IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA PLAVALNE TRENERJE · 2017. 11. 28. · Na podlagi pridobljenih podatkov smo izdelali nov izobraževalni seminar za plavalne trenerje, katerega glavna tema

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaOrganizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA PLAVALNETRENERJE

Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Emil Tahirović

Kranj, februar 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Marku Ferjanu, za vso strokovno pomoč inusmerjanje pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomskonalogo.

Hvala pa tudi moji dragi družini za vse spodbudne besede in vso podporo v časumojega študija.

POVZETEK

V zadnjem času se tudi na področju izobraževanja plavalnih trenerjev opažapomanjkanje motivacije za udeleževanje na izobraževalnih seminarjih. Prav tako,primanjkuje število izobraževalnih seminarjev, ki bi vsebovali oziroma obravnavaliprimerno tematiko in katere bi vodili primerni strokovnjaki.

Z raziskavo smo ugotavljali, kakšno je trenutno stanje na področju izobraževanjaplavalnih trenerjev, kakšno je njihovo mnenje o tovrstnih izobraževanjih, kjevidijo največji problem in kaj je vzrok za pomanjkanje motivacije priudeleževanju tovrstnih izobraževan.

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med 30 slovenskimiplavalnimi trenerji, ki prihajajo iz različnih regij Slovenije.

Rezultati so pokazali, da se veliko število plavalnih trenerjev, izobraževalnihseminarjev ne udeležuje. Vzrok za tako številčno neudeležbo je prav v vsebinahizobraževalnih seminarjev, ki ne obravnavajo aktualnih tematik. Poleg tega pa nanezadovoljstvo in pomanjkanje motivacije vpliva tudi ne subvencioniranjetovrstnih seminarjev, ki bi morali biti subvencionirani s strani Plavalne zvezeSlovenije. Ugotovili smo, da bi moral vsak izobraževalni seminar polegteoretičnega dela vsebovati tudi praktični del. Da bi spodbudili plavalne trenerjein bi se tovrstnih seminarje udeleževali bolj redno in z večjim zanimanjem, pamoramo izbrati tudi primerno lokacijo in časovni obseg seminarja.

Na podlagi pridobljenih podatkov smo izdelali nov izobraževalni seminar zaplavalne trenerje, katerega glavna tema je novosti plavalnih tehnik in za kateregaželimo, da bi vzbudil njihovo zanimanje.

KLJUČNE BESEDE:

• izobraževanje• motivacija• plavalni trenerji• seminar

ABSTRACT

In the field of education the swimming coaches notes the lack of motivation forattending educational seminars recently. It is also the lack a number ofeducational seminars which would contain or address the appropriate subject andwhich would lead the relevant experts.

We research, what is the current situation in the field of education the swimmingcoaches, what is their opinion on this type of training, where they see the biggestproblem, and what is the reason for the lack of motivation for the involvementof such education.

We conducted a survey with a help of questionnaire among the 30 Sloveniancoaches that come from various regions of Slovenia.

The results showed that a large number of coaches do not attend educationalseminars.The reason for non- participation is the contents of educational seminars that donot deal in current topic. In addition to the frustration and lack of motivation isalso not subsidisedsuch seminars by the swimming Association of Slovenia. We found that everyeducational seminar in addition to theoretical part should also contain practical part, toencourage swimming coaches to take part in such seminars more regularly.However we have to choose appropriate location and time range.

On the basis of the information obtained, we made a new educational seminar forswimming coaches, which theme is the novelty of swimming techniques with thisseminar we want to arouse their interest.

KEY WORDS:

• education • motivation • swimming coaches • seminar

KAZALO

1. Uvod ...............................................................................11.1. Predstavitev problema ...................................................11.2. Predstavitev cilje .........................................................11.3. Metode dela ................................................................1

2. Teoretične osnove ..............................................................22.1. Definicija pojma izobraževanje .........................................22.2. Definicija pojma kurikulum ..............................................32.3. Cilji izobraževanja ........................................................52.4. Motivacija za izobraževanje .............................................62.5. Kakovost in uspešnost izobraževanja..................................102.6. Izobraževanje kadrov v organizaciji ...................................13

3. Raziskovalni del................................................................163.1. Namen raziskave .........................................................163.2. Vprašanja raziskave .....................................................163.3. Opis metode raziskave ..................................................16

4. Rezultati raziskave ............................................................175. Nov model izobraževalnega seminarja za plavalne trenerje ..........22

5.1. Cilji izobraževanja trenerjev ...........................................225.2. Popis vsebin izobraževanja za trenerje.................................225.3. Popis materialov za udeležence ........................................235.4. Popis možnih izvajalcev...................................................235.5. Izvedbeni vidik ............................................................25

6. Zaključki ........................................................................286.1. Odgovori na zastavljena vprašanja ...................................286.2. Kritična analiza rezultatov raziskave .................................296.3. Predlogi za izboljšave ...................................................30Literatura in viri ................................................................31

Priloge ............................................................................33 Kazalo slik ........................................................................36 Kazalo tabel .....................................................................36

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Tako kot povsod po svetu, je tudi v Sloveniji plavanje zelo priljubljena panoga.Kot nekdanji profesionalni plavalec in sedaj profesionalni plavalni trener, še kakodobro vem, da je v tej panogi boj s konkurenco neizprosen. Uspeti pomeni garati,a uspeh ni odvisen samo od plavalca samega, temveč je za to v veliki meriodgovoren tudi njegov trener.

Biti plavalni trener, pa ne pomeni samo učiti, spodbujati in kontrolirati svojevarovance, temveč pomeni tudi stalno se izobraževati. Izobraževanje inusposabljanje trenerjev plavanja, je že v rednem delu plana izobraževanjakadrov, Plavalne zveze Slovenija. Izobraževanje in usposabljanje, sta meja inpogoj za uspešnost posameznikov in organizacij, zato je to potrebno izvesti nazelo visoki ravni s strokovnjaki in akterji, ki so univerzalni in profesionalni vsvojem poklicu.

Na področju izobraževanja trenerjev plavanja, se v zadnjih letih opažapomanjkanje primernih strokovnih izobraževanj, ki bi zadostovala potrebamneprestanega strokovnega razvoja trenerjev. Opaža se tudi pomanjkanjemotivacije trenerjev, za udeleževanje na tovrstnih izobraževanjih. To je vsekakorzaskrbljujoče in na tem področju je potrebno nekaj ukreniti.

1.2. PREDSTAVITEV CILJEV

Glavni cilj diplomske naloge je izdelati nov izobraževalni seminar za plavalnetrenerje. Program bi obravnaval najnovejše trende v plavanju, s čimer bi vzbudilizanimanje plavalnih trenerjev. Menimo, da bi inovativne vsebine, dvignilemotivacijo plavalnih trenerjev na višjo raven. To bi skušali zagotoviti z izboromustrezne vsebine izobraževalnega seminarja, izborom ustreznih predavateljev terizborom prave lokacije, kjer bi izobraževalni seminar potekal. Skušali bomopoiskati tudi način subvencioniranja izobraževalnega seminarja, kar bi še dodatnopritegnilo zanimanje plavalnih trenerjev.

1.3. METODE DELA

Diplomska nalogo, smo razdelili na teoretični in empirični del. V skloputeoretičnega dela smo preučili domačo in tujo literaturo s področja izobraževanja.Primerjali smo poglede različnih avtorjev s tega področja. Pri tem, smo uporabilideskriptivno metodo. Spoznanja in vidike avtorjev, smo zbirali s pomočjoprimarnih virov in pri povezovanju uporabili metodo kompilacije. V tem delu, smopredstavili sklepe in rezultate drugih avtorjev.

V empiričnem delu smo izvedli anketo med slovenskimi plavalnimi trenerji. Vzorecje zajemal 30 plavalnih trenerjev. Kot merski instrument smo uporabili anketnivprašalnih, katerega je sestavljalo 9 vprašanj.

Metodo dedukcije, abstrakcije in sinteze, smo uporabili pri oblikovanju novegapredloga izobraževalnega programa za trenerje plavanja.

Emil Tahirović: Izobraževalni seminar za plavalne trenerje stran 1


2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. DEFINICIJA POJMA IZOBRAŽEVANJE

Pojem izobraževanje je v tesni povezavi s pojmom vzgoja, zato ta dva pojma medseboj nikakor ne smemo ločevati in ju obravnavati individualno.

Izobraževanje je opredeljeno kot dolgotrajen in načrten proces razvijanjaposameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključevanje vdružbeno življenje in delo ( Jereb, 1987, 14 ).

Vzgoja pa je opredeljena kot celovit in dolgotrajen proces graditve in oblikovanjačlovekove osebnosti, kjer se usmerjeno oblikuje osebnost vsakega posameznika,ter se ga prilagaja zahtevam družbenega okolja, katerega vrednote in norme najbi posameznik sprejel ( Ferjan, 2005, 15 ).

To pomeni, da izobraževanja ni brez vzgoje in obratno. Prav tako paizobraževanja in vzgoje ni brez usposabljanja, ki ga lahko definiramo kot procesrazvijanja tistih človekovih sposobnosti, katere človek potrebuje za opravljanjenekih konkretnih del in nalog v okviru določene dejavnosti ( Jereb, 1987, 16, 17 ) .

Povezanost in soodvisnost pojmov lepo prikazuje spodnja slika.

Slika 1: Povezanost pojmov ( Jereb, 1987, 17 )

Različni strokovnjaki, v svojih delih izobraževanje delijo na različne načine.Ključna delitev izobraževanja, ki se uporablja tako v teoriji, kot tudi v praksi pa jesledeča:

• začetno in nadaljevalno izobraževanje,



• formalno in neformalno izobraževanje,• šolsko in zunajšolsko izobraževanje,• splošno in poklicno izobraževanje,• usposabljanje in izpopolnjevanje,• vseživljenjsko izobraževanje.

Začetno izobraževanje je izobraževanje otrok in mladine od vstopa v organiziraneprocese vzgoje in izobraževanja do opustitve izobraževanja s polnim časom.Nadaljevalno izobraževanje pa zajema vse nadaljevalno izobraževanje, kateregase ljudje udeležujejo po končanem začetnem izobraževanju ( Jelenc, 1991, 35 –36, ).

Formalno izobraževanje je definirano kot strukturirano, kronološko urejenoizobraževanje, ki ga organizirajo osnovne in srednje šole ter univerze ali paspecializirane tehniške in visoke šole v posebnih programih za študente s polnimštudijskim časom.Neformalno izobraževanje pa se nanaša na vse izobraževalne programe, kjer nipotreben uraden vpis ali registracija učencev, torej na programe izven uradnegašolskega sistema ( Jelenc, 1991, 30, 46 ).

Šolsko izobraževanje je izobraževanje, ki je v okviru uradnega šolskega sistema.Zunajšolsko izobraževanje pa je izobraževanje, ki je organizirano izven uradnegašolskega in visokošolskega sistema, z izjemo poklicnega usposabljanja ( Jelenc,1991, 75 ).

Splošno izobraževanje je izobraževanje, ki je namenjeno razvijanju splošnerazgledanosti mladine in odraslih. Poklicno izobraževanje pa je opredeljeno kotrazvijanje posebnih oziroma specifičnih znanj in spretnosti, ki so potrebne priopravljanju določenega poklica ( Jelenc, 1991, 51, 62 ).

Izpopolnjevanje pomeni, posodabljanje, poglabljanje in izpopolnjevanje znanj terspretnosti, ki jih je človek že pridobil oziroma jih že ima ( Jelenc, 1991, 17).

Vseživljenjsko izobraževanje, drugače povedano učenje, temelji na ideji, daizobraževanje ni enkraten proces, temveč je proces, ki se mora nadaljevati skozicelotno življenje in obsega namerno in priložnostno učenje ter pridobivanjeizkušenj ( Jelenc, 1991, 73 – 74 ).

Ljudje se torej izobražujemo skozi celo življenje. Lahko bi rekli, da jeizobraževanje vse življenjski proces, ki se praktično prične že takoj po rojstvu, konas učijo in izobražujejo naši starši. Nadaljuje se skozi fazo odraščanja, ko nasizobražujejo vrtci, šole. Svoj vrh doseže v fazi zrelosti, ko se izobražujemo nadelovnem mestu in počasi končuje v fazi odmiranja, ko ne čutimo več potrebe poizobraževanju.

2.2. DEFINICIJA POJMA KURIKULUM

Pedagogika se s pojmom kurikulum, prvič sreča v prehodu iz 16. V 17. stoletje.Takrat je pojem pome zaporedje učenja po letih, s čimer mislimo, zaporedjeučenja učnih vsebin. O kurikulumu, kot ga pojmujemo danes lahko govorimo v 18.



stoletju, ko so državne oblasti predpisale učbenike in pedagoški poklic terustanovile inšpekcijsko službo, katera je nadzorovala in ugotavljala ali pedagogi inizobraževalna ustanova izpolnjuje svoje naloge. S pojmom kurikulum se je v 18.Stoletju označeval učni načrt. Nato je pojem izginil iz jezikovne rabe in se zopetpojavil v začetku tega stoletja v anglosaksonskem jezikovnem prostoru.

V literaturi, lahko zasledimo številne opredelitve kurikuluma. Opredelitvekurikuluma, pa se med seboj razlikujejo glede na njegov obseg pojmovanja in vtem okviru lahko govorim o ožjem ter širšem kurikulumu. V ožjem smislukurikulum pomeni, prepisan pravni akt za izvajanje določene dejavnosti v šoli. Vširšem smislu pa vključuje tudi izvedbo pouka, hkrati z odnosi med učitelji inučenci.

Beseda kurikulum, izhaja iz latinščine in pomeni tek. Besede kurikulum v latinsko –slovenskem slovarju ni moč najti. Uporaba te besede v teoriji izobraževanja izhajaiz Anglije. Beseda kurikulum ima veliko pomenov, v glavnem pa se vsi nanašajo nasistem izobraževanja. V nadaljevanju bomo opisali nekatere definicije tujih strokovnjakov, ki so se vsvojem življenju s pojmom kurikulum veliko ukvarjali.

Posner odgovarja, da razlike v razumevanju in definiranju kurikuluma izhajajo izdejstva, da kurikulum v šolah ni ideološko in politično nevtralen. Trdi, da ko serazlični ljudje pogovarjajo o pojmu kurikulum, si ob tem predstavljajo nekaj odsledečega ( Ferjan po Posner, 2005, 194 ):

• cilje izobraževanja,• učne vsebine,• standarde,• strategije izobraževanja.

Arieh Lewy, eden najpomembnejših teoretikov znanosti o izobraževanju, ki je okurikulumu napisal kar nekaj del in izvirnih znanstvenih člankov, trdi, da potradicionalnem pojmovanju pojem kurikulum pomeni celoto znanj oziroma vsebin,ki se poučujejo v šoli ( Ferjan, 2005, 195 ).

Giles kurikulum razume kot proces poučevanja in učenja, pri čemer se jeosredotočil na učne vsebine.

Enako kot Giles meni tudi Ralf Tyler, ki je leta 1949 postavil nov modelkurikuluma, kateri je prikazan na spodnji sliki. Tyler je kurikulum še vednopojmoval kot učno vsebino, toda meni, da mora vsak kurikulum odgovoriti nasledeča vprašanja ( Ferjan, 2005, 196 ):

• Katere cilje želimo z izobraževanjem doseči?• Katero izobraževalno izkušnjo, udeleženci izobraževanja s tem pridobijo?• Kako organizirati to izobraževalno izkušnjo?• Kako ugotoviti ali je bil namen izobraževanja dosežen?

Tyler - ejv model kurikulma, je lepo prikazan na naslednji strani.



Slika 2: Tyler-jev model kurikuluma ( Ferjan, 2005, 196 )

Leta 1962 je Taba dopolnil definicijo kurikuluma in pod tem pojmom razume( Ferjan, 2005, 197 ):

• navedbo ciljev izobraževanja,• izbor ter organiziranost učne snovi,• metode in organizacijske oblike izobraževanja,• evalvacijo

Zanimiva je tudi definicija Lewya, ki kurikulum pojmuje kot proces ( Ferjan, 2005,197 ) :

• opredelitve ciljev izobraževanja,• izbora učne snovi,• snovanja izobraževalnih strategij,• priprave izobraževalnega materiala,• pridobivanja učiteljev,• evalvacije materialov,• implementacije.

2.3. CILJI IZOBRAŽEVANJA

Tako za posameznika kot za podjetje in konec koncev tudi za državo jepostavljanje ciljev zelo pomembno. In zakaj si zastavljati cilje, ker nasspodbujajo, vodijo in pripeljejo do želenega končnega rezultata. Posameznikovcilj izobraževanja je usposobitev za uspešno udejstvovanje v različnih življenjskihsituacijah.

Izobraževalni cilj podjetij, pa je izobraziti, usposobiti ter vzgojiti zaposlene zaekonomsko učinkovito, varno in kakovostno delo.



Tudi država ima svoje cilje izobraževanja ( gospodarske, socialne, politične ), njenglavni cilj pa je, da izobraževanje in izobrazba doprineseta k rasti bruto domačegaproizvoda ( Ferjan 2005, 21 ).

Poznamo več vrst ciljev izobraževanja. Bloom tako cilje izobraževanja deli na:• spoznavni cilji,• cilji vzgojnega področja,• cilji psihomotornega področja.

Spoznavne cilje izobraževanja lahko opredelimo kot:• znanje ( poznavanje dejstev, lastnosti, zakonitosti ),• razumevanje ( s tem mislimo razumevanje zakonitosti, odvisnosti ),• aplikacijo pridobljenega znanja tako za obstoječe kot tudi za nove rešitve,• kritični odnos do pridobljenega znanja.

Te lahko z vidika posameznega poklica razdelimo še na splošna znanja in pastrokovno – teoretična znanja ( Ferjan, 2005, 18 ).

Cilje vzgojnega področja lahko opredelimo le splošno, ker stopnje doseganja ciljevna tem področju zelo težko merimo. Teorija pa cilje vzgojnega področjaopredeljuje kot:

• odzivanje na dražljaje okolja,• kritično sprejemanje,• razvoj celovitega značaja,• oblikovanje sistema vrednot,• kritični odnos do strokovnih vrednot in moralnih norm okolja ( Ferjan,

2005, 19 ).

Cilji psihomotornega področja pa se vežejo na psihomotorične sposobnosti, ki jihmorajo udeleženci v procesu izobraževanja pridobiti, kar pomeni, da se morajo:

• naučiti specifičnih telesnih gibov, ki so potrebni za uspešno opravljanjedoločenih poklicev,

• spoznati karakteristike nebesednega sporočanja, ki so značilne zaposamezne poklice,

• pridobiti govorne spretnosti ( Ferjan, 2005, 19, 20 ).

Torej če je poudarek na doseganju spoznavnih ciljev, takrat govorimo oizobraževanju, kadar pa je poudarek na doseganju ciljev psihomotornega področjapa govorimo o usposabljanju. O vzgoji govorimo takrat, ko je poudarek nadoseganju vzgojnih ciljev ( Ferjan, 2005, 20 ).

2.4. MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE

Motivacija je eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov pri izobraževanjuodraslih ter ima odločilno vlogo pri vključevanju v izobraževanje, vztrajanju napoti do ciljev in pri sami učni storilnosti. In zakaj se odrasli pravzaprav odločajo zanadaljnje izobraževanje? Tu pride v ospredje želja po znanju, napredovanju in nadaljnjem izpopolnjevanju.Želja po znanju največkrat izvira iz dela, iz poklicne, družbene in druge



aktivnosti. Zato za razvijanje motivacije za izobraževanje marsikdaj velja pravilo:postavi človeka sredi dejavnosti, ki bo zahtevala od njega več znanja inustvarjalnosti, pa bo začutil potrebo po nadaljnjem izobraževanju.

Na motivacijo za izobraževanje, pa ima velik vpliv tudi vrednotenje izobraževanjav družbi in določenem okolju. Družba z najrazličnejšimi ukrepi daje manjšo alivečjo veljavo izobrazbi, znanju in ustvarjalnosti in s tem vpliva na motivacijoodraslih in mladine za izobraževanje. Velike razlike vrednotenja izobrazbedelavcev pa so vidne tudi znotraj organizacij združenega dela, katere posledicese kažejo v razvitosti ali nerazvitosti izobraževanja zaposlenih ( Valentinčič, 1983,46, 47 ).

Znanih je na desetine motivacijskih teorij, mi pa bomo opisali sledeče:• teorija ekonomske motivacije,• motivacijska teorija Maslowa,• Herzbergova motivacijska teorija,• Vroomona motivacijska teorija.

1. Teorija ekonomske motivacije

Ta teorija se pojavlja v različnih različicah. Nastala in dopolnjevala se je vdaljšem časovnem obdobju. Njeno izhodišče temelji na trditvi, da človek delazaradi denarja oziroma zato, da bi zaslužil. Po tej teoriji so denar in materialnedobrine spodbuda, ki motivira človeka, da opravlja svoje delo.

Raziskave o tej teoriji ugotavljajo, da je posamezna oblika nagrajevanja aktualnasamo toliko časa, dokler prinaša visoko raven dobička, ko pa se posamezna oblikanagrajevanja ustali, jo delavci sprejmejo kot dejstvo in motivacijska vrednostobstane. Nasprotno pa je ugotovljeno, da ta motivacija učinkuje spodbudno, todani dovolj natančno proučeno, katera oblika denarnega nagrajevanja na delavcavpliva najmočneje. Participacija delitve denarnega dobička namreč nimastimulativnega učinka v kolikor je ta izvedena le enkrat letno in če ni zanesljiva.

Ekonomska motivacija pa ne deluje na vse delavce enako. Delavci, ki opravljajobolj enostavna, nezahtevna dela, katerih zaslužki so majhni in zadostujejo komajza pokritje osnovnih potreb, so veliko bolj občutljivi glede materialne motivacije,kot delavci, ki prejemajo večje zaslužke in njihov obstoj ni ogrožen.

Na stopnjo zadovoljevanja potreb, zadovoljivost in ciljev delavcev, zelo vpliva žesama narava dela, katerega delavci izvajajo v delovnem procesu. Delavci so ssvojim delom veliko bolj zadovoljni, če je ta raznolik, strokoven in ima večstopenj zahtevnosti. Praksa oblikovanja motivacijskih dejavnikov kaže najboljšerezultate v primeru, ko je ekonomska motivacija kombinirana s celovitimdelovanjem večjega števila motivacijskih dejavnikov.

Teorija ekonomske motivacije pa ni primerna za vse skupine delavcev. Najbolj jeprimerna za skupine delavcev, ki:

• imajo nizke zaslužke,• so mladi in si ustvarjajo družino, dom in imajo veliko potreb,• so jim materialne dobrine pomenijo smisel življenja, to so tako imenovani

materialisti.



2. Motivacijska teorija Maslowa

Ta teorija temelji na hierarhiji in pomembnosti človeških potreb. Maslow potrebedeli na pet stopenj, kot je prikazano na spodnji sliki.

Slika 3: Piramida potreb po Maslowu ( vir: http://www.velosimed.com )

Maslow trdi, da potreba, ki je zadovoljena ne motivira več, pač pa se ob tempojavi nova potreba, katera deluje kot motivacijski dejavnik.

Fiziološke potrebe so na prvem mestu in so temeljne človekove potrebe. Človekpraktično nima drugih potreb, vsaj dokler te niso zadovoljene in ko so, postanejomotivacijski dejavnik potrebe po varnosti. In zopet ko so te zadovoljene,nastanejo nove potrebe po socialni varnosti, sledijo jim potrebe po spoštovanju,samospoštovanju in ugledu ter na koncu potrebe po samouresničevanju insamopotrjevanju.Za proučevanje motivacije pa je pomembna Maslowa trditev, da zadovoljenapotreba ne motivira več. Ko človek zadovolji svoje fiziološke potrebe, ga večjakoličina hrane ne motivira več kar pa velja tudi za ostale stopnje potreb.Grupiranje potreb v pet stopenj s togimi mejami, pa je prehudo poenostavljanjeproblema. Ko človek zadovolji svoje fiziološke potrebe po hrani, ga večja količinahrane ne motivira več, toda lahko pa ga motivira boljša kvaliteta hrane. Zadovoljitev človekove potrebe ima nedvomno velik razpon možnosti, ta razpon pa je



časovno in regionalno opredeljen. Potrebo po komunikaciji je bilo nedavno možnozadovoljiti s kolesom, a danes to potrebo komaj zadovolji avto. Potrebo porekreaciji kot fiziološko potrebo je bilo nedavno moč zadovoljiti že s športnimicopatami in nahrbtnikom, a danes je želja za zadovoljitev te potrebe že jahta.Čeprav smo razlago poenostavili, pa je imela teorija Maslowa velik vpliv naproučevanje delovanja motivacijskih dejavnikov povsod po svetu.

Po njegovi teoriji je na prvem mestu motivacijski dejavnik, ki je aktiven innajmanj zadovoljen. Motivacijski dejavnik, ki je na zadnjem mestu pa pravi, dapotreba še ni zadovoljena ali potreba še ni aktivna.

3. Herzbergova motivacijska teorija

To je posebna teorija o delovni motivaciji, ki jo je F. Herzberg razvil na podlagiugotovitve, da nezadovoljstvo povzročajo določene delovne okoliščine, če so teodsotne, ob enem pa njihova prisotnost ne povzroča zadovoljstva. Meni, da imadelavec dve medsebojno neodvisni vrsti potreb, ki vplivata na njegovo obnašanjein aktivnost v povsem različnih smereh. Prve so potrebe, ki izvirajo iz delovnegaokolja, druge pa potrebe, ki izvirajo neposredno iz dela samega.

Dejavnike okolja, ki izvirajo iz potreb delovnega okolja, je poimenoval vzdrževalnidejavniki dela, tudi ekstrinzični faktorji ali higieniki. To so dejavniki, ki senanašajo na denar, položaj, varnost, politiko, organizaciji, delovni nadzor,delovne razmere. Odsotnost teh faktorjev povzroča nezadovoljstvo.

Dejavniki, ki izvirajo neposredno iz dela samega in povzročajo zadovoljstvo pa so:delovni uspeh, priznanje za dosežene rezultate, odgovornost, zanimivo delo,strokovno usposabljanje, osebni razvoj.

Model Herzbergove motivacijske teorije je predstavljen v spodnji sliki:

Slika 4: Model Herzbergove motivacijske teorije ( Uhan, 2000, 25 ) Pozitiven rezultat te teorije je stremljenje k tehnološki prenovi dela na tak način,


Vzdrževalni dejavniki

Ekstrinzični (zunanji )faktorijiali higienski

OrganizacijaPolitikaKontrola delaDelovne razmereMedsebojni odnosiZaslužekPoložaj in varnost

Motivacijski dejavniki

Intrinzični ( notranji )faktorijiAli ( pravi ) motivatorji

Uspeh pri deluPriznanje za rezultateZanimivo deloOdgovornostStrokovno usposabljanjeOsebni razvoj


da delo postane bolj zanimivo. To spodbuja delavce k višjim delovnim rezultatom in večji učinkovitosti. Toda uporaba Herzbergova motivacijska teorija ni primerna za tiste, ki menijo, da so njihovi zaslužki prenizki.

4. Vroomova motivacijska teorija

Temeljno izhodišče te teorije je teza o nasprotujočih si ciljih delavcev inorganizacije v kateri se izvaja delovni proces. Želja vsake organizacije je dosečičim večjo delovno in dohodkovno učinkovitost, toda namen in interes delavcev jevčasih drugačen in ne strmijo k doseganju najvišje možne delovne uspešnosti.

V. Vroom v svoji motivacijski teoriji opisuje individualne cilje posameznikov tercilje združbe. Cilje organizacije opredeljuje kot institucionirane cilje prekokaterih lahko delavci dosegajo svoje posamične cilje. To so npr.: visokaproduktivnost, nizki stroški poslovanja, visoka akumulativnost. S temi cilji lahkotudi delavci uresničijo svoje cilje kot so npr.: višji zaslužek, boljše delovnerazmere… . Toda te cilje bodo na ta način dosegli le v primeru, da ni nikakršnihdrugih, bolj enostavnih možnosti.

Ta model motivacijske teorije je uporaben le v razmerah dobre organiziranostidelovnega procesa. V primeru, da delavci lahko dosegajo svoje cilje in interese,na bolj enostaven in lažji način, mimo doseganja ciljev in interesov organizacije,bodo kot trdi Vroom delavci obšli cilje in interese organizacije. Ta model jeuporaben v združbah, kjer se uveljavlja vodenje in upravljanje po demokratičnipoti, ki združuje delavce z visoko stopnjo družbene zavesti ( Uhan, 2000, 22 – 26 ).

2.5. KAKOVOST IN USPEŠNOST IZOBRAŽEVANJA

Kakovost je kompleksna kategorija, torej skupek vseh aktivnosti in opravil, ki seneposredno odražajo v obliki proizvodov in storitev ( Devetak, Vukovič, 2002,287 ).

Kakovost v izobraževanju pa pomeni:• način izvajanja izobraževalnih procesov in spremljajočih dejavnosti,• stanje pogojev za to,• končno stanje znanj, spretnosti, navad in usposobljenosti udeležencev

izobraževanja.

V izobraževanju kakovosti ne opredeljujemo zgolj s stanjem outputa. Pomembnoje, da poznamo tudi pogoje za izobraževalni proces. Od teh pogojev, ter od načinaizvajanja izobraževalnega procesa, so namreč odvisne končne lastnosti outputa.

Pomembno vlogo kakovosti v izobraževanju pa ima politika kakovosti. To je enotnazamisel vseh zaposlenih o izobraževanju, ciljih izobraževalne ustanove ter o temkako naj morajo biti opravljene delovne naloge. Politika kakovosti je lahkoobjavljena, ni pa nujno toda držati se je morajo vsi. Crosby navaja desetelementov politike kakovosti in sicer:

• odnos managementa do kakovosti,• teami,• merjenje ( presoja ) kakovosti,



• ugotavljanje stroškov kakovosti• spoznavanje pomena kakovosti,• popravni ukrepi,• posredovanje ( novih ) delovnih standardov,• dan uvedbe novih standardov,• omogočanje podrejenim, da posredujejo informacij vodstvu,• dajanje priznanj.

Kakovost v izobraževanju zagotavljamo z najpomembnejšim dejavnikom in to jemanagement, toda potrebno je omeniti, da morajo za kakovost skrbeti vsizaposleni. Na podlagi te trditve, moramo zato kakovost v izobraževalni ustanovirazumeti:

• kot kakovost vsakega posameznika, • kot kakovost izobraževalno – vzgojnega procesa v celoti,• kot podobo izobraževalne ustanove.

Pomembno je, da management v izobraževalnih ustanovah razume svojo vlogo inodgovornost za kakovost pedagoškega oziroma andragoškega procesa, terizobraževalne ustanove kot celote in prav to je prvi pogoj, da se proceszagotavljanja kakovosti sploh lahko prične. Proces managementa kakovosti vsodobnih izobraževalnih ustanovah, temelji na kulturi organizacije. Kulturaorganizacije pa se najbolje odraža v:

• načinu komuniciranja med sodelavci,• načinu komuniciranja med izvajalci in samim managementom,• načinu komuniciranja z udeleženci izobraževanja.

Zaključimo lahko, da se management zagotavljanja kakovosti prične in zaključi zvzpostavljanjem kulture organizacije ( Ferjan, 2005, 271 – 274 ).

Osrednji del področja storitev izobraževanja pa predstavlja njihovo izvajanje.Zadovoljstvo uporabnika je odvisno od uspešnosti, kakovosti, cene terpravočasnosti izvedene storitve. Kadar izvajamo storitve je pomembno, dapoznamo njene temeljne značilnosti, saj je prav od njih odvisna kakovost. Poopravljenih storitvah pa moramo zadovoljstvo tudi oceniti. Pri tem pa veljapoudariti, da je kakovost storitve veliko težje ocenjevati kot kakovost izdelke.Kakovost izdelka je možno oceniti po njegovih tehničnih značilnostih, medtem koje kakovost storitve v veliki meri odvisna od pričakovanja porabnika v primerjavi zzaznavanjem izvedbe storitev. Mnogo porabnikov ocenjuje kakovost storitev vizobraževanju na podlagi vtisov, katere pridobijo ob soočenju s storitvijo.Porabniki storitev v izobraževanju ločijo:

• iskano kakovost ( lastnosti, ki jih porabnik lahko ovrednoti pred nakupom ),• izkustveno kakovost ( občutimo jo šele po nakupu ali med uporabo ),• kakovost zaupanja ( porabnik, jo težko oceni tudi po uporabi ).

Kakovost pa lahko možno ocenjevati na več načinov. V praksi se je najboljuveljavil model kakovosti storitev 4Q, ki je prikazan na naslednji strani.



Slika 5 : Model kakovosti storitev 4Q ( Potočnik, 2000, 163 )

Poleg tega modela je zelo zanimiv tudi model pričakovane in zaznane kakovostistoritev. Tu se kakovost storitev ocenjuje na podlagi tehnične kakovosti,funkcionalne kakovosti in podobe storitvene organizacije ( Devetak, Vukovič,2002, 289 – 291 ).

Izobraževalne ustanove, še posebej javne so navadno neprofitne organizacije, zizjemo izobraževalnih ustanov, katere delujejo kot gospodarske družbe. Njihovouspešnost, moramo zaradi posebnosti izobraževalno – vzgojnega procesa nujnopresojati po nekoliko drugačnih kriterijih.

Z vidika managementa je namen presoje uspešnosti izobraževalne ustanovesledeč:

• oceniti posledice izvajanja funkcij procesa managemanta,• analizirati lastno delo,• oceniti lastne potrebe,• oceniti konkurenčnost vodene izobraževalne ustanove.

Pri tem pa se postavljajo sledeča vprašanja:• kakšen je sploh namen presoje in ocenjevanja uspešnosti managemanta v

izobraževalni ustanovi,• Kdo je sploh kvalificiran za opravljanje presoje in ocenjevanje uspešnosti,• Kakšni so kriteriji za ocenjevanje uspešnosti in presojo.

Uspešnost izobraževalne ustanove pa se odraža tudi v njeni konkurenčnosti.Konkurenčnost se odraža kot:

• večji interes udeležencev izobraževanja pri vpisovanju v prvi letnikkonkurenčne izobraževalne ustanove,

• večji interes gospodarstva v šolskem okolišu, pri podpiranju prizadevanjmanagementa za dosego specifičnih ciljev izobraževalne ustanove,

• večji osebni ugled managementa konkurenčne izobraževalne ustanove.

Konkurenčnost izobraževalne ustanove je navadno posledica konkurenčnihprednosti izobraževalne ustanove pred drugimi. Konkurenčne prednosti navadnoniso posledica naključij, temveč so povzročene s sistematičnim izvajanjem funkcij


KAKOVOST

NAČRTOVANJA

KAKOVOST

IZVEDBE STORITEV

KAKOVOST

IZVEDBE OD

DOLOČENEM ČASU

KAKOVOST

ODNOSOV


procesa managementa. Včasih pa se konkurenčne prednosti pojavijo zgolj zaradisrečnih naključij, ki so posledica sprememb v okolju.

Konkurenčnost izobraževalne ustanove pa je možno tudi meriti. Konkurenčnostlahko merimo kot:

• delež povečanja pri vpisu v prvi letnik,• spremembo povprečnega predhodnega učnega uspeha na novo vpisanih

udeležencev izobraževanja,• delež povečanih sredstev s strani gospodarstva.

Torej management znotraj posameznih izobraževalnih ustanov, katero vodi samugotavlja uspešnost te izobraževalne ustanove. Toda poleg notranje uspešnosti jepomembno tudi ugotavljanje zunanje uspešnosti. To ugotavljajo organiupravljanja izobraževalne ustanove ter državni organi kot ustanovitelji.Ugotavljanje zunanje uspešnosti pa ima dvojen pomen:

• podeliti bonitete managementu za uspešnost ( nagrade, priznanja, javnepromocije ),

• sankcioniranje neuspešnosti.

Za uspešnost izobraževalne ustanove, pa so zainteresirani tako notranje kot tudizunanje koalicije izobraževalnih ustanov. Glavni interes zaposlenih v izobraževalniustanovi je ohranitev svoje zaposlitve in s tem ohranitev socialne varnosti.

Preden pa izvedemo proces presoje uspešnosti izobraževalne ustanove, pa je zelopomembno, da pred tem oblikujemo kriterije, po katerih bo proces potekal( Ferjan, 2005, 277 – 279 ).

2.6. IZOBRAŽEVANJE KADROV V ORGANIZACIJAH

Strokovno izobraževanje je eden temeljnih dejavnikov razvoja kadrov. Predvideniukrepi izobraževanja, usposabljanje in izpopolnjevanje predstavljajo pomembenelement individualnih načrtov razvoja za posamezne delavce. V načrtih sepredvidi:

• naziv, zahtevnost ter vrsto programa,• način ter trajanje izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja,• izvajalce programa.

Načrtovanje izobraževanja je imanentna naloga vsakega izobraževalnega sistema,ki pa je tudi nosilec stopnje ugotavljanja izobraževalnih potreb. Sistem na podlagiugotovljenih potreb izobraževanja pripravi določene programe, organizira in izvajaizobraževanje ter vrednoti njegove učinke ( Jereb, 1987, 158 ).

In kako podjetje prepozna potrebo po izobraževanju. To ugotavlja na različnenačine in sicer ( Ferjan, 2005, 336 ):

• na osnovi letnih poročil in planov,• na osnovi presoje kakovosti ter povratnih informacij kupcev,• na osnovi zapisov kakovosti,• na osnovi ugotovitev različnih delovnih sestankov,• na osnovi letnih razgovorov z zaposlenimi,• na osnovi predlogov vodij,



• na osnovi plana investicij in zahtev novih tehnologij,• na osnovi zakonov in predpisov.

V zadnjem času pa se uveljavlja tudi metoda prepoznavanja potreb izobraževanjas pomočjo matrike usposobljenosti.

Izobraževanje kadrov v organizaciji lahko izvajajo notranji kadri ali pa najamejozunanje izvajalce. To navadno načrtuje kadrovski oddelek, ki tesno sodeluje skadrom za izobraževanje. Nekatera podjetja pa imajo organizirane izobraževalnecentre, ki imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo saj njihov začetek uporabe sega že vobdobje pred 2. svetovno vojno. Ti centri imajo v organizacijah naslednje naloge (Ferjan, 2005, 337 ):

• razvijanje modelov ter metod za prepoznavanje potreb po izobraževanju,• sodelovanje pri oblikovanju vsebine, financ in izvedbe planov

izobraževanja,• sodelovanje pri prepoznavanju potreb po izobraževanju,• sodelovanje pri oblikovanju učnih vsebin izobraževanja,• sodelovanje pri pripravi izobraževalnega materiala,• sodelovanje pri izbiri izvajalcev izobraževanja, • sodelovanje pri koordinaciji, organizaciji in sami operativni izbiri,• razvoj modelov ter metod za evalvacijo in evalviranje,• administrativno tehnična opravila.

Področje izobraževanja pa je v podjetjih navadno urejeno s pravilnikom aliorganizacijskimi predpisi, katerega se morajo držati oziroma ga upoštevati vsizaposleni.Za vsako organizacijo pa je zelo pomembno, da se odločijo za pravo izvedbo terorganizacijo izobraževanja. Stopnja organizacije in izvedba izobraževanje sestojiiz priprave ter usklajevanja vseh dejavnikov in ukrepov, ki so potrebni zaučinkovito izvajanje izobraževalnih procesov. Organizacija in izvedbaizobraževanja je prikazana na naslednji strani ( Jereb, 1987, 197 ):



Slika 6: Model organizacije in izvedbe izobraževanja ( Jereb, 1987, 179 )

Oblik izobraževanja kadrov je veliko. Med najbolj razširjene in uveljavljene oblikeprištevamo: seminarje, sestanke, tečaje, konference, strokovna srečanja,predavanja, izobraževanje na delovnem mestu. Jereb ( 1987, 179 ) med sodobneoblike in metode izobraževanja v delovnih organizacijah prišteva:

• študijske sestanke,• krožke za izboljševanje kakovosti,• programsko umerjene krožke,• simulacijske metode poučevanja dela,• prilagojene metode poučevanja dela.


Interni in kooperativniizobraževalni programi

Organizacija in izvedbaizobraževanja

Priprava izobraževalnegaprocesa

Plan razvijanjakadrov

Planizobraževanja

Pripravamaterialnih in

Pripravaudeležencev

Spremljanje in vrednotenjerezultatov izobraževanja

Upravljanje in izvajanjeizobraževalnega procesa

Izobraževalneoblike

IzobraževalnemetodeČas

Potek

Izobraževalnasredstva inpripomočki

Priprava učiteljev

Teh.-administrativna


3. RAZISKOVALNI DEL

3.1. NAMEN RAZISKAVE

Namen raziskave je ugotoviti pomanjkljivosti izobraževalnih seminarjev zaplavalne trenerje, želje ter mnenja plavalnih trenerjev v zvezi z izobraževalnimiseminarji in na podlagi pridobljenih odgovorov, izdelati nov izobraževalni seminarza plavalne trenerje.

3.2. VPRAŠANJA RAZISKAVE

Ključna vprašanja, na katera smo iskali odgovore so bila sledeča:• Ali se plavalni trenerji dovolj pogosto udeležujejo izobraževalnih

seminarjev?• Ali bi morali biti izobraževalni seminarji za plavalne trenerje

subvencionirani?• Katera je največja pomanjkljivost izobraževalnih seminarjev za plavalne

trenerje?• Ali je za izobraževalni seminar pomembno, da poleg teoretičnega dela

vsebuje tudi praktični del?• Katera tema na področju izobraževanja plavalnih trenerjev je trenutno

najbolj aktualna?

3.3. OPIS METODE RAZISKAVE

Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik jevseboval 9 vprašanj, med katerimi je bilo 7 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanjeodprtega tipa, kjer so anketiranci sami podali odgovore. Eno vprašanje pa je bilovrednoteno, kjer so anketiranci ocenjevali stopnjo pomembnosti od 1 do 5, pričemer je pomenilo:

• 1 – nepomembno• 2 - manj pomembno• 3 – pomembno• 4 - bolj pomembno• 5 – zelo pomembno

Ankete so bile razdeljene med 30 slovenskih plavalnih trenerjev po vsej Sloveniji.Ankete so bile razdeljene osebno, ter po elektronski pošti. Raziskava je potekalakonec meseca septembra, 2014.

Izpolnjene anketne vprašalnike smo pregledali in analizirali. Rezultate anketnegavprašalnika bomo v obliki tabel, ter analitično predstavili v nadaljevanju.



4. REZULTATI RAZISKAVE

Kot smo že omenili smo anketirali 30 slovenskih plavalnih trenerjev, med katerimije bilo 7 žensk in 23 moških.

Večina anketiranih trenerjev, svoje delo opravlja že kar dolgo in sicer od 15 do 20let. Nekoliko manj je bilo tistih anketirancev, ki svoje delo opravljajo od 10 do 15ter od 20 do 25 let. Najmanj pa je bilo anketirancev, ki svoje delo opravljajo od 1do 5 , od 5 do 10 let ter več kot 25 let, rezultati so razvidni v spodnji tabeli.

ODGOVORI ŠTEVILO PROCENTI

od 1 do 5 let 2 7%

od 5 do 10 let 3 10%

od 10 do 15 let 6 20%

od 15 do 20 let 10 33%

od 20 do 25 let 5 17%

več kot 25 let 4 13%

Tabela 1: Število let opravljanja dela plavalnega trenerja

Sledilo je vprašanje ali se anketirani trenerji plavanja redno udeležujejoizobraževalnih seminarjev in dobili presenetljiv rezultat. Polovica anketiranihtrenerjev 15 od 30 anketiranih, se izobraževalnih seminarjev udeležuje leobčasno, 5 od 30 anketiranih pogosto in 2 od 30 vprašanih redno. Kar nas je pritem vprašanju najbolj presenetilo je, da se kar 8 od 30 vprašanih plavalnihtrenerjev, ne udeležuje izobraževalnih seminarjev njihove stroke. Procentualno soodgovori naših anketirancev predstavljeni tudi v spodnji tabeli.


se jih ne udeležujem 8 27%

Občasno 15 50%

Pogosto 5 17%

Redno 2 6%

Tabela 2: Pogostost udeležbe na izobraževalnih seminarjih

Da bi se trenerji plavanja, izobraževalnih seminarjev udeleževali bolj redno vprimeru, da bi bili ti subvencionirani, so nam potrdili rezultati naslednjegavprašanja, ki so lepo vidni v tabeli na strani 18.




Da 26 87%

Ne 4 13%

ne vem 0 0%

Tabela 3: Strinjanje s predlogom subvencioniranja

Večina anketiranih meni, da bi morali biti izobraževalni seminarji za plavalnetrenerje, subvencionirani s strani Plavalne zveze Slovenija, takšnega mnenja jekar 13 od 30 anketirancev. 7 od 30 anketiranih trenerjev plavanja, jih meni, da bimoralo za to poskrbeti Ministrstvo za šolstvo in šport, 6 jih meni, da je to nalogain odgovornost vsakega posameznega kluba, 4 pa so mnenja, da bi za to moralposkrbeti Olimpijski komite Slovenije, saj je plavanje tudi ena izmed mnogiholimpijskih disciplin. Pri tem vprašanju so imeli anketirani trenerji možnost, dapodajo predlog oziroma napišejo svoje mnenje, kdo bi moral biti pristojen zasubvencioniranje tovrstnih izobraževanj, toda svojega mnenja ni podal nihčeizmed anketiranih. Rezultati tega vprašanja so natančneje opredeljeni v spodnjitabeli.


Ministrstvo za šolstvo in šport 7 23%

Olimpijski komite Slovenije 4 13%

Plavalna zveza Slovenije 13 44%

Posamezni plavalni klub 6 20%

Drugo 0 0%

Tabela 4: Odgovorni za subvencioniranje izobraževalnih seminarjev

Sledilo je vprašanje, kaj je po njihovem mnenju največja pomanjkljivostizobraževalni seminarjev za plavalne trenerje. Na izbiro so imeli odgovore kateresmo podali mi, in so za nas ključnega pomena. Tako so anketiranci izbirali med:

• slabo organizacijo samega seminarja,• neprimerno lokacijo izvedbe izobraževalnega seminarja,• pomanjkanjem strokovnega kadra s čimer so mišljeni predavatelji na

tovrstnih izobraževanjih,• neprimernimi vsebinami izobraževalnega seminarja.

Kje trenerji sami vidijo največji problem oziroma največjo pomanjkljivosttovrstnih izobraževanj je lepo razvidno iz spodnje tabele na naslednji strani.




slaba organizacija 2 7%

neprimerna lokacija 8 27%

pomanjkanje strokovnega kadra 6 20%

neprimerne vsebine 14 46%

Tabela 5: Največja pomanjkljivost izobraževalnih seminarjev

V nadaljevanju, so anketiranci odgovarjali na vprašanja o pomembnostipraktičnega dela izobraževalnega seminarja. Pomembnost so vrednotili z ocenamiod 1 do 5, pri čemer je pomenilo:

• 1 – nepomembno• 2 – manj pomembno• 3 – pomembno• 4 – bolj pomembno• 5 – zelo pomembno

Pri odgovarjanju na to vprašanje so si bili anketiranci zelo enotni, saj jih je kar 24od 30 vprašanih, odgovorilo, da se jim zdi to zelo pomembno. Sledili soanketiranci, ki menijo oziroma se jim zdi to bolj pomembno toda ne ključnegapomena, takega mnenja so bili 4 od 30 vprašanih in na koncu so bili anketiranci,kateri so pomembnost praktičnega dela ocenili z oceno 3 – pomembno, tako staodgovorila le 2 od 30 vprašanih. Nihče izmed anketiranih trenerjev papomembnost praktičnega dela izobraževalnega seminarja ni ocenil z oceno 2 –manj pomembno ali z oceno 1 – nepomembno. Rezultati so prikazani v spodnjitabeli.


1 – nepomembno 0 0%

2 - manj pomembno 0 0%

3 – pomembno 2 7%

4 - bolj pomembno 4 13%

5 - zelo pomembno 24 80%

Tabela 6: Vrednotenje pomembnosti praktičnega dela

Anketirani trenerji plavanja, so nato izbirali lokacijo, kjer bi potekal izobraževalniseminar. Tudi pri tem vprašanju smo jim 4 možne odgovore podali mi, kateri so senam zdeli najbolj smiselni. Pri tem vprašanju pa so imeli možnost, da lokacijoizobraževalnega seminarja podajo tudi sami, toda žal ni nihče predlagal nobenedruge možne lokacije. Katera lokacija jim je najbolje ustrezala je razvidno iztabele na strani 20.




Fakulteta za šport, Ljubljana 14 47%

pokrit olimpijski bazen, Kranj 7 23%

pokrit olimpijski bazen, Maribor 5 17%

Zavod Tivoli 4 13%

Drugo 0 0%

Tabela 7: Izbira lokacije izvajanja izobraževalnega seminarja

Poleg lokacije, izobraževalnega seminarja za plavalne trenerje, pa so anketiranitrenerji izbirali tudi časovni obseg seminarja, ki bi jim najbolj ustrezal. Tu smočasovne obsege v celoti podali mi. Imeli so možnost izbire sledečih časovnihobsegov:

• med 7.00 in 14.00 uro• med 8.00 in 15.00 uro• med 9.00 in 16.00 uro• med 10.00 in 17.00 uro• med 11.00 in 18.00 uro• med 12.00 in 19.00 uro• med 13.00 in 20.00 uro• med 14.00 in 21.00 uro

Kako so odgovarjali anketirani trenerji pa je razvidno iz spodnje tabele.


med 7.00 in 14.00 uro 5 17%

med 8.00 in 15.00 uro 4 13%

med 9.00 in 16.00 uro 7 23%

med 10.00 in 17.00 uro 8 27%

med 11.00 in 18.00 uro 3 10%

med 12.00 in 19.00 uro 2 7%

med 13.00 in 20.00 uro 1 3%

med 14.00 in 21.00 uro 0 0%

Tabela 8: Izbira časovnega termina izobraževalnega seminarja

Zadnje vprašanje, na katerega so anketiranci odgovarjali pa se je navezoval natemo izobraževalnega seminarja za plavalne trenerje. Anketirane trenerje, smo



prosili naj navedejo oziroma predlagajo vsaj 3 teme, katere bi želeli naizobraževalnem seminarju obravnavati, oziroma o katerih bi si želeli razpravljatiin črpati nove informacije.

Predlagane teme, katere so anketiranci navedli oziroma predlagali, pa so bilesledeče:

• odnos trenerja in plavalca,• motivacija plavalcev,• motiviranje trenerjev• novosti plavalnih tehnik,• treniranje mladih do 15 let,• treniranje mladih od 15 do 19 let,• avtoriteta trenerjev,• priprava plavalca na tekmovanje,• psihična priprava plavalcev,• pomen svetovnega in evropskega prvenstva,• plavalni trening mednarodnih trenerjev, • vadba na suhem,• poškodbe pri plavanju,• prehrana plavalcev,• kinetika plavanja in njihovih tehničnih elementov,• izčrpnost, pretiranost plavalcev,• planiranje in uporaba novih plavalnih pripomočkov,• izmenjava plavalnih pripomočkov,• metode izbora plavalnih pripomočkov, • vaje za plavalne tehnike…. .



5. NOV MODEL IZOBRAŽEVALNEGA SEMINARJA ZAPLAVALNE TRENERJE

5.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA TRENERJEV

Izobraževalni seminar je namenjen osebam, ki imajo pridobljeno licenco inosebam, ki so v postopku pridobitve licence, za opravljanje dela plavalnegatrenerja, ne glede na spol in starost.

Glavni cilji izobraževanja trenerjev so:• izpopolnitev in pridobitev novih znanj na področju treniranja plavanja, • spoznavanje novih metod za osvojitev posameznih tehnik ( stilov ), skokov,

ter obratov,• spoznanje prednosti in pomanjkljivosti lastnega sloga treninga,• najti rešitev za odpravo pomanjkljivosti lastnega sloga treninga,• izpopolnitev in pridobitev novih znanj s pomočjo praktičnega prikaza

plavalnih tehnik,• motiviranje za udeleževanje na tovrstnih izobraževalnih seminarjih.

Udeleženci izobraževalnega seminarja, bodo tako spoznali:• novosti na področju plavanja,• nove metode treniranja plavalcev,• nove plavalne tehnike,• načine pristopov za učinkovito opravljanje dela plavalnega trenerja,• izkušnje in mnenja plavalnih strokovnjakov.

5.2. POPIS VSEBIN IZOBRAŽEVANJA ZA TRENERJE

Vsebine izobraževalnega seminarja, smo izbirali glede na potrebe trenerjevplavanja, oziroma glede na to, katere so najbolj aktualne teme v plavanju. To,smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika in na podlagi osebnih pogovorov splavalnimi trenerji in pa tudi njihovimi varovanci oziroma plavalci. Tako smo seodločili, da bo uvodna tema izobraževalnega seminarja za plavalne trenerje,odnos plavalca in trenerja. Osrednja, oziroma glavna tema tega izobraževalnegaseminarja pa bo, novosti plavalnih tehnik. Za zaključno temo, oziroma zaključnidel izobraževalnega seminarja, smo izbrali praktični prikaz plavalnih tehnik. V tabeli na naslednji strani, je prikazan tudi časovni razpored učne snovi.



Tabela 9: Časovni razpored učne snovi

5.3. POPIS MATERIALOV ZA UDELEŽENCE

Izobraževalno gradivo, smo zbirali glede na samo vsebino izobraževalnegaseminarja. Odločili smo se, da bomo uporabili različne knjige, katere so napisali,tako domači kot tuji, strokovnjaki, ki že vrsto let delajo in se ukvarjajo splavanjem. Uporabili bomo tudi izbrana dela, katere so ustvarili športni psihologi.Dela, katera bomo uporabili na našem izobraževalnem seminarju so:

• Šport, motivacija in osebnost - Jakoba Bendarik in Matej Tuška,• Premagovanje športnih poškodb: psihološki vidiki rehabilitacije po športni

poškodbi / Manca Kandare, Matej Tušak,• Trener: športna psihologija in trenerji / Tanja Kajtna, Matej Tušak,• Plavanje: učenje in osnove biomehanike: slovenska šola plavanja za novo

tisočletje / Venceslav Kampus, Drago Ulaga, Boris Volčanšek, JožeVauhnik, Ciril Globočnik, Dimitrij Mancevič

• Championchip swim training / Bill Sweetenhman, John Atkinson.

Dela omenjenih avtorjev, bomo natančno preučili in analizirali. Izbrana poglavja,bomo strnili v povzetek in ga udeležencem izobraževalnega seminarja, v tiskaniobliki ponudili, kot izobraževalno gradivo. Materiali na izobraževalnem seminarju, bodo tudi posnetki iz preteklih tekemsvetovnih in evropskih prvenstev, ter posnetki posameznih trenerjev naindividualnih treningih, katere bomo pridobili s pomočjo različnih plavalnih klubovv Sloveniji in s pomočjo arhiva Plavalne zveze Slovenije.

Uporabili bomo tudi podatke analiz, ki so opravljene na vseh tekmah svetovnega inevropskega prvenstva. Analize teh tekem, je opravil izjemen strokovnjak dr. ReinHaljand, ki je delegiran iz svetovne plavalne organizacije FINA ( swim.ee ).

5.4. POPIS MOŽNIH IZVAJALCEV

Izvajalce oziroma predavatelje, smo izbirali glede na njihovo strokovnost. Odločilismo se za tri strokovnjake, kateri imajo dovolj izkušenj in znanja in za katereverjamemo, da bodo svoje izkušnje in znanja znali, kar se da dobro prenesti naudeležence izobraževalnega seminarja. Vsi trije, že vrsto let delajo v svetuplavanja in lahko rečemo, da ta svet poznajo do potankosti.



Prvi strokovnjak,kateri bi začel z uvodom izobraževalnega seminarja za plavalnetrenerje, oziroma s temo odnos plavalca in trenerja je gospod Matej Tušak. Dr.Matej Tušak je priznan slovenski športni psiholog, ki je v svoji dosedanji karieri,pomagal do uspehov mnogim priznanim slovenskim športnikom. Zaposlen je naFilozofski fakulteti in na Fakulteti za šport, kjer predava psihologijo in psihologijošporta. Predava tudi v tujini in sodeluje z mnogimi slovenskimi športnimiinštitucijami. Sodeloval je na številnih Olimpijskih igrah, Evropskih in Svetovnihprvenstvih. Je res izjemen strokovnjak, ki dodobra pozna psihologijo športa, zatoverjamemo, da bo svoja znanja znal deliti z našimi udeleženci izobraževalnegaseminarja in jim znal svetovati, kako okrepiti odnos s svojimi varovanci.

Drugi strokovnjak, katerega želimo kot predavatelja na našem izobraževalnemseminarju za plavalne trenerje, povabiti k sodelovanju je gospod DimitrijMancevič. Dr. Dimitrij Mancevič v Sloveniji dela že dobri dve desetletji. Jeizjemen strokovnjak, ki je vrsto let treniral tudi naše plavalne reprezentante.Slovi kot izjemen analitik, ki je šport prepletel z znanostjo in človek, ki jasno inbrez zadržkov opozarja na napake v samem vrhu slovenske plavalne stroke. Vodilbi osrednji, oziroma glavni del izobraževalnega seminarja, saj verjamemo, da bi ssvojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanji znal, kar najbolje približati novostiplavalnih tehnik našim udeležencem izobraževalnega seminarja. Sodeloval pa bitudi pri izvedbi praktičnega dela izobraževalnega seminarja, v vlogi plavalnegatrenerja.

In tretji strokovnjak je gospod Vladimir Čermak. Vladimir Čermak, je bil dolgoletnislovenski in jugoslovanski plavalni selektor. Je legenda med slovenskimi plavalnimitrenerji, ki kljub upokojitvi še vedno aktivno sodeluje v svetu plavanja. Je soavtorknjige Šola plavanja in učbenika Plavanje, učenje in osnove biomehanike, člankaNačrtovanje vadbe in spremljanje njenih učinkov. Sodeluje pri izobraževanjuvaditeljev in trenerjev plavanja, občasno pa prevzame tudi vlogo predavatelja.Našim udeležencem izobraževalnega seminarja, bi predaval in delil svoja znanjater izkušnje, skupaj z dr. Dimitrijem Mancevičem.

Pri izvajanju praktičnega dela, bomo za pomoč prosili štiri najbolj znane in najboljuspešne slovenske plavalce in sicer so to:

• Damir Dugonjič, • Peter Mankoč, • Anja Čarman, • Sara Isakovič.

Damir Dugonjič, trenutno najboljši slovenski plavalec, bo v praktičnem deluizobraževalnega seminarja za plavalne trenerje, odgovoren za prikaz novostiprsnega sloga. Poleg tega bo demonstriral tudi novosti skokov in obratov priprsnem slogu.

Peter Mankoč, ki je v svoji karieri dosegel že številna odličja in katerega imepoznamo vsi, bo v praktičnem delu izobraževalnega seminarja odgovoren za prikaznovosti delfinskega in mešanega sloga. Prav tako, bo prikazal novosti skokov inobratov tega sloga. Anja Čarman, ki nas je zastopala na zadnjih treh Olimpijskih igrah, bo na našem



izobraževalnem seminarju, praktično predstavila novosti hrbtnega sloga ternovosti skokov in obratov pri hrbtnem slogu.

Sara Isakovič, ki je nedavno končala svojo profesionalno kariero plavanja, pa bo naizobraževalnem seminarju za plavalne trenerje, praktično prikazala novosti kravltehnike. Prav tako, nam bo prikazala novosti skokov ter obratov te tehnike.

V primeru, da bi sodelovanje z nami, katerikoli od izvajalcev praktičnega delaodpovedal, bomo uporabili rezervne izvajalce, ki so:

• Tjaša Vozel – prsni slog,• Anja Klinar – hrbtni slog,• Emil Tahirovič – kravl, mešani slog,• Jernej Godec – delfinski slog.

5.5. IZVEDBENI VIDIK

Izobraževalni seminar, bi bil predviden v veliki predavalnici Fakultete za šport, naGortanovi 22 v Ljubljani. Lokacijo v Ljubljani, na Fakulteti za šport smo izbralizaradi dostopnosti in bo tako vsem udeležencem izobraževalnega seminarjaomogočen lahek dostop, tako z javnim prometom kot tudi z osebnim avtomobilom.Poleg tega ustanova nudi vso potrebno opremo, katero potrebujemo za izvajanjenašega izobraževalnega seminarja. Poleg sodobno opremljene predavalnice, namnudi tudi bazen za izvajanje praktičnega dela izobraževanja in se takoudeležencem, ne bo potrebno seliti na drugo lokacijo, kar je velika prednost.Izobraževalni seminar za plavalne trenerje, bi izvedli se v jesenskem času in sicerv mesecu septembru, pred pričetkom nove plavalne sezone.

Izobraževalni seminar bi se pričel ob 8:00 uri zjutraj, z uvodnim predavanjem(Odnos plavalca in trenerja) in podrobno predstavitvijo vseh prisotnihstrokovnjakov, nato pa bi sledil dnevnemu redu, ki je predstavljen v nadaljevanju:

9:30 – 10:30 predavanje DELFINSKEGA SLOGA in treninga za delfinov slog10:30 – 11:30 predavanje HRBTNEGA SLOGA in treningov za hrbtni slog11:30 – 12:30 predavanje PRSNEGA SLOGA in treningov za prsni slog12:30 – 14:00 odmor za kosilo14:00 – 15:00 predavanje PROSTEGA SLOGA in treningov za prosti slog15:00 – 16:00 predavanje SKOKA in treningov za skok16:00 – 17:00 predavanje OBRATA in treningov za obrat17:15 – 19:00 praktični del - prikaza vsake tehnike in izvedbe novosti

Glavni organizator celotnega izobraževalnega seminarja, bo gospod Emil Tahirović.Pri pripravi materialov (analiza strokovnega gradiva, priprava izobraževalnegagradiva za udeležence), pa nam bodo pomagali, kolegi in kolegice iz plavalnihkrogov.

Pri organizaciji izobraževalnega seminarja, bodo nastali stroški organizacije: • Najem predavalnice za maksimalno 60 ljudi, katero bomo najeli za 9 ur,• najem bazena (dve progi), katere bomo najeli za 2 uri, • stroški najema strokovnih predavateljev, • priprava materialov za udeležence,



• degustacija po zaključku izobraževalnega seminarja.

Višina stroškov, kateri bodo nastali pri organizaciji izobraževalnega seminarja sopodrobneje opredeljeni v spodnji tabeli:

Tabela 10: Stroški organizacije izobraževalnega seminarja

Izvajalci praktičnega dela izobraževalnega seminarja, bodo sodelovaliprostovoljno.

Cena izobraževalnega seminarja za plavalne trenerje bo znašala 200,00 €. Zavzelise bomo in poskušali pridobiti sredstva, za subvencioniranje tega izobraževalnegaprograma s strani Plavalne zveza Slovenije. V primeru, da bo Plavalna zvezaSlovenije, pripravljena subvencionirati udeležbo plavalnim trenerjem na našemizobraževalnem seminarju in sicer v višini 15% dane cene, bo končna cenaizobraževalnega seminarja za plavalne trenerje znašala 170,00 €.

Prijave na izobraževalni seminar bodo potekale od meseca maja, pa vse do koncameseca avgusta. Kandidati se bodo lahko prijavili po elektronske pošte in sicer nanaslov [email protected], tu bodo dobili tudi prijavnico za udeležbo naizobraževalnem seminarju. O poteku in vseh potrebnih informacijah, v zvezi zizobraževalnim seminarjem, jih bomo obveščali preko elektronske pošte. Število udeležencev bo omejeno in sicer bomo sprejeli, največ 60 udeležencev. Vprimer, da bi bilo prijavljenih več kandidatov, kot je prostih kapacitet, biizobraževalni seminar ponovili v drugem roku, katerega bi določili glede na prostetermine Fakultete za šport, naših predavateljev in izvajalcev praktičnega delaizobraževanja. V primeru, da bo prijavljenih manj kot 20 kandidatov, bomo sprvapodaljšali rok prijave in če tudi po izteku podaljšanega roka, ne bo zadostnoštevilo prijavljenih, izobraževalnega seminarja ne bomo izvedli.

Rok za odjavo od seminarja bo najmanj 15 dni pred pričetkom, s pisnimzahtevkom. V primeru, da se kandidat udeležbe, pisno ne odjavi v danem roku,mu bomo zaračunali stroške organizacije in sicer v višini 30% cene izobraževalnegaseminarja. V primeru, da se kandidat udeležbe odjavi na dan izobraževalnegaseminarja in se ne udeleži izobraževalnega seminarja, ni upravičen do povračiladenarja.

Izobraževalni seminar bo možno plačati po predračunu in sicer najkasneje, tedendni pred pričetkom izobraževalnega seminarja. Vse dodatne informacije v zvezi s



plačilom izobraževalnega seminarja, bodo kandidati udeležbe lahko dobili preko e-pošte [email protected].



6. ZAKLJUČKI

6.1. ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

Ključna vprašanja, ki smo si jih zastavili in na katere smo iskali odgovore, sopredstavljena v nadaljevanju. 1. Ali se plavalni trenerji dovolj pogosto udeležujejo izobraževalnih seminarjev?

Raziskava je pokazala, da se plavalni trenerji, izobraževalnih seminarjev neudeležujejo dovolj redno, saj se jih kar 27 % tovrstnih izobraževanj sploh neudeležuje. Polovica se izobraževalne seminarje obiskuje le občasno. Tistih, ki seizobraževalnih seminarjev udeležujejo pogosto in redno pa je le 21%, kar jeznatno premalo.

2. Ali bi morali biti izobraževalni seminarji za plavalne trenerje subvencionirani?

Izobraževalni seminarji za plavalne trenerje, bi morali biti absolutnosubvencionirani, kar kažejo tudi rezultati raziskave saj jih velika večina, skoraj vsivprašani (87 %) meni, da bi temu moralo biti tako. Izobraževalni seminarji bimorali biti subvencionirani s strani Plavalne zveze Slovenije.

3. Katera je največja pomanjkljivost izobraževalnih seminarjev za plavalnetrenerje?

Izobraževalni seminarji za plavalne trenerje imajo kar nekaj pomanjkljivosti. Naspa je konkretno zanimala največja pomanjkljivost tovrstnih izobraževanj inpodatki so pokazali, da je največja pomanjkljivost izobraževalnih seminarjev,izbor neustrezne teme oziroma nezanimive in neaktualne teme samegaizobraževanja.

4. Ali je za izobraževalni seminar pomembno, da poleg teoretičnega dela vsebujetudi praktični del?

Poleg teoretičnega dela bi moral vsak izobraževalni seminar za plavalne trenerjevsebovati tudi praktični del, s čimer se strinjajo skoraj vsi vprašani.Pomanjkljivost praktičnega prikaza obravnavane teme seminarja pa bi lahko štelitudi med eno izmed pomembnejših pomanjkljivosti tovrstnih izobraževan.

5. Katera tema na področju izobraževanja plavalnih trenerjev je trenutno najboljaktualna?

Na področju izobraževanja plavalnih trenerjev je trenutno aktualnih kar nekajtem. Če omenimo le nekatere: motivacija plavalcev, motiviranje trenerjev,avtoriteta trenerjev, treniranje mladih do 15 let, treniranje mladih od 15 do 19let, odnos trenerja in plavalca, psihična priprava plavalcev, pomen svetovnega inevropskega prvenstva, plavalni trening mednarodnih trenerjev, vadba na suhem,poškodbe pri plavanju,prehrana plavalcev, kinetika plavanja in njihovih tehničnihelementov, izčrpnost, pretiranost plavalcev, planiranje in uporaba novih plavalnihpripomočkov… .



Rezultati raziskave pa so pokazali, da je trenutno najbolj aktualna tema napodročju izobraževanja plavalnih trenerjev, novosti plavalnih tehnik, saj je večkot polovica vprašanih predlagala omenjeno temo.

6.2. KRITIČNA ANALIZA REZULTATOV RAZISKAVE

Z raziskavo smo ugotovil, da se veliko število plavalnih trenerjev ne udeležujeizobraževalnih seminarjev, kar pa predstavlja velik problem. Tako plavalni trenerjine sledijo novostim in trenutnim trendom na področju plavanja, s tem pa senjihovi varovanci znajdejo v slabšem položaju od svojih tekmecev, saj jim nemorejo nuditi vseh novih znanj in informacij, ki bi pripomogle k njihovi uspešnosti.

Pomemben dejavnik, ki povzroča nezanimanje za tovrstna seminarje je visokacena. Cene izobraževalnih seminarjev za plavalne trenerje so kar visoke in vprimeru, da bi bili ti subvencionirani, bi bili tudi bolje obiskani, kar menijo tudiplavalni trenerji. Izobraževalne seminarje za plavalne trenerje bi morala v celotisubvencionirati Plavalna zveza Slovenije. S to potezo, bi vsekakor motivirala invzbudila zanimanje, ob enem pa bi kakovost in učinkovitost plavalnih trenerjevdvignila na višjo raven, kar je v času močne konkurence še kako pomembno.

Ugotovili smo tudi, da velikokrat izobraževalni seminarji za plavalne trenerje neobravnavajo ustrezne teme, kar pa ni dobro in lahko predstavlja veliko težavo. Vkolikor je tema izobraževalnega seminarja ne interesantna in ne vzbudiudeleženčevega zanimanja, praktično izobraževalni seminar ne doseže svojeganamena in je malo verjetno, da se bo udeleženec seminarja še kdaj udeležil.Glede na dobljene rezultate imajo anketirani plavalni trenerji prav takšneizkušnje. To problematiko, bi bilo moč rešiti s sodelovanjem plavalnih trenerjev,kateri bi npr. enkrat letno, podali svoje predloge in na podlagi teh bi natoorganizatorji izobraževalnih seminarjev izbrali ustrezno temo.

Večini plavalnih trenerjev pa je zelo pomembno, da izobraževalni seminar polegteoretičnega dela vsebuje tudi praktični del. Njihovo mnenje močno prevlada nadmnenji nekaterih trenerjev, ki se jim to ne zdi tako pomembno oziroma se jim zdimanj pomembno. Izobraževalni seminarji za plavalne trenerje bi tako moralivsebovati tudi praktični del, saj je ključnega pomena pri pridobivanju tehničnihznanj plavalnih trenerjev. Vsaka praktična ponazoritev trenerju prinaša izkušnje,ki jih nato kar se da dobro in učinkovito prenese na svoje varovance in mu vprimeru pomanjkljivosti zna tudi pokazati, kje so njegove napake, ter kako jihodpraviti.

Zelo pomembna pa je tudi lokacija in časovni obseg izobraževalnega seminarja.Nekako vsem je najbolj ustrezala lokacija Fakultete za šport v Ljubljani, kar jedobro, saj je to center športnega izobraževanja in nudi vso potrebno opremo, ki jozahteva izvedba takšnega seminarja. Lokacija je ugodna tako za izvajanjeteoretičnega, kot tudi za izvajanje praktičnega dela. Izobraževalni seminar zaplavalne trenerje, naj ne bi trajal več kot 8 ur, kar pa mogoče ni najboljše, sajobstaja možnost, da v tem času ne bi bilo moč izvesti vseh zastavljenih planov.Namreč časovni okvir, lahko kaj hitro prekoračimo, če želimo odgovoriti na vsavprašanja in se udeležencem posvetiti najbolje. Nove tehnike plavanja, pa je trenutno najbolj aktualna tema med plavalnimi trenerji,



kar je zelo spodbudno. S tem plavalni trenerji kažejo zanimanje za novosti napodročju plavanja, o tem se želijo pogovarjati oziroma izmenjavati mnenja insvoje znanje nadgrajevati.

6.3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

S pomočjo pridobljenih podatkov, smo izdelali nov izobraževalni seminar zaplavalne trenerje. Predlog izboljšave je predstavljen v 5. poglavju, kot nov modelizobraževalnega seminarja za plavalne trenerje.



LITERATURA IN VIRI

Knjige:

Bloom B. S. in soavtorji (1956). Taxonomy of Educational Objectives, Handbook I.:Cogitive Domain, McKay, New York

Crosby P., B., (1990). Kakovost je zastonj, Gospodarski vestnik, Ljubljana

Devetak G., Vukovič G., (2002). Marketing izobraževalnih storitev, Modernaorganizacija, Kranj

Ferjan M., (2005). Management izobraževalnih procesov, Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj

Giles C., (1993). Understanding plans and planing, The Manchaster Metropolitan Faculty Center for Education Management, Manchaster

Jereb J., (1987). Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov, Moderna organizacija,Kranj

Jelenc Z., (1991). Terminologija izobraževanja odraslih, Delavska enotnost, Ljubljana

Lewy A., (1977). Planning the school curriculum, UNESCO, Paris

Lewy A., (1991). National and School – based curriculum development, UNESCO, Paris

Maslow A., H. (1987). Motivation and Personality, Harper Collins 3rd. ed., New York

Paul jr., W. J., Robertson K. B., Herzberg F.(1969). Job Enrichment Pays Off, Harward Business Rewiew

Porter M.E., (1985). Competive Advantage, The Free Press, New York

Posner G.J., (2004). Analyzing the Curriculum, McGraw – Hill, New York

Potočnik V., (2000). Trženje storitev, Gospodarski vestnik, Ljubljana

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Tayler R. W., (1949). Basic Principleds of Curriculum and Instruction, University ofChicago Press, Chicago

Uhan S., (2000). Vrednotenje dela II, Moderna organizacija, Kranj

Valentinčič J.,(1983). Sodobno izobraževanje odraslih, Dopisna delavska univerza,Ljubljana



Viri:

http://www.fsp.uni-lj.si/http://www.plavalna-zveza.si/http://www.velosimed.com/



PRILOGE

Anketni vprašalnik

Pozdravljeni!

Moje ime je Emil Tahirović in zaključujem študij na Fakulteti na organizacijskevede v Kranju. Izdelujem diplomsko nalogo, katere glavni namen je izdelati nov,učinkovit izobraževalni seminar za plavalne trenerje, kateri bi jih motiviral zanadaljnje opravljanje tega dela.

Z Vašo pomočjo, bi rad prišel do odgovorov, katera mi bodo pomagala uresničitizastavljene cilje.

Anketa je anonimna!

Hvala za sodelovanje!

Spol:a) Moškib) Ženski

1. Koliko let opravljate delo plavalnega trenerja?a) od 1 do 5 letb) od 5 do 10 letc) od 10 do 15 letd) od 15 do 20 lete) od 20 do 25 letf) več kot 25 let

2. Kako pogosto se udeležujete izobraževalnih seminarjev za plavalne trenerje?a) se jin ne udeležujemb) občasnoc) pogostod) redno

3. Bi se izobraževalnih seminarjev za plavalne trenerje udeleževali bolj redno, vkolikor bi bili subvencionirani?a) dab) ne

4. Kdo bi po vašem mnenju moral subvencionirati tovrstne seminarje?a) Ministrstvo za šolstvo in športb) Olimpijski komite Slovenijec) Plavalna zveza Slovenijed) Posamezni plavalni klube) drugo____________________



5. Po vaše mnenju, največja pomanjkljivosti izobraževalnih seminarjev zaplavalne trenerje?

a) slabo organizacijo samega seminarja,b) neprimerno lokacijo izvedbe izobraževalnega seminarja,c) pomanjkanjem strokovnega kadra, s čimer so mišljeni predavatelji na tovrstnihizobraževanjih,d) neprimernimi vsebinami izobraževalnega seminarja.e) drugo________________________

6. Kako pomembno se vam zdi, da izobraževalni seminar poleg teoretičnega delavsebuje tudi praktični del ( ocenite )!

1 – nepomembno2 - manj pomembno3 – pomembno4 - bolj pomembno5 – zelo pomembno

7. Izberite lokacijo izobraževalnega seminarja, ki bi vam najbolj ustrezala!a) Fakulteta za šport, Ljubljanab) pokriti olimpijski bazen, Kranjc) pokriti olimpijski bazen, Maribord) Zavod Tivoli

8. Izberite časovni termin izobraževalnega seminarja, kateri bi vam najboljustrezal!

a) med 7.00 in 14.00 urob) med 8.00 in 15.00 uroc) med 9.00 in 16.00 urod) med 10.00 in 17.00 uroe) med 11.00 in 18.00 urof) med 12.00 in 19.00 urog) med 13.00 in 20.00 uroh) med 14.00 in 21.00 uro 9. Predlagana teme izobraževalnega seminarja ( napišite vsaj 3 )!



PRIJAVNICA NA IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA PLAVALNE TRENERJE

PODATKI O UDELEŽENCU / UDELEŽENKI:IME PRIIMEK:____________________________________________________________PREBIVALIŠČE:__________________________________________________________POŠTNA ŠT. IN KRAJ:____________________________________________________DATUM ROJSTVA:____________________TELEFON / GSM:_____________________E- POŠTA:___________________________(Obveščanje o izobraževalnem programu bo potekalo preko e-pošte)

STATUS LICENCE PLAVALNEGA TRENERJA: (ustrezno označite)a) OPRAVLJENAb) V TEKU PRIDOBITVE

PODATKI O PLAČNIKU: (izpolnite le v primeru, če je plačnik podjetje ali zavod inne udeleženec )

NAZIV PODJETJA / ZAVODA:_______________________________________________NASLOV:_______________________________________________________________POŠTNA ŠT. IN KRAJ:_____________________________________________________ODGOVORNA OSEBA:_____________________________________________________TELEFON/FAX:_______________________E-POŠTA:____________________________DAVČNA ŠTEVILKA:____________________ZAVEZANEC ZA DDV:(ustrezno obkrožite)a) DAb) NE

DATUM:_____________________________

PODPIS UDELEŽENCA _________________________ PODPIS ODGOVORNE OSEBE _________________ ŽIG:

VRAČILO DENARJA / ODJAVARok za odjavo od seminarja bo najmanj 15 dni pred pričetkom, s pisnim zahtevkom. V primeru, da sekandidat udeležbe ne odjavi, mu bomo zaračunali stroške organizacije in sicer v višini 30% ceneizobraževalnega seminarja. V primeru, da se kandidat udeležbe ne odjavi in se ne udeležiizobraževalnega seminarja, ni upravičen do povračila denarja.

PLAČILOIzobraževalni seminar bo možno plačati po predračunu in sicer najkasneje, teden dni pred pričetkomizobraževalnega seminarja.



KAZALO SLIK

Slika 1: Povezanost pojmov (Jereb, 1987, 17 )....................................2Slika 2: Tyler – jev model kurikuluma (Ferjan, 2005, 196).......................5Slika 3: Piramida potreb po Maslowu ( vir: http//www.velosimed.com) ......8Slika 4: Model Herzbergove motivacijske teorije (Uhan 2000, 25)..............9Slika 5: Model kakovosti storitev (Potočnik, 2000, 163).........................12Slika 6: Model organizacije in izvedbe izobraževanja (Jereb, 1987, 179)....15

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število let opravljanja dela plavalnega trenerja.....................17Tabela 2: Pogostost udeležbe na izobraževalnih seminarjih ...................17Tabela 3: Strinjanje s predlogom subvencioniranja.............................18Tabela 4: Odgovorni za subvencioniranje izobraževalnih seminarjev.........18Tabela 5: Največja pomanjkljivost izobraževalnih seminarjev.................19Tabela 6: Vrednotenje pomembnosti praktičnega dela ........................19Tabela 7: Izbira lokacije izvajanja izobraževalnega seminarja................20Tabela 8: Izbira časovnega termina izobraževalnega seminarja ..............20Tabela 9: Časovni razpored učne snovi............................................23Tabela 10: Stroški organizacije izobraževalnega seminarja...................26




Documents

IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA PLAVALNE TRENERJE · 2017. 11. 28. · Na podlagi pridobljenih podatkov smo izdelali nov izobraževalni seminar za plavalne trenerje, katerega glavna tema