julij 2000 � ISIS

ZANIMIVO

49

�

Leto 1955 je bilo na nek na~in prelomno, prvi~ zaradi obletnicestoletnice preselitve bolni{nice s Slom{kovega trga na Tr`a{kocesto 13, po drugi strani pa tudi to, ker se je po letu 1955 za~ela

bolni{nica intenzivno razvijati, tako na strokovnem kot investicij-skem podro~ju. Istega leta je bil polo`en temeljni kamen za kirur{kostolpnico, leta 1958 je iz{lo prvo letno strokovno poro~ilo, ki od ta-krat redno izhaja vsako leto. Leta 1959 je iz{el Zbornik pod uredni{-tvom dr. Emana Pertla in s pomo~jo ravnatelja dr. Zmaga Slokana.

Splo{na bolni{nica Maribor je imela 1958. leta 1.290 postelj (55).Zasedenost bolni{ni~nih postelj je bila 91,97 odstotka, in je v na-slednjih letih nara{~ala. Vse to je sililo takratno vodstvo bolni{niceMaribor v razmi{ljanje o {iritvi bolni{nice. @e 1955 je bil postavljentemeljni kamen za dana{njo kirur{ko stolpnico. Stolpnica je bila naj-prej namenjena internemu, nevropsihiatri~nemu in nevrolo{kemuoddelku. Kasneje so razvoj stroke in prostorske stiske narekovali spre-membo namembnosti stolpnice Komisija republi{kega sekretariataza zdravstvo je 26.10.1955 z dekretom odredila, da bo stolpnica na-menjena kirurgiji. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo stolpnice je biloizdano oktobra leta 1964. Do takrat je bila nekako zaklju~ena finan~-na konstrukcija, gradnja pa naj bi se vr{ila s pomo~jo kredita, ki jebil dogovorjen med zastopniki okraja Maribor, medob~inskegazdravstvenega in investicijskega sklada, Komunalnega zavoda za so-cialno zavarovanje Maribor, Komunalne banke in Splo{ne bolni{niceMaribor. Osrednji dogodek tega leta je bil za~etek gradnje - 26. marcaleta 1964. (56)

@e leta 1965 je gospodarska reforma v takratni dr`avi prinesla no-vosti, tako da od leta 1966 kredita ni bilo mogo~e ve~ ~rpati. Gradnjastolpnice je obstala v III. gradbeni fazi in tako je ostalo vse do leta 1976.

V tem za~etnem obdobju je bolni{nica Maribor iz svojih sredstevinvestirala nekaj obnov. Tako je bil leta 1960 zgrajen prizidek k der-matolo{ki stavbi z dvema operacijskima sobama v prvem nadstrop-ju. Prostori v prizidku so bili namenjeni splo{ni, `ilni kirurgiji, to-rakalnemu odseku in urologiji. Prav tako je reanimacija dobila dveveliki bolni{ki sobi, s sedmimi posteljami in majhno skladi{~e. Leta1962 so v kletnih prostorih ginekolo{ke stavbe opremili prostore zafizikalno terapijo, leta 1968 pa je bil v teh istih prostorih ustanovljen{e okrajni dispanzer za `ene. V letih 1962 do 1966 je do`ivela grad-beno obnovo tudi stara kirur{ka stavba, leta 1963 pa je bila poru{e-na stavba stare patologije, patologijo so preselili v klet internega od-delka. Leta 1967 je treba omeniti {e novo dovozno cesto, ki je bilanarejena iz Ljubljanske ulice do vhoda v bolni{nico. Leta 1971 je bildeloma obnovljen dermatolo{ki oddelek z nabavo novega dvigala. Leta1972 je bila tudi obnovljena fasada na dermatolo{ki stavbi, istega letaje dobil interni oddelek svojo prvo sobo za intenzivno nego s {estimiposteljami, psihiatri~ni oddelek pa se je preselil iz pritli~ja infekcijskestavbe v gra{~ino Pohorski dvor nad Ho~ami, kjer domuje {e danes.To so samo nekatere obnove in dogradnje v tem obdobju.

Nikakor pa se ni ni~ premaknilo v izgradnji nove kirur{ke stolp-nice. Kljub temu, da je bil ̀ e leta 1961 v bolni{nici ustanovljen skladza izgradnjo Splo{ne bolni{nice Maribor, ki je za~el delovati leta 1963in je z razli~nimi propagandnimi akcijami skrbel za zbiranje denar-ja, (glej fotografijo), se na tem segmentu ni ni~ premaknilo. Gradnjaje zastala in ta “skelet”, kakor ga je imenoval predsednik za gradnjo

200 let bolni{nice7. del

Gregor Pivec, dr. med.

Bolni{nica Maribor (1955 - 1999)

Vhod bolni{nice s ^obalovo skulpturo (konec 60. let).........................................................................

Parcela na ju`ni strani bolni{nice, pripravljena za za~etekgradnje stolpnice.......................................................................

50

Z A N I M I V O

ISIS � julij 2000

bolni{nice pri skup{~ini ob~ine Maribor, Stane Gavez, je stal kar ne-kaj let. [ele z razpisom samoprispevkov, ki jih je bilo v Mariboru inokoli{kih ob~inah pet, se je nadaljevala gradnja, tako da je bila stolp-nica predana svojemu namenu 25. aprila 1976. V stolpnici je bilo 481postelj in 12.000 m2 bruto povr{ine. Stro{ki gradnje in nabave opremena bto/m2 pa so zna{ali 8.003,00 din. Skupna investicijska vlaganja vkirur{ko stolpnico so zna{ali 96.031.076,00 din (56,57).

S tem je bil razre{en problem kirur{kega hospitala, izgradnja funk-cionalnih prostorov, t. i. medicinska funkcionala I., II. in III. pa je spomo~jo samoprispevkov in v presledkih trajala do leta 1991. V tejfazi so bili dograjeni operacijski blok, ambulante, prostori za inten-zivno terapijo in reanimacijo, centralna sterilizacija, centralni labo-ratorij, lekarna, oddelek za transuziologijo in nekateri drugi neme-dicinski funkcionalni prostori.

Obenem so tekli {e samoprispevki za pediatrijo, ki je bila odprta6. marca 1987. Istega leta je bil odprt prizidek za hemodializo. II.faza izgradnje oddelka za nuklearno medicino je bila zaklju~ena vmaju leta 1989.

S IV. samoprispevkom je bila kon~ana `e prej omenjena medicin-ska funkcionala III., porodni{ki oddelek, ki je bil predan svojemu na-menu 22. maja 1991 in ginekologija, ki je bila odprta 15. julija 1992.

S sredstvi V. samoprispevka je bil zgrajen interni oddelek, in sicertrakt B maja 1993 in interni trakt A 20. septembra 1995. (57)

To so samo nekatere najbolj pomembne obnove, ves ~as pa je te-kla tudi obnova nemedicinskega dela bolni{nice, z izgradnjo pove-zanih podzemnih hodnikov kotlarne, pralnice in vsem drugim po-trebnim nemedicinskim funkcionalnim delom bolni{nice. Z letom1955 je bila zaklju~ena izgradnja bolni{nice s pomo~jo samopris-pevkov ob~anov Maribora in sosednjih ob~in. Leta 1997 smo v bol-ni{nici z lastnimi sredstvi obnovili nevrolo{ki oddelek, leta 1998 sta-ro pralnico, leta 1999 dermatolo{ki oddelek. V istem letu smo ure-dili tudi kirur{ko eta`o na pediatri~nem oddelku in 24. novembra1999 otvorili oddelek za kardiokirurgijo na III. eta`i stolpnice.

V letu 1998 smo s pomo~jo dr`avnih sredstev obnovili fasado ki-rur{ke stolpnice. Obenem te~ejo tudi intenzivne priprave za izgradnjopsihiatri~nega oddelka na zemlji{~u biv{e kasarne Vojvode Mi{i~a. Pred-viden za~etek gradnje tega oddelka je septembra 2000. Trenutno ̀ e te~e

izgradnja ORL in o~esnega oddelka, ki se je za~ela septembra 1999.Kakor se je bolni{nica intenzivno razvijala glede prostorov in mo`-

nosti za svoje delo, se je tudi razvijala organizacijsko in strokovno.19. novembra 1960 je bil ustanovljen zavod za medicinsko reha-

bilitacijo s hospitalnim delom in 25 posteljami, ki je pravzaprav za-metek oddelka za fizikalno terapijo in medicinsko rehabilitacijo terortopedskega oddelka. Leta 1961 je razvoj stroke na podro~ju kirur-gije narekoval tudi spremembo organizacije. Tako so odseki za ki-rurgijo, torakalno kirurgijo in plasti~no kirurgijo pridobili naziv sa-mostojnih odsekov kirurgije. Ostal pa je {e skupni oddelek za bazal-no kirurgijo. Vse do smrti dolgoletnega vodje kirurgije dr. Ven~e-slava Arka 14. junija 1965 je organizacijska shema ostala nespreme-njena. Po njegovi smrti se je organizacijska shema toliko spremeni-la, da so postali vodje posameznih strok samostojnej{i, vodja kirur-gije pa je bil samo organizator in stimulator dela. Vodenje kirurgijeje prevzel prim. dr. Janko Dr`e~nik.

Oddelek za anestezijo in reanimacijo je bil ustanovljen 1. aprila1965 leta. V za~etku sedemdesetih let so se kirur{ki odseki pri~elipreoblikovati v samostojne oddelke. (58)

Gra{~ina Pohorski dvor: Psihiatri~ni oddelek Splo{ne bol-ni{nice Maribor.........................................................................

Gradnja podzemnih hodnikov.........................................................................

Prve eta`e novega oddelka za ORL in okulistiko.........................................................................

51

Z A N I M I V O

julij 2000 � ISIS

�

Razvoj stroke je narekoval organizacijske spremembe tudi zno-traj internega oddelka, ~eprav so bile te po~asnej{e. V 60. letih so senekako znotraj internega oddelka izoblikovale najprej posameznestrokovne enote, in sicer za kardiopulmonalno podro~je, za ga-stroentnerolo{ko podro~je in hematoendokrinolo{ko podro~je inrevmatonefrolo{ko podro~je. Te strokovne enote so imele najprejnamen zbirati okrog sebe zdravnike, ki so se posebej posve~ali tejproblematiki. [ele leta 1973 se je v strokovnem smislu interni odde-lek oblikoval na posamezne odseke, in sicer so bili najprej formiraniodseki: revmatolo{ki, kardiolo{ki, gastroenterolo{ki, hematolo{ki,nefrolo{ki. Za predstojnike odsekov so bili imenovani prof. dr. IvanKrampa~ za revmatolo{ki odsek, prim. dr. Franc Brumen za kardio-lo{kega, prim. dr. Mirko Drobni~ za gastroenterolo{kega, prim. dr.Ivo Mihev za hematoendokrinolo{kega in prim. dr. Jo`e Hojs za ne-frolo{kega s hemodializo. Brez dvoma pa vseh teh organizacijskihsprememb ne bi bilo brez strokovnih prizadevanj prof. dr. sci. Mi-lana ^ernel~a, ki mu je prerana smrt na `alost prekri`ala strokovneambicije na podro~ju razvoja internistike v mariborski bolni{nici.Tudi odsek za internisti~no intenzivno terapijo, ki se je razvil iz sobe

za intenzivno internisti~no terapijo, ki je bila odprta leta 1971, ni {labrez prizadevanj prof. dr. Milana ^ernel~a. Prvi zdravnik v tej sobije bil dr. Jurij Klan~nik, ki je naslednjih nekaj let skrbel za strokovnorast te intenzivne terapije. Nuklearna medicina je bila ustanovljenaleta 1973, kot samostojna funkcionalna enota pod vodstvom prim.dr. Rudija Turka. Ta organizacijska shema internega oddelka je ve-ljala vse do leta 1993, ko so se zgoraj omenjeni odseki preoblikovaliv oddelke in ko je dobila internistika z mlaj{imi zdravniki ponovenstrokovni zagon in dosegla tudi raven klini~nosti. Interni oddelek jedobil leta 1997 naziv klini~ni oddelek bolni{nice Maribor.

Za razvoj nevrolo{kega in psihiatri~nega oddelka bolni{nice Mari-bor je prelomno leto 1973, ko sta se pravzaprav oba oddelka razdru-`ila. Oddelek za psihiatri~ne bolezni se je preselil v gra{~ino Pohorskidvor iz pritli~ja infekcijske stavbe. Nevrolo{ki oddelek je ostal na ma-ti~ni lokaciji, kjer je {e danes, v t. i. dermatolo{ki stavbi (60).

Oddelek za nalezljive infekcijske bolezni in dermatolo{ki odde-lek sta ves ~as ostala na starih lokacijah in normalno delovala. Infek-cijski oddelek pod vodstvom Ladislava Miheli~a in dermatolo{ki od-delek pod vodstvom dr. Emana Pertla, dr. Svetozarja Breznika in dr.Iva Kora`ije. Oddelek za ginekolo{ke bolezni je v tem obdobju do`ivel

pomemben strokovni razvoj, tako da je prerasel iz dveh oddelkov: od-delka za ginekologijo in oddelka za porodni{tvo v zdru`en ginekolo{-ko-perinatolo{ki klini~ni oddelek bolni{nice Maribor. Naziv je dobilleta 1996. Na obeh oddelkih, ki sta sedaj znova zdru`ena, je delala vr-sta eminentnih strokovnjakov, ki je ponesla slavo in strokovni slovesobeh oddelkov v {ir{i prostor takratne Jugoslavije (61, 62).

Oddelek za otro{ke bolezni je bil v tem obdobju naseljen v dislo-cirani zgradbi v Vinarski ulici, kar je bolni{nici predstavljal vrsto or-ganizacijskih in transportnih te`av. [ele z izgradnjo novega oddelkaleta 1987 so bile podane mo`nosti za nov strokovni zagon tega od-delka. V najte`jem obdobju je predstojnico prof. dr. Drago ^ernel~nasledil prim. Karel Sinkovi~, ki je vrsto let uspe{no vodil oddelek.V tem ~asu je razvoj stroke tudi narekoval oblikovanje novih stro-kovnih podenot, tako da se je leta 1978 oblikovalo pet odsekov zaintenzivno nego in terapijo, nefrolo{ki odsek, nevropsihiatri~ni od-sek, odsek za dojen~ke in revmatolo{ko-kardiolo{ki odsek. (63)

Radiolo{ki oddelek je oddelek, ki je v bolni{nici Maribor do`ivelv zadnjih desetletjih najbolj buren razvoj, predvsem je razvoj oddel-ka narekoval razvoj stroke in razvoj tehnologije. Po odhodu prim. dr.Mile Kova~ 1. januarja 1961 je vodenje oddelka prevzel dr. ZmagoSlokan, po smrti dr. Slokana 1970 pa je oddelek vodil dr. Samo Hasaj.Leta 1982 je predstojni{tvo oddelka prevzel dr. Marjan Pocajt. Odde-lek je leta 1985 dobil v pritli~ju kirur{ke stolpnice svoje prostore. Takoje sedaj lociran na dveh lokacijah in sicer: “stari rentgen” v dermato-lo{ki stavbi in t. i. “novi rentgen” v kirur{ki stolpnici.

V tem ~asu se je v bolni{nici Maribor razvila tako invazivna ra-diologija, kakor tudi ra~unalni{ka tomografija, v najnovej{em ~asupa tudi magnetna resonanca. Preiskave se vr{ijo v okviru diagno-sti~nega centra Fontana za potrebe bolni{nice Maribor s strokov-njaki, {olanimi v bolni{nici Maribor.

Prav tako je oddelek za transfuziologijo do`ivel preselitev iz staretransfuzijske postaje, kjer so sedaj prostori direktorja bolni{nic, vkirur{ko stolpnico v prvo klet. Oddelek je sodobno opremljen, trans-fuziolo{ka dejavnost v Mariboru pa izredno dobro razvita. (65)

Oddelek za patolo{ko morfologijo je po odhodu dr. Hribarja vLjubljano vrsto let vodil dr. Valentin Ku{ar, njega pa je nasledil dr.Franc Rogl. V tem ~asu je oddelek do`ivel vrsto sprememb in tudi

selitev, dokler ni dobil svo-jih prostorov, ki jih deli znuklearno medicino inmedicinsko knji`nico. Od-delek je ves ~as strokovnorasel, tako da pokriva po-trebe po patomorfolo{kih,histolo{kih in citolo{kihpreiskavah bolni{nic v se-verovzhodni Sloveniji.

V letu 1995 so se za~elav bolni{nici Maribor pri-zadevanja za ustanovitevoddelka za kardiokirurgi-jo predvsem zaradi pove-~anega {tevila koronarnihobolenj in potreb, ki so sepojavile v Sloveniji po ope-racijah na odprtem srcu.Leta 1996 smo opravili

Pogled na “skelet” stolpnice in dermatolo{ko stavbo s ta-kratne nove Titove ceste (1966).........................................................................

“Skelet” stolpnice leta 1966.......................................

52

Z A N I M I V O

ISIS � julij 2000

prve operacije na odprtem srcu ob pomo~i kardiokirurgov iz ljub-ljanskega klini~nega centra in sedaj te operacije uspe{no te~ejo. Od-delek je bil ustanovljen leta 1999. (66)

Zaklju~ekBolni{nica Maribor je danes sodobna zdravstvena institucija, po

velikosti druga v dr`avi. Ima 40 strokovno-medicinskih oddelkovin vse potrebne upravno-tehni~ne slu`be. Zaposlenih je 2.419 de-lavcev, od tega 329 zdravnikov, skoraj 1.500 medicinskih sester intehnikov ter {tevilni drugi zdravstveni in nezdravstveni delavci. (67)

Bolni{nica je v zadnjih dveh letih zmanj{ala posteljni fond s 1.631na 1.496 bolni{kih postelj, na katerih smo leta 1999 zdravili 50.693bolnikov. V specialisti~nih ambulantah je bilo v lanskem letu pre-gledanih 315.463 bolnikov. (68)

Opravljajo se vsi najsodobnej{i diagnosti~ni in terapevtski postop-ki na sekundarni in terciarni ravni ter znanstveno-raziskovalno inpedago{ko delo. Je najpomembnej{a zdravstvena institucija v seve-rovzhodni Sloveniji.

Bolni{nica je dobila v letu 1996 naziv u~ni zavod ter tudi tri kli-ni~ne oddelke: oddelek za ginekologijo in porodni{tvo (1996), od-delek za pediatrijo (1996), oddelek za interno medicino (1997). (69)

Je u~na baza tako za visoko zdravstveno {olo v Mariboru, kakortudi za {tudente zadnjih letnikov ljubljanske medicinske fakultetein za zdravnike pripravnike - sekundarije ter specializante. Sodelo-vanje z obema univerzama in medicinsko fakulteto v Ljubljani ter zvsemi zdravstvenimi institucijami v Republiki Sloveniji je vzorno.Strokovne povezave bolni{nice v tujini, predvsem z najbli`jimi cen-tri v Avstriji (Gradec, Dunaj) in na Hrva{kem (Zagreb) ter v {ir{emevropskem in svetovnem prostoru, so dobre. (70)

Povezovanje v {ir{i evropski prostor je imperativ, ki je pred nami. Poeni strani bomo morali imeti trdne korenine v svoji slovenski medicini,po drugi pa biti svetovljansko odprti v {ir{i prostor in ~as. Brez dvomaje slovensko zdravstvo in z njim bolni{nica Maribor pred temi vrati.

Ko razmi{ljamo o prihodnosti, se nam odpira vrsta nalog. V prvivrsti je tukaj bolnik, ki je na{e osnovno poslanstvo. Ob evropsko pri-merljivem strokovnem delu in znanju bomo morali upo{tevati tudinjegove osnovne pravice, kot so dostojanstvo, zasebnost, solidarnost,pravi~nost, v~asih zdru`ene samo v prijazni besedi in tola`bi. Pov-zeti bomo morali evropsko primerljive kriterije kakovosti zdravlje-

nja in zdravstvenega sistema.Naslednja naloga je uvajanjenovih strokovnih metod delana podro~ju kardiokirurgije,kardiologije, mikroinvazivnein eksperimentalne kirurgije,transplantacijske dejavnosti,onkologije, intenzivne in ur-gentne medicine, imunologi-je, genetike in novih diagno-sti~nih mo`nosti. Vse to ne bomogo~e brez znanstveno-ra-

ziskovalnega in peda-go{kega dela, publici-sti~ne dejavnosti in na-~rtnega spodbujanjarazvoja oddelkov na kli-ni~no raven dela. Na~rt-no bo potrebno spod-bujati izobra`evanje za-poslenih na vseh rav-neh; brez strokovno us-posobljenih in kvalitet-nih kadrov ob {e tak{nifinan~ni podpori ni raz-voja. Financiranje tudi v

bodo~e ne bo tak{no, kot bi si `eleli. Zato je nujna racionalna porabasredstev in kadrov, usmerjena v najbolj{i mo`ni u~inek. Ob veliko-krat omenjeni globalizaciji sveta je nujno vklju~evanje bolni{nice vsodobne informacijske sisteme, tako na ravni Slovenije kot na {ir{i sve-tovni ravni. Ob vsem na{tetem nam ni~ ne pomaga, ~e ne bomo po-skrbeli za zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih. Strate{ki razvoj bolni-{nice je torej za~rtan vsaj za nekaj let prihajajo~ega tiso~letja. (70)

Iz govora direktorja mariborske bolni{nice, Gregorja Pivca, dr.med., na sve~ani akademiji ob 200-letnici ustanovitve SBM, 22. ok-tobra 1999, v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledali{~a Ma-ribor: “Spo{tovani biv{i in sedanji sodelavci bolni{nice Maribor! @e-lim vam, da ste v imenu preteklosti ponosni na svoje predhodnike intrdne korenine, ki jih imate. V imenu sedanjosti vam ~estitam zadose`ke bolni{nice. Vsak od nas je prispeval svoj del~ek. In v imenuprihodnosti vas prosim, da delamo predano in z ljubeznijo. Samotako bomo kos izzivom ~asa. Ob tem pa ne smemo nikoli pozabiti,da smo zavezani ~loveku - bolniku, ki `ivi in dela v tem delu na{edomovine. Zavezani pa smo tudi vsem bolnim, ki se kadarkoli in odkoderkoli zate~ejo k nam po pomo~.” �

Literatura:

(55) Strokovno poro~ilo 1958, Splo{na bolni{nica Maribor

(56) E. Glaser: Pregled razvoja celotne bolni{nice in njenih skupnih slu`b 1955-1959, Zbor-

nik Splo{ne bolni{nice v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(57) Na{a bolni{nica 1 - 5, bro{ura Splo{ne bolni{nice Maribor (1971 - 1987) Arhiv SBM

(58) V. Kol{ek, oddelek za anestezijo in reanimacijo (104-111), Zbornik Splo{ne bolni{ni-

ce v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(59) I. Krampa~: Razvoj internega oddelka v obdobju 1955/1985; str. 144-169, Zbornik

Splo{ne bolni{nice v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(60) F. Vajd: Razvoj nevrolo{kega oddelka v obdobju 1955 - 1985 str. - Zbornik Splo{ne

bolni{nice v Mariburu II, Zalo`ba obzorja1991

(61) E. Borko; Oddelek za ginekolo{ke bolezni (str. 206 -221), Zbornik Splo{ne bolni{nice

v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(62) M. Drnov{~ek: Oddelek za porodni{tvo str. 222 - 232, Zbornik Splo{ne bolni{nice v

Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(63) Karel Sinkovi~: Razvoj oddelka za otro{ke bolezni v letih 1959 - 1985, Zbornik Splo-

{ne bolni{nice v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(64) J. Zalar: radiologija skozi desetletja str. 272 - 278, Zbornik Splo{ne bolni{nice v Ma-

riboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(65) E. Glaser: Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo str. 279 - 289, Zbornik

Splo{ne bolni{nice v Mariboru II, Zalo`ba obzorja 1991

(66) Strokovna poro~ila SBM (1958-1998)

(67) Na{a bolni{nica Informacijski bilten april 2000

(68) Na{a bolni{nica Informacijski bilten december 1999

(69) Odlo~be o podelitvi naziva klini~ni oddelek, Ministrstvo za zdravstvo Republike Slo-

venije 1996 -1997

(70) G. Pivec: program razvoja Splo{ne bolni{nice Maribor 1995 -1999

Splo{na bolni{nicaMaribor leta 1998 zaobnovljeno fasado nakirur{ki stolpnici...................................

Darilni bon za zbiranje prispevkovza izgradnjo SBM - pred uvedbo sa-moprispevkov......................................