Matjaž Celar 3. ga

Ivo Andrić se je rodil 9. oktobra 1892. Leta v Dolcu pri Travniku, v takratni Avstro-Ogrski. Ko je bil star dve leti je izgubil očeta, ter se z materjo preselil v Višegrad, k očetovi sestri Ani in njenemu možu. Tu konča osnovno šolo nato pa se leta 1903 vpiše v sarajevsko Veliko gimnazijo, najstarejšo bosansko-hercegovsko srednjo šolo.

Rojstna hiša Iva Andrića

Svojo prvo pesem U sumrak je objavil leta 1911 v Bosanski vili. Nato je začel študirati slovansko književnost in zgodovino na filozofski fakulteti Kraljeve univerze v Zagrebu, kjer je prejemal štipendijo hrvaškega kulturno-izobraževalnega društva Napredek. Šolanje nadaljuje na Dunaju in Krakovu, kjer dočaka 1. svetovno vojno.

V gimnazijskih letih je bil Andrič goreč zagovornik povezovanja »jugoslovanstva«. Bil je pripadnik liberalnega nacionalističnega gibanja Mlada Bosna, ter strasten borec za osvoboditev južno slovanskih narodov izpod Avstro-Ogrske oblasti.

Po izbruhu vojne se vrne v domovino, ko pa prispe v Split, sredi julija, ga avstrijska policija nemudoma aretira in zapre v šibeniški, zatem pa v mariborski zapor, kjer kot politični zapornik ostane do sredine marca 1915. Med zidovi mariborskega zapora, v temi samice, ponižan od »izmečkov« intenzivno piše pesmi.

Po vojni in spremembi oblasti se prične Andrićeva diplomatska kariera: leta 1920 je postavljen za urednika v poslaništvu v Vatikanu, zatem pa je deloval še kot diplomat na konzulatih v Bukarešti, Trstu in Gradcu. V tem času je objavil zbirko pesmi v prozi: "Nemiri“in druge.

Od leta 1930 do 1933 je bil sekretar stalne delegacije Kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov v Ženevi. V tem času je objavil prvi del trilogije "Jelena, žena koje nema". Med vojnama je zavzemal funkcij pooblaščenega ministra in izrednega poslanca jugoslovanske vlade v Berlinu. Po začetku 2. Svetovne vojne se vrne v Beograd.

Skoraj desetletje po vojni, leta 1954 se pridruži Komunistični Partiji Jugoslavije in postane tudi prvi predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. Bil je prvi, ki je podpisal Novosadski dogovor o srbsko-hrvaškem knjižnem jeziku.

Ivo Andrić je med drugim opisal tudi most v Višegradu, ki je po vsem svetu znan kot Most na Drini in je Andriću leta 1961 prinesel Nobelovo nagrado.

Viri: Internet G. vodič