred približno 2000 leti izumili lesena očala. Nosili so jih kot zaščito proti snežni slepoti (sončna svetloba, ki se odbija od snega, lahko poškoduje oči). Očala so imela zelo ozke reže za oči in, če si jih nosil tik ob obrazu, so dajala jasno panoramsko sliko. To je bila zelo pomembna prednost pri lovu, saj so očala Eskimom omogočala opazovati žrtev, ne da bi obračali glavo (gib, s katerim bi žival opozorili nase in jo pregnali).
Svetilnik – prvi znani svetilnik je bil postavljen okrog leta 280 pred našim štetjem na otoku Pharos v pristanišču Aleksandrija v Egiptu. Svetilnik, znan pod imenom Pharos iz Aleksandrije, ni bil samo uporaben izum, temveč je veljal za eno izmed sedmerih čudes starega sveta. Svetilnik iz kamna in marmorja je bil visok več kakor 120 m, njegova ogledala iz pološčenega brona pa so odbijala svetlobo z velikega, stalno gorečega ognja in tako vodila ladje v
pristanišče.
ODGOVORI K IGRAM
��
Bumerang – ukrivljeno palico, vračajočo se k tistemu, ki jo vrže, so odkrili
avstralski domorodci pred več kakor 10.000 leti. Bumerang so uporabljali
kot pripomoček za lov in vojskovanje. Danes se po vsem svetu uporablja kot
športni pripomoček.
Kolo – najstarejše človeku poznano kolo je bilo najdeno v tistem delu
sedanjega Iraka, kjer je bila nekoč Mezopotamija. Staro je več kakor 5000
let. Prva kolesa so uporabljali za obdelavo gline (lončarsko kolo), pozneje pa
so jih vgrajevali v vozove, s katerimi so prevažali težke predmete. Kolesa se
še danes pripomoček pri lončarjenju in prevažanju. So tudi bistvenega pomena
za ure in večino strojev.
Čokolada – Azteki, ki so živeli v nekdanji Mehiki, so pred približno 2000 leti
izumili kraljevo čokoladno pijačo. Napitek, imenovan xocoatl, je bil zelo draga
mešanica čokolade, čilija, plavice in vode. Ta grenka mešanica pa ni bila po
okusu španskih osvajalcev in so jo pozneje spremenili, tako da so čili zamenjali
s sladkorjem, cimetom in vanilijo.
Igrakdo je izumitelj
Gabriel Fahrenheit – živosrebrov termometer in temperaturna skalaPruski fizik Gabriel Fahrenheit je živosrebrov termometer izumil leta 1714. Galileo Galilei je sicer izumil vodni termometer že sto let prej, a je bil zelo preprost in ne tako točen kakor živosrebrov. Gabriel Fahrenheit je izumil tudi temperaturno skalo – Fahrenheitovo skalo, ki jo je uporabljal za določanje vrelišča pri tekočinah.
Alessandro Volta – električna baterijaLeta 1800 je italijanski grof Alessandro Volta prvi izumil metodo za proizvajanje enosmernega električnega toka. Njegovo baterijo, imenovano Voltov člen, je sestavljal člen iz bakrenih in cinkovih plošč, ki so bile med seboj ločene s ploščami iz kartona, namočenega v solno raztopino. Elektrika je tekla po žici, ki je povezovala zgornjo in spodnjo ploščo. Ta baterija je bila
��
prvi prenosni vir energije v zgodovini človeštva in brez nje ne bi bilo številnih izumov, ki jih poganja elektrika. Kot priznanje za ta veliki dosežek se merska enota za električno napetost po grofu Volti imenuje volt.
Louis Braille – sistem pisave za slepeLeta 1821 je dvanajstletni francoski deček Louis Braille izumil pisavo, ki se danes po njem imenuje brajlica. Zamisel zanjo je dobil, ko je njihovo šolo obiskal nekdanji vojak Charles Barbier, da bi jim pokazal svoj izum “nočne pisave”. To je bila pisava iz 12 izbočenih pik, ki je omogočala vojakom, da so ponoči prebirali vojaška sporočila brez luči. Louis je njegovo pisavo poenostavil, tako da je število izbočenih pik z 12 zmanjšal na 6. Pri petnajstih je objavil svojo prvo knjigo v brajlici in svojo pisavo še mnogo let izpopolnjeval, tako da ji je dodal glasbene in matematične simbole. Do leta 1868 se je brajlica razširila po vsem svetu in slepi jo danes uporabljajo za komuniciranje v skoraj vseh državah sveta.
Grof Sandwich – rezine kruha z nadevom iz mesa, sira itn.John Montagu, četrti grof Sandwich, je bil učen politik iz 18. stoletja, ki je danes najbolj poznan kot izumitelj sendviča. Nekega dne leta 1762 je namreč med igranjem kart postal lačen. Ker pa ni hotel zapustiti igralne mize, je svojemu služabniku ukazal, naj mu prinese nekaj rezin mesa in kruha. Potem je vložil meso med kruh in začel kar med igro jesti svoj prigrizek. Način priprave sendviča je v trenutku postal moderen in še danes je to priljubljen prigrizek po vsem svetu.
Melitta Bentz – metoda in filter za pripravo kaveNemška gospodinja Melitta Bentz je oboževala kavo, ni pa marala kavne usedline in grenkega okusa olj v njej, če je bila pripravljena po tradicionalni metodi (kuhanje mlete kave v vodi). Domislila se je, da bi jo lahko izboljšala, če bi zmleti kavi in oljem s filtriranjem preprečila vstop v pripravek. Poskuse je delala z različnimi materiali in metodami, dokler se nazadnje ni odločila, da
��
daje najboljše rezultate pivnik iz sinovega zvezka, ki ga je okroglo obrezala in položila na dno preluknjanega medeninastega lonca. Skozi svoje filtre je pridobila bogato kavo brez grenkobe ali usedline. Gospa Bentz je svoj izum patentirala in leta 1908 z možem ustanovila podjetje. Gospodinjstva po vsem svetu še danes, po skoraj sto letih, za pripravo jutranje kave uporabljajo metodo in filtre Melitta®.
Levi Strauss – modri džinsLastnik trgovine z mešanim blagom Levi Strauss in krojač Jacob Davis sta leta 1837 pridobila patent za prve kavbojke iz modrega džinsa. Hlače so bile izvirne, saj je Davis na vogale žepov in na vrh razporka vstavil kovinske zakovice. Prvotne kavbojke, ki so bile zasnovane kot delovna obleka, so bile izdelane iz indigo modrega ali rjavega bombaža. Rjava različica z uporabo ni postajala mehkejša in udobnejša tako kakor indigo modri džins, zato so jo nehali izdelovati. Modri džins je moderen še danes in je postal ameriški simbol.
George Eastman – fotoaparat s filmom v zvitkuKo je bila v začetku devetnajstega stoletja izumljena fotografija, je bil material drag in fotografija zapletena, zato pa dosegljiva le poklicnim fotografom. Ameriški fotograf in tovarnar George Eastman je stvari spremenil z izumom prvega suhega, prozornega in gibkega filma v zvitku (patentiranega leta 1884) ter prvega fotoaparata, oblikovanega posebej za ta film (patentiranega leta 1888). Ročni fotoaparat Kodak za takojšnjo uporabo je bilo mogoče kupiti z že vstavljenim filmom za sto posnetkov. Ko je bil film poln, so stranke poslale fotoaparat v družbo Eastman Kodak Company, da je film razvila, natisnila slike, vstavila nov film in vse skupaj vrnila stranki. Nič čudnega torej, da je bilo geslo te družbe: “Vi pritisnete na gumb, mi storimo vse drugo!”
��
Game–detektiv PCT
1.a) Digitalna kitara:
WO 2004/064035
1.b) Otroški čevelj s prozornim
podplatom:
WO 00/47073
1.c) Brezžična tipkovnica,
izumljena v Turčiji:
WO 02/027457
1.d) Osebna razglednica iz
Nove Zelandije:
WO 2002/068209
1.e) Ruska sestavljanka:
WO 99/58213
1.f) Lizika vrtavka iz Brazilije:
WO 03/086095
1.g) Torba z varovalom
pred krajo iz Južne Koreje:
WO 01/10261
1.h) Varčna žarnica iz Nemčije:
WO 03/034466
2.a) Dvonožno gibanje:
WO 03/078110
2.b) Stopalo za hojo
po neravni površini:
WO 03/068455
Zmožnost robota Qria za:
2.c) prepoznavanje govora:
WO 01/72478
2.d) prepoznavanje obraza:
WO 03/019475
2.e) pogovor z uporabnikom:
WO 2004/051499
2.f) kazanje čustev:
WO 02/076687
�0
Avtorska pravica – pravica, podeljena ustvarjalcem književnih in umetniških del.
Center PATLIB – Center, v katerem so brezplačno dostopne javnosti informacije o industrijski lastnini.
Družbena lastnina – izumi, znaki, videzi izdelkov in umetniška dela, ki jih lahko vsakdo brezplačno uporablja, saj niso zavarovani s patenti, znamkami, modeli ali avtorsko pravico.
Industrijska lastnina – del intelektualne lastnine, ki vključuje patente, znamke in modele.
Inovacija – tržno uspešni izum, ki spreminja način, kako se nekaj dela.
Intelektualna lastnina – pravna stroka, ki varuje stvaritve človeškega uma ter se deli na industrijsko lastnino in avtorsko pravico.
Izum – na splošno nov izdelek ali postopek, ki rešuje neki tehnični problem.
Inventivna raven – nova značilnost nekega izuma, do katere se ne bi mogel dokopati nekdo s povprečnim poznavanjem ustreznega tehničnega področja.
Kršitev patenta – nepooblaščena uporaba, prodaja, proizvodnja ali distribucija patentiranega izuma v državi, v kateri je patent podeljen in je veljaven.
Odkritje – nekaj, kar je obstajalo že prej, a ni bilo poznano.
Patent – vladna listina, ki na splošno varuje izum pred kopiranjem, uporabo, distribucijo ali prodajo brez soglasja njegovega lastnika.
GLOSAR
��
Patentna licenca – uradno dovoljenje za proizvodnjo, prodajo in/ali distribucijo patentiranega izuma.
Patentna poizvedba – pregled patentnih dokumentov za spoznavanje najnovejšega tehnološkega razvoja.
PCT (Patent Cooperation Treaty) – Pogodba o sodelovanju na področju patentov, ki omogoča, da z eno samo patentno prijavo na enostaven način zaprosimo za patent v več kakor 130 državah.
Poročilo o mednarodni poizvedbi s pisnim mnenjem – poročilo, izdano tistim, ki vložijo mednarodno prijavo PCT, s podrobno opisanim prejšnjim stanjem tehnike na področju izuma.
Prototip – izvirni delovni model izuma, ki ga je pozneje mogoče reproducirati.
Tehnologija – praktična uporaba znanosti v industriji.
Tržiti – proizvajati, distribuirati in prodajati proizvod ali postopek za dobiček.
WIPO (World Intellectual Property Organization) – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, specializirana agencija Združenih narodov s sedežem v Ženevi, ki se posveča promoviranju pravic intelektualne lastnine umetnikov in izumiteljev.
��
NADALJNJE BRANJE
Patents Trademarks Copyright
Nadaljnje informacije o patentih in drugih oblikah intelektualne lastnine najdeš v knjižicah, ki so brezplačno na voljo pri WIPO. Naložiš si jih lahko s spletne strani www.wipo.int/publications. Lahko pa z elektronsko pošto na naslovu [email protected] zaprosiš tudi za tiskani izvod.
Your Own World of IP
At Home with Invention
What is IntellectualProperty?
WIPOGeneralInformation
Inventing the Future Looking Good Making a Mark
��
Bender, Lionel. Eyewitness Guides: Invention. London: Dorling Kindersley, 1991.
Dyson, James and Robert Uhlig Ed. The Mammoth Book of Great Inventions. London: Robinson, 2001.
European Commission. Science, Our Future: 15 Years of the EU Contestfor Young Scientists 1989-2003. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2002.
Harrison, Ian. The Book of Inventions: The Stories Behind the Inventions and Inventors of the Modern World. London: Cassell Illustrated, 2004.
James, Peter and Nick Thorpe. Ancient Inventions. New York: Ballantine Books, 1994.
Karnes, Frances A. and Suzanne M. Bean. Girls & Young Women Inventing: 20 True Stories About Inventors Plus How You Can Be One Yourself. Minneapolis, MN: Free Spirit Publishing Inc., 1995.
Krebs, Robert. Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the Middle Ages and the Renaissance. Westport, CT: Greenwood Press, 2004.
Krebs, Robert and Carolyn A. Krebs. Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the Ancient World. Westport, Connecticut: Greenwood Press, 2003.
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
��
Les Chronologies de Maurice Griffe: Les Sciences et Techniques. Le Cannet: Editions T. S. H., 1997.
Shectman, Jonathan. Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the 18th Century. Westport, Connecticut: Greenwood Press, 2003.
Tucker, Tom. Brainstorm!: The Stories of Twenty American Kid Inventors. Canada: HarperCollins Canada Ltd, 1995.
Windelspecht, Michael. Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the 17th Century. Westport, Connecticut: Greenwood Press, 2002.
Windelspecht, Michael. Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the 19th Century. Westport, Connecticut: Greenwood Press, 2003.
��
Podjetje About: <http://inventors.about.com>
Otroci za otroke: <http://www.bkfk.com>
Navdušeno učenje: <http://www.enchantedlearning.com/inventors/>
Center Lemelson za preučevanje izumov in inovacij:<http://invention.smithsonian.org/home/>
Program Lemelson – MIT: Arhiv izumiteljev tedna:<http://web.mit.edu/invent/i-archive.html>
Zgodovina znanosti na Smith Collegu: Muzej starih izumov:<http://www.smith.edu/hsc/museum/ancient_inventions/>
VIRI NA SPLETU
��
To publikacijo lahko uporabljate kot dopolnilo pri pouku ustreznih predmetov, zlasti pri projektih v zvezi s sejmi znanosti. Poglavja z naslovom “Premisli” so lahko izhodišče za razredne razprave na temo izumov in patentov, medtem ko lahko z igro potovanje patenta učenci na zabaven način ugotovijo, česa so se naučili.
Učitelji lahko informacije iz te publikacije tudi dopolnite, tako da z učenci razpravljate o zakonitostih, ki so podlaga za nekatere opisane izume (npr. kombinacija konkavnih in konveksnih leč v teleskopu in termodinamični zakoni v hladilnem sistemu dveh loncev).
Učencem lahko tudi naročite, naj raziščejo in napišejo kaj o izumiteljih v svoji domovini.
Končno lahko učitelji s to publikacijo svoje učence spodbudite k udeležbi na tekmovanjih na sejmih znanosti in k temu, da svojo ustvarjalnost izkoristijo za izumljanje.
Publikacijo lahko fotokopirate za uporabo v razredu.
Z morebitnimi pripombami, vprašanji in prošnjami se obrnite na [email protected].
OPOMBAZA UČITELJE
��
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino
UČI SE IZ PRETEKLOSTI, USTVARJAJ PRIHODNOST:
IZUMI IN PATENTI
Naslov izvirnika
Learn from the Past, Create the Future:
Inventions and Patents, June 2005 edition
© za izdajo v slovenskem jeziku
Urad RS za intelektualno lastnino
Izdal in založil
Urad RS za intelektualno lastnino
Ministrstvo za gospodarstvo
Kotnikova 6, 1000 Ljubljana
Tisk
Florin d. o. o.
Naklada
3000 izvodov
Ljubljana, oktober 2006
Za več informacij se obrnite na:World Intellectual Property Organization:
Naslov:
34, chemin des ColombettesP. O. Box 18 CH-1211 Geneve 20Switzerland
Telefon:+41 22 338 91 11
Telefaks:+41 22 733 54 28
E-naslov:[email protected]
Naročila:Urad RS za intelektualno lastninoKotnikova 61000 LjubljanaTelefaks: 01 478 31 11
Publikacija WIPO št. 925EIzdaja junij 2005 Prevod v slovenščino
925 Slovenian ISBN 92-805-1584-4
ali na koordinacijsko pisarno WIPO v New Yorku:
Naslov:
2, United Nations Plaza Suite 2525New York, N. Y. 10017United States of America
Telefon:+1 212 963 6813
Telefaks:+1 212 963 4801
E-naslov:[email protected]
Obiščite spletno stran WIPO na:http://www.wipo.intin naročajte pri WIPO Electronic Bookshop na naslovu:http://www.wipo.int/ebookshop
Publikacija je bila prevedena in natisnjena z dovoljenjem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), imetnikom avtorske pravice na delu, na podlagi izvirnega angleškega besedila. Sekretariat WIPO ne prevzema nobene obveznosti ali odgovornosti glede prevoda in spremembe podatkov.
