Istria & Kvarner - Croatia

ISTRA Kvarner&

2012-05-17_01_ISTRA_POS1 1 5/15/2012 2:54:15 PM

LUKA ZORKO

ISTRA Kvarner&

2012-05-17_02_ISTRA_POS1 2 5/15/2012 2:54:27 PM

3ISTRA & Kvarnermaj 2012

PrilogoizdajaČasopisno-založniš-kopodjetje(ČZP)Večer

DIREKTOR

Uroš SKUHALA

UREDNIKPRILOGE

Luka ZORKO

OBLIKOVANJE

INTEHNIČNOUREJANJE

Aleš DRAGAR

OGLASNOTRŽENJE

Janez TOPLAK

AVTORJIBESEDIL: Luka ZORKO, Jadran STRLE in Božo ZORKO

FOTOGRAFIJE:

Hrvaška turistična skupnost, Turistično združenje Istrske županije, Renco KOSINOŽIĆ, Sergio GOBBO, Milan BABIĆ,

Luka TAMBAČA, Turistično združenje Kvarnerja, Božo ZORKO

NASLOVNICA

Turistično združenje Kvarnerja

TISK

De lo, ti skar sko sre diš če, Ljub lja na

Maj2012

Iz vse bi ne4

DenisIvošević-direktorTZIstrske

županije

6IrenaPeršićŽivadinov

-direktoricaTZKvarnerja

8Odkozedokoze

12Skrivalnicaimena:

Novigrad

14KamenjakinBrioni-

naravnioazi

16Glagolica

18Opatija-zibelka

turističnetradicije

20Krk-otokokusov,

jezikovinzgodovine

22Pešpotina

kvarnerskihotokih

PrvomajskepraznikesemkotponavadipreživelnaotokuLošinjuinnapotitjaternasamemotokusrečalštevilneSlovence,zla-stiŠtajerceinogromnoznanihobrazov.Natrenutkesemimelobčutek,kotdajeSlovenijapraznaindasopravvsinekjevIstriinnaKvarnerju.Obtemsemrazmišljal,kajpripravitizatoprilo-go.Ježetako,Slovencivtidveregijizahajamomnožično,intoževrstolet,zatojepripravatakšneprilogevednoznovaizziv,sajsejetrebapotruditiinvednopoiskatikajdrugačnega,nekaj,karvečinimogočevvsehtehletihšeniuspeloodkriti.

NasrečoimataIstrainKvarnertakobogatozgodovinointolikoponuditi,dabilahkobreztežavsestavilikarnekajprilog.Lemalojetrebazavitizglavneplažeinsepogovoritizdomačinialilokalnimiturističnimidelavci,sajsetudionizavedajo,damorajodandanesgostuponuditišekajvečkotsamoplažoinmorje,čepravnasvečinaprideprvotnozaraditega.Plažoinmorjenajdemomarsikjeposvetu,znaravnimi,kulturnimiinzgodovin-skimiznamenitostmipasenemorepohvalitivsak.Žečesamopoznamozgodovinokraja,vkateremsmo,dobimarsikajdruga-čenpomen.

Česešenisteodločili,kjebosteletovali,lahkoizberetekraj,kivampoponudbinajboljustreza,čepaimateciljpoletnegadopustažeizbran,preverite,kajvamkrajinokolicašeponujata.Pisarneturističnihlokalnihorganizacijalinjihovespletnestranisodobervirinformacijinslednjesovečinomavzornopredsta-vljene.Negledenato,alistešportnik,rekreativec,ljubiteljnara-ve,umetnostialikulture-povsodbostevednonašlikajnovega,pačetudivtemkrajuletujeteževrstolet.

Vedno kaj novega

ISTRA & Kvarner

LUKA ZORKO

ISTRA Kvarner&

2012-05-17_03_ISTRA_POS1 3 5/15/2012 2:54:40 PM

4 ISTRA & Kvarner maj 2012

Turizem je v Istri zelo razvit in se razvija še naprej. Katere skrite potenciale bo Istra razvijala v prihodnosti?Istra je idealno območje za razvoj kulturnega turizma, saj je cela regija pravzaprav muzej na pro-stem. Sledi preteklosti je mogoče videti praktično na vsakem koraku, zato menimo, da je ena izmed prioritet, da obiskovalcu karseda kakovostno pričaramo to bogastvo in splošno okrepimo zavest o vrednosti in pomembno-sti kulturne dediščine v turizmu. Na tem področju pričakujemo, da bomo velik del aktivnosti izvedli s sredstvi EU, kar je za nas izjemne-ga pomena.

Ob kulturi bomo razvijali tudi druge oblike selektivnega turiz-ma, kot je zdravstveni turizem, ob tem pa bomo Istro "brendirali" po mesecih oziroma bo vsak mesec ali sklop mesecev svoja blagov-na znamka. Nadaljevali bomo z razvojem ruralnega turizma, vinskega in "gourmet" turizma, cikloturizma in ekoturizma, saj z njimi promoviramo trajnostni razvoj turizma.

Istra je med turisti dobro znana. Kam bi napotili nekoga, ki misli, da je doživel že vse, kar lahko Istra ponudi?Če ste željni adrenalina, lahko poskusite neverjeten let nad Pazinsko jamo. Zip line označuje 220 metrov jeklene vrvi, razpete med motelom Lovec in Hišo piscev (Quadruvium), poteka pa preko fascinantne jame, ki jo je izdolbla reka Pazinčica. Upoštevajte, da je zip line name-njen pogumnejšim obiskovalcem, saj boste pot opravili v desetih sekundah ob hitrosti 60 kilome-trov na uro.

Drugi način spoznavanja naše regije je iz ptičje perspektive, ki ga je mogoče doživeti z letom z balo-nom. Balon sprejme šest potni-kov, upravlja ga licenciran pilot, po triurnem letu pa vsak potnik,

ki prvič leti z balonom, dobi šampanjec in diplomo. Polete organizira agencija Gral putovanja iz Buzeta.

Ena izmed atrakcij, ki jo vsekakor priporočam letos, je Istra Inspirit. To je nov kulturno-turistični proi-zvod, ki z devetimi kulturnimi pro-grami na devetih lokacijah z upri-zoritvijo istrskih mitov in legend oživlja različna zgodovinska obdobja. Projekt bo potekal od 17. junija do septembra, predvideno pa je 27 izvedb. V puljskem zgo-dovinskem in pomorskem muzeju bo potekal dogodek Mitološka bitja Istre, v interaktivnem pro-gramu pa bodo skeči, delavnice in igralnice z mitološkimi bitji in legendami Istre. Na medulinskem arheološkem najdišču Vižule je predvidena predstava Crispo, ki govori o svetu rimskih spletk in intrig, v starem mestnem jedru Rovinja pa se bo pletla zgodba o ribičih z naslovom Spacio. V gradu Grimani v Svetvinčentu bodo oži-vili zgodbo o čarovnici Mari, ki je bila zažgana na grmadi, Savudrija bo prizorišče Svetilnika ljubezni, v starem mestnem jedru Poreča pa bodo turisti poslušali zgodbo o zloglasnem razbojniku Domeniku Furlanu. V pazinskem Kaštelu bodo v zgodbi Rudarska republika oživeli liki iz romana Julesa Verna Matias Sandorf, Buzet po starin-sko pa je naslov dogodka, v kate-rem bodo turisti, kot pove že ime, lahko občutili vonje, okuse, zvoke in glasbo minulih časov.

Ob navedenem bi obiskovalcem priporočil, naj obiščejo naše kul-turne, zgodovinske in naravne poti, ki jih najdejo opisane v novi brošuri Istra Culture. Med njimi bi izpostavil Pot istrskih fresk, ki obiskovalcu predlaga 20 cerkvic po Istri. Za celovito doživetje je najbolje obiskati starodavno mestece Roč, kjer vas bo pričakal vodič v kostumu in vas vpeljal v zgodbo o srednjeveški Istri, glago-lici in freskoslikarstvu. Po tem si

lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja naredijo svojo lastno fresko in ta unikatni spominek odnesejo domov ali ga poklonijo komu bližnjemu.

Ena od zanimivosti je tudi Ribiška akademija Sardela v Fažani, ki organizira tečaj soljenja sardel, naučili se boste, kolikšno količino rib uporabiti ter nekaj o soli, olju in začimbah. To je izredna prilo-žnost, da osvojite stara znanja iz "kleti in kuhinje", ki se prenašajo iz roda v rod. Obiščete lahko tudi istrski Hollywood – mestece Draguć, o katerem pravijo, da nima znamenitosti, saj je samo po sebi znamenitost. Slikovito mestece je gostilo mnoge filmske zvezde in služilo kot kulisa v števil-nih znanih filmih. Draguć ima kar štiri zgodovinske cerkve, fontano z vodnjakom v središču mesta ter enega najlepših istrskih razgledov, posebno proti vasi Grimalda in akumulacijskem jezeru Butoniga.

Kot vrhunski poznavalec Istre, katera so mesta, kjer se vi spoči-jete v prostem času?Svoj dopust preživljam aktivno, rad predvsem kolesarim in hodim na dolge sprehode in pohode, za kar je Istra idealna. Pot, ki jo imam najraje, je stara železniška proga Parenzana, ki s številnimi viadukti in predori povezuje slikovita mesta in vasi ter me popolnoma regene-rira. Ob tem rad opazujem ptice (birdwaching) v ornitološkem parku Palud pri Rovinju in v dolini reke Mirne. Drugače sem ljubitelj družinskih hotelov visoke kate-gorije, tako da pogosto obiščem hotel Vela vrata v Buzetu in hotel San Rocco v Brtonigli. Rad imam podeželski tip namestitve in agro-turizem, ki ga je v Istri obilica, tako da je velik izbor. Še posebno rad obiščem kulinarične dogodke, ki so vezani na tartufe, švoje (morski list), sardele, vino, žganje in oljčno olje.

Svoj dopust preživljam aktivno

DENIS IVOŠEVIĆ DIREKTOR TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA ISTRSKE ŽUPANIJE

2012-05-17_04_ISTRA_POS1 4 5/15/2012 2:54:54 PM

lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja naredijo svojo lastno fresko in ta unikatni spominek odnesejo domov ali ga poklonijo komu bližnjemu.

Ena od zanimivosti je tudi Ribiška akademija Sardela v Fažani, ki organizira tečaj soljenja sardel, naučili se boste, kolikšno količino rib uporabiti ter nekaj o soli, olju in začimbah. To je izredna prilo-žnost, da osvojite stara znanja iz "kleti in kuhinje", ki se prenašajo iz roda v rod. Obiščete lahko tudi istrski Hollywood – mestece Draguć, o katerem pravijo, da nima znamenitosti, saj je samo po sebi znamenitost. Slikovito mestece je gostilo mnoge filmske zvezde in služilo kot kulisa v števil-nih znanih filmih. Draguć ima kar štiri zgodovinske cerkve, fontano z vodnjakom v središču mesta ter enega najlepših istrskih razgledov, posebno proti vasi Grimalda in akumulacijskem jezeru Butoniga.

Kot vrhunski poznavalec Istre, katera so mesta, kjer se vi spoči-jete v prostem času?Svoj dopust preživljam aktivno, rad predvsem kolesarim in hodim na dolge sprehode in pohode, za kar je Istra idealna. Pot, ki jo imam najraje, je stara železniška proga Parenzana, ki s številnimi viadukti in predori povezuje slikovita mesta in vasi ter me popolnoma regene-rira. Ob tem rad opazujem ptice (birdwaching) v ornitološkem parku Palud pri Rovinju in v dolini reke Mirne. Drugače sem ljubitelj družinskih hotelov visoke kate-gorije, tako da pogosto obiščem hotel Vela vrata v Buzetu in hotel San Rocco v Brtonigli. Rad imam podeželski tip namestitve in agro-turizem, ki ga je v Istri obilica, tako da je velik izbor. Še posebno rad obiščem kulinarične dogodke, ki so vezani na tartufe, švoje (morski list), sardele, vino, žganje in oljčno olje.

Svoj dopust preživljam aktivno

2012-05-17_05_ISTRA_POS1 5 5/15/2012 2:55:04 PM


Turizem je v Kvarnerju zelo raz-vit. Katere skrite potenciale boste razvijali v prihodnosti?Možnosti vidimo v kulinariki in gastronomskem turizmu, ki ga bomo razvijali še naprej v okviru projekta Kvarner Gourmet. Naš cilj je vrhunska gastronomska ponud-ba in predvsem, da bi se v naših restavracijah ponujala domača kvarnerska hrana, tu pridelana.

Drugi potencial je zdravstveni turizem, ki je pravzaprav tisti, s katerim se je naša tradicija tudi začela. Konkretneje tu govorimo predvsem o Opatiji in njeni okoli-ci. Naravni park Učka je v zadnjih letih na tem področju naredil velik korak naprej, saj ima zelo dosti dobro označenih sprehajališč, pešpoti in tematskih poti. To moramo veliko več promovirati, saj ljudje za to pogosto ne vedo. Zadnje čase je veliko povpraševa-nje po tej vrsti "outdoor" turizma

in tu imamo velik potencial, ki doslej ni bil dobro izkoriščen. V vsakem primeru je doživljajski turizem tisto, za kar se moramo truditi.

Ker slovenski turisti dobro pozna-jo Kvarner, kam bi napotili neko-ga, ki misli, da je doživel že vse, kar lahko Kvarner ponudi?Turizem ni samo videti destinaci-jo, ampak jo predvsem doživeti. Imamo ogromno prireditev in dogodkov, ki jih je vredno obi-skati. Recimo Glagoljaške steze, kot je Baščanska steza na Krku, ali Vinodolski zakonik. Mogoče mnogi poznajo prireditev Rabska fjera, manj pa ekocenter Beli. Potem so tu doživetja za družino, recimo delfini pri Lošinju ali dru-žinski hoteli na Malem Lošinju. Pozimi recimo se lahko sankate v Gorskem kotarju. Ali pa sprehodi po zaščitenih naravnih območjih, kot so Zeleni vir, Vražji prolaz ...

To so resnično biseri, ki so prema-lo znani in lahko veliko ponudijo.

Kot vrhunska poznavalka Kvarnerja, kje se vi spočijete v prostem času?Imam veliko družino, tako da radi doživljamo in vidimo nove stvari. Recimo na Lošinju imamo hotele, ki so zelo primerni za družine in kjer lahko otroci počnejo dosti stvari, od gledanja delfinov do pri-reditev. Tudi kampi na Krku so pri-lagojeni družinam, imajo vodno zabavo in podobno. Drugače gremo pogosto v naravo na sprehode in na pohode v Gorski kotar ter na prej omenjene kraje v naravi. Pogosto združimo to z obi-skom kakšne prireditve. Nekako živimo s sloganom Kvarnerja - raznolikost je lepa in poskušamo doživeti nekaj od vseh možnosti, ki jih imamo. Mislim, da je ta raznolikost tudi naša največja prednost.

Raznolikost je lepa

IRENA PERŠIĆ ŽIVADINOV DIREKTORICA TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA KVARNERJA

2012-05-17_06_ISTRA_POS1 6 5/15/2012 2:55:25 PM

To so resnično biseri, ki so prema-lo znani in lahko veliko ponudijo.

Kot vrhunska poznavalka Kvarnerja, kje se vi spočijete v prostem času?Imam veliko družino, tako da radi doživljamo in vidimo nove stvari. Recimo na Lošinju imamo hotele, ki so zelo primerni za družine in kjer lahko otroci počnejo dosti stvari, od gledanja delfinov do pri-reditev. Tudi kampi na Krku so pri-lagojeni družinam, imajo vodno zabavo in podobno. Drugače gremo pogosto v naravo na sprehode in na pohode v Gorski kotar ter na prej omenjene kraje v naravi. Pogosto združimo to z obi-skom kakšne prireditve. Nekako živimo s sloganom Kvarnerja - raznolikost je lepa in poskušamo doživeti nekaj od vseh možnosti, ki jih imamo. Mislim, da je ta raznolikost tudi naša največja prednost.

Raznolikost je lepa

2012-05-17_07_ISTRA_POS1 7 5/15/2012 2:55:39 PM


BOŽO ZORKO

Kozo kot simbol te pokrajine so sicer uporabili že Rimljani, današnji grb pa izvira iz 19. stoletja. V grbo-slovju ima vse svoj pomen, a malo v šali bi lahko zapisali, da si bolj-šega simbola skorajda niso mogli izbrati. Seveda če modro vzame-mo kot simbol za morje, ki s turiz-mom prinaša tako dobre zaslužke, da je celo koza postala zlata.

Istra je pri razvoju turizma prednja-čila že v jugoslovanskih časih in še danes je vodilna turistična regija na Hrvaškem. A kot za mnoge druge kraje je razvoj po drugi svetovni vojni pomenil tudi v Istri opuščanje kmetijstva in selitev ljudi s podeželja v mesta. Tisti, ki poznate te kraje že dalj časa, se boste spomnili, da je ob turistično razvitem Poreču in industriji v Pulju notranjost Istre bila videti bolj kla-vrno. Polja so se zaraščala, mnoge stare hiše in kmetije propadale.

Pa so v Istri kaj kmalu ugotovili, da za turizem nista dovolj plaža in postelja. Vodilno turistično pod-jetje v takratni Jugoslaviji Plava laguna iz Poreča je v sedemde-setih letih veliko vlagalo v razvoj kmetijstva. Imeli so svoje rastli-njake, vinograde in sami vzgajali cvetje za svoje potrebe. Žal temu ni sledil razvoj malih kmetij, ki so bile nekoč hrbtenica celotnega gospodarstva pokrajine.

K sreči se je nekje konec devet-desetih let in na začetku tega stoletja vendarle obrnilo na bolje. Mladi so se pričeli vračati na kme-tije, kar je morda še pomembne-je, s sabo so prinesli tudi drugač-no razmišljanje. Zato danes lahko zapišemo, da sta dve tradicionalni kmetijski panogi v Istri, to sta vinogradništvo in pridelava oljč-nega olja, dobili precej drugačno podobo, tej pa se je v zadnjih letih pridružil še boškarin.

Ekstra deviškoEden takšnih “povratnikov” je tudi Sandi Chiavalon iz Vodnjana.

“Še kot otrok sem z dedkom odha-jal v naš mali nasad oljk in vzljubil ta čudovita drevesa. Vedno so me navduševali njihova počasna rast, lepota in darovi, ki nam jih dajejo. Potem je dedek zbolel in nasada ni nihče več obdeloval. Ko so se moji vrstniki naokoli vozili s kolesi in zbirali sličice nogometašev, sem za hobi obdeloval nasad oljk in pride-loval olje. Hobi je postopoma pre-rasel v družinsko podjetje. Ampak samo ljubezen ni dovolj, zato sem končal kmetijsko šolo v Poreču, trenutno pa sem absolvent na agronomski fakulteti.”

Oljka potrebuje veliko časa, pre-den sploh rodi. To je delo na dolgi rok, bi lahko rekli.

“Šele danes se vidijo rezultati dela izpred desetih let. Trenutno imam nasajenih 1600 oljk, sodelujem pa še s tremi kooperanti, ki imajo okoli dva tisoč dreves. Zadnja leta je vsako pomlad enako: zberemo se družina in prijatelji in skupaj gremo sadit nova drevesa.”

Istra je najsevernejše področje na svetu, kjer se goji oljka.

“To je naša prednost. Zaradi nižjih temperatur ima oljka skrajšano vegetacijo in zbiranje olja v plodu se začne pozneje kot drugje. Šele takrat, ko so visoke poletne temperature že mimo. V bolj južnih krajih je v poletni suši olje že v plodovih, visoke temperature pa občutno zmanjšajo njegovo kakovost. Zato je naše olje zelo kakovostno, ima močan okus in vonj. Poleg tega oljke zelo zgodaj obiramo, ko šele tretjina ploda spremeni barvo, in jih predelamo še isti dan s hladnim stiskanjem v kontrolirani atmosferi. Rezultat je, da je olje natančno takšno kot v plodu: neoksidirano, z nizkim delom prostih maščobnih kislin in visokim deležem polifenolov, ki so izraziti antioksidanti. Zato pra-vimo, da naše olje ni samo hrana, ampak tudi zdravilo. Do polnjenja v manjše stekleničke ga hranimo v naši kleti v neprodušno zaprtih

Od koze do koze

posodah pri stalni temperaturi 16 stopinj. Olivno olje ima namreč tri velike sovražnike: svetlobo, tem-peraturo in kisik.

Prodajamo dve vrsti olivnega olja. Ex albis dobimo z mešanjem štirih avtohtonih vrst oljk, ex albis riser-va pa je olje samo sorte vodnjan-ska črnica in lani smo ga pridelali le 800 stekleničk. Ponosen sem, da je italijanska revija za oljarje naše olje ex albis uvrstila med 15 najboljših oljčnih olj na svetu.”

Kako pa vemo, katero olje je res dobro?

“Pokušamo ga podobno kot vino, le da ga moramo pred pokušnjo ogreti v roki približno na telesno temperaturo. Natočimo ga v velik kozarec, da se sprosti vonj, in potem ga nekaj časa zadržimo v ustih. Dobrega popijemo, ker ga je škoda zavreči.”

Zaradi razmeroma majhne pride-lave njegovih olj ni v trgovinah, večino pokupijo restavracije. Lahko pa ga kupite pri njem doma, kjer vam z veseljem pove vse o olju in njegovi pridelavi.

Oljar Sandi Chiavalon

2012-05-17_08_ISTRA_POS1 8 5/15/2012 2:55:55 PM


Od koze do koze

posodah pri stalni temperaturi 16 stopinj. Olivno olje ima namreč tri velike sovražnike: svetlobo, tem-peraturo in kisik.

Prodajamo dve vrsti olivnega olja. Ex albis dobimo z mešanjem štirih avtohtonih vrst oljk, ex albis riser-va pa je olje samo sorte vodnjan-ska črnica in lani smo ga pridelali le 800 stekleničk. Ponosen sem, da je italijanska revija za oljarje naše olje ex albis uvrstila med 15 najboljših oljčnih olj na svetu.”

Kako pa vemo, katero olje je res dobro?

“Pokušamo ga podobno kot vino, le da ga moramo pred pokušnjo ogreti v roki približno na telesno temperaturo. Natočimo ga v velik kozarec, da se sprosti vonj, in potem ga nekaj časa zadržimo v ustih. Dobrega popijemo, ker ga je škoda zavreči.”

Zaradi razmeroma majhne pride-lave njegovih olj ni v trgovinah, večino pokupijo restavracije. Lahko pa ga kupite pri njem doma, kjer vam z veseljem pove vse o olju in njegovi pridelavi.

Večna malvazijaTrta malvazija je iz velike družine. Takšno, kot jo poznajo danes v Istri, so preko otokov južnega Jadrana v 13. stoletju prinesli s Peloponeza. Dobro se je prilagodi-la različnim vrstam istrske zemlje, sadijo pa jo ob morju, v notra-njosti, tudi na višjih hribih z belo glineno zemljo. Zato je tudi vino s sicer skupnim imenom malvazija zelo različno in precej bolj nežno in manj aromatično od malvazij iz drugih krajev.

Karakter malvazije je precej odvi-sen tudi od načina kletarjenja. Če jo pridelujejo “na belo”, kot pravijo, torej če mošt odtočijo od tropin pred fermentacijo, je bolj sveža in polna sadnih arom. Če fermentacija poteka na tropinah, je, odvisno od dolžine postopka, manj aromatična, a bolj polna in dalje jo lahko hranimo.

Pridelovalcev dobrih vin je v Istri kar nekaj, med bolj znanimi je Marino Markežić. Njegovi vinogra-di in klet so na severozahodu, pri Momljanu. Večina njegova vina pozna po skupnem imenu Kabola.

Vinar Marino MarkežićOljar Sandi Chiavalon

2012-05-17_09_ISTRA_POS1 9 5/15/2012 2:56:14 PM


Sončna lega na okoli 250 metrih nadmorske višine in kraji, kjer se mešata rdeča in siva istrska zemlja, so skoraj idealni za rast različne vinske trte, iz grozdja pa pridelujejo muškat, refošk, teran, merlot, cabernet sauvignon in seveda malvazijo, ki jo z različnimi postopki kletarjenja pridelujejo v treh vrstah. V preteklosti so vino iz teh krajev vozili tudi na dunajski dvor.

Marino Markežić že tretjo genera-cijo nadaljuje družinsko vinogra-dniško tradicijo, le na sodobnejši način. Velika razlika je predvsem v kletarjenju, ki je danes enako kot v vseh sodobnih kleteh po svetu. Markežić je še zlasti ponosen na malvazijo, ki jo pridobivajo iz trte, ki raste na sivi glineni zemlji, zori

pa na tropinah v amforah vse do pomladi. Po prešanju dozoreva v lesenih sodih, da dobi jantarjevo barvo. Na prodajnih policah jo boste našli pod imenom Amfora malvazija. Kot pravi Markežić, je to vino s 14 volumenskimi odstot-ki alkohola namenjeno zmerne-mu pitju in uživanju ob vsakem požirku.

Drugi ponos kleti Kabola je močno aromatičen muškat, ki je primeren za uživanje ob sladicah ali kot aperitiv. Kot dokaz dolge družinske vinogradniške tradicije hranijo steklenico njihovega muškata iz leta 1891.

Govedo, ki je dobilo statusBoškarina, značilno istrsko gove-do, so nekoč uporabljali za delo

Kultura uravnoteènosti duha in telesa sega v Istri še v anti~ne ~ase, prav Rovinj pa

je bil zaradi svoje blage mikroklime in blagodejnosti sredozemskega rastlinja kot

destinacija znan po celem svetu. O resni~nosti te trditve se lahko prepri~ate v enem

od Maistrinih wellness centrov, od katerih se tisti najbolj luksuzen nahaja v hotelu

Monte Mulini, prvem boutique hotelu s petimi zvezdicami v Istri. Wellness center

hotela Monte Mulini, ki ̀ e s samim vizualnim doìvetjem sugerira relaksacijo telesa

in uma, se razlega na 1000 kvadratnih metrih in je tematsko razdeljen na tri cone

(Beauty, Zen Spa in Active cona), od katerih ima vsaka svojo vsebino in ponudbo.

Goste wellnessa ~aka bogata izbira blagodejnih kopeli in tretmajev obraza in

telesa, ki so pripravljeni posebej za ̀ enske, moške in pare. ̂ okolada, kaviar, vino in

zlato so samo nekatere od sestavin luksuznih tretmajev, ki pa so na voljo samo v

tem wellness centru. Od tega leta se wellness ljubitelji lahko sprostite v 1700

kvadratnih metrih wellness centra prvega design hotela v regiji, pri Lone. Gostje

imajo dostop do klasi~ne wellness ponudbe centrov; "poplavi sobo", ki ponuja

mo`nost vzgona in sprostitve na masa`nih leìš~ih in stolih, medtem ko nega

obraza in telesa potekata v osmih ve~namenskih prostorih, katerih del je s

steklenimi stenami s pogledom na naravo, uporabo najnovejših tehnologij in

izdelkov svetovno priznanih kozmeti~nih hiš.

Nasproti hotela Monte Mulini pri Lone, deset minut prijetne vo`nje z ladjico, se

nahaja otok Sv. Andrija in wellness center "Otok" hotela Istra. Tukaj se sproš~anje

pri~ne pod jasnim nebom, v sredozemskem vrtu z vitality napitkom in ob zvokih

ambientalne glasbe ter ob šumenju valov, nadaljuje pa se z masaàmi ali s turško in

finsko savno, aromatizirano z ekstrakti sredozemskega rastlinja, ki bo blagodejno

vplivalo na vaše dihalne poti, medtem ko bo vaša koà kon~no nagrajena z dolgo

pri~akovanim po~itkom. Za ljubitelje aktivnega sproš~anja pa so tu fitness, notranji

bazen in whirlpool.

Maistrini Wellness & SPA centri

- doìvetje za dušo in telo

Og

lasn

o sp

oro

cilo

na polju in vleko vozov. S priho-dom traktorjev je izginilo s kmetij. Ostalo jih je le nekaj, in če si Istrani ne bi umislili njegove nove uporabe, ga verjetno ne bi bilo več. Nalogo oživitve reje boškari-nov so zaupali agenciji za ruralni razvoj Istre, ki jo je leta 2003 ustanovila Istrska županija.

Edmondo Šuran iz agencije pravi, da je to do zdaj najpomembnejši njihov projekt, ne pa edini.

“Oživljanje starih avtohtonih sort in načinov pridelave je del razvojne politike v naši županiji. Boškarin bi gotovo izumrl, če županija ne bi podprla njegove ponovne reje, predvsem pa je pomembno, da imajo rejci z nami pogodbo in da mi poskrbimo tudi za prodajo mesa. Ni nepomemb-no, da meso rejcem plačujemo okoli 30 odstotkov bolje kot meso druge govedi. Imamo celo lastno klavnico, ki jo je postavila župani-ja, kjer meso ustrezno pripravimo za prodajo restavracijam. A samo tistim, ki so z nami podpisali pogodbo in opravili izobraževanje

2012-05-17_10_ISTRA_POS1 10 5/15/2012 2:56:50 PM


pa na tropinah v amforah vse do pomladi. Po prešanju dozoreva v lesenih sodih, da dobi jantarjevo barvo. Na prodajnih policah jo boste našli pod imenom Amfora malvazija. Kot pravi Markežić, je to vino s 14 volumenskimi odstot-ki alkohola namenjeno zmerne-mu pitju in uživanju ob vsakem požirku.

Drugi ponos kleti Kabola je močno aromatičen muškat, ki je primeren za uživanje ob sladicah ali kot aperitiv. Kot dokaz dolge družinske vinogradniške tradicije hranijo steklenico njihovega muškata iz leta 1891.

Govedo, ki je dobilo statusBoškarina, značilno istrsko gove-do, so nekoč uporabljali za delo

Kultura uravnoteènosti duha in telesa sega v Istri še v anti~ne ~ase, prav Rovinj pa

je bil zaradi svoje blage mikroklime in blagodejnosti sredozemskega rastlinja kot

destinacija znan po celem svetu. O resni~nosti te trditve se lahko prepri~ate v enem

od Maistrinih wellness centrov, od katerih se tisti najbolj luksuzen nahaja v hotelu

Monte Mulini, prvem boutique hotelu s petimi zvezdicami v Istri. Wellness center

hotela Monte Mulini, ki ̀ e s samim vizualnim doìvetjem sugerira relaksacijo telesa

in uma, se razlega na 1000 kvadratnih metrih in je tematsko razdeljen na tri cone

(Beauty, Zen Spa in Active cona), od katerih ima vsaka svojo vsebino in ponudbo.

Goste wellnessa ~aka bogata izbira blagodejnih kopeli in tretmajev obraza in

telesa, ki so pripravljeni posebej za ̀ enske, moške in pare. ̂ okolada, kaviar, vino in

zlato so samo nekatere od sestavin luksuznih tretmajev, ki pa so na voljo samo v

tem wellness centru. Od tega leta se wellness ljubitelji lahko sprostite v 1700

kvadratnih metrih wellness centra prvega design hotela v regiji, pri Lone. Gostje

imajo dostop do klasi~ne wellness ponudbe centrov; "poplavi sobo", ki ponuja

mo`nost vzgona in sprostitve na masa`nih leìš~ih in stolih, medtem ko nega

obraza in telesa potekata v osmih ve~namenskih prostorih, katerih del je s

steklenimi stenami s pogledom na naravo, uporabo najnovejših tehnologij in

izdelkov svetovno priznanih kozmeti~nih hiš.

Nasproti hotela Monte Mulini pri Lone, deset minut prijetne vo`nje z ladjico, se

nahaja otok Sv. Andrija in wellness center "Otok" hotela Istra. Tukaj se sproš~anje

pri~ne pod jasnim nebom, v sredozemskem vrtu z vitality napitkom in ob zvokih

ambientalne glasbe ter ob šumenju valov, nadaljuje pa se z masaàmi ali s turško in

finsko savno, aromatizirano z ekstrakti sredozemskega rastlinja, ki bo blagodejno

vplivalo na vaše dihalne poti, medtem ko bo vaša koà kon~no nagrajena z dolgo

pri~akovanim po~itkom. Za ljubitelje aktivnega sproš~anja pa so tu fitness, notranji

bazen in whirlpool.

Maistrini Wellness & SPA centri

- doìvetje za dušo in telo

Og

lasn

o sp

oro

cilo

na polju in vleko vozov. S priho-dom traktorjev je izginilo s kmetij. Ostalo jih je le nekaj, in če si Istrani ne bi umislili njegove nove uporabe, ga verjetno ne bi bilo več. Nalogo oživitve reje boškari-nov so zaupali agenciji za ruralni razvoj Istre, ki jo je leta 2003 ustanovila Istrska županija.

Edmondo Šuran iz agencije pravi, da je to do zdaj najpomembnejši njihov projekt, ne pa edini.

“Oživljanje starih avtohtonih sort in načinov pridelave je del razvojne politike v naši županiji. Boškarin bi gotovo izumrl, če županija ne bi podprla njegove ponovne reje, predvsem pa je pomembno, da imajo rejci z nami pogodbo in da mi poskrbimo tudi za prodajo mesa. Ni nepomemb-no, da meso rejcem plačujemo okoli 30 odstotkov bolje kot meso druge govedi. Imamo celo lastno klavnico, ki jo je postavila župani-ja, kjer meso ustrezno pripravimo za prodajo restavracijam. A samo tistim, ki so z nami podpisali pogodbo in opravili izobraževanje

o pripravi jedi iz mesa boškarina. Te morajo imeti tudi oznako, da gostje vedo, za kaj gre.”

Po nekajletnih izkušnjah že lahko ocenite, ali je bil načrt oživljanja vreden truda in denarja.

“Gotovo. Zadovoljni so vsi, naj-pomembneje pa seveda je, da so zadovoljni tudi potrošniki, turisti. Zato že delamo na oživljanju reje avtohtone pasme ovac in oslov. Načrt je podoben kot pri oži-vljanju reje boškarina. Trenutno imamo le še okoli 250 glav istr-skih oslov, povpraševanje po nji-hovem mesu pa je že zelo veliko. Nekaj podobnega bomo naredili z rejo koz. Žal je avtohtona pasma istrskih koz izumrla, ker je rejo prepovedal že Mussolini, prepo-ved je veljala tudi v Jugoslaviji. Zato bomo skušali razvijati samo avtohtoni način reje.”

Glede na to, kako so se lotili oživljanja kmetijstva, bodo morda tudi te koze postale zlate. Malvazija, oljčno olje in boškarin so že.

2012-05-17_11_ISTRA_POS1 11 5/15/2012 2:57:26 PM


Slovani so svoje naselbine najpo-gosteje poimenovali po značilno-stih okolice - bodisi po oblikova-nosti terena bodisi po rastlinstvu ali živalstvu, ki je rastlo oziroma se podilo naokrog. Nekateri kraji pa so dobili ime po drugačnih dogodkih. Istrsko mestece Novigrad skriva v sebi viharno

zgodovino ljudi, ki so živeli na tleh današnje - Ljubljane.

Ljubljanska kotlina je bila poselje-na že v prazgodovini - verjetno je prvi večji naselitveni val dosegel bregove tedanjega Ljubljanskega jezera. Kultura koliščarskih ljud-stev je cvetela v bronasti dobi, ki se je bohotila v 13. in 12. stoletju

pred našim štetjem. Že tedaj je bila kotlina pomembna postaja trgovskih poti, kasneje znane Jantarne poti iz Baltika proti današnji severni Italiji. Arheološki ostanki tedanjega življenja koli-ščarjev in trgovcev pričajo, da je bil Grajski grič današnje Ljubljane poseljen v daljšem časovnem

obdobju; šele s presihanjem Barjanskega jezera so se ljudje naseljevali tudi na drugem bregu današnje Ljubljanice, na vzpeti-nah okrog današnjega Mestnega muzeja pa vse tja do Kongresnega trga. Ko je rimska vojska pora-zila ljudstva na tleh današnje Primorske in Istre in predvsem zaradi kvalitetne železove rude priključila keltsko deželo Tavriskov in Norikov, je na poti do Ogleja zakoličila vojaški tabor, kjer je bila nameščena XV. Legija Apolinaris. Tudi najnovejša arheološka izkopavanja so potrdila razkošno rimsko - Colonia Iulia Aemona - naselbino na tem prostoru.

Leta 14/15 pred našim štetjem je torej nastalo rimsko mesto (municipia) Emona na tleh dana-šnje Ljubljane. Mesto je živelo in cvetelo skoraj pol tisočletja - do propada rimskega imperija, ki je takrat obvladoval ves znani svet Evrope, Azije in Afrike. Rimske vojske so podjarmile številna ljudstva, ki pa so v 3. in 4. sto-letju že začela vračati udarce: Rimski imperij se je sesuval pod orožjem bojevnikov barbarskih ljudstev. In čeprav je bila Emona na zunanji strani obrambnega limesa (Claustra Alpium Iuliarum), je rušilni val barbarskih ljudstev prišel razmeroma pozno. Šele v 5. stoletju - natančneje 452 n. št. so Huni, ta “bič božji”, kot so radi zapisali kronisti, zavzeli Emono, jo izropali in požgali. Od tedaj je kruti Atila, njihov vodja, del našega zgodovinskega ustnega izročila, predvsem v Posočju.

Prebivalstvo - arheologi ocenjuje-jo, da jih je bilo verjetno okrog 5 do 6 tisoč - se je razbežalo, vsak se je reševal po svojih močeh. Nekateri so se zatekli v odda-ljene in očem skrite podeželske vile (ville rusticae), drugi so se povzpeli na višinska pribežališča (refugiae) - ena skupina Emoncev pa se je z ladjo prebila do Nauportusa (Vrhnike), se prebila čez Postojnski prelaz in se ustavila

Skrivalnica imena: Novigradšele na otočku ob istrski obali, blizu izliva tedaj pitne reke Mirne v Jadransko morje. Malo dlje proti severu je v zalivu današnje Dajle bila še iz rimskih časov ( 5. stole-tje) starokrščanska bazilika. Viri pravijo, da se je tja zatekel škof iz požgane Emone. Novigrad/Neapolis je bil vse do leta 1831 sedež krščanske škofije.

Pravijo, da je tedaj nastal Novigrad-Cittanova. Najstarejši pisni viri omenjajo novo naselbino v zvezi z Emono - pojavljajo se imena Aemona, Emonia, kasneje tudi Neapolis. Že nekaj generacij po požigu "stare" Emone, leta 599, pa se pojavi zapis novega naselja na otoku - Civitas Nova. Od takrat je "Nova Emona" bila pod oblastjo različnih vladarjev - najprej pod bizantinsko oblastjo, vzhodno naslednico rimskega imperija,

Laguna Novigrad ponuja v svojih dveh kampih razli~ne storitve in doìvetja. Naj Del kampa Mareda je organiziran kot Istrian Village Mareda in ima 46 mobilnih

2

gre za veliko parcelo tik ob morju, prostor v senci, pridih nedotaknjene

hi{ic s povr{ino 32 m . Stilizirani elementi na fasadah mobilnih hi{ic spominjajo

robinzonske divjine v {otoru ali pa za bolj luksuzno namestitev v novih mobilnih

na staro arhitekturo istrskih hi{, okolje pa je urejeno po vzoru na okolja v ruralnih

hi{icah bosta kampa Sirena in Mareda uspe{no zadovoljila razli~ne zahteve in

delih Istre – tam je {terna, prostor za druènje in vrt z za~imbnimi rastlinami.

posebne potrebe {irokega spektra gostov.

Zaradi tako privla~ne ponudbe so mnogi ̀ e zdaj rezervirali namestitev v mobilni

Kampiranje v mobilnih hi{icah zagotavlja ve~je udobje, kot bi to lahko

hi{ici. Tudi vi ste lahko pionir novega na~ina kampiranja, obogatenega z

pri~akovali v kampu, pri ~emer ohranja vse atribute kampiranja – preìvljanje

etnodimenzijo. Ohrabrite se za druga~no, bogatej{e in bolj kompleksno

~asa v naravi, morje in sonce na dosegu roke in {tevilne mo`nosti za rekreacijo

doìvetje – prepri~ani smo, da vam ne bo ̀ al.

in {port.

Letos boste imeli enkratno prilo`nost, da poletje preìvite v popolnoma novih in

Posebne ponudbe: poletje ̀ e od 53 evrov po dnevu.

sodobnih mobilnih hi{icah, ki so pred kratkim pripeljane v Sireno, kar je {e ena

Promo code: VECER

etapa v njenem razvoju. Name{~ene so v novem delu kampa pod imenom

2

Sirena Village. Gre za hi{ice s povr{ino 32 m , z mo`nostjo namestitve za pet

Laguna Novigrad, d.d.

ljudi in s pogledom na morje. Vsaka ima pokrito teraso in parkirni prostor na svoji

tel. +385 52 858 690, faks +385 52 757 314

2

parceli. V Sireni Village sta na voljo tudi dva bazena s povr{ino 24 m in dva

e-mail: [email protected]

2

bazena s povr{ino 14 m .

www.camping-novigrad.com

Mobilne hišice v Novigradu v Istri

Og

lasn

o sp

oro

èilo

2012-05-17_12_ISTRA_POS1 12 5/15/2012 2:57:22 PM


obdobju; šele s presihanjem Barjanskega jezera so se ljudje naseljevali tudi na drugem bregu današnje Ljubljanice, na vzpeti-nah okrog današnjega Mestnega muzeja pa vse tja do Kongresnega trga. Ko je rimska vojska pora-zila ljudstva na tleh današnje Primorske in Istre in predvsem zaradi kvalitetne železove rude priključila keltsko deželo Tavriskov in Norikov, je na poti do Ogleja zakoličila vojaški tabor, kjer je bila nameščena XV. Legija Apolinaris. Tudi najnovejša arheološka izkopavanja so potrdila razkošno rimsko - Colonia Iulia Aemona - naselbino na tem prostoru.

Leta 14/15 pred našim štetjem je torej nastalo rimsko mesto (municipia) Emona na tleh dana-šnje Ljubljane. Mesto je živelo in cvetelo skoraj pol tisočletja - do propada rimskega imperija, ki je takrat obvladoval ves znani svet Evrope, Azije in Afrike. Rimske vojske so podjarmile številna ljudstva, ki pa so v 3. in 4. sto-letju že začela vračati udarce: Rimski imperij se je sesuval pod orožjem bojevnikov barbarskih ljudstev. In čeprav je bila Emona na zunanji strani obrambnega limesa (Claustra Alpium Iuliarum), je rušilni val barbarskih ljudstev prišel razmeroma pozno. Šele v 5. stoletju - natančneje 452 n. št. so Huni, ta “bič božji”, kot so radi zapisali kronisti, zavzeli Emono, jo izropali in požgali. Od tedaj je kruti Atila, njihov vodja, del našega zgodovinskega ustnega izročila, predvsem v Posočju.

Prebivalstvo - arheologi ocenjuje-jo, da jih je bilo verjetno okrog 5 do 6 tisoč - se je razbežalo, vsak se je reševal po svojih močeh. Nekateri so se zatekli v odda-ljene in očem skrite podeželske vile (ville rusticae), drugi so se povzpeli na višinska pribežališča (refugiae) - ena skupina Emoncev pa se je z ladjo prebila do Nauportusa (Vrhnike), se prebila čez Postojnski prelaz in se ustavila

Skrivalnica imena: Novigradšele na otočku ob istrski obali, blizu izliva tedaj pitne reke Mirne v Jadransko morje. Malo dlje proti severu je v zalivu današnje Dajle bila še iz rimskih časov ( 5. stole-tje) starokrščanska bazilika. Viri pravijo, da se je tja zatekel škof iz požgane Emone. Novigrad/Neapolis je bil vse do leta 1831 sedež krščanske škofije.

Pravijo, da je tedaj nastal Novigrad-Cittanova. Najstarejši pisni viri omenjajo novo naselbino v zvezi z Emono - pojavljajo se imena Aemona, Emonia, kasneje tudi Neapolis. Že nekaj generacij po požigu "stare" Emone, leta 599, pa se pojavi zapis novega naselja na otoku - Civitas Nova. Od takrat je "Nova Emona" bila pod oblastjo različnih vladarjev - najprej pod bizantinsko oblastjo, vzhodno naslednico rimskega imperija,

potem so čez Istro drveli Franki, tudi Germani so roparsko pobirali "davke", za skoraj tisoč let posta-nejo gospodarji trgovci iz Benetk, dokler jih ne uniči Napoleon, njega pa Habsburžani, slednje Italijani, njih pa jugoslovanski partizani.

Novi naseljenci Civitas Nove so s seboj prinesli tudi nekaj neotiplji-vega - danes bi dejali svojo dedi-ščino. Prinesli so svoja verovanja, svoje bogove, svoja božanstva. V vdolbinice pred vhodnimi vrati so postavljali zaščitnike domačij, v lararijih so prižigali kadila, v templjih so častili svoja, poganska božanstva, a tudi vse bolj enega krščanskega boga. Nič od prej-šnjih časov se ni ohranilo, nova vera je prekrila prostor in ljudi mnogih generacij. Novi časi in novi gospodarji so zaznamovali arhitekturne stile mesteca, ki so

bolj ali manj ohranjeni do danes. Še najbolj mogočno in vidno je mestno obzidje iz 13. stoletja, ki daje mestnemu jedru pridih sre-dnjeveških časov. Nekdaj čaščeno božanstvo stare Emone, Equrna, pa je utonilo v močvirjih širnega barja, ki je še vedno namakalo prostrane ravnice okrog požgane Emone. Če morda kakšen kipec kakšnega hišnega lara iz Emone še ždi pod zemljo v zalivu Dajle, pa tu zagotovo ne najdemo več spomina na mitološke ( ali resnič-ne?!) Jazonove pomorščake z ladje Argo - argonavte. Po pisnih virih starih kronistov je grški heroj Jazon na begu iz Kolhide, skupaj s čarovnico Medejo, ki se je vanj na smrt zaljubila, ukradel zlato runo in po Donavi (Histru) in Savi pribežal vse do današnje Ljubljane ter ustanovil naselbino (Emono). To naj bi se bilo zgodilo še pred

koliščarji. V Novigradu je ta mit (ali legenda?) utonil v pozabo skupaj s pribežniki. Le na isti poti, po kateri so tudi argonavti - kot pred Huni bežeči Emonci - prišli do Jadranskega morja, je v ustnem izročilu pričevanje o Jazonu: na izviru Ljubljanice, v Močilniku pri Vrhniki, rimskemu Nauportusu (Novemu pristanišču).

Danes Novigrad oblegajo sodobni nomadi, miroljubni turisti. In v mestecu vlada mir, za katerega se zdi, da nima nič z burno preteklo-stjo teh krajev. Le občasno zagrmi za kakšno hordo motoristov, teh sodobnih konjenikov na staro-davni poteh, ki še vedno vodijo proti morju. A na teh poteh je le še malo tistega, ki je divjalo in vladalo skozi tisočletja in udarjalo pečat krajem in ljudem, ki so želeli preživeti vsak dan vojne in miru.

Laguna Novigrad ponuja v svojih dveh kampih razli~ne storitve in doìvetja. Naj Del kampa Mareda je organiziran kot Istrian Village Mareda in ima 46 mobilnih

2

gre za veliko parcelo tik ob morju, prostor v senci, pridih nedotaknjene

hi{ic s povr{ino 32 m . Stilizirani elementi na fasadah mobilnih hi{ic spominjajo

robinzonske divjine v {otoru ali pa za bolj luksuzno namestitev v novih mobilnih

na staro arhitekturo istrskih hi{, okolje pa je urejeno po vzoru na okolja v ruralnih

hi{icah bosta kampa Sirena in Mareda uspe{no zadovoljila razli~ne zahteve in

delih Istre – tam je {terna, prostor za druènje in vrt z za~imbnimi rastlinami.

posebne potrebe {irokega spektra gostov.

Zaradi tako privla~ne ponudbe so mnogi ̀ e zdaj rezervirali namestitev v mobilni

Kampiranje v mobilnih hi{icah zagotavlja ve~je udobje, kot bi to lahko

hi{ici. Tudi vi ste lahko pionir novega na~ina kampiranja, obogatenega z

pri~akovali v kampu, pri ~emer ohranja vse atribute kampiranja – preìvljanje

etnodimenzijo. Ohrabrite se za druga~no, bogatej{e in bolj kompleksno

~asa v naravi, morje in sonce na dosegu roke in {tevilne mo`nosti za rekreacijo

doìvetje – prepri~ani smo, da vam ne bo ̀ al.

in {port.

Letos boste imeli enkratno prilo`nost, da poletje preìvite v popolnoma novih in

Posebne ponudbe: poletje ̀ e od 53 evrov po dnevu.

sodobnih mobilnih hi{icah, ki so pred kratkim pripeljane v Sireno, kar je {e ena

Promo code: VECER

etapa v njenem razvoju. Name{~ene so v novem delu kampa pod imenom

2

Sirena Village. Gre za hi{ice s povr{ino 32 m , z mo`nostjo namestitve za pet

Laguna Novigrad, d.d.

ljudi in s pogledom na morje. Vsaka ima pokrito teraso in parkirni prostor na svoji

tel. +385 52 858 690, faks +385 52 757 314

2

parceli. V Sireni Village sta na voljo tudi dva bazena s povr{ino 24 m in dva

e-mail: [email protected]

2

bazena s povr{ino 14 m .

www.camping-novigrad.com

Mobilne hišice v Novigradu v Istri

Og

lasn

o sp

oro

èilo

2012-05-17_13_ISTRA_POS1 13 5/15/2012 2:57:36 PM


Naj najjužnejšem delu Istre, rtu Kamenjak, je imela že avstro-ogrska vojska svoje oporišče. Iz teh časov je tudi svetilnik Porer, ki so ga Avstrijci leta 1846 zgradili na otočku dobra dva kilometra od Kamenjaka. Tudi jugoslovan-ska vojska je tam malo gradila, predvsem pa ga uporabljala kot poligon. Ni čudno, da je bil tako vojaško zanimiv, saj je s hribčka na rtu čudovit razgled po morju, vse od kvarnerskega zaliva proti zahodu in severu Istre. Če so hoteli videti, kdo po tem morju pluje, je bil Kamenjak idealna raz-gledna točka.

Verjetno sta tudi prisotnost voja-kov in zaprtost dela polotoka za druge obiskovalce prispevali, da se je na dobrih devetih kilometrih dolžine in 400 do 1600 metrih širine polotoka ter skoraj 30 kilo-metrih obale ohranilo več kot

550 vrst rastlin, med njimi tudi veliko orhidej. Pet vrst orhidej raste samo na Kamenjaku. Vojske rožice pač niso zanimale, hotelov in počitniških hiš pa se ni smelo graditi.

Od leta 1996 je rt naravni park, ki spomladi bolj spominja na botanični vrt, vonjave pa so tako močne, kot da bi bili v parfume-riji. Vsako leto ga obišče okoli pol milijona obiskovalcev. Večina poleti, ko se mnogi obiskovalci Premanture in drugih bližnjih bolj turističnih krajev odpravijo na kopanje v številne zalivčke. Na svoj račun bodo prišli tudi surfarji in kajakaši, številne visoke in raz-členjene pečine pa so kot ustvar-jene za skoke v vodo in plezanje brez varovanja. Zaradi vročine in suše poletje ni pravi čas za odkrivanje lepot Kamenjaka, je pa zanimivo za potapljače, tudi

takšne bolj amaterske. Pod vodo okoli rta je namreč več jam, kakšnih trideset razbitin ladij, ki so bile potopljene med prvo in drugo svetovno vojno, veliko zar-javelih sider, starih potapljaških skafandrov in kosi potopljenih letal. Pestro podvodno življenje pa s svojim obiskom občasno popestrijo tudi delfini in celo sre-dozemska medvedka, za katero je veljalo, da v Jadranskem morju ne živi že več kot 40 let.

Med enajstimi neposeljenimi otoki okrog Kamenjaka je naj-zanimivejši otoček Fenoliga, ki je od zahodne obale Kamenjaka oddaljen vsega 300 metrov, a močni morski tokovi so med poskusom plavanja na otok preko ožine odnesli že marsikaterega avanturista. Na njem je eno naj-bolj slavnih najdišč odtisov stopal dinozavrov v Evropi. Znanstveniki

pravijo, da naj bi se bilo tu pred 90-110 milijoni let po šestih raz-ličnih stezah premikalo več vrst dinozavrov, na otoku pa so pustili trajen pečat z več kot 100 odtisi stopal, ki so v beli skali jasno vidni še danes.

Če ste bolj za potepanje po suhem, je pravi čas za obisk Kamenjaka zdaj. Poleg številnih cvetic na polotoku rastejo tudi fige, grozdje, jabolka, olive, man-dlji in slabo znano sadje žižula, ki sicer najbolje uspeva precej južneje od Istre. V parku je tudi botanični rezervat, v katerem rastejo ene najbolj redkih rastlin na Hrvaškem. Zaprašeno grmi-čevje obletavajo številne vrste dnevnih in nočnih metuljev. Za kolesarje je urejena steza vzdolž celotne obale polotoka, tistim, ki jih zaprašeni kolovozi pod žgočim soncem ne navdušujejo, pa so

Kamenjak in Brioni – naravni oazinamenjene številne tekaške steze, ki so jih speljali skozi mir zimzele-nih dreves in pripeljejo do najbolj skritih kotičkov polotoka.

Za pešce in kolesarje vstopnine na Kamenjak ni. Tisti, ki boste želeli na polotok z avtom, pa boste morali plačati nekaj kun in se potem po prašnih cestah, polnih lukenj, prebijati do enega od parkirišč. Poleti boste morali v zakup vzeti še čakanje pred zapor-nico. Zato, če se le da, pojdite na Kamenjak spomladi in s kolesom.

Brioni - otoki užitkovDobrih 25 kilometrov od Kamenjaka leži kraj Fažana, ki je izhodišče za izlet v edini istrski narodni park– otočje Brioni. Naravni park Brioni obsega šti-rinajst otokov in otočkov, ki jih od kopnega loči le dva kilometra širok Fažanski kanal. Največja

2012-05-17_14_ISTRA_POS1 14 5/15/2012 2:58:02 PM


pravijo, da naj bi se bilo tu pred 90-110 milijoni let po šestih raz-ličnih stezah premikalo več vrst dinozavrov, na otoku pa so pustili trajen pečat z več kot 100 odtisi stopal, ki so v beli skali jasno vidni še danes.

Če ste bolj za potepanje po suhem, je pravi čas za obisk Kamenjaka zdaj. Poleg številnih cvetic na polotoku rastejo tudi fige, grozdje, jabolka, olive, man-dlji in slabo znano sadje žižula, ki sicer najbolje uspeva precej južneje od Istre. V parku je tudi botanični rezervat, v katerem rastejo ene najbolj redkih rastlin na Hrvaškem. Zaprašeno grmi-čevje obletavajo številne vrste dnevnih in nočnih metuljev. Za kolesarje je urejena steza vzdolž celotne obale polotoka, tistim, ki jih zaprašeni kolovozi pod žgočim soncem ne navdušujejo, pa so

Kamenjak in Brioni – naravni oazinamenjene številne tekaške steze, ki so jih speljali skozi mir zimzele-nih dreves in pripeljejo do najbolj skritih kotičkov polotoka.

Za pešce in kolesarje vstopnine na Kamenjak ni. Tisti, ki boste želeli na polotok z avtom, pa boste morali plačati nekaj kun in se potem po prašnih cestah, polnih lukenj, prebijati do enega od parkirišč. Poleti boste morali v zakup vzeti še čakanje pred zapor-nico. Zato, če se le da, pojdite na Kamenjak spomladi in s kolesom.

Brioni - otoki užitkovDobrih 25 kilometrov od Kamenjaka leži kraj Fažana, ki je izhodišče za izlet v edini istrski narodni park– otočje Brioni. Naravni park Brioni obsega šti-rinajst otokov in otočkov, ki jih od kopnega loči le dva kilometra širok Fažanski kanal. Največja

otoka sta Veliki Brion in Mali Brion.

Brione so ljudje poselili že v bro-nasti dobi, še mnogo pred njimi pa so na otoku prebivali čisto pravi dinozavri. Ti so na otokih živeli v obdobju krede, torej pred 145 do 65 milijoni let, in v skalah celo zapustili odtise nog. Otoke so dokončno poselili Rimljani, ki so jih uporabljali predvsem kot poči-tniško in zabaviščno območje za vojake iz Pietas Julie, ki jo danes poznamo kot Pulj. V drugi polovici 19. stoletja je Brione kupil avstrij-ski industrialec Paul Kupelwieser in jih preuredil v luksuzni turistični center. V drugi svetovni vojni so bili otoki poškodovani v bom-bardiranju, po koncu vojne pa so jih obnovili in na njih uredili rezidenco za verjetno najbolj zna-nega "dopustovalca" na otoku: Josipa Broza – Tita. Ta je na otok

pripeljal eksotično floro in živali, ki se še danes prosto sprehajajo po otokih. Mnoge vrste živali, ki jih je Tito dobil v dar od tujih državni-kov, je še danes mogoče videti v safariparku.

V zadnjem času Brione spet oži-vljajo in nanje privabljajo turiste. Izhodišče za obisk Brionov je glav-ni pomol v Fažani, od koder dokaj pogosto pluje turistična ladjica do otokov, nanje pa je seveda mogo-če pripluti tudi s svojim plovilom. Za ogled otokov se lahko pridru-žite vodenim ogledom s turistič-nim vlakcem, najamete kolo ali električni golfski avtomobilček, seveda pa se lahko na raziskova-nje podate tudi peš. Ljubiteljem golfa je na voljo igrišče, ki ima to posebnost, da na njem ni trave, ampak je peščeno. Med obiskom si je treba ogledati nekaj krajev, ki govorijo o zgodovini otočja. To so

stopinje dinozavrov in fosili, različ-na arheološka najdišča iz bizantin-skih in rimljanskih časov ter zapu-ščina očeta modernih Brionov Paula Kupelwieserja. Ogledate si lahko cerkev sv. Germana, arheo-loški muzej in različne razstave.

Z obnavljanjem vil in hotelov ter obiski svetovno znanih imen iz sveta filma, glasbe, politike in gospodarstva se Brioni počasi, a vztrajno vračajo na zemljevid svetovnih mondenih letovišč. Kaj lahko se zgodi, da bodo kmalu postali tako mondeni, da bodo predragi za povprečnega turista, zato je verjetno zdaj pravi čas za obisk. Tako kot na Kamenjaku je tudi na Brionih najbolj priročno sredstvo za raziskovanje kolo. Zaradi čudovite narave in rastlin je najprimernejši čas za obisk otočja konec pomladi ali na začetku jeseni.

NACIONALNI PARK BRIONI

BRIONI, HRVAŠKA

Namestitev - 00385/52/525807

Izleti - 00385/52/525882

www.brijuni.hr

[email protected]

Obnovljen hotel Istra

NARAVNA

IN KULTURNOZGODOVINSKA

DEDIŠÈINA,

HOTELI & VILE, IZLETI,

GOLF & TENIS,

INCENTIVE/MOTIVACIJSKI

PROGRAMI,

TEAM BUILDING

bE

Nè

2012-05-17_15_ISTRA_POS1 15 5/15/2012 3:45:44 PM


Vsaka beseda, ki jo izrečemo, ima najmanj dve razsežnosti: pokaže naš odnos do sveta in našo razlago sveta. Zapisana beseda pa razkazuje še svojo zgodovinsko “starost”: pisava je najjasnejši vpogled v zgodovino in glagolica je polna zgodovinskih zgodb. Glagolica jih dobesedno govori.

Glagolica danesŽe takoj pod Črnim Kalom, na poti do morja in na samih “vratih” v kulturno bogat in razgiban istrski prostor, vstopimo v prostor gla-goljašev. Cerkvica v Hrastovljah, znana po svojih freskah, ki jih je slikar Ivan iz Kastava ustvaril ob koncu 15. stoletja, razkazuje tudi pisavo v glagolici. Glagolica je segla tudi v slovenski prostor; kar nekaj krajev ima sledi teh cerkvenih prizadevanj. Ena izmed takih sledi, sicer zelo posvetna, s spoštljivim spominom na slovanske prednike, je še živa v Semedeli pri Kopru, v glasbeni družini Batistovih. Dedek Slavo je v spomin na prednike pograbil knjige in se naučil glagoljaške pisa-ve. Odločilen je bil obisk v Vremski dolini in vstop v zapuščeno cerkvi-co nad Vremami, kjer je zagledal neznano mu pisavo. Njegov prija-telj Magajna ga je podučil, da je to glagolica, pisava naših prednikov. Od tedaj je v Batistovi družini marsikaj zapisano v glagolici: ko si sporočajo, kaj kupiti v trgovini, to zapišejo v glagolici ... In še mnogo drugega.

A glagolica je v naši bližini odloči-len zgodovinski pečat udarila in pustila na tleh Istre in Dalmacije. Tega so se zavedli tudi naši hrva-ški sosedje, današnji skrbniki kulturne dediščine. Zvedavi turist, ki posega po dodani, kulturni turi-stični ponudbi, bo po zgodovin-skih poteh glagolice odkril svet, ki ga pozna le malo ljudi: a ta svet se odpira obiskovalcu. Že na vstopu v marsikatero vas ali večje mesto se poleg prometne table z ime-nom mesta dviga kamniti blok z

glagoljaškim zapisom tega kraja. In ta dediščina je na Hrvaškem vse bolj spoštovana in varovana. Verjetno je prav nacionalno obli-kovana država Hrvaška tisti kul-turni prostor, ki najbolj ustrezno ceni in varuje svoj del dediščine, ki ji pripadajo jugovzhodni slo-vanski narodi: od Makedoncev in Hrvatov do Slovencev in Slovakov.

Glagolica se je razlila povsod tam, kjer sta Ciril in Metod skušala med tedanja poganska ljudstva vpeljati krščansko vero z vso ikonografijo boga, svetnikov in likov, ki tvorijo (takratno) krščansko razlago sveta in človekovega življenja. Toda nekateri germanski in frankovski krščanski svečeniki so ju prav zaradi jezika zatožili pri papežu, da širita krivo vero. Papež Hadrijan pa ni v tem delu našel nobenega krivoverskega dokaza. Iz zgodovin-skih virov vemo, da je bil prvi hrva-ški knez Višeslav krščen okrog leta 800, v stoletju, ko so Franki na zahodu in Bizanc na vzhodu pokri-stjanjevali mnoga ljudstva. Morda je to oživljanje zgodovinskega spomina in spoštovanja kulturne dediščine še najbolj očitno na krajih, kamor pride veliko obisko-valcev - in otok Krk je prav gotovo eden izmed njih. Ko sem se z dru-žino kmalu po krvavih in zločinskih jugoslovanskih vojnah potepal po Krku, sem ves dan namenil obisku Baške: kraj, kjer je slovita glagolja-ška Baščanska ploča. Toda takrat je bil kraj kot od boga zapuščen. Cerkvica nad cesto zanemarjena, zaprta, nekakšen kratek napis je spominjal na zgodovino, ljudje so bili tihi, zaprti vase. Občutki so bili tedaj podobni zapisu popotnika Alberta Fortisa iz 18. stoletja, ko je v knjigo Pot po Dalmaciji (po takih krajih velja imeti kakšno knji-go s seboj!) leta 1774 zapisal: “V Vrbniku sem naletel na duhovnika, ki veliko bolje od svojih bratov iz teh krajev razume staroslovanski sveti, glagoljaški jezik; pokazal mi je rokopis, spisan s to pisavo, toda bil mi je bolj malo koristen. Danes morajo glagoljaške knjige ležati

v knjižnicah kot čisto nenavadni predmeti. Le malo se jih najde, ki bi jih znali tekoče brati, in to celo tak, kjer se božja služba odvija v tem jeziku. Če pa se že kdo najde, ki jih zna brati, zagotovo ni niko-gar, ki bi razumel njihov pomen.” Pa verjetno ne zato, ker sta jo Ciril in Metod že v začetku 9. stoletja (tja do 863 n. št.) oblikovala na osnovi slovanskega govora v okoli-ci Soluna, marveč iz razlogov žive-ga, govorjenega jezika. Zgodovina glagolice kot cerkvenega obre-dnega jezika je polna vzponov in padcev, sprejemanja in zavrača-nja, od navadnih ljudi do papežev in škofov! Včasih zanesenjaško versko gibanje, potem spet zaton skoraj v pozabo.

Vse drugačen pa je bil obisk pred leti: Baščanska ploča - replika,

seveda! - se je razkošno bohotila pred obiskovalcem, z razlago v hrvaškem in drugih jezikih, ki obiskovalca - če je le toliko radoveden, kaj sploh je (bilo) s to glagolico, požene naprej na pot glagoljašev, kot je simbolno pri-kazana tudi v današnji kulturni (in turistični) “prestolnici” glagolice - v istrskem Humu.

Hum - hrvaška prestolnica glagoljaševEden najbolj prijetnih popotovanj po Istri se skoraj obvezno konča v Humu, pol ure vožnje od sloven-sko-hrvaške meje blizu Buzeta. Tako prikupnega mesteca, estetsko urejenega - od stavbne dediščine do kamnitega obzidja, izborne kulinarične ponudbe pod obzidjem in seveda vsakoletne osrednje slovesnosti - predaje

Glagolica

mestnega ključa - ne najdete širom pokrajin na tem delu sveta! Še tista trgovinica s spominki, ki se stiska v ozki ulici izza cerkve, izžareva zgodovinsko dosto-janstvo, ki ga v sebi nosi tisti davni poskus iz 9. stoletja - dati Slovanom svojo liturgično pisavo. Čeprav jo je Trubar zavračal in se z njo niso poistovetili niti kasnej-ši narodovi možje (Prešeren, Kopitar, Miklošič ...), je nekaj glagolice le ostalo tudi pri nas, vse do Rezije in Benečije. Takrat, v srednjem veku, smo pač bili še Slovani, predniki Slovencev.

Toda najpomembnejši glagolja-ški napori ohraniti ljudski jezik v bogoslužju sodijo v območje Huma in Roča. Glagolica se je od vsega začetka “spopadala” z univerzalno cerkveno latinščino; v

2012-05-17_16_ISTRA_POS1 16 5/15/2012 2:58:17 PM


seveda! - se je razkošno bohotila pred obiskovalcem, z razlago v hrvaškem in drugih jezikih, ki obiskovalca - če je le toliko radoveden, kaj sploh je (bilo) s to glagolico, požene naprej na pot glagoljašev, kot je simbolno pri-kazana tudi v današnji kulturni (in turistični) “prestolnici” glagolice - v istrskem Humu.

Hum - hrvaška prestolnica glagoljaševEden najbolj prijetnih popotovanj po Istri se skoraj obvezno konča v Humu, pol ure vožnje od sloven-sko-hrvaške meje blizu Buzeta. Tako prikupnega mesteca, estetsko urejenega - od stavbne dediščine do kamnitega obzidja, izborne kulinarične ponudbe pod obzidjem in seveda vsakoletne osrednje slovesnosti - predaje

mestnega ključa - ne najdete širom pokrajin na tem delu sveta! Še tista trgovinica s spominki, ki se stiska v ozki ulici izza cerkve, izžareva zgodovinsko dosto-janstvo, ki ga v sebi nosi tisti davni poskus iz 9. stoletja - dati Slovanom svojo liturgično pisavo. Čeprav jo je Trubar zavračal in se z njo niso poistovetili niti kasnej-ši narodovi možje (Prešeren, Kopitar, Miklošič ...), je nekaj glagolice le ostalo tudi pri nas, vse do Rezije in Benečije. Takrat, v srednjem veku, smo pač bili še Slovani, predniki Slovencev.

Toda najpomembnejši glagolja-ški napori ohraniti ljudski jezik v bogoslužju sodijo v območje Huma in Roča. Glagolica se je od vsega začetka “spopadala” z univerzalno cerkveno latinščino; v

Humu in Roči še vedno odzvanjajo glagoljaške molitve, pridige ... nek-danjih duhovnikov iz drugih časov. V narodnostno burnem 19. stole-tju se je v Istri boj za narodnostne pravice poistovetil s prizadeva-njem za ohranitev glagolice; gla-golica se je postavila v bran zoper latinizacijo oziroma italijanizacijo Istre. V Kopru so leta 1806 ukinili samostan glagoljašev, Habsburgi pa so leta 1819 prepovedali glago-ljaške zasebne šole. Malo je zna-nega, kaj vse je glagolica pomenila našim bližnjim prostorom, ki jih danes lahko temeljito zgodovinsko spoznavamo. Še glagolskega jezi-ka se lahko naučimo: v Zagrebu obstaja društvo za oživljanje tega jezika, v Buzetu je še vedno duhovnik, ki odlično bere in piše glagolico in zelo temeljito pozna vso to zgodovino. Pa tudi kakšna

učiteljica se še najde, ki zna gla-golico ...V Roču, pomembnemu središču glagoljaške književnosti od 13. stoletja dalje, boste lahko srečali ljudi, ki znajo brati in pisati to starodavno, nič kaj enostavno pisavo. Če ne drugje, povsod tam, kjer hranijo izjemno dragoceno književno in zgodovinsko dedišči-no glagoljašev, od Pazina do Zadra in Zagreba. Obisk v cerkvici sv. Ane v Roču obiskovalcu razgrne zapis najstarejšega ohranjenega glagoljaškega abecedarija iz začet-ka 13. stoletja, v Roču pa so pripra-vili za tisk prvo hrvaško knjigo že leta 1483, prav tako v glagolici. Iz Roča vas Aleja glagoljaša - kamnita obeležja v glagolici, ki opozarjajo na pomemben del hrvaške zgodo-vine - pripeljejo v Hum, najmanjše mesto na svetu. Ta sloves si je pridobilo zaradi mestnega obzidja,

ki je stisnilo “mesto” na vsega skupaj 100 metrov dolžine in 35 metrov širine! Poleg kulturnega pomena in stavbne dediščine dovoljšen razlog, da zaseda častno mesto med mesti in na seznamu Unescove svetovne kulturne dedi-ščine.

Odkrivanje te jezikovne, kulturne dediščine po istrskih pa tudi po dalmatinskih krajih današnje Hrvaške ponuja obiskovalcu neznano, a pogumno in edin-stveno kulturno gibanje, ki je že v tedanji fevdalni Evropi skušalo uveljaviti slovanski jeziki (takrat še dokaj nerazvejan) kot enega izmed enakopravnih evropskih jezikov. Ko se s takega obiska vrnete domov, ostane v duši občutek epopeje in ponosa. In tudi to je del Istre.

→ Kipci na aleji glagoljašev

→↓ Slovita Baščanska plošča

↓ Mestece Hum je najmanjše mestece na svetu

2012-05-17_17_ISTRA_POS1 17 5/15/2012 2:58:45 PM


Opatija, mesto ob vznožju gore in del naravnega parka Učka, ima odlično lego, saj je od Maribora oddaljena manj kot tri ure vožnje in vse leto obiskovalcem ponuja blago mediteransko podnebje ter blagodejno kombinacijo morske-ga in gorskega zraka.

Začetki turizma na Jadranu izvirajo prav iz Opatije, kjer je leta 1844 reški patricij Iginio Scarpa zgradil prvo letovišče Vila Angiolina in ga poimenoval po svoji preminuli soprogi. Velik vpliv na Kvarner je imela avstro-ogrska monarhija in prav med njeno vladavino se je tem območju razcvetel turizem. Leta 1884 je bil zgrajen prvi hotel, hotel Quarnero, sledile so mu številne vile, hoteli, kopališča in zdravilišča. Opatijo so reklamirali kot klimatsko zdravilišče in "avstrijsko Nico", sem so prihajali najuglednejši zdravniki monarhije in tu odpirali svoje sanatorije. Kmalu je postala eno najbolj mondenih središč in zdravi-

lišč devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja, obiskovali so jo aristokrati in bogataši iz vse Evrope. Ob cesarju Francu Jožefu in drugih kronanih glavah Evrope so v Opatijo zahajali tudi vsi pomemb-nejši umetniki, filozofi, književniki, pesniki in glasbeniki. Anton Pavlovič Čehov, James Joyce, Gustav Mahler in Giacomo Puccini je le nekaj imen, ki jih je bilo mogoče takrat srečati v Opatiji. Videti in biti viden – zato se je prišlo v Opatijo. V času Jugoslavije je mondeni blišč nekoliko zbledel, saj se je turistična ponudba bolj orientirala na poletno sezono in kongresni turizem, a Opatija se s svojo več kot 160-letno tradicijo spet vrača na zemljevid mondenih turističnih krajev. Za to poskrbijo številne obnovljene vile in hoteli, bogata velneška ponudba in navsezadnje vrhunska gastronomija ter kultur-ni dogodki in zabave.

Obiskovalci se lahko podnevi

sprostijo na čudovitih prodnatih plažah, v skritih zalivih, na izletih z ladjico na bližnje otoke ali na spre-hodih po znanem opatijskem obal-nem sprehajališču Lungo mare, ki je dolgo dvanajst kilometrov in poteka od Voloskega preko Opatije do Lovrana. V bližini Opatije pote-ka gozdna sprehajalna pot Carmen Sylve. Njen nastanek je povezan z zanimivo zgodbo, in sicer naj bi se bil romunski kralj Karel I. leta 1896 med jutranjim jahanjem izgubil v gozdu. Ko je drugo jutro besen odšel do mestnih oblastnikov in protestiral, ker poti niso urejene in označene, so mu diskretno pove-dali, da za to nimajo denarja. Karel I. naj bi bil za ta namen na mizo položil zajetno vsoto denarja in sprehajalna pot je bila urejena ter uradno odprta leta 1901.

Letos poleti bo v Opatiji veliko koncertov, ki se bodo zvrstili na kamnitem odru letnega gledali-šča, pod zvezdami ali v Kastvu,

srednjeveškem mestecu, ki leži nad Opatijo. Večinoma bodo na programu jazz, blues in evergree-ni. Julija bosta potekala Liburnia Jazz Festival in veliki glasbeno-scenski spektakel Kaisernacht, ki bo obudil duh 19. stoletja, ki prežema celo Opatijo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji bencinskih hlapov, saj bo zadnji konec tedna v maju v Opatiji in okolici avtomobilski reli, junija pa reli starodobnih vozil. Tudi na tem področju ima Opatija tradicijo, saj so tam ob avtomobilskih dir-kah nekoč celo organizirali dirke svetovnega pokala v cestnohi-trostnem motociklizmu, ki so se pozneje preselile na bližnje dirkali-šče Grobnik pri Reki.

Za ljubitelje jadranja pa bo poleti in jeseni na sporedu več jadralsih regat. Za več informacij o Opatiji, turistični ponudbi in dogodkih obiščite spletno stran www.opati-ja-tourism.hr.

Opatija - zibelka turistične tradicije

Oglasno sporoèilo

Aktiven oddih v Opatiji,

kjer se dotikajo morje in gore

Liburnia riviera hoteli, najve~je hotelsko podjetje v Opatiji, so z

izrabo odlik vseh aktivnosti ob/na morju in v gorah pripravili

posebne pakete nastanitve in aktivnosti, pri ~emer so seveda

upo{tevali svetovne trende. Eden od teh je kolesarski turizem

(cikloturizem) oziroma ponudba za rekreativne kolesarje, ki z

Opatijska riviera je riviera ob stiku Jadranskega morja in

vo`njo na dveh kolesih odkrivajo lepote in znamenitosti

planin, zato ponuja gostom vrsto mo`nosti za rekreativne

dolo~enega kraja. Tudi hotel Marina v Mo{}eni~ki Dragi, najbolj

dejavnosti ob in na morju in v gozdnem in gorskem zaledju.

ju`nem kraju Opatijske riviere, ki leì sredi bujnega

Aktivni oddih se za~ne s sprehodom ob morju: Opatija se

sredozemskega zelenja in tik ob morju, je gostom pripravil

pona{a z najstarej{im obre`nim sprehajali{~em v tem delu

Evrope - njen Lungo mare je letos slavil stoletnico zgraditve,

kolesarsko ponudbo z nekaj kolesarskimi izleti. Hkrati je ta hotel

s ~imer je povezal obalne (letovi{ke) kraje Lovran, Iko in

ljubiteljem gora ponudil poseben paket, vklju~ujo~ treking na

Volosko z Opatijo.

goro U~ko, ki sega tudi do zaledja Mo{~eni~ke Drage.

Gora U~ka nad Opatijo in Lovranom in njeni obronki omogo~ajo

Na Opatijski rivieri smo aktiven oddih in programe za

oblikovanje skupin (timov) pripravili tudi za podjetja in poslovni

treking in planinske izlete za vse ljubitelje aktivnega

turizem. Od pred kratkim v sodelovanju s slovenskim partnerjem

dopustovanja. Poleg tega so mo`ne aktivnosti na morju

omogo~amo oblikovanje skupine z jadranjem v Kvarnerskem

(deskanje, jadranje, plavanje) ter pod njim, torej potapljanje, kar

zalivu. Poleg tega ponujamo oblikovanje skupin na gori U~ki in

je zelo raz{irjen konji~ek v Mo{}eni~ki Dragi in na plaì v Medveji.

Hotel Admiral v Opatiji ima na voljo edino mestno marino, in to v

{tevilne druge aktivnosti: orientacijo v naravi, kolesarjenje po

sredi{~u mesta - kombinacija jadranja ~ez dan in uìvanja v

gorskih poteh, treking in {e kaj. Te programe bomo v prihodnje

no~nem ̀ ivljenju tega letovi{kega mesta je edinstvena mo`nost è izgrajevali, da bi enako vsebino in raven storitev zagotovili

Opatije.

tudi individualnim gostom, ne le skupinam.

2012-05-17_18_ISTRA_POS1 18 5/15/2012 2:58:48 PM

srednjeveškem mestecu, ki leži nad Opatijo. Večinoma bodo na programu jazz, blues in evergree-ni. Julija bosta potekala Liburnia Jazz Festival in veliki glasbeno-scenski spektakel Kaisernacht, ki bo obudil duh 19. stoletja, ki prežema celo Opatijo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji bencinskih hlapov, saj bo zadnji konec tedna v maju v Opatiji in okolici avtomobilski reli, junija pa reli starodobnih vozil. Tudi na tem področju ima Opatija tradicijo, saj so tam ob avtomobilskih dir-kah nekoč celo organizirali dirke svetovnega pokala v cestnohi-trostnem motociklizmu, ki so se pozneje preselile na bližnje dirkali-šče Grobnik pri Reki.

Za ljubitelje jadranja pa bo poleti in jeseni na sporedu več jadralsih regat. Za več informacij o Opatiji, turistični ponudbi in dogodkih obiščite spletno stran www.opati-ja-tourism.hr.

Opatija - zibelka turistične tradicije

Oglasno sporoèilo

Aktiven oddih v Opatiji,

kjer se dotikajo morje in gore

Liburnia riviera hoteli, najve~je hotelsko podjetje v Opatiji, so z

izrabo odlik vseh aktivnosti ob/na morju in v gorah pripravili

posebne pakete nastanitve in aktivnosti, pri ~emer so seveda

upo{tevali svetovne trende. Eden od teh je kolesarski turizem

(cikloturizem) oziroma ponudba za rekreativne kolesarje, ki z

Opatijska riviera je riviera ob stiku Jadranskega morja in

vo`njo na dveh kolesih odkrivajo lepote in znamenitosti

planin, zato ponuja gostom vrsto mo`nosti za rekreativne

dolo~enega kraja. Tudi hotel Marina v Mo{}eni~ki Dragi, najbolj

dejavnosti ob in na morju in v gozdnem in gorskem zaledju.

ju`nem kraju Opatijske riviere, ki leì sredi bujnega

Aktivni oddih se za~ne s sprehodom ob morju: Opatija se

sredozemskega zelenja in tik ob morju, je gostom pripravil

pona{a z najstarej{im obre`nim sprehajali{~em v tem delu

Evrope - njen Lungo mare je letos slavil stoletnico zgraditve,

kolesarsko ponudbo z nekaj kolesarskimi izleti. Hkrati je ta hotel

s ~imer je povezal obalne (letovi{ke) kraje Lovran, Iko in

ljubiteljem gora ponudil poseben paket, vklju~ujo~ treking na

Volosko z Opatijo.

goro U~ko, ki sega tudi do zaledja Mo{~eni~ke Drage.

Gora U~ka nad Opatijo in Lovranom in njeni obronki omogo~ajo

Na Opatijski rivieri smo aktiven oddih in programe za

oblikovanje skupin (timov) pripravili tudi za podjetja in poslovni

treking in planinske izlete za vse ljubitelje aktivnega

turizem. Od pred kratkim v sodelovanju s slovenskim partnerjem

dopustovanja. Poleg tega so mo`ne aktivnosti na morju

omogo~amo oblikovanje skupine z jadranjem v Kvarnerskem

(deskanje, jadranje, plavanje) ter pod njim, torej potapljanje, kar

zalivu. Poleg tega ponujamo oblikovanje skupin na gori U~ki in

je zelo raz{irjen konji~ek v Mo{}eni~ki Dragi in na plaì v Medveji.

Hotel Admiral v Opatiji ima na voljo edino mestno marino, in to v

{tevilne druge aktivnosti: orientacijo v naravi, kolesarjenje po

sredi{~u mesta - kombinacija jadranja ~ez dan in uìvanja v

gorskih poteh, treking in {e kaj. Te programe bomo v prihodnje

no~nem ̀ ivljenju tega letovi{kega mesta je edinstvena mo`nost è izgrajevali, da bi enako vsebino in raven storitev zagotovili

Opatije.

tudi individualnim gostom, ne le skupinam.

2012-05-17_19_ISTRA_POS1 19 5/15/2012 2:58:56 PM


Ko me je pred nekaj leti prijatelj mag. Tadej Brate, strokovnjak za vse vrste železnic, pobaral, da naj se vsaj v mislih peljem z vlakom po dalmatinskih otokih, si tega niti predstavljati nisem znal. Pa se mi je smejal, rekoč, glej, Avstrijci pa so izdelali že cel načrt, kako bi se otre-sli madžarskega vpliva in povezali Dunaj s Splitom! Železniška proga naj bi potekala po kvarnerskih in severnodalmatinskih otokih, le otok Krk ne bi imel železniške postaje. In zakaj ne?

Ko sem se potepal po Krku in stikal za vidnimi ostanki burne zgodovine otoka, sem si lahko le predstavljal, kako čez kamnito planjavo drvi takratna parna lokomotiva, s kakršno smo se še 50 let kasneje vozili v gimnazijo Postojno in smo jo klicali “čufar-ca”. Kot v filmu se mi je zdela takšna slika lokomotive na morju: pogled na morje, v ozadju skalov-je Velebita ( še pred 150 leti je to bila Morlačka gora), ob tračnicah gmovje sivke, žajblja, črede ovac,

in velik lok železniških tirov, da so se naslonili na glavno mesto otoka, Krk. In potem mi je domi-šljija sprostila še vse druge znane zgodovinske dogodke ali zamisli, od kamenodobnih prebivalcev do sodobnih turistov, ki lebdijo v tančicah zgodovine in se le rahlo dotikajo tlakovanih ulic Vrbnika, Baške, Krka,Omišlja, Njivic, Dobrinja ...

In kdo bi prepoznal vse prebivalce, ki so naseljevali ta kamniti potok, ki mu je podnebje podarilo skopo pest zemlje in viharne obale? In vendar so ga vsi vzljubili, tudi če so morali odhajati drugam, da niso umrli od lakote, vojn, bolezni ... Ali pa so ga vzljubili, ker so tu našli zavetje, zatočišče pred vihar-ji, vojskami, oblastjo. Razumeli so vsak jezik: latinski, hrvaški, bene-ški, furlanski, nemški, francoski, italijanski, angleški, danes verje-tno tudi japonski, kitajski ... Na antični jantarni poti, ki je z rado-darno potjo zavila tudi na Krk, je grška in kasneje rimska Curicta,

kot je zapisano njegovo ime v kamen, cvetela in ponujala polna nedrja življenja. Pazljivo oko, ki se sprehodi po starem jedru Krka, se že na začetku ustavi na kamnitih zapisih rimskih prebivalcev, ki so v stavbarstvo vsekali svojo pisavo. Tudi govorice so se tu mešale, menjavale, bohotile, skrivale, odvisno pač od oblastnika in njegove strpnosti do drugega, drugačnega.

V Dobrinj so radi zahajali stasiti moški, ker so slišali za lepoto tamkajšnjih mladenk. Knezi Frankopani so prav v Dobrinju zgradili svojo obmorsko vilo, in tam je bilo neverjetno mnoštvo redovnikov, morda tudi zaradi glagolice. Krk je namreč bil eno pomembnih žarišč te staroslo-vanske pisave in varuh dragocene kulturne dediščine glagoljašev, ki so tu soustvarjali hrvaško kulturo skoraj tisoč let.

Vojne so na Krk pregnale pripadni-ke številnih balkanskih ljudstev, ubežnikov pred številnimi vojna-

Krk - otok okusov, jezikov in zgodovinemi. Tu je bila še sredi 19. stoletja močna kolonija Vlahov, kot se površno imenujejo pripadniki šte-vilnih ljudstev Balkana, ki govorijo svoj, vlaški (paleolatinski) jezik. To so legitimni jezikovni potomci nek-daj mogočnega rimskega imperija - njihov jezik je še do druge svetov-ne vojne odzvanjal tudi v Čičariji, kamor so pribežali prav s Krka. Zdaj tja, na otok, pred hrupom “civilizacije” bežijo tudi številni - Slovenci. Mnogi se počutijo že kot doma, ali vsaj v drugem domu. Še tista lepa kraška jama Biserujka se zdi nekam znana.

Bogate, zgodovinsko raznovrstne zgodbe nam govori stavbna dedi-ščina vseh vasi in mesta Krka, le prebrati jih moramo znati. Kot povsod na Jadranski obali pa lahko tudi brez velikih študij pre-poznamo dva tipa stavbarstva: poljedelsko-živinorejskega in ribiškega. Tako sestavljena je tudi izjemno bogata kulinarika v vsaki vasi. Prebivalcem sta še do nedav-nega kruh dajala zemlja in morje. In kar je bilo nekoč domena reve-žev, siromakov, se je danes - vsaj

↑ Mesto Baška na Krku

2012-05-17_20_ISTRA_POS1 20 5/15/2012 2:59:14 PM


Krk - otok okusov, jezikov in zgodovinemi. Tu je bila še sredi 19. stoletja močna kolonija Vlahov, kot se površno imenujejo pripadniki šte-vilnih ljudstev Balkana, ki govorijo svoj, vlaški (paleolatinski) jezik. To so legitimni jezikovni potomci nek-daj mogočnega rimskega imperija - njihov jezik je še do druge svetov-ne vojne odzvanjal tudi v Čičariji, kamor so pribežali prav s Krka. Zdaj tja, na otok, pred hrupom “civilizacije” bežijo tudi številni - Slovenci. Mnogi se počutijo že kot doma, ali vsaj v drugem domu. Še tista lepa kraška jama Biserujka se zdi nekam znana.

Bogate, zgodovinsko raznovrstne zgodbe nam govori stavbna dedi-ščina vseh vasi in mesta Krka, le prebrati jih moramo znati. Kot povsod na Jadranski obali pa lahko tudi brez velikih študij pre-poznamo dva tipa stavbarstva: poljedelsko-živinorejskega in ribiškega. Tako sestavljena je tudi izjemno bogata kulinarika v vsaki vasi. Prebivalcem sta še do nedav-nega kruh dajala zemlja in morje. In kar je bilo nekoč domena reve-žev, siromakov, se je danes - vsaj

v stavbni dediščini in kulinariki, ki ju domačini pojasnjujejo obisko-valcu v svojem, stoletja kovanem narečju (pa tudi v drugih jezikih) - sprevrglo v prestižno kulinarično “presežno vrednost”. Obiskovalec bo - morda - še najbolj okusil burno zgodovino otoka in posa-mezne vasi prav skozi hrano, ki jo zadnje čase pripravljajo kot užitni del svoje kulturne dediščine. Uvertura v užitek in orientacijo izbora nudi danes dragocena knji-ga “Jela otoka Krka”, ki so jo izdali leta 1994, torej še pred pohodom “eko” in “etno” kulinarike. Čeprav mine z vsakim použitim obrokom, je “stara kuhinja” ostala v marsika-teri gostilni, restavraciji. In taka so tudi imena jedi: ko berete jedilnik, je najboljši slovar - vonj palete okusov pripravljenih jedi. Takrat vse razumete.

Od tu naprej je otok znan, razume-vajoč, prijazen, domač. Kamorkoli se kdo odpravi, povsod ga spre-mlja občutek, da je tu že bil, da se samo vrača z neke krožne poti in da tudi takrat, ko bo odšel, bo pred sabo ugledal - znani otok.

↑ Mesto Baška na Krku

2012-05-17_21_ISTRA_POS1 21 5/15/2012 3:45:58 PM


Na relativno majhnem prostoru v Kvarnerju je kar trideset naravnih zaščitenih območij in še nekaj več kot sto takšnih, ki so za to predlagana. Tako je ljubiteljem narave na voljo obilica pešpoti, stez in sprehajališč najrazličnejših težavnosti, ki jih je praktično nemogoče vse obiskati in pre-hoditi. Najboljše si je izbrati eno destinacijo, si priskrbeti zemljevid in se primerno opremljeni podati na pot. Tokrat bomo namenoma izbor zožili na sprehajalne in pla-ninske poti na kvarnerskih otokih, saj je celinski del z Narodnim parkom Učka, Gorskim kotarjem, Narodnim parkom Risnjak in rivie-rami preobsežen za kratek opis.

Otok CresNa severnem, najvišjem delu otoka, je območje Tramontane katerega središče je mestece Beli. Tu prebiva več kot 70 parov gnezdečih beloglavih jastrobov, za ljubitelje ptic pa organizirajo opazovanja ali »birdwatching«. V Belem se začnejo in končajo tri steze (Tramontana I,II,II) po kate-rih boste v približno dveh urah hoje spoznali pokrajino. S prevala Križići (371 m) se na najožjem delu Cresa pri železnem križu odpira pogled na obe strani otoka. Tam je tudi izhodišče za vzpon na najvišji vrh Cresa, Gorico (648 m) ali nekoliko nižji Šiš (639 m). Obe poti sta relativno lahki, za vzpon na Šiš boste potrebovali slabih 45 minut, za vzpon na Gorico pa dobro uro in pol. Po Cresu je raz-treseno okoli 60 cerkvic in mnoge med njimi so na samotnih krajih kamor vodijo označene poti. V mestu Cres je obalno sprehajali-šče v okolici pa kar nekaj stez, ki so vredne ogleda.

Otok LošinjLošinj slovi predvsem po svoji blagi klimi in bogatem rastlinstvu zaradi česar je bil že dolgo nazaj razglašen za klimatsko zdravilišče. Na Lošinju obstajajo tri vrste poti, obalne poti (lungomare), lažje in zahtevnejše poti ter planinska

transferzala Osorščica. Iz Malega Lošinja potekajo obalne poti na eni strani proti Velem Lošinju (ena ura hoje) in Sv. Martinu (pol ure), na drugi strani pa proti Čikatu (1,5 ure) in Sunčani uvali (2,5 ure). Če boste imeli srečo boste na teh poteh srečali tudi delfine, ki jih v vodah okoli Lošinja živi okoli 150. Lažje in težje pešpoti potekajo skozi naravo, borovce ter oljčne nasade in se prepletajo z lungomare ter vzpenjajo na okoliške hribčke. Priporočena je srednje zahtevna pot Veli Lošinj – rt Kornu – zaliv Balvanida – zaliv Krivica – Sunčana uvala – Zaliv Čikat za katero boste potrebovali okoli 6 ur.

Na severnem delu otoka je deset kilometrov dolg greben Osorščica, z najvišjim vrhom Televrin (588 m), s katerega se odpira pogled na ves lošinjski arhipelag, Istro, Velebit in vse do Raba, Paga in Gorskega kotarja. Na Osorščico se je najlažje povzpeti iz mesta Nerezine preko vrha Sv. Mikula (577 m). Pot lahko nadaljujete po grebenu vse do mesta Osor, na poti pa je tudi planinski dom.

Otok KrkOtok Krk kot največji otok je na ves prepreden s sprehajališči, tematskimi potmi in pešpotmi, za opis katerih bi zmanjkalo pro-stora. Za planince bo največji izziv predstavljal vzpon na vrh Obzov (569 m), ki je obenem tudi najvišji vrh Krka. Najpogostejša izhodišča za vzpon so mesta Treskavac (1,5 ure) ali Draga Bašanska (2,5 ure), zaradi zahtevnosti pa ne priporočajo vzponov med poletno pripeko. Vodnike in zemljevide poti na Krku boste najlažje dobili če obiščete pisarne lokalnih turi-stičnih društev.

Otok RabOtok Rab ima dva obraza. Golega, strmega in nedostopnega, ki gleda proti Velebitu in bujnega z rahlimi dolinami, ki gleda proti Cresu in Lošinju ter je odličen

za rekreacijo in pešačenje. Eno najlepših pustolovščin na Rabu ponuja vzpon na hrib Kamenjak, do najvišjega vrha Raba, imenova-nega Straža (408 m) pa se je naj-bolje odpraviti iz vas Mundanija (ena ura) ali iz mesta Rab (1,5 ure). Z vrha se odpira eden izmed naj-lepših kvarnerskih razgledov na 15 kilometrov oddaljen Velebitski masiv, Goli otok in druge kvarner-ske otoke. Za vzpon je potrebna boljša telesna pripravljenost, zaradi ovc, ki so tam na paši, pa je potrebno za sabo obvezno zapirati vrata na ograjenih pašni-kih. Veliko pešpoti se nahaja tudi na polotoku Kalifront, njegova posebnost pa je Dundovo, gozd pravega sredozemskega črnega

hrasta, ki je bil že leta 1949 razgla-šen za posebni rezervat gozdne vegetacije.

Vse poti po Kvarnerju so opisane v knjižici »Steze in sprehajališča«, ki jo je izdala Turistična skupnost Kvarnerja in je dosegljiva tudi na spletu na naslovu www.kvarner.hr.

Ne glede na to katere poti izbira-te, vedno upoštevajte osnovne zakonitosti rekreacije in sicer, da se ne precenjujete, na pot nikoli ne greste brez primerne opreme, poznavanja poti ali zemljevida in predvsem, da imate sabo zadosti tekočine. V poletnih mesecih se na pohode odpravite zgodaj zju-traj ali pozno popoldan, ko sonce ni tako močno.

Pešpoti na kvarnerskih otokihMestece Bela na Cresu

2012-05-17_22_ISTRA_POS1 22 5/15/2012 2:59:32 PM

hrasta, ki je bil že leta 1949 razgla-šen za posebni rezervat gozdne vegetacije.

Vse poti po Kvarnerju so opisane v knjižici »Steze in sprehajališča«, ki jo je izdala Turistična skupnost Kvarnerja in je dosegljiva tudi na spletu na naslovu www.kvarner.hr.

Ne glede na to katere poti izbira-te, vedno upoštevajte osnovne zakonitosti rekreacije in sicer, da se ne precenjujete, na pot nikoli ne greste brez primerne opreme, poznavanja poti ali zemljevida in predvsem, da imate sabo zadosti tekočine. V poletnih mesecih se na pohode odpravite zgodaj zju-traj ali pozno popoldan, ko sonce ni tako močno.

Pešpoti na kvarnerskih otokih

2012-05-17_23_ISTRA_POS1 23 5/15/2012 2:59:42 PM

2012-05-17_24_ISTRA_POS1 24 5/15/2012 2:59:55 PM

Documents

Istria & Kvarner - Croatia