REPUBLIKA SLOVENIJA

Februar 2015

Ministrstvo za finance

Republika Slovenija

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Osvetlitev ključnih podatkov

Makro-

slika

Najvišji BDP per capita med novimi članicami iz Centralne Evrope

Močno izvozno usmerjeno gospodarstvo

Dobro izobražena delovna sila

Stopnja nezaposlenosti (ILO) pod EA-18 povprečjem (9.8% v Sloveniji vs. 11.6% v EA-18 v

2014)(1)

Zmerna zadolženost v % od BDP v primerjavi z drugimi državami članicami EU (zadolženost

zasebnega sektorja 113.1% v letu 2013, dolg sektorja države 82.2% v 2014 in neto zunanja

zadolženost 35.3% v 2013)(1,3)

Bruto nacionalni prihranki nad EA-18 povprečjem (26% BDP v 2014)(2)

Dosežene

ključne

reforme

Stabilizacija bančnega sistema

Izboljšana vzdržnost pokojninskega sistema

Izboljšana fleksibilnost trga dela z izpeljano reformo trga dela

Sprejem fiskalnega pravila v Ustavo za zagotovitev vzdržnih javnih financ na dolgi rok

Omejitev referendumov o fisklanih vprašanjih

Vzpostavitev DUTB za okrepitev bančnega sektorja in postopno razdolževanje podjetij

Bistveni

podatki

3.2% rast BDP v 2014-Q3 (četrti zaporedni kvartal pozitivne rasti)

Kapitalska ustreznost bančnega sistema (Kapital Core Tier-1 stopnja 15.2% na konec Junija

2014)(3)

Presežek tekočega računa plačilne bilance v 2014-Q3 5.4% BDP(3)

Upravljanje z

dolgom

Vzpostavljena likvidna krivulja donosnosti na evropskem dolžniškem kapitalskem trgu kot tudi

likvidna krivulja na ameriškem

Učinkovita strategija predfinanciranja in razpršena imetniška struktura RS obveznic v Evropi in ZDA

Zaradi valutne zamenjave USD obveznosti v EUR, ni izpostavljenosti tveganju tečaja EUR-USD

2 1. Vir: Eurostat, 2.2.2015

2. Vir: IMF, 2.2.2015

3. Vir: SURS, 2.2.2015

Okrepljen

bančni

sistem

Celovit pregled kakovosti bančne aktive (“AQR”) in stresni testi (“ST”) zaključeni

Povečanje kapitala v višini 3.2 mlrd EUR v sistemsko pomembnih bankah

DUTB operativen

Nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke (tržni delež ~ 4%)

Združitev Abanke in Banke Celje do najkasneje 1. januarja 2016

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Doseženi pomembni reformni cilji

Vnos fiskalnega

pravila v ustavo (Maj 2013)

1

Reforma trga

dela (Marec 2013)

3

Reforma

pokojninskega

sistema (Januar 2013)

2

Omejitev

referendumske

pravice o fiskalnih

vprašanjih (Maj 2013)

4

Okrepljen bančni

sistem (December 2013)

5

Državni zbor RS je zbral potrebno 2/3 večino poslancev za tlakovanje poti fiskalni disciplini na

ustavni ravni, tj. strukturni uravnoteženosti proračuna RS na dolgi rok

Sprejeta reforma trga dela, ki je korak v smeri večje fleksibilnosti, zmanjševanju

segmentiranosti trga dela in spodbujanja povpraševanja po delu

Sprejeta pokojninska reforma, ki je korak v smeri k bolj vzdržnemu pokojninskemu sistemu,

javnih financ in večji povezanosti vplačanih prispevkov z višino pokojnine

Državni zbor je z 86 glasovi poslancev spremenil Ustavo RS in pomembno omejil pravico do

sklicevanja referendumov o fiskalnih vprašanjih.

Izveden celovit pregled kakovosti bančne aktive in identifikacija primanjkljaja kapitala v

stresnem scenariju. RS je v sistemsko pomembnih bankah že zagotovila potrebni manjkajoči

kapital v višini 3.2 mlrd EUR.

3

Ustanovitev

DUTB (Marec 2013)

6 Družba za upravljanje terjatev bank je operativna in že aktivno in vodilno vpletena v procese

finančnega restrukturiranja prezadolženih podjetij s perspektivo.

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

May1996

Dec.1999

Sep.2000

Nov.2000

Nov.2002

Mar.2003

May2003

May2004

Jul.2004

May2006

Jun.2006

Jul.2006

Sept.2011

Oct.2011

Dec2011

Jan.2012

Feb.2012

Aug.2012

Feb.2013

Apr.2013

May2013

Dec.2014

Jan.2015

S&P

Moody' s

Fitch

Nadaljevanje s fiksalno kosolidacijo

Uspešno izpeljana stabilizacija bančnega sistema

Zagotovitev stabilne in ugodne vladne večine v

parlamentu – kredibilno politično vodstvo

Upočasnjen razvoj in napredek pri utrditvi javnih

financ, krepitvi bančnega sistema (privatizacija) in

finančno restrukturiranje prezadolženih podjetij preko

DUTB in ostalih potrebnih strukturnih reformah

(zdravstvena, pokojninska in trga dela)

4

Bonitetna ocena Republike Slovenije se ponovno krepi

Država S&P Fitch Moody’s

Nemčija AAA AAA Aaa

Avstrija AA+ AAA Aaa

Češka republika AA- A+ A1

Estonija AA- A+ A1

Slovaška A A+ A2

Polska A- A- A2

Litva A- A- Baa1

Irska A- A- Baa1

Latvija A- A- Baa1

Slovenija A- BBB+ Baa3

Italija BBB- BBB+ Baa2

Španija BBB BBB+ Baa2

Hrvaška BB BB Ba1

Madžarska BB BB+ Ba1

Portugalska BB BB+ Ba1

Srbija BB- B+ B1

Ciper B+ B- B3

Vir: S&P, Fitch in Moody’s, 2.2.2015 1. Dejavniki izpostavljeni s strani posameznih bonitetnih agencij: S&P, Moody‘s in Fitch

Pozitivni dejavniki bonitetne ocene(1)

Negativni dejavniki bonitetne ocene(1)

Aa2/AA

Aa3/AA-

A1/A+

A2/A

A3/A-

Baa1/BBB+

Baa2/BBB

Baa3/BBB-

Ba1/BB+

A- (Stabilni izgled)

BBB+ (Stabilni izgled)

Baa3 (Stabilni izgled)

Začetek globalne finančne krive v letu 2008

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

(1.9)

(6.3) (5.7) (6.2)

(3.7) (4.5) (3.4)

(16)

(14)

(12)

(10)

(8)

(6)

(4)

(2)

0

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

22

35.2 38.7

47.1 54.4

70.4

82.2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

5

Dosežen napredek pri fiskalni konsolidaciji

Primanjkljaj sektorja države (% BDP) (1) Dolg sektorja države (% BDP) (1)

EA-18 povprečje(2)

1.SURS , Ministrstvo za finance, 2.2.2015

(3)%

Maastrichtski

kriterij

Deficit po sprejetem rebalansu proračuna za leto

2014 znaša -3.4% (brez enkratnih učinkov)

Dolg sektorja države v letu 2014 po zagotovitvi

potrebnega kapitala v sistemsko pomembnih bankah

znaša 82.2% (EA-18 povprečje 92.7% BDP v letu 2014)

Sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu v DZ z

ustavno večino do konca februarja 2015

Sprejem rebalansa proračuna za leto 2015 do konca

februarja 2015 in z njim zagotovitev primanjkljaja

sektorja države pod 3%, kot smo ga nazadnje imeli v letu

2008

Plače v javnem sektorju so se od leta 2012 zmanjšale

za 6.3%

Racionalizacija ugodnosti in nadomestil zaposlenim

v javnem sektorju

Ni indeksacije pokojnin v letih 2014 in 2015

Zmanjšanje transferjev povezanih s trgom dela, socialno

in družinsko politiko

Povečani stopnji DDV v letu 2013 (splošna stopnja iz

20% na 22%, zmanjšana stopnja iz 8.5% na 9.5%)

Fiskalna konsolidacija Javnofinančni ukrepi

Deficit po metodologiji ESA je v letu 2013 z enkratnimi učinki, povezanimi z

rekapitalizacijo sistemsko pomembnih bank, znašal -14.6% (enkratni učinki

so znašali 10.1% BDP).

Deficit v letu 2014 je z enkratnimi učinki (rekapitalizacija Abanke in Banke

Celje) znašal -5.3% brez le-teh pa -3.4% BDP.

2. Eurostat, 2.2.2015

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Privatizacija poteka v skladu z načrtom pod vodstvom

Slovenskega državnega holdinga

Konec junija 2013 je Državni zbor RS sprejel seznam 15 podjetij v katerih se naj izpeljejo postopki privatizacije

Slovenski državni holding operativno vodi in pelje postopek privatizacije 15 podjetij:

6

Podjetje na seznamu Faza postopka prodaje Stanje

Helios d.d. Zaključeno

Fotona d.d. Zaključeno

Aerodrom Ljubljana d.d. Zaključeno

NKBM d.d. Sprejem/ocena zavezujočih ponudb

Pred sklenitvijo

prodaje Telekom d.d. Sprejem/ocena zavezujočih ponudb

Žito d.d. Sprejem/ocena zavezujočih ponudb

Podjetje zunaj seznama Faza postopka prodaje Stanje

Letrika d.d. Zaključeno

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

0

20

40

60

80

100

120

140

Avstr

ijaN

izozem

ska

Švedska

Irska

Danska

Nem

čija

Belg

ijaIs

landija

Fin

ska

Fra

ncija

Velik

a B

rita

nija

EU

28

Italij

aŠ

pa

nija

Ma

lta

Cip

er

Slo

venija

Češka r

ep

ublik

aS

lovaška

Port

ugals

ka

Grč

ijaLatv

ijaE

sto

nija

Pols

ka

Ma

džars

ka

Litva

Hrv

aška

Rom

unija

Bulg

arija

(10)

(8)

(6)

(4)

(2)

0

2

4

6

(10)

(8)

(6)

(4)

(2)

0

2

4

6

Q1-2

008

Q2-2

008

Q3-2

008

Q4-2

008

Q1-2

009

Q2-2

009

Q3-2

009

Q4-2

009

Q1-2

010

Q2-2

010

Q3-2

010

Q4-2

010

Q1-2

011

Q2-2

011

Q3-2

011

Q4-2

011

Q1-2

012

Q2-2

012

Q3-2

012

Q4-2

012

Q1-2

013

Q2-2

013

Q3-2

013

Q4-2

013

Q1-2

014

Q2-2

014

Q3-2

014

European Union - 28 Euro Area - 18 Slovenia

0

5

10

15

20

25

30

0

5

10

15

20

25

30

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Euro Area - 18 Slovenia

Makroekonomska slika Slovenije

Najvišji BDP per capita (po kupni moči) med CEE državami (83% povprečja EU-28 v letu 2013)

2. Vir: IMF, 2.2.2015 1. Vir: Eurostat, 2.2.2015

Bruto nacionalni prihranki (% BDP)(2) BDP per Capita PPP* v 2013 (EU-28 = 100)(1)

Realna rast BDP (Δ % Q/Q-4)(3)

Prispevki k realni rasti BDP (Δ % Q/Q-4)(4)

3. Vir: SURS, OECD, originalni podatki, 2.2.2015 7

*Pariteta kupne moči

Slovenija beleži pozitivno rast BDP že 4-ti kvartal

zaporedoma, po predhodno 8-ih kvartalih negativne rasti

Ključni dejavniki rasti: Izvoz in investicije v osnovna

sredstva

4. Source: SURS, originalni podatki, 2.2.2015

(12)

(9)

(6)

(3)

0

3

6

9

(80)

(60)

(40)

(20)

0

20

40

60

Q1-2

008

Q2-2

008

Q3-2

008

Q4-2

008

Q1-2

009

Q2-2

009

Q3-2

009

Q4-2

009

Q1-2

010

Q2-2

010

Q3-2

010

Q4-2

010

Q1-2

011

Q2-2

011

Q3-2

011

Q4-2

011

Q1-2

012

Q2-2

012

Q3-2

012

Q4-2

012

Q1-2

013

Q2-2

013

Q3-2

013

Q4-2

013

Q1-2

014

Q2-2

014

Q3-2

014

Realna rast BDP (%)

Prispevki k rasti, Q/Q-4

(%)

Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev

Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Investicije v osnovna srestva Realna rast BDP (RHS)

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

8

Pozitiven tekoči račun plačilne bilance Slovenije

Vir: Statistical Office of the Republic of Slovenia (SORS), Eurostat, Original data, 2.2.2015

Izvoz proizvodov in storitev (Δ % Q/Q-4)

Presežek tekočega računa plačilne bilance je znašal

5.6% BDP v letu 2013 in 5.4% do Q3-2014

Na pozitiven rezultat tekočega računa plačilne bilance vpliva

močno zunanje povpraševanje, zmanjšanje stroškov dela na

enoto proizvoda (izboljšanje produktivnosti), povečanje

deleža izvoza v skupni svetovni trgovini, pozitivna bilanca

tekočih transferjev ter šibko domače povpraševanje

Delež izvoza RS v EU in Svet beleži pozitivno rast od leta

2013

Tekoči račun plačilne bilance (% BDP)

Vir:SURS, UMAR, Banka Slovenije, 2.2.2015

(5.4)

(0.5) (0.1)

0.2 2.7

5.6 5.4

(6)

(4)

(2)

0

2

4

6

8

2008 2009 2010 2011 2012 2013 Q3-2014

-7,00

-6,00

-5,00

-4,00

-3,00

-2,00

-1,00

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

(30)

(25)

(20)

(15)

(10)

(5)

0

5

10

15

20

Q1-2

008

Q2-2

008

Q3-2

008

Q4-2

008

Q1-2

009

Q2-2

009

Q3-2

009

Q4-2

009

Q1-2

010

Q2-2

010

Q3-2

010

Q4-2

010

Q1-2

011

Q2-2

011

Q3-2

011

Q4-2

011

Q1-2

012

Q2-2

012

Q3-2

012

Q4-2

012

Q1-2

013

Q2-2

013

Q3-2

013

Q4-2

013

Q1-2

014

Q2-2

014

Q3-2

014

Izvoz (Δ %)

Izvoz BDP EU (RHS)

-12,00%

-8,00%

-4,00%

0,00%

4,00%

8,00%

12,00%

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

(Q1-Q

2)

SLO/Svet SLO/EU-28

Rast deleža izvoza RS v svetovni trgovini (Δ % Y-o-Y)

Vir: OZN, SURS, Eurostat, UMAR izračuni, 2. 2. 2015

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Euro Area - 18 European Union - 28

Slovenija Francija

Italija Slovaška

9

Izobražena delovna sila in primerjalno nizka brezposelnost

Vir: Eurostat, 2.2.2015

Unemployment Rate (%)

Produktivna in izobražena delovna sila

Ena najnižjih stopenj nezaposlenosti (ILO) v EU & EA območju

Stopnja nezaposlenosti v Sloveniji je bila v celotnem kriznem obdobju od leta 2008 do danes konsistentno nižja

od povprečja EA-18

Stopnja nezaposlenosti je začela upadati v letu 2014 – nezaposlenost v skladu z ILO metodologijo je v letu 2014

znašala 9.8%, v letu 2013 je ta znašala 10.1%.

Nezaposlenost v Sloveniji je prav tako nižja v primerjavi z EA-18 povprečjem (11.6%), Francija (10.2%), Italija

(13.2%) in Slovaška (13.2%)

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

(150)

(100)

(50)

0

50

100

150

200

Luxem

bourg

Germ

any

Neth

erla

nds

Belg

ium

Latv

ia

Ma

lta

Fin

land

Austr

ia

Fra

nce

Italy

Slo

venia

Esto

nia

Slo

vakia

Cypru

s

Spa

in

Irela

nd

Port

ugal

Gre

ece

0

100

200

300

400

500

Luxem

bourg

Cypru

s

Irela

nd

Neth

erla

nds

Port

ugal

Belg

ium

Spa

in

Ma

lta

Fra

nce

Fin

land

Austr

ia

Gre

ece

Esto

nia

Italy

Slo

venia

Germ

any

Latv

ia

Slo

vakia

0

50

100

150

200

Gre

ece

Italy

Port

ugal

Irela

nd

Cypru

s

Belg

ium

Fra

nce

Spa

in

Austr

ia

Slo

venia

Germ

any

Ma

lta

Neth

erla

nds

Fin

land

Slo

vakia

Latv

ia

Luxem

bourg

Esto

nia

Slovenija kot srednje zadolžena država v evro območju

Vir: Eurostat, 2.2.2015 Vir: SURS , Eurostat, 2.2.2015

Zadolženost zasebnega sektorja (% BDP 2013) Dolg sektorja države (% BDP Q2-2014)

10

Mednarodna neto investicijska pozicija (% BDP 2013)

Vir: Eurostat , 2.2.2015

Dolg sektorja države znaša v letu 2014 po zaključenih

bančnih dokapitalizacijah 82.2% BDP, kar je pod povprečjem

EA-18 92.7% v letu 2014

Ena najnižjih stopenj zadolženosti zasebnega sektorja (113.1%

BDP v letu 2013 oziroma 66,9% povprečja EU-28 v letu 2013)

Neto mednarodna investicijska pozicija znaša -38.7% BDP

leta 2013

Neto zunanji dolg v razmerju do BDP (tj. pozicija države vis-

à-vis preostalemu svetu, izračunana kot obveznosti do tujine

zmanjšanje za terjatve do tujine) 35.3% v letu 2013

Ena najnižjih stopenj zadolženosti gospodinjstev, merjeno

v razmerju med bruto dolgom in dohodkom: 47% BDP v letu

2012 (Nemčija 84.5%, Avstrija 86.4% in Portugalska 117.5%)

Zadolženost v primerjavi z EA državami

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Source: Ministry of Finance, 2.2.2015

Prispevek Slovenije k finančnim programom za stabilnost evro

območja

11

Prispevki Slovenije EFSF, ESM in Grčiji skupaj znašajo EUR 1.55 milijard (946.8 mln EUR garancij za dolg EFSF in 607.2

mln EUR izvršenega nakazila v okviru ESM in LFA) kar vse skupaj predstavlja 4.19% BDP v letu 2014 in je že tudi

vključeno v dolg sektorja države.

Program

2011

EUR mln

2012

EUR mln

2013

EUR mln

2014-Q3

EUR mln

EFSF* 81.7 708.3 898.3 946.8

ESM** 137.8 275.1 343.5

Grčija (LFA***) 243.5 263.7 263.7 263.7

Skupaj

(vključeno v dolg sektorja države) 325.2 1,109.7 1,437.1 1,554

% BDP 0.88 3.08 3.98 4.19

*European Financial Stability Facility

*European Stability Mechanism

***Loan Fascility Agreement

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Krivulja zahtevane donosnosti Slovenije v primerjavi z

EUR referenčno krivuljo

12

Krivulja EUR zahtevane donosnosti Slovenije v primerjavi z EUR referenčno krivuljo

YTM Bid 3y YTM Bid 5y YTM Bid 7y YTM Bid 10y YTM Bid 15y

Zaprisega vlade MC 18.9.2014 1,18% 1,57% 2,11% 2,71% 3,32%

Slovenija 3.2.2015 0,61% 0,85% 1,17% 1,54% 2,10%

EUR Benchmark 3.2.2015 -0,16% -0,03% 0,06% 0,33% 0,51%

-0,25%

0,00%

0,25%

0,50%

0,75%

1,00%

1,25%

1,50%

1,75%

2,00%

2,25%

2,50%

2,75%

3,00%

3,25%

3,50%

Zaprisega vlade MC 18.9.2014

Slovenija 3.2.2015

EUR Benchmark 3.2.2015

Vir: Bloomberg, Ministrstvo za finance, lastni izračuni interpolacija – ekstrapolacija, 3. 2. 2015

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Gibanje interpolirane 5- in 10-letne EUR zahtevane donosnosti

obveznic RS od leta 2007

13

Gibanje zahtevane donosnosti do dospetja 5- in 10-letnih evrskih obveznic Republike Slovenije od leta 2007

Vir: Bloomberg, Ministrstvo za finance, lastni izračuni interpolacija, 3. 2. 2015

0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%01.0

1.2

007

01.0

7.2

007

01.0

1.2

008

01.0

7.2

008

01.0

1.2

009

01.0

7.2

009

01.0

1.2

010

01.0

7.2

010

01.0

1.2

011

01.0

7.2

011

01.0

1.2

012

01.0

7.2

012

01.0

1.2

013

01.0

7.2

013

01.0

1.2

014

01.0

7.2

014

01.0

1.2

015

EUR 10Y EUR 5Y

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Tehtana obrestna mera izdanega dolga državnega proračuna

v posameznih proračunskih letih 2009-2014

14

Tehtana povprečna obrestna mera dolga ob izdaji, denominirana v evrih, v posameznem proračunskem letu

Vir: Ministrstvo za finance, 3. 2. 2015

2009 2010 2011 2012 2013 2014

Tehtana OM 4,00% 3,55% 4,58% 4,68% 4,58% 2,67%

2,00%

2,50%

3,00%

3,50%

4,00%

4,50%

5,00%

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Gibanje pribitka za kreditno tveganje Slovenije od leta 2007

15

Kreditna zamenjava (CDS): 5y (127.9 bt) & 10y (174.9 bt)

Vir: Bloomberg, 3. 2. 2015

Spodnja slika prikazuje vrednosti pribitkov za kreditno tveganje Republike Slovenije za različne ročnosti. Za 5-letno

ročnost ta znaša 1,28% in za 10-letno ročnost 1,75%.

Kot je razvidno iz spodnje slike se ti pribitki za kreditno tveganje RS hitro približujejo predkirzni ravni iz leta 2007.

45 / 81 / 149

226 / 0 / 26

0 / 86 / 255

0 / 90 / 145

48 / 150 / 177

241 / 132 / 40

238 / 45 / 38

187 / 51 / 51

230 / 175 / 0

112 / 194 / 122

0 / 145 / 90

Gibanje ~ 10-letnih zahtevanih donosnosti obveznic izbranih

držav

16

Gibanje zahtevane donosnosti ~ 10 letnih evro obveznic v primerjavi z drugimi državami

Vir: Bloomberg, 9. 2. 2015

0,250,50,7511,251,51,7522,252,52,7533,253,53,7544,25

0,250,5

0,751

1,251,5

1,752

2,252,5

2,753

3,253,5

3,754

4,25

17

.8.2

014

25

.8.2

014

2.9

.20

14

10

.9.2

014

18

.9.2

014

26

.9.2

014

4.1

0.2

014

12

.10

.201

4

20

.10

.201

4

28

.10

.201

4

5.1

1.2

014

13

.11

.201

4

21

.11

.201

4

29

.11

.201

4

7.1

2.2

014

15

.12

.201

4

23

.12

.201

4

31

.12

.201

4

8.1

.20

15

16

.1.2

015

24

.1.2

015

1.2

.20

15

9.2

.20

15

Slovenija 9/2024 Italija 9/2024 Španija 10/2024

Belgija 6/2024 Irska 3/2025 Slovaška 11/2024

Portugalska 2/2024

Spodnja slika prikazuje, da je potrebno za slovensko obveznico, ki dospe septembra 2024, že plačati višjo ceno od

primerljive ročnosti Italijanske in španske obveznice.

Zahtevana donosnost do dospetja slovenske obveznice je tako že nižja od italijanske in španske.