13
junij 2016 ISLANDIJA Lara Logar OŠ Livade Izola

ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

junij 2016

ISLANDIJA

Lara Logar OŠ Livade Izola

Page 2: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

2

Lara Logar junij 2016

Vsebina Lega ..................................................................................................................................................... 3

Zgodovina ............................................................................................................................................ 4

Površje in geologija .............................................................................................................................. 5

Podnebje.............................................................................................................................................. 8

Prebivalstvo in gospodarstvo .............................................................................................................. 9

Zanimivosti ........................................................................................................................................ 10

Značilne jedi in živali ...................................................................................................................... 10

Gejzirji ............................................................................................................................................ 11

Modra laguna ................................................................................................................................ 12

Viri ..................................................................................................................................................... 13

Kazalo slikovnega gradiva

Slika 1: lega Islandije ................................................................................................................................ 3

Slika 2: Islandska zastava ......................................................................................................................... 3

Slika 3: vikingi .......................................................................................................................................... 4

Slika 4: ledenik ......................................................................................................................................... 5

Slika 5: pogled na ledenike ...................................................................................................................... 5

Slika 6: slap Gullfoss Slika 7: slap Dettifoss ................................................................................ 6

Slika 8: izbruh vulkana ............................................................................................................................. 6

Slika 9: pogled na izbruh vulkana ............................................................................................................ 7

Slika 10: Islandija pozimi Slika 11: Islandija poleti ......................................................................... 8

Slika 12: pristanišče ................................................................................................................................. 9

Slika 13: tipična ribiška vas ...................................................................................................................... 9

Slika 15: puffini ...................................................................................................................................... 10

Slika 14: skyr .......................................................................................................................................... 10

Slika 16:kit Slika 17: tjulni ............................................................................................................ 10

Slika 18: islandski konj ........................................................................................................................... 10

Slika 19: izbruh gejzirja .......................................................................................................................... 11

Slika 20: gejzir, ki se pripravlja na izbruh ............................................................................................... 11

Slika 21: Modra laguna .......................................................................................................................... 12

Slika 22: pogled na Modro laguno s strani ............................................................................................ 12

Page 3: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

3

Lara Logar junij 2016

Lega

Islandija se nahaja na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Glavni otok leži v

celoti južno od arktičnega kroga, ki poteka preko otoka Grímsey, ki leži ob severni obali Islandije.

Islandija je bliže celinski Evropi kot Severni Ameriki, zato je otok zaradi zgodovinskih, političnih,

kulturnih in praktičnih razlogov vključen v Evropo.

Slika 1: lega Islandije

Splošni podatki

Uradno ime Republika Islandija

Velikost 103 100 km2

Prebivalstvo Cca. 313 183 (julij 2012)

Glavno mesto Reykjavik

Jezik Islandski, angleški, nordijski jezik

Predsednik Ólafur Ragnar Grímsson

Denarna enota Islandska krona (ISK)

Mednardna enota IS

Mednardona klicna koda + 354

Slika 2: Islandska zastava

Page 4: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

4

Lara Logar junij 2016

Zgodovina

Po nekaterih podatkih naj bi na tem odmaknjenem severnoatlantskem otoku prvi živeli keltski

menihi. Najnovejše arheološke raziskave ruševin koče v Hafnirju na polotoku Reykjanes in ogljikovo

datiranje so pokazali, da je bil kraj opuščen nekje med 770 in 880. To kaže, da je bila naseljena že

pred letom 874. To arheološko odkritje lahko pomeni tudi, da so menihi zapustili Islandijo pred

prihodom Vikingov.

Naseljevanje Vikingov in Keltov pa se je začelo šele v letih 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan

lngolfur Arnarson z ženo Hallveig Frodadottir. Vikingi so ustanovili prvo naselbino Reykjavik - Megleni

zaliv. Leta 930 se je na Þingvellirju sestal Althing, prvi parlament, ki je imel zakonodajno, sodno in

izvršilno oblast. Bil je prva taka inštitucija na svetu. Okoli leta 1000 je parlament tudi odločil, da bodo

vsi prevzeli krščansko vero. Islandska cerkev je najprej sodila pod bremensko nadškofijo, v letih

1104−1154 pod Lund, po tem pa pod Trondheim. Po vojni

je leta 1262 parlament odločil imenovati norveškega

kralja Haakona IV. Tudi za islanskega vladarja. Tako je

Islandija izgubila svojo samostojnost, otoku pa sta

izmenično vladali Norveška in Danska. Leta 1397, s

Kalmarsko unijo, je Islandija padla pod Dansko, ki je

odpravila samoupravo, zaradi monopola danskih trgovcev

je propadlo gospodarstvo, otok je nazadoval. Leta 1537 je

na otok prišla reformacija.

Slika 3: vikingi

Tudi zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki so bile posledice lege otoka in odmaknjenosti od

celine, so otok zaznamovale revščina, lakota, naravne katastrofe in epidemije.

Ob koncu 18. stoletja je bil odpravljen monopol danskih

trgovcev in stanje gospodarstva se je začelo izboljševati. 24. januarja 1814 je bil podpisan mirovni

sporazum in Islandija je ostala pod dansko oblastjo, leta 1834 pa že ima svoje predstavnike v

parlamentu. V boju za neodvisnost je pod vodstvom Jona Sigrdssona leta 1843 obnovila svoj

parlament. Z dansko ustavo je leta 1874 dobila omejeno avtonomijo. Leta 1918 so jo razglasili za

suvereno kraljevino v uniji z Dansko. Maja 1940 so Islandijo zasedli Britanci, kasneje pa Američani. Na

plebiscitu leta 1944 se je večina Islandcev izrekla za samostojnost. Republiko so razglasili 17. 6. 1944

na zgodovinskem Þingvellirju.

Page 5: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

5

Lara Logar junij 2016

Površje in geologija

Islandija leži na srednje-atlantskem hrbtu in je nastala zaradi razmikanja Severno-ameriške in

Evrazijske litosferske plošče ter s tem širjenja Atlantskega oceana v mlajšem terciarju in v kvartarju.

Geološka podlaga Islandije še vedno ni stabilna, saj se plošči še vedno razmikata za približno 2 cm na

leto in tako se Islandija še veča. V smeri JZ – SV poteka prek Islandije niz razpok, ob katerih so številni

ognjeniški stožci in lavni tokovi. Na otoku je 250 »vročih« točk in 800 izvirov vroče vode. Približno

polovico površja Islandije zavzemajo bazaltne planote, druga polovica pa je iz tefre, prhkih

ognjeniških izmečkov.

Obala je dolga 4.998 km, oblikujejo jo

večinoma fjordi (severna in zahodna

obala) ter obsežne prodne ravnice

(sandurji). Te so naplavile reke, ki

tečejo izpod ledenikov. Na Islandiji je

tudi pet ledenikov, ki so večinoma

platojski in pokrivajo več kot enajst

odstotkov (11.800 km²) površja, led pa

je na nekaterih mestih debel tudi do

1.000 m. Največji ledenik se imenuje

Vatnajökull, ki pokriva okrog 8.300

km², kar je celo več, kot vsi ostali

ledeniki v Evropi. Iz njega iztekajo

Breiðamerkurjokull, Skeidararjokull,

Skaftafellsjokull in Svinafellsjokull kot večji izhodni ledeniki. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo

ime »otok ledu in ognja«. Tu leži tudi najvišji vrh Islandije, Hvannadalshnúkur (2.119 m).

V ledeni dobi je bil otok debelo prekrit z ledom, ledeniki pa so v pleistocenu Islandijo obrusili in

površje znižali za 100−500 m. V geološkem smislu jo lahko razdelimo na tri dele, ki temeljijo na

starosti bazaltnih kamnin. Na severozahodnem kvadrantu otoka so terciarni bazalti, kjer so tokovi

lave debeli do 3.000 m. Osrednji, jugozahodni in vzhodni deli otoka predstavljajo kvartarne kamnine.

Za te lavine tokove so značilne razpoke široke tudi do 30 m in so nastale v zadnjih 3.000−5.000 letih.

Manjši ledeniki so omejeni na gorske doline. To so dolinski ali alpski ledeniki. Glavni razlog, zakaj se

večina ledenikov nahaja v južnem višavju, je veliko večja količina padavin na jugu kot na severu.

Slika 5: pogled na ledenike

Slika 4: ledenik

Page 6: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

6

Lara Logar junij 2016

Za otok so značilni tudi številni slapovi, najmogočnejši po količini pretoka je Dettifoss in je visok 44

m. Med večjimi ali zgodovinsko pomembnimi slapovi so znani še: Gullfoss, Selfoss, Svartifoss,

Goðafoss in drugi.

Slika 6: slap Gullfoss Slika 7: slap Dettifoss

Islandija je ena od tako imenovanih »vročih točk« na Zemlji. Podobnega nastanka so v Atlantskem

oceanu na primer Azori, Madeira in drugi.

Na Islandiji je več kot 100 vulkanov med katerimi jih je več kot 25 bruhalo v novejši zgodovini. Izbruhi

se pojavljajo približno vsakih 5-10 let in so sestavljeni večinoma iz bazaltne lave in tefra, Hekla pa iz

silicijeve magme. Najobsežnejši izbruhi: Askja (1875, 1961), Grimsvotn (1996, 1998), Hekla (največja

vulkanska gora na otoku, visoka 1.490 m, evropskim narodom poznana kot »pot v pekel«; novejši

izbruhi 1947, 1970, 2000), Krafla (1975), Viti (eksplozijski krater – 320 m, iz leta 1724 ), Krisuvik (1920,

2000), eno od danes največjih geotermalnih področij na svetu.

Podmorski vulkanski izbruhi se tudi v današnjem času pojavljajo predvsem ob južnih obalah Islandije -

Vestmansko otočje nastalo pred 5000 leti, otok Surtsey pa leta 1963.

Slika 8: izbruh vulkana

Enajst vulkanov je izbruhnilo med letoma 1900 in 1998: Krafla, Askja, Grimsvotn Loki-Fogrufjoll,

Bardarbunga, Kverkfjoll, Esjufjoll, Hekla, Katla, Surtsey in Heimaey. Surtsey, eden najmlajših otokov

na svetu, je nastal v seriji vulkanskih izbruhov med 8. novembrom 1963 in 5. junijem leta 1968. Obisk

je dovoljen le znastvenikom, ki raziskujejo rast novega življenja na njem.

Page 7: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

7

Lara Logar junij 2016

Ker je bila Islandija v zadnji ledeni dobi pokrita z ledom, so bili vsi izbruhi subglacialni. Taki vulkanski

izbruhi povzročajo obilne poplave in jih imenujejo jokulhlaup. Največji izbruh bazaltne lave v

zgodovini (12 kubičnih km) je bil leta 1783 izbruh vulkana Laki. Zadnji izbruhi so bili med letoma

1974-1984 iz vulkana Krafla, manjši izbruh vulkana Hekla v letu 1991 in ponovno 26. februarja 2000

ter trije izbruhi na Grimsvotnu v letih 1996, 1998 in 2004.[2]

Vulkanska aktivnost je bila močna tudi v ledeni dobi, ko je otok prekrival debel ledeni pokrov. Izbruhi

lave so se razlivali pod tem pokrovom, zato imajo islandske gore pogosto sploščen, mizasto uravnan

vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Herdubreid.

Slika 9: pogled na izbruh vulkana

Page 8: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

8

Lara Logar junij 2016

Podnebje

Islandija ima zelo nepredvidljivo vreme večino leta. Topel, sončen dan se lahko hitro sprevrže v mraz

in dež. Na splošno so zime zelo hladne, poletja toplejša in prijetnejša. Padavine nikoli niso zelo

predvidljive, a obstajajo območja in letni časi, ko jih je manj, sicer pa so enakomerno razporejene

preko leta.

Zime (oktober – maj) na Islandiji niso tako hladne in neizprosne, kot bi pričakovali za takšno

geografsko širino. Temperature se podnevi gibljejo med -10°C in + 10°C (na sončne dni ob začetku in

koncu zime je lahko kakšna stopinja več), ponoči padejo lahko precej pod 0°C. Padavine v tem času so

največkrat v obliki snega.

Poletja (april – september) so na Islandiji hladna, a kljub vsemu najbolj toplo obdobje v letu. Dnevne

temperature se gibljejo med 10 in 18°C in na tople sončne dni se temperatura lahko vzpne tudi do

25°C. Padavine so občasne, a nepredvidljive. Poletje velja za najbolj idealen čas potovanja na Islandijo

glede podnebnih razmer.

Slika 10: Islandija pozimi Slika 11: Islandija poleti

Povprečne mesečne temperature in padavine v Reykjaviku

MESEC Max. TEMPERATURE Min. TEMPERATURE PADAVINE (mm)

Januar 1°C -2°C 87

Februar 2°C -1°C 75

Marec 2°C -1°C 78

April 6°C 0°C 53

Maj 8°C 4°C 45

Junij 11°C 6°C 53

Julij 14°C 8°C 51

Avgust 13°C 7°C 61

September 11°C 5°C 71

Oktober 6°C 2°C 90

November 3°C 0°C 85

December 2°C -2°C 85

Page 9: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

9

Lara Logar junij 2016

Prebivalstvo in gospodarstvo

Je najredkeje naseljena evropska država, saj ima gostoto le 2,7 prebivalca na km². Poseljenih je 20%

otoka, največ prebivalcev pa živi v Reykjaviku in okolici. Razdeljena je na regije, volilne okraje,

županije in občine. Imajo osem regij, ki se uporabljajo predvsem za statistične namene.

Islandija nima rudnega bogastva in ne ugodnih možnosti za razvoj kmetijstva in industrije. Glavna

panoga otoškega gospodarstva je ribištvo in industrija povezana z njim. Večina industrije se ukvarja s

predelavo rib. Največ te industrije je ob glavnem mestu na JZ države. Ribe predelujejo v ribjo moko,

ribje olje, delajo pa tudi ribje konzerve.

V poletnem času turizem prinaša pomemben dohodek državi, saj jo, kljub temu, da je Islandija

najdražja evropska država, vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov. Ljudje prihajajo gledat

predvsem naravo (gejzirje, slapove, ki jih na Islandiji ni malo in vulkanske pojave), hodijo pa tudi na

opazovanje ptic in morskih živali.

Slika 12: pristanišče

Slika 13: tipična ribiška vas

Page 10: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

10

Lara Logar junij 2016

Zanimivosti

Islandija je dežela veliko zanimivosti. Ima značilne jedi in živali, gejzirje, Modro laguno,…

Značilne jedi in živali

Najbolj znana islandska jed je skyr. To je islandski tradicionalni jogurt. Znan je po svoji nizki vrednosti

maščob (0,5 %). Od ostalih jogurtov se razlikuje po svoji teksturi. Skyr je bistveno gostejši od

navadnih jogurtov. Poleg navadnega skyra, ga prodajajo tudi z okusom borovnic, jagod,…

Slika 15: skyr

Prostoživeče živali na Islandiji so številne ptice in morski

sesalci. Obalne vode so bogate s planktonom in posledično

tudi z veliko vrstami rib. Ptic je preko 350 vrst, vendar so

nekatere tukaj le občasno pri preletu na druga območja.

Stalno živi na otoku 73 vrst ptic. Ena izmed njihovih najbolj

ptic je puffin.

Med morskimi živalmi so, poleg več vrst rib, številne vrste kitov in tjulnjev.

Slika 16:kit Slika 17: tjulni

Človek je na otok prinesel konja, ovco, miši, severne jelene in ameriške kune. Islandskih konj je danes

na otoku 100.000 in so strogo zaščiteni. Vsi se prosto pasejo. Poznan je tudi islandski pastirski pes.

Slika 18: islandski konj

Slika 14: puffini

Page 11: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

11

Lara Logar junij 2016

Gejzirji

Gejzir je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Na Islandiji

jih najdemo veliko. Prebivalci jih uporabljajo tudi za vir energije. Gejzirji so tudi ena od zelo obiskanih

turističnih točk.

Slika 19: izbruh gejzirja

Slika 20: gejzir, ki se pripravlja na izbruh

Page 12: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

12

Lara Logar junij 2016

Modra laguna

Nahaja se v bližini glavnega mesta Islandije Reykjavik. Nastala s pomočjo narave . Naravni

termalni bazen namreč leži na mestu, kjer se 2.000 metrov pod površjem, pri ekstremnih

temperaturah, zmešata sladka in slana voda. Ko ta voda, v obliki vrelcev, prodre na površje,

ima prijetnih 38 stopinj.

Zdravilne učinke te vode so odkrili domačini in jo začeli uporabljati v zdraviliške namene.

Voda je drugače mlečno bele barve, moder izgled pa ji daje silicij ob pomoči sončnih žarkov.

Naravni bazen je sicer precej plitek, najgloblja točka ima le 1.6m globine.

Slika 21: Modra laguna

Slika 22: pogled na Modro laguno s strani

Page 13: ISLANDIJA - ARNESena-nic.splet.arnes.si/files/2017/09/islandija.pdf · vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,

Islandija

13

Lara Logar junij 2016

Viri

https://sl.wikipedia.org/wiki/Islandija

http://www.moto-pajer.com/potovanja/islandija/main-islandija.html

http://www.georis.si/slike.php

http://www.moto-pajer.com/potovanja/islandija/main-islandija.html

http://svet24.si/clanek/novice/svet/5501f6a0ef56a/islandijo-ne-zanima-vec-eu

http://www.trud.si/potovanja/vodici-pisejo/

https://andrejasworld.com/2015/04/26/islandija-hrana-na-poti/

http://www.potnik.si/islandija.html

https://www.agencija-oskar.si/islandija/v-dezeli-ognja-in-ledu/

http://islandija.si/

http://www.shappa.si/potovanja/ostali-svet/potovanje-islandija.html

http://votlina.com/fun.php?st=9527

http://spelasway.eu/plava-laguna/

http://www.zurnal24.si/najvecja-znamenitost-islandije-clanek-2805 modra laguna2

https://www.agencija-oskar.si/blog/tam-kjer-je-postenost-doma-islandija/

http://www.bodieko.si/ali-bo-imel-vulkanski-izbruh-v-islandiji-globalne-posledice