Click here to load reader

Iskanje izgubljenega smisla

  • View
    226

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Iskanje izgubljenega smisla je izbor esejev, v katerih se Adam Michnik kriticno odziva na aktualna vprašanja družbenega življenja zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi ter posega v kocljiva družbena in moralna vprašanja tranzicije. Dosledno vztraja v brezkompromisni drži svobodnega intelektualca in z izbrušenim jezikom dregne v najobcutljivejše teme. Avtor se sprašuje, kakšne napake so bile storjene v preteklosti in opozarja, kaj se lahko iz njih naucimo. Prav zato eseji Adama Michnika iz dneva v dan pridobivajo na svoji aktualnosti.

Text of Iskanje izgubljenega smisla

  • Adam Michnik (1946) je zgodovinar, esejist, nekdanji disident in glavni urednik prvega neodvisnega poljskega asopisa in dnevnika z najvijo naklado Gazeta Wyborcza. Rojen kot sin poljskega ida in preprianega komunista je bil Michnik eden najbolj vidnih borcev proti komunistinemu reimu v Ljudski republiki Poljski, pri tem pa ohranil etine ideale politine levice. V asu poljske ljudske republike je bil vekrat aretiran in zaprt, najprej leta 1968 in po razglasitvi vojnega stanja e leta 1981. Michnik je imel pomembno vlogo v tako imenovanih pogovorih ob okrogli mizi, na katerih je bilo sklenjeno, da bodo na Poljskem izvedene splone volitve. Na volitvah je zmagalo gibanje Solidarnost. Kljub vidni vlogi v pogajanjih o sestopu komunistine stranke z oblasti se je umaknil iz aktivnega politinega ivljenja. S svojimi eseji in lanki, ki jih je objavljal v najuglednejih asopisih na Poljskem in v svetu, je ohranil vpliven glas znotraj poljskega javnega ivljenja. Za svoje delo je prejel tevilna visoka priznanja in nagrade, razglaen je bil za astnega doktorja na ve univerzah v Evropi in Severni Ameriki. Leta 2005 je bil izvoljen za astnega senatorja Univerze v Ljubljani.

    Adam Michnik je imel 8. junija 2006 v okviru ciklusa Kultura soitja na Filozofski fakulteti UL predavanje z naslovom Politika proti medijem ali nasprotno kakno naj bi bilo njuno idealno razmerje? Predavanje je doivelo izjemno dober sprejem, zato je Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru knjine zbirke Kultura soitja objavila slovenski prevod izbora njegovih esejev, objavljenih v njegovi zadnji knjigi, in esejev, objavljenih v Gazeti Wyborczi. Izbor esejev je opravil Boidar Jezernik. Skupna toka esejev je, da obravnavajo vpraanje revolucije in revolucionarnega nasilja od asov francoske revolucije ter vpraanje odnosa do revolucionarne preteklosti.

    Adam Michnik

    Iskanje izgubljenegasmislaIzbrani eseji Adama Michnika

    Iskanje izgubljenega smisla je izbor esejev, v katerih se Adam Michnik kritino odziva na aktualna vpraanja drubenega ivljenja zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi ter posega v koljiva drubena in moralna vpraanja tranzicije. Dosledno vztraja v brezkompromisni dri svobodnega intelektualca in z izbruenim jezikom dregne v najobutljiveje teme. Avtor se sprauje, kakne napake so bile storjene v preteklosti in opozarja, kaj se lahko iz njih nauimo. Prav zato eseji Adama Michnika iz dneva v dan pridobivajo na svoji aktualnosti.

    Michnik v svojih esejih obravnava goe politine teme, pri tem pa so ga med drugim navdahnili znani filozofi (Barbara Skarga) in knjievniki (Stendhal). Ne zanemarja pa niti pesnikov (Artur Midzyrzecki, Ryszard Krynicki, Jan Turnau idr.). Avtor z novega zornega kota osvetli dogodke iz polpretekle zgodovine in jih spretno navee na aktualno drubeno stanje. Ker gre za enega najvejih sodobnih evropskih intelektualcev, igar razmiljanja seejo dale prek meja rodne drave in je s svojim pronicljivim pisanjem razplamtel e prenekatero debato v intelektualnih krogih po vsem svetu, je skorajda nujno, da smo dobili koncentrat njegovih esejev v slovenini in tako iremu slovenskemu bralstvu ponudili vsaj nekaj njegovih misli in idej. V esejih Michnik preui preoblikovanje Evrope, ki je sledilo hladni vojni. Ponovno se postavi v vlogo opozicije, tokrat proti postkomunistom in birokratom Evropske unije. Na podlagi zgodovinskih podatkov, spominov in politinih opazovalcev se v esejih osredotoi na spremembe na Poljskem in v vzhodnoevropskem bloku po letu 1989. Pozornost posveti kljunim trenutkom, v katerih so se pojavile osrednje osebnosti in politina gibanja, kot je denimo Solidarnost. Razkrije, kako so ta gibanja poskuala izkoreniniti preteklosti in kako so kasneji dogodki izpodbijali moralo in liberalizem.

    Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodilna slovenska raziskovalna in pedagoka ustanova za humanistiko in druboslovje, je leta 2004 odprla svoj prostor zainteresirani javnosti in ponudila znanje svojih delavcev in sodelavcev za pretehtano obravnavanje posameznih aktualnih vpraanj sedanjega asa. Serijo dogodkov, ki so se zvrstili na fakulteti od leta 2004, smo poimenovali Kultura strpnosti. Razvoj aktualnega dogajanja in njegova refleksija pa sta pokazala, da samo gojiti strpnost ni dovolj. Strpen do drugega in druganega je mogoe biti tudi z vzdrevanjem distance, vzvienosti, ignorance. Ustvarjalno sobivanje v globalni vasi planeta ne more temeljiti na pasivni strpnosti, najsi je e tako dobronamerna. Potrebno je nekaj ve, potrebno je soitje, ki temelji na upotevanju drugega in druganega. Zato smo serijo dogodkov preimenovali v Kulturo soitja, enako pa smo poimenovali tudi knjino zbirko, v kateri izhajajo izvirna dela trajneje vrednosti.

    Prva knjiga avtorja Borisa Pahorja z naslovom Sreko Kosovel: Prievalec zaznamovanega stoletja predstavlja pomemben prispevek k poglabljanju medsebojnih odnosov med slovenskim in italijanskim jezikovnim obmojem, zlasti s knjievnega, zgodovinskega in kulturnega vidika. Druga monografija pa nosi naslov Med politiko in stvarnostjo in se osredotoa na odnos do jezikov v Sloveniji in drugih dravah nekdanje Jugoslavije po letu 1991. Prinaa razprave jezikoslovcev s prostora vejega dela nekdanje Jugoslavije, ki skupaj premiljujejo o jezikovnih situacijah v novonastalih dravah nekdanje skupne domovine. S knjino zbirko Kultura soitja je Znanstvena zaloba poela velik uspeh in priznavanje tako s strani domaih strokovnjakov in kulturnih ustvarjalcev kot tudi subjektov v tujini. Prevod esejev poljskega esejista Adama Michnika vidimo kot smiselno nadaljevanje knjine zbirke, ki spodbuja kulturo soitja.

    Prof. dr. Boidar Jezernik, urednik zbirke Kultura soitja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

    Adam Michnik I

    ska

    nje

    izg

    ub

    ljen

    ega

    sm

    isla

    9 789612 374983

    ISBN 978-961-237-498-3

    ISBN 978-961-237-498-3

    adam michnik naslovka.indd 1-5 26.4.2012 9:25:24

  • Ljubljana, 2012

    Adam Michnik

    Iskanje izgubljenegasmislaIzbrani eseji Adama Michnika

  • Vsebina

    1 Radikalci moralne revolucije 9

    2 Ali boste dovolj podli? 35

    3 Podle, podle, podle! 65

    4 Rana na elu Adama Mickiewicza 85

    5 Gonjai in izdajalci 131

    6 Gonjai in nedomoljubno ravnanje 151

    7 Pogrom v Kielcah: dvoje izpraevanj vesti 175

    8 Iskanje izgubljenega smisla 207

    9 Zakaj smo besni? 225

    10 Jezik ne lae 247

    11 Odpoved lovenosti 259

    12 Imensko kazalo 273

  • General Wojciech Jaruzelski, presednik vlade in prvi sekretar partije, med razglasitvijo izrednega stanja 13. decembra 1981.Vir: PAP archives

  • Aretacija Adama Michnika, Varava 1981.Vir: www.cvce.eu Belg Photo

  • 9Radikalci moralne revolucije

    1 Radikalci moralne revolucije

    Za gospo Barbaro Skarga, z globokim priklonom

    Potrebujemo moralno revolucijo!

    Jo zares potrebujemo?

    Potrebujemo jo! je na taken poziv odgovarjal ultrarevoluci-narni jakobinec.

    Potrebujemo jo! je odgovarjal ultrareakcionar, pripadnik kontrarevolucije.

    Radikalci, privrenci skrajnih reitev, skrajnei vseh barv ma-vrice potrebujejo revolucijske pretrese, saj jim le takni pre-tresi, ki obraajo svet na glavo, omogoajo uresniitev sanj o vlikem oienju.

    I

    Jakobinec, revolucijski radikalec, je oznanjal: Potrebujemo moralno revolucijo, kajti obkroajo nas due iz blata, reak-cionarji, prikriti monarhisti, mali ljudje, enodnevni domoljubi, ki kujejo zarote v revolucijski vladi. Potrebujemo moralno re-volucijo, kajti iri se hudodelstvo. Reakcionarni asopisi irijo lai, zato jih je treba utiati. iri se korupcija, zato je treba pod drobnogled vzeti bogatae. Bogastvo, je govoril Robespier-re, razumem ne le kot ceno za hudodelstvo, temve tudi kot kazen zanj; rad bi bil reven, da bi ne bil nesreen. Francijo z vseh strani obkroajo izdajalci strupeni insekti, ki irijo ne-sramnost, zlaganost, nizkotnost. Zaradi njih so propadle sa-nje o dravi in drubi, kjer bi upotevali en vrednostni sistem ter v skladu s potrebo po dobrih delih, kot so jo odkrili leta 1789, ohranjali dostojanstvo in bratstvo. Moralno revolucijo

  • 10

    Iskanje izgubljenega smisla

    potrebujemo danes, ko imamo monost izhoda iz krize poza-be, iz prekletstva prisilnega moralnega porauna. Potrebujemo oienje, ki pomeni sposobnost delanja dobrega za Revoluci-jo; pomeni tudi, da se zavedamo lastnih napak pogubne tole-rance do zmerneev, prizanesljivih in zmernih.

    Konservativec, reakcionarni radikalec, je oznanjal: Potrebu-jemo moralno revolucijo, kajti po vrnitvi Burbonov so vode potopa revolucije usahnile. Minilo je obdobje, ko so najbolj pokvarjeni praznovali zmagoslavje nad Francijo, ko so morilci kralja narekovali svoje zakone, ko je bila vrlina poniana, zve-stoba preganjana, lastnina zasegana. Res je, brezobzirni despo-tizem in vsemogona giljotina, revolucija ta reka umazanije so pokvarili Francijo. Vendar pa je v Franciji e veliko vrlin in mogoe je je pisal Joseph de Maistre zaeti narod na novo. Francija, oprana umazanije jakobinstva, ki se bo vrni-la k svojim monarhinim in katolikim koreninam, bo postala simbol sprave med kraljem in podloniki. Potrebujemo moral-no revolucijo, da bi se vrnile sanje o dravi in drubi, kjer bi veljal en vrednostni sistem in pravila, ki bi ohranjala zvestobo in dostojanstvo, lastna kraljevim podlonikom, ki so vedno pripravljeni delati dobro. Potrebujemo moralno revolucijo, saj je danes vse mogoe, celo vstajenje od mrtvih, kaj ele vstajenje lastne moralne subjektivnosti. Da bi se le izognili kompromisu s pankrti jakobinstva in bonapartizma, ki hoejo ustavno monarhijo, torej kralja brez kraljevske oblasti, in ki ne razumejo, da je vsaka ustava umor kralja.

    II

    Kako znani toni a kako drugani zgodovinski kostumi! e ve-dno jih sliim z naraajoo alostjo in zaudenjem. Ti dekla-matorji b

Search related