Investicijski program- novelacija - hrastnik.sihrastnik.si/uploads/...IP-Sekundarno-kanalizacijsko-omrezje-Hrastnik.pdf · Investicijski program Sekundarno kanalizacijsko omrežje

Investicijski program

Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik

OBČINA HRASTNIK


SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO

OMREŽJE HRASTNIK

Celje, junij 2018

Št. projekta: 0552-1

Investicijski program izdelal: Investitor: Sofinancer:

EUTRIP, d. o. o.

Občina Hrastnik

Ministrstvo za okolje in

prostor

Kidričeva 24

3000 Celje

Pot Vitka Pavliča 5

1430 Hrastnik

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana


Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik 2

Kazalo vsebine

1 Uvodno pojasnilo .............................................................................................................................. 4 1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa .................................................... 6

1.1.1 Predstavitev variant ................................................................................................................ 6 1.2 Spremembe do priprave IP ......................................................................................................... 7 1.3 Namen in cilj investicije .............................................................................................................. 7

2 Povzetek investicijskega programa ................................................................................................ 8 2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca .............................................. 10

2.1.1 Investitor ............................................................................................................................... 10 2.1.2 Sofinancer ......................................................................................................................... 1110 2.1.3 Upravljavec ........................................................................................................................... 11

3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih dokumentacije ........ 13 3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja .................................................................................. 13 3.2 Opredelitev sofinancerja ........................................................................................................... 13 3.3 Izdelovalec Investicijskega programa ....................................................................................... 14 3.4 Opredelitev upravljavca ............................................................................................................ 15

4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb ............................................................................ 16 4.1 Obstoječe stanje ....................................................................................................................... 16

4.1.1 Gospodarstvo ....................................................................................................................... 16 4.1.2 Cestno in komunalno gospodarstvo ..................................................................................... 16 4.1.3 Gospodarske javne službe ................................................................................................... 17 4.1.4 Komunalni prispevek ............................................................................................................ 18

4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami.................................................................... 18 4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 ....................................................................... 19 4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 .......... 19 4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020............................... 20 4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije .................................................................................................................. 20 4.2.5 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020 ........................................ 20 4.2.6 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti .............................................................................. 23

5 Analizo tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti ....................................................... 24 5.1 Analiza ciljnega trga ................................................................................................................. 24

6 Tehnično-tehnološki del ................................................................................................................. 25 6.1 Tehnični podatki ....................................................................................................................... 25

7 Analiza zaposlenih .......................................................................................................................... 31 7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta ............................................................................ 31

8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah ................................................................ 34 8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene...................................................................... 36 8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene..................................................................... 37 8.3 Ocena stroškov na enoto .......................................................................................................... 37 8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen ....................................................................... 38 8.5 Izračun finančne vrzeli .............................................................................................................. 38

9 Analiza lokacije ................................................................................................................................ 41

10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje ................................................................. 43 10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov .............................................. 43 10.1.2 Trajnostna dostopnost ...................................................................................................... 45 10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje ........................................................................................ 45 10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije ............................................................................. 45 10.1.5 Specifični cilji prednostne osi ........................................................................................ 4746

11 Časovni načrt izvedbe investicije ............................................................................................. 48 11.1 Terminski načrt investicije ........................................................................................................ 48 11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije ................................ 49 11.3 Analiza izvedljivosti ................................................................................................................... 49



12 Načrt financiranja, viri financiranja .......................................................................................... 51

13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja .......................................................................... 52

14 Vrednotenje stroškov in koristi ................................................................................................. 53 14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo .................................................................. 53 14.2 Ekonomska analiza .................................................................................................................. 54 14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ................... 55

14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev ............................................................................... 55 14.3.2 Neto sedanja vrednost ...................................................................................................... 55 14.3.3 Interna stopnja donosa ..................................................................................................... 56 14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost ...................................................................................... 56

14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ................ 57

15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti .................................................................................... 59 15.1 Tveganja ................................................................................................................................... 59 15.2 Analiza občutljivosti .................................................................................................................. 61

16 Predstavitev in razlaga rezultatov ............................................................................................ 62

17 Zaključek ..................................................................................................................................... 63



1 Uvodno pojasnilo

s predstavitvijo investitorja in izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetkom iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove s

pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);

Ta investicijski program (v nadaljevanju IP) obravnava investicijsko namero za izvedbo nadaljnje

izgradnje kanalizacijskega omrežja za projekt »Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik«.

V dokumentu so smiselno podani in utemeljeni razlogi za investicijsko namero izgradnje sekundarnega

kanalizacijskega omrežja za priključevanje objektov v sklopu projekta izgradnje čistilnih naprav in

kolektorskih sistemov v porečju Srednje Save. S tem bo omogočeno priključevanje objektov na

kanalizacijsko omrežje tudi za območje ožje aglomeracije Hrastnik in povezavo s sekundarnimi vodi na

kolektorsko omrežje.

Z investicijo bo investitorka pomembno prispevala k izboljšanju stanja okolja v regiji.

Naziv projekta: Investicijski program – Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik

Investitor in

sofinancer: Občina Hrastnik

Lokacija izvedbe: parcelne

številke:

1 – HRASTNIK CENTER Novi log

k. o. Hrastnik mesto

777/30, 777/33, 815, 462/7, 462/9, 808/5, 803/10, 809,

791/2, 785, 791/3, 792/15, 1510/1, 797/1, 796, 800, 798,

797/4, 660/2, 776/1, 787/1, 803/14, 459/12, 459/14, 459/2,

462/2;

Veličkova cesta


594, 591/11, 589/10, 588/1, 561/1, 561/8, 557, 555, 577,

578, 561/9, 1508/3, 571, 598, 603, 629/10, 584, 587/1,

587/2, 684, 678/1, 627/8, 562/1, 665/1, 665/4, 676, 700/5,

677;

Cesta padlih borcev


83/2, 83/1, 50/1, 26, 24/5, 20, 27, 89, 102/1, 111/1, 104/1,

110/1, 110/3, 120/4, 121/15,121/12, 121/13, 129/10,

128/17, 1504/3, 1504/4, 1505, 65/5, 67/1, 68/1, 69/2, 69/1,

84/10, 81/7, 83/3, 83/4;

k. o. Studence

515, 183/11, 18/2, 25/2, 25/3, 18/1, 25/1, 27, 517/1, 423/2,

425/10, 425/5, 423/3;

Pot Josipa Brinarja


187, 205/2, 176/2, 176/4, 176/5, 176/6, 176/7, 1504/2, 181,

180, 178, 182, 173, 174

Naselje Aleša Kaple



k. o. Hrastnik-mesto

1507/3

k. o. Dol pri Hrastniku

1590/2, 1673/6, 1596/14, 1596/15, 1596/5, 1598/2;

2 – PRAPRETNO

Severni del


711, 713/1, 715, 717, 1511/5, 1508/3, 705/3, 705/1, 725/5,

702/10, 704/5, 734, 742/2, 756/1, 704/4, 704/2, 756/3,

756/2, 757/1, 757/3, 761/6, 760/1, 760/2, 761/1, 761/4,

761/5, 763/1, 763/2, 764/1, 764/2, 764/3, 765/9, 1510/3,

697, 698/3, 554/11, 556/3, 556/4, 556/5, 554/4, 554/5,

554/6, 554/7, 552/10, 552/11, 552/12, 552/8, 552/9, 551/5,

539/4, 551/2, 539/3, 551/4

k. o. Hrastnik

537/1, 547, 544, 552/2, 553, 562/2, 562/1, 565/2, 565/4,

565/6, 566, 565/1, 567, 560, 564, 904/1, 541/3, 540/19,

540/18, 903/1

3 – POT NA KAL


257/4, 256, 277, 281, 268/1, 270/2, 267/1, 264/1, 264/4,

256, 266


1548/4, 1479/3, 1478/16, 1478/19, 1478/17, 1478/14,

1478/13, 1478/25, 1478/26, 1479/4, 1478/21, 1478/33

Za parcele, ki niso v lasti OH se urediti služnost.

Izdelovalec IP: EUTRIP, d.o.o., Celje

Predstavljeni IP predstavlja temeljni dokument temeljni dokument za investicijsko namero izgradnje

sekundarnega kanalizacijskega omrežja Hrastnik v delih aglomeracije in potrditev investicije.



1.1 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega programa

1.1.1 Predstavitev variant

V konceptualni fazi so bile preverjene različne variante glede možnosti izvedbe. Po urbanistično-

arhitekturni, lastniški in funkcionalni analizi je bila izbrana varianta, ki je bila predmet obravnave v DIIP.

Razmislek o varianti »brez« investicije in varianti »z« investicijo:

Varianta brez investicije

Varianta brez investicije predstavlja sedanje stanje, ki pa ni skladno s potrebami ožjega in širšega

gospodarskega okolja. V primeru te variante bi to pomenilo tudi v prihodnosti komunalno neprimerno

stanje. Naložba v čistilno napravo v Občini Hrastnik v primeru brez investicije izvedbe sekundarnega

kanalizacijskega omrežja ne bi bila zaključena, kar pa bi pomenilo manjše število prebivalcev,

priključenih na sistem zbiranja in čiščenja odpadnih voda.

Investicijski stroški: do sedaj so bila porabljena sredstva za izdelavo predhodnih študij in dokumentacije,

ki so jo izdelali zunanji izvajalci.

Varianta z investicijo

Varianta z investicijo obravnava izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju ožje

aglomeracije Hrastnik in priključitev objektov na čistilno napravo v tem območju. Navedena varianta bo

zgrajena po modernih standardih in bo omogočila doseganje cilja 98% priključenosti na kanalizacijsko

omrežje in posledično čistilno napravo.

Izgradnja omenjene komunalne infrastrukture zajema fekalno kanalizacijo z črpališčem v skupni dolžini

5.319,26 m, od tega je tlačne kanalizacije 307 m.

Z uresničitvijo navedene variante bi dosegli priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo kjer

še le-to ni omogočeno. S tem se bo povečal delež gospodinjstev, priključenih na čistilne naprave.

Obravnavana varianta je zastavljena tako, da bo omogočala tudi zmanjšanje emisij v vode, zaradi

odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ter doseganje boljšega stanja voda in ohranjanja narave.

1.1.1.1 Izbrana varianta

Predvidena operacija zajema izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju Občine

Hrastnik in priključitev objektov na čistilno napravo v te območju. Varianta z investicijo bo omogočala

tudi zmanjšanje emisij v vode, zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ter doseganje boljšega

stanja voda in ohranjanja narave.

V fazi analize objektnih rešitev je investitor izbral rešitev po načelu dobrega gospodarjenja z javnimi

sredstvi in hkrati izvedbe zadanih ciljev. Varianti sta bili v analitični fazi medsebojno vrednoteni na

temelju potreb, ciljev in realne izvedbe ter varnosti, varovanja okolja, stroškov, učinkov investicije v

okolju, likvidnosti investitorja Občine Hrastnik in višine pridobitve nepovratnih sredstev skozi EU

sredstva.

Na osnovi navedenega je bilo zaključeno, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni

sprejemljiva.



1.2 Spremembe do priprave IP

V času od priprave Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) do priprave

IP ni prišlo do bistvenih oz. večjih sprememb vhodnih podatkov in izhodišč. Investicijski program

vsebinsko podrobneje obravnava območja, ki so predmet investicije.

1.3 Namen in cilj investicije

V okviru tega projekta so predvideni naslednji ukrepi:

zgrajeno bo 5.319,26 m kanalizacijskih vodov (od tega 307 m tlačne kanalizacije) ter povezava

v kolektorsko omrežje,

sistem bo zgrajen v centru in po obrobnih delih naselja (Prapretno, Pot na Kal), ki bo omogočil

priključevanje objektov.

S tem bo Občina Hrastnik prispevala k zmanjšanju emisij v vode zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih

voda ter doseganju boljšega kemijskega in ekološkega stanja voda.

Za doseganje ciljne priključenosti prebivalcev po izgradnji CČN je potrebno zgraditi kanalizacijsko

omrežje v delih aglomeracije, kjer priključevanje še ni omogočeno.



2 Povzetek investicijskega programa

ki vsebuje najmanj: – cilje investicije (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje njihovega vrednosti Povzetek

Cilji investicije Izgradnja 5.319,26 m kanalizacijskih vodov (od tega 307

m tlačne kanalizacije) ter povezava v kolektorsko omrežje.

Sistem bo zgrajen v centru in po obrobnih delih naselja

(Prapretno, Pot na Kal), ki bo omogočil priključevanje

objektov.

Investitor bo z realizacijo investicije dosegel naslednje

strateške cilje:

upravljanje z odpadnimi vodami,

celovita kvalitetna komunalna ureditev obravnavanih

naselij,

z urejeno komunalno infrastrukturo privabiti nove

investitorje,

zmanjšati negativne emisije v rečne vodotoke iz

komunalnih virov onesnaževanja ter posledično

izboljšati kvaliteto Srednjega toka reke Save,

učinkovitejša infrastrukturna opremljenost,

z bolj urejeno komunalno infrastrukturo dvigniti

kakovost bivanja občanov in s tem ohraniti

poseljenost lokalnega okolja.

Spisek strokovnih podlag - Investicijska dokumentacija

Dokument identifikacije investicijskega projekta –

Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik, Eutrip,

d.o.o., april 2018.

- Projektna dokumentacija, študije, elaborati

PGD št. 36/2015 (v izdelavi), Savinja projekt, d.o.o.,

predviden datum izdelave junij 2018;

Lokacijska informacija št. 3501-265/2016 z dne 25.1.2017.

- Spletni viri

http://www.hrastnik.si/.

https://www.ksphrastnik.si/.

http://www.mop.gov.si/si/.

http://www.stat.si/statweb.

Kratek opis upoštevanih

variant, utemeljitev

najugodnejše

V predhodni investicijski dokumentaciji so bile obravnavane

naslednje variante:

- Varianta brez investicije.

- Varianta z investicijo.

Kot najugodnejša varianta in edina sprejemljiva se je izkazala

http://www.hrastnik.si/

http://www.stat.si/statweb



varianta z investicijo v izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega

omrežja Hrastnik.

Odgovorni vodja za izvedbo

investicijskega projekta Janez Kraner

Odgovorna oseba za

izdelavo investicijske

dokumentacije

Primož Praper

Odgovorna oseba za

izdelavo projektne

dokumentacije

Gorazd Pulko

Predvidena organizacija Za potrjevanje investicijske dokumentacije je bila na strani

investitorja imenovana komisija, ki bo spremljala potek investicije.

Po potrebi bo v pripravo dokumentacije vključena pravna služba

investitorja ali zunanja odvetniška hiša.

Za strokovni nadzor nad gradnjo bo imenovan nadzor skladno z

zakonom o javnih naročilih.

Zakonitost in pravilnost porabe proračunskih sredstev bo skladno

s svojim poslanstvom preverjalo Računsko sodišče.

Vrednost predlagane

variante

Po stalnih cenah znaša 1.587.075,03 EUR skupaj z DDV.

Po tekočih cenah znaša 1.602.004,24 EUR skupaj z DDV.

Vrednost investicije po tekočih cenah, po posameznem investitorju

oz. sofinancerju:

Lastna udeležba: 6.919,98 EUR (0,43 %),

Sredstva EU in RS: 1.595.084,26 EUR (99,57 %)

Zbirni prikaz rezultatov

izračunov ter utemeljitev

upravičenosti

Diskontna stopnja: 4 %

Finančna interna stopnja donosnosti investicije: negativna

Finančna neto sedanja vrednost investicije: -1.649.099 EUR

Relativna neto sedanja vrednost: - 1,10

Diskontna stopnja: 5 %

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije: 5,23 %

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije: 37.788 EUR

Ekonomska neto sedanja vrednost: 1,03

Terminski načrt Januar 2018 – Junij 2018: Izdelava projektne dokumentacije.

Junij 2018 — September 2018: JN za izvajalca GOI del, sklenitev

pogodbe z izvajalcem, pridobitev gradbenega dovoljenja.

Oktober 2018: Pričetek GOI del.

December 2019: Zaključek del, uspešna primopredaja, pridobitev

uporabnega dovoljenja in priprava končnih poročil.



2.1 Predstavitev investitorja, uporabnika, sofinancerja, upravljavca

2.1.1 Investitor

Občina Hrastnik leži v Posavskem hribovju. Pretežni del občine predstavlja hribovit svet severno od

Save. Južno od Save, na pobočjih Kuma, se nahaja le Krajevna skupnost Podkraj. Občina meri 59 km2,

kar predstavlja 22 % Zasavske regije in 0,3 % površine države. Hrastnik ima cca 9.210 prebivalcev.

Občina Hrastnik sodi med gosteje poseljena območja v Sloveniji. Razdeljena je na 10 krajevnih

skupnosti, med katerimi je po številu prebivalcev največja KS Rudnik.

Zaradi lege v osrčju Posavskega hribovja je Hrastnik z vidika povezanosti na avtocestni križ slabo

dostopen. Občinsko središče Hrastnik do avtocestnega priključka na Trojanah loči 28 km državnih cest,

do priključka Brinje pri Ljubljani pa cca 55 km. Neustrezna je prometna povezava proti Posavju in celjski

regiji po regionalni cesti Hrastnik – Šmarjeta. Za poseljenost občine in hribovitega območja so izredno

pomembne tudi lokalne ceste, ki jih je v občini Hrastnik 52,07 km, k dostopnosti pa prispeva tudi

povezave in frekvenca javnega prometa. Skozi občino vodi mednarodna železniška proga (koridor X.)

Ljubljana – Zidani Most – Dobova, vendar pa je železniška postaja Hrastnik namenjena zgolj lokalnemu

potniškemu prometu. Hitrejši, mednarodni vlaki se ustavijo le v Zidanem Mostu.

Pomembnejše avtobusne povezave so s Trbovljami, z Ljubljano (prek Trbovelj in Zagorja), Laškim oz. s

Celjem. Lokalni avtobusni prevoz opravlja Izletnik Celje, medkrajevni prevoz opravljata Integral Zagorje

in Izletnik Celje.

Območje Občine Hrastnik je zaradi svoje rudarske preteklosti, geologije in reliefa močno izpostavljeno

naravnim procesom ter različnim oblikam varovanja: degradirana rudniška območja, plazovita območja,

poplavne površine, NATURA 2000 in ekološko pomembna območja. Zaradi navedenega so površine za

poselitev in gospodarski razvoj zelo omejene. Občina Hrastnik kakor tudi gospodarske družbe v občini

in njeni okolici so v zadnjih letih vlagale pomemben delež sredstev v okoljske naložbe, kar je prispeva lo

k izboljšanju stanja okolja.

Slika: Lega občine Hrastnik

Vir: Wikipedija, 2018.



2.1.2 Sofinancer

Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja zdravo življenjsko okolje za vse prebivalke in prebivalce

Republike Slovenije ter spodbuja in usklajuje prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja, ki ob skrbi za

družbeno blaginjo temelji na smotrni in varčni rabi naravnih virov.

Prizadeva si povečevati skrb družbe za ohranjanje naravnega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v

državi v prepričanju, da je biotska raznovrstnost pomembna dediščina za bodoče rodove.

Usmerja prostorski razvoj naših mest, trgov in vasi tako, da bomo ohranili in razvijali kakovosti stavbne,

naselbinske dediščine ter kulturne krajine in obenem omogočili gospodarski, družbeni in kulturni razvoj

v prostoru.

V prepričanju, da je prihodnost Republike Slovenije v skupnosti evropskih narodov, zagotavlja vse

potrebne pogoje za enakopravno sodelovanje v Evropsko unijo, tako na področju infrastrukturnega

povezovanja kot tudi na področju okoljskih standardov in pravil.

Skrbi za ustrezne zaloge vodnih virov, kakovost voda in sonaravno urejanje površinskih in podzemnih

voda ter morja, saj so vode eden od najpomembnejših naravnih virov v Republiki Sloveniji.

Zagotavlja takšen razvoj v prostoru, ki bo človekove dejavnosti usmerjal tako, da bodo ob naravnih

nesrečah kar najmanj prizadete, vzpostavlja pa tudi mehanizme solidarnostne pomoči ob naravnih

nesrečah.

Zagotavlja vključevanje okoljskih stroškov v ekonomske na podjetniški in narodnogospodarski ravni.

Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja vzpostavlja sodelovanje z lokalnimi skupnostmi po načelih

partnerstva in subsidiarnosti. Zagotavlja odprtost oblikovanja in uveljavljanja politik ter ukrepov

trajnostnega razvoja s spodbujanjem sodelovanja posameznikov in skupin ter organizacij civilne družbe.

Predvsem pa stremi h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju, naravi in prostoru med

vsemi prebivalkami in prebivalci Republike Slovenije.

Ob dejstvu, da je prilagajanje na vedno bolj izrazite podnebne spremembe eden ključnih izzivov

današnjega časa, Ministrstvo za okolje in prostor stremi h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za

stanje v okolju, naravi in prostoru med vsemi prebivalkami in prebivalci Republike Slovenije.

2.1.3 Upravljavec

Obvezne lokalne gospodarske dejavnosti javne službe:

1. oskrba s pitno vodo;

2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

3. ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje in prevoz);

4. urejanje in čiščenje javnih površin;

5. vzdrževanje cest;

6. upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.



Vrednote KSP Hrastnik, d. d. so:

- odgovornost na vseh področjih delovanja in poslovanja gospodarske družbe,

- strokovnost, znanje, razvoj, ustvarjalnost, inovativnost,

- čisto in urejeno zunanje in delovno okolje,

- tradicija, zaupanje, spoštovanje,

- odličnost in učinkovitost.



3 Osnovni podatki o investitorju, sofinancerju, upravljavcu, izdelovalcih

dokumentacije

3.1 Opredelitev nosilca projekta, investitorja

Investitor: OBČINA HRASTNIK

Naslov: Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik

Telefon: 03 565 43 50

Faks: 03 56 54 369

E-mail: [email protected]

Spletna stran: www.hrastnik.si

Odgovorna oseba: Miran Jerič

Žig in podpis:

3.2 Opredelitev sofinancerja

Sofinancer: RS, Ministrstvo za okolje in prostor

Naslov: Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 478 70 00

E-pošta: 01 478 74 25

Spletna stran: [email protected]

Odgovorna oseba: http://www.mop.gov.si

Irena Majcen, ministrica



3.3 Izdelovalec Investicijskega programa

Izdelovalec IP: EUTRIP, d. o. o.

Naslov: Kidričeva ulica 24, 3000 Celje

Telefon: 059 032 045

Faks: 059 032 046

E-pošta: [email protected]

Odgovorna oseba in

koordinator izdelave:

Žig in podpis:

mag. Primož Praper, direktor

mailto:info@



3.4 Opredelitev upravljavca

Bodoči upravljavec: KSP HRASTNIK, d.d.

Naslov: Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik

Telefon: 03 56 42 310

E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://www.ksphrastnik.si

Odgovorna oseba: Nives Venko, direktorica

Žig in podpis:



4 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb

4.1 Obstoječe stanje

Občina Hrastnik je v sklopu projekta izgradnje čistilnih naprav in kolektorskih sistemov v porečju

Srednje Save v novembru 2010 zaključila gradnjo CČN kapacitete 11000 PE in cca 11 km zbirnih

primarnih kanalizacijskih vodov. Gradnja sekundarnih kanalov za priključevanje objektov v sklopu istega

projekta, po mnenju resornega ministrstva, ni bila upravičen strošek. Zaveza za doseganje cilja 88 %

priključenosti pa ostaja. Skozi več različnih projektov je bil del sekundarnega omrežja do sedaj že

zgrajen, nekatera območja ožje aglomeracije Hrastnik še vedno niso povezana s sekundarnimi vodi na

kolektorsko omrežje.

4.1.1 Gospodarstvo

Malo gospodarstvo je v Občini Hrastnik dobro zastopano 491 gospodarskih družb je na območju občine

registriranih v obliki d.o.o., d.n.o., k.d., d.d. ali zadruge ter kot samostojnih podjetnikov. Navedene

gospodarske družbe zaposlujejo 2.303 oseb ljudi (navedeni podatki so za leto 2017, vir: www.stat.si,

28.5.2018). Občina pa je v navedenem obdobju imela skupaj 2.302 delovno aktivnih prebivalcev

(zaposlenih, samozaposlenih in samozaposlenih kmetov).

Glavna skrb občine je zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj malega gospodarstva. V okviru

vsakoletnega proračuna se zagotavljajo precejšnja sredstva za razvoj gospodarske infrastrukture, ki

pomeni osnovo za razvoj malega gospodarstva. Sem sodi skrb za urejene ceste, vodovod, komunalno

opremljena zemljišča ter druga potrebna infrastruktura.

4.1.2 Cestno in komunalno gospodarstvo

Ceste Javne ceste so po Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/2012, 36/2014 - Odl. US; v

nadaljevanju: ZCes-1) tiste ceste, ki jih država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest,

razglasi za javne ceste določene kategorije in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji,

določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javne ceste se tako delijo na državne in občinske ceste,

njihova gradnja in vzdrževanje pa sta v javnem interesu.

Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v

sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v

občini, in se glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo kategorizirajo na lokalne ceste, javne

poti in občinske kolesarske poti. Kategorizacijo občinskih cest v Občini Hrastnik določa Odlok o

kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/1999, 7/2006, 29/2009,

18/2014).

Vzdrževanje cest

Ker morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih

pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene, je redno

vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba.

Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest je na območju Občine

Hrastnik določen z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja

občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/2013), v skladu z ZCes-1, Odlokom o

občinskih cestah na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2012), Pravilnikom o

vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št.



62/1998, 110/02 – ZGO-1, 109/2010-ZCes-1), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi

na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008 (65/2008 popr.), 109/2010-

ZCes-1) ter drugimi predpisi s področja cest, obsega pa predvsem vzdrževalna dela za ohranjanje

javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in

cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Javna služba se

izvaja na celotnem območju Občine Hrastnik na kategoriziranih občinskih cestah, kot so določene v

Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja št. 7/1999, 7/2006,

29/2009, 18/2014), in na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in jih določi

koncedent.

V obdobju 2013-2020 izvaja obvezno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest na

območju Občine Hrastnik na podlagi javnega razpisa izbrani koncesionar AGM NEMEC d.o.o., s

partnerjem KSP Hrastnik Komunalno – stanovanjsko podjetje, d.d..

Zimska služba

Izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest obsega tudi izvajanje

zimske službe, ki je v sklopu rednega vzdrževanja cest zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah

predvsem ob poledici, snegu, sodri, žledu in drugih pogojih, najtežja in tudi najbolj zahtevna dejavnost.

Nepravilno in nepravočasno ukrepanje pooblaščenih služb bi v zimskem času lahko povzročilo veliko

gospodarsko škodo, zato je v skladu s predpisi s področja cest in varnosti cestnega prometa nujno

organizirati kakovostno službo za zimsko vzdrževanje cest.

Sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v

zimskih razmerah, je zaradi nemotenega izvajanja brez večjih zastojev prometa določen v izvedbenem

programu zimske službe, kjer so zajeti vsi podatki in vsa potrebna navodila delavcem, vključenim v

izvajanje zimske službe. Zimska služba poteka od 15.11. do 15.03., ki je obdobje določeno za izvajanje

zimske službe, po potrebi pa se izvaja tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu. V tem času se zimska

služba izvaja po določenem prednostnem redu z usposobljenimi ekipami in mehanizacijo, opremljeno

za izvajanje zimske službe. Družba AGM Nemec d.o.o. na svojem območju vzdržuje 47,654 km lokalnih

cest, 40,527 km javnih poti in 12,526 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini 100,707 km, ter 6,060

km pločnikov, 1.105 m2 avtobusnih postajališč in 3.950 m

2 parkirišč, družba KSP Hrastnik d.d. pa

18,228 km lokalnih cest, 18,465 km javnih poti in 1,754 km nekategoriziranih cest, v skupni dolžini

38,447 km, ter 6,630 km pločnikov, 455 m2 avtobusnih postajališč in 18.560 m

2 parkirišč.

Zaradi zahtevnosti izvajanja del zimske službe že od 1.10. do 15. 11. potekajo pripravljalne aktivnosti, ki

obsegajo predvsem postavitev zimske signalizacije, postavitev snežnih kolov, pripravo deponij za

posipne materiale, pripravo zimske mehanizacije in izobraževanje delavcev. Po končanem zimskem

obdobju pa se v času od 15.3. do 15.4. izvaja predvsem čiščenje cest z odstranjevanjem zimske

signalizacije, opreme in cestnih naprav za zimsko službo, pospravljanje in čiščenje deponij, čiščenje,

remonti in konzerviranje zimske mehanizacije, ureditev okolice cestišča ter odpiranje morebitnih zaprtih

cest.

4.1.3 Gospodarske javne službe

Materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem

interesu, se zaradi zadovoljevanja javnih potreb zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, kadar in

kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.

Gospodarske javne službe delimo na republiške in lokalne, ter so lahko obvezne ali izbirne.



Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo

naslednje dejavnosti:

oskrba s pitno vodo;

odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;

zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,

odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

urejanje in čiščenje javnih površin,

pokopališka in pogrebna dejavnost, upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter dajanje

grobnih prostorov v najem,

redno vzdrževanje občinskih cest.

Kot izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih zagotavlja Občina Hrastnik, se opravljajo naslednje

dejavnosti:

plakatiranje na javnih plakatnih mestih, nameščanje transparentov in izobešanje zastav,

upravljanje javne tržnice,

oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne

energije,

oskrba s plinom iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo plina iz lokalnega omrežja,

upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih

površin v naseljih.

4.1.4 Komunalni prispevek

Občinam nalaga določanje sorazmernega deleža stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s

komunalnimi objekti in drugimi napravami sekundarnega omrežja zakonodaja, med drugim Odlok o

podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki podrobneje opredeljuje navodila za odmero

komunalnega prispevka.

4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in s cilji razvojnih strategij in dokumentov ter z zakonodajo

v Sloveniji in EU. Naložba v javno infrastrukturo v občini bo pripomogla k rasti in zbliževanju območja

razvitosti z ostalimi območji, gospodarski, družbeni, okoljski in trajnostni razvoj ipd., kar pomeni, da

usklajenost investicijskega projekta s cilji in strategijami strateških dokumentov, zakonov in politik v

Sloveniji, pomeni njegovo usklajenost tudi z mednarodnimi listinami. Obravnavani investicijski

projekt je skladen z naslednjimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti, zakoni in

programi:

• RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioritete: 3, 4 in 5).

• Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

• Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030.



• Drugi javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za

razvoj regije.

• Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 214-2020.

4.2.1 RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020

Projekt je usklajen z RRP zasavske regije za obdobje 2014-2020 (prioriteta 3, 4 in 5).

PRIORITETA 3: Razvoj človeškega kapitala

UKREP 5: Skrb za zdravje prebivalstva

Podpiranje proučevanja vpliva onesnažil na zdravje prebivalcev Zasavja ter spremljanje in odpravljanje

škodljivih emisij (skrb za odpadne vode in podtalnice ter obvladovanje vodnih tokov odpadnih voda).

PRIORITETA 4: Okolje, zdravje, prostor in infrastruktura

UKREP 7: Vode, čistilne naprave, sekundarni razvodi

Izgradnja sekundarne kanalizacije:

Predvideno je priključevanje objektov na javno kanalizacijo in spodbujanje lastnikov zasebnih objektov,

ki so izven urejenih aglomeracij, da sami uredijo sisteme odpadnih voda.

PRIORITETA 5 : Razvoj podeželja

Specifični cilj:

- izboljšanje stanja naravnih virov (vlaganja v vodni sektor),

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine (vpliv na naravo).

Z upravljanjem odpadnih voda bomo prispevali k zmanjšanju emisij v vode in prispevali k ohranjanju

narave.

Kakovost površinskih vod se je v zadnjih letih izboljšala zaradi delovanja čistilnih naprav, potrebno bo

še dograditi sekundarne razvode in povečati delež gospodinjstev, priključenih na čistilne naprave. Za

doseganje ciljne priključenosti prebivalcev po izgradnji CČN je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje

v delih aglomeracije, kjer priključevanje še ni omogočeno.

4.2.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

Projekt je usklajen z OP za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020.

Prednostna os 6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti

Prednostna naložba 1, str. 39: vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na

področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te

zahteve.



Specifični cilj 1, str. 115: zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in

čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Z vlaganji v sekundarno kanalizacijsko omrežje bo Občina Hrastnik prispevala k doseganju ciljev

Direktive 91/271/EGS, v sklopu katere je predvideno zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v

območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE, ki še ne izpolnjujejo zahtev

Direktive 91/271/EGS.

4.2.3 Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020

Osrednji cilj: zagotoviti kakovostno življenje prebivalcem (v zdravem in čistem okolju, …)

Strateška usmeritev RS je ohranjanje zdravega naravnega okolja

Razvojni cilj št. 9, str. 40: Trajnostno upravljanje naravnih virov.

Cilj bo dosežen s preprečevanjem čezmernega onesnaževanja vseh sestavin okolja. Med njimi je tudi

upravljanje z odpadnimi vodami (odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda) ter ohranjanje

kakovosti voda.

4.2.4 Skladnost z drugim javnim povabilom – povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije

Prednostna naložba 6.1 Vlaganje v vodni sektor

Specifični cilj 1: Gradnja infrastrukture za odpadno vodo.

Aglomeracijska enota Hrastnik je velika 6601PE (nad 2000 PE), kanalizacijski sistem za odpadno vodo

ne dosega odvajanja in čiščenja najmanj 98 % obremenitve aglomeracije, ob upoštevanju, da 2 % v

absolutni vrednosti ne presega 2000 PE – fizično manjka infrastruktura.

4.2.5 Skladnost z razvojno specializacijo regije in OP EKP 2014-2020

Realizacija projekta bo pomembno vplivala na stanje okolja na tem območju in hkrati zagotavljala

ustrezno oskrbo uporabnikov s to specifično gospodarsko javno službo.

a) učinek na gospodarsko rast in delovna mesta

- Ustvarjanje infrastrukturnih pogojev za MSP podjetja in društva, posebej na področju razvoja

turizma in športa ter manjših podjetniških dejavnostih, umeščenih v to okolje. Zagotovljeni

pogoji pozitivno vplivajo na gospodarsko rast podjetij, lahko se izvajajo določene dejavnosti, ki

so povezane z urejenim čiščenjem odpadnih voda.

b) učinek na razvoj človeškega potenciala

- Manj onesnaženo okolje bo bistveno vplivalo na kakovost življenja ljudi (skrb za zdravje, manjši

odliv prebivalstva iz tega območja, boljše bivalno okolje, boljše okolje za rekreacijo in sprostitev,

možen večji razvoj prebivalstva – naložbe v bivalno okolje in iskanje alternativ za preživetje,

ipd.

- Enakovredna obravnava prebivalcev na območju celotne lokalne skupnosti glede izboljšanja

stanja voda in okolja pomeni aktivno vključevanje prebivalstva v družbo.



c) vpliv na okolje

- Zasavje je še vedno v fazi prestrukturiranja regije in ekološko-okoljske sanacije. Regija mora

ustvariti pogoje za razvoj novih dejavnosti, primernih za to območje ter sanirati okolje in vode.

- Kakovostno okolje z vidika čistejših voda vpliva na prostor, na ohranjanje naravne krajine ter

njihovih rastlinskih in živalskih vrst (biotska raznovrstnost), izboljšanje stanja okolja in

odpravljanje negativnih vplivov na okolje (zmanjšanje emisij odpadnih voda in povečanje

kontroliranega upravljanja z odpadnimi vodami).

- Vpliva na razvoj bivalnega okolja (bolj privlačno, urejeno).

- Vpliva na okolje, kjer se razvijajo poslovne dejavnosti, primerne za to območje.

d) prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije

- Izboljšanje stanja okolja vpliva na razvoj novih dejavnosti, kar posledično vpliva tudi na prostor –

razporeditev dejavnosti.

- Vpliva tudi na poselitev prebivalstva, ker je okolje bolj privlačno in primerno za bivanje.

e) sinergijski učinek med nameni iz prvih štirih točk (a., b., c. in d.)

- Ureditev sekundarnega omrežja na območju izvajanja projekta bo prispevalo k izboljšanju stanja

voda in celotnega okolja, stanja in privlačnosti krajine in njene biotske raznovrstnosti. Vzporedno

ima učinek na stanje pitne vode in podtalnice, saj se preprečuje njihovo onesnaževanje. Naložba

bo vplivala na boljše kemijsko in biološko stanje površinskih in talnih voda.

- Izboljšanje stanja okolja in voda z urejenim sistemom ima učinek na preprečevanje plazenja

površin, posebej na območjih Prapretno, Pot na Kal in Studence. Hkrati imajo učinek na prostorsko

načrtovanje, na načrtovanje poseljenosti območja in razvoja različnih dejavnosti.

- Boljša kakovost okolja in voda zagotavlja osnovne pogoje za bivanje, za razvoj prebivalstva, razvoj

različnih dejavnosti na tem območju ter njihovo aktivno in uspešno vključevanje v družbo z vidika

enakovredne obravnave na območju občine.

f) sinergijski učinek z drugimi projekti

- Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja je pomembna za doseganje zastavljenih ciljev

ob izgradnji CČN, sofinancirani iz EU skladov, saj pomeni dopolnjevanje že zgrajenega omrežja za

doseganje stopnje priključenosti uporabnikov na obravnavanih območjih.

- Izgradnja posameznih odsekov neposredno vpliva na realizacijo Programa naložb v urejanje

občinskih cest, saj urejanje ceste pred izgradnjo kanalizacije ni smotrno.

g) sinergijski učinek glede regionalne celovitosti, razvojne specializacije in med regionalnega

sodelovanja

- Učinek na regionalno sodelovanje z vidika izboljšanja stanja okolja in zagotavljanja osnovnih

pogojev za bivanje, za večjo privlačnost regije, ker je bila regija v preteklosti precej onesnažena in

je v prejšnji finančni perspektivi precej vlagala v sanacijo in izboljšanje stanja okolja.

- Učinek na zmanjšanje trenda upadanja števila prebivalstva z vidika zagotovljenih osnovnih pogojev

za bivanje, ki so kvalitetnejši in sledijo sodobnim trendom in potrebam.

- Učinek na razvoj prebivalstva in njihovih aktivnosti na tem območju ter večje vključevanje v družbo.

- Učinek na prostorsko načrtovanje za bivanje in za izvajanje različnih dejavnosti – poslovnih,

rekreativnih ipd.. Projekt je trajnostno naravnan, saj se bodo rezultati projekta uporabljali tudi po

zaključku projekta.

- Z izvajanjem istovrstnih projektov v regiji bo bistveno zmanjšana emisija škodljivih snovi iz fekalnih

odplak v lokalne recipiente in reko Savo. Projekt prispeva k razvojni specializaciji regije zaradi

uporabe razvojno sprejemljivejših tehnologij in materialov.



- Občinskih cest, saj urejanje ceste pred izgradnjo kanalizacije ni smotrno.

h) učinek na vložena finančna sredstva

- Je ustrezen.

CILJI:

Cilji iz OP EKP, str. 115, 116:

- povečanje št. prebivalcev, ki bodo priključeni na sistem zbiranja in čiščenja odpadnih voda,

- zmanjšanje emisij fekalnih vod v vode potoka Boben in reke Save.

Ostali cilji:

- Izboljšanje pogojev za bivanje na tem območju.

- Zmanjšanje nevarnosti plazenja tal.

OPIS SKLADNOSTI Z RAZVOJNO SPECIALIZACIJO REGIJE:

Poglavje 3.2. RRP:

Zasavje je zaradi stoletne industrijske tradicije in prevladujočega položaja rudarstva, energetike in težke

industrije še vedno v fazi gospodarskega prestrukturiranja regije in ekološko-okoljske sanacije. Regija

mora izvajati prestrukturiranje in sanacijo tega območja ter vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočali razvoj

novih dejavnosti.

Strateški cilji so tudi:

- izboljšanje stanja okolja in odpravljanje negativnih vplivov (izboljšanje stanja zraka, vod in zemlje, s

čimer bi izboljšali pogoje za bivanje v regiji, zmanjšali škodljive vplive na bivanje ljudi, povečali

privlačnost za bivanje v regiji),

- primerljiva raven kakovosti življenja (razvijati mreže zdravstva, socialne varnosti, kulture, športa in

rekreacije – široka vključenost in aktivna participacija, enakopravnost in trajnostni razvoj).

OPIS SKLADNOSTI Z IZBRANO PREDNOSTNO NALOŽBO OP EKP 2014-2020:

Prednostna os VI, str. 114: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti).

Projekt je usklajen s prednostno naložbo 1, str. 39: vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev

pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države

članice in ki presegajo te zahteve.

Specifični cilj 1, str. 115: zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in


- Investicije v sekundarno infrastrukturo za zbiranje in za ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih

odpadnih voda v območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE, ki še ne

izpolnjujejo zahtev Direktive 91/271/EGS.

Specifični kazalniki rezultata iz OP EKP:

- povečanje obremenitev s komunalno odpadno vodo iz aglomeracij z obremenitvijo, večjo od 2000

PE, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi Hrastnik: 98 %.

Kazalniki učinka (realizacije) OP EKP, str. 115, 120:

- čiščenje odpadne vode: dodatni prebivalci, deležni boljšega čiščenja odpadne vode, skupaj 98 %,

- več prebivalcev, priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: 98 % prebivalcev.



Prispevek k izpolnjevanju zahtev direktive o čiščenju komunalne vode, na podlagi katere mora RS

zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve s skupno

obremenitvijo enako ali večjo 2000 PE (cilj: 98%).

Z vlaganji v sekundarno kanalizacijsko omrežje bo Občina Hrastnik prispevala k doseganju ciljev

Direktive 91/271/EGS, v sklopu katere je predvideno zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v

območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE, ki še ne izpolnjujejo zahtev

Direktive 91/271/EGS.

4.2.6 Skladnost z občinskimi prostorskimi akti

Projekt je usklajen s prostorskimi akti:

Odlok o ureditvenem načrtu za območje Log – Novi Log Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št.

6/2000, 10/2002, 11/2004, 21/2005, 11/2009;

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Resnica S5« (Uradni Vestnik Zasavja, št.

4/2009);

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).



5 Analizo tržnih možnosti skupaj z analizo tržnih dejavnosti

Namen investicijskega projekta »Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik«, je izgradnja

sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naselju Prapretno in Pot na Kal v Občini Hrastnik in bo

omogočil priključitev objektov na CČN. Ker je predmet projekta javna okoljska infrastruktura v tem

primeru ne moremo govoriti o neposredno tržni stvari.

Direktni prihodki za investitorja, ki jih bo projekt ustvarjal, bodo izhajali iz naslova kanalščine in

komunalnega prispevka. Občina bo tako pridobljene prihodke namenila v posodobitev kanalizacijskega

sistema.

Glede na to, da cene javnih komunalnih storitev ne bodo predmet prostega oblikovanja glede na tržne

pogoje, saj bodo regulirane s strani Občina Hrastnik (zaradi generiranja inflacije in direktnega

obremenjevanja uporabnikov), tudi v prihodnosti ni pričakovati bistvenega povišanja cen in s tem

prihodkov iz naslova komunalnih storitev.

Tako analiza tržnih možnosti ni potrebna in smiselna.

5.1 Analiza ciljnega trga

Ker se kanalizacija ne bo neposredno tržila, ciljnega trga ne bo in tako analiza kupcev ni smiselna in ni

potrebna.

Sekundarna kanalizacija za naselji Prapretno in Pot na Kal bo namenjena vsem gospodinjstvom na tem

območju.

V nasprotju s finančno upravičenostjo pa iz ekonomske analize izhaja ekonomska upravičenost

investicije. Tako lahko kljub zgornjim navedbam z izvedbo obravnavane investicije pričakujemo

posreden turistični in gospodarski razvoj področja Občine Hrastnik in prav tako širše regije, kar bo imelo

za posledico tudi razvoj tržnih možnosti na področju turizma in malega gospodarstva (boljša prodaja

turističnih storitev, povečanje št. zaposlenih idr.).

e



6 Tehnično-tehnološki del

Podlaga za tehnično-tehnološki del so idejne zasnove, projekti za razpis, in projekti izvedenih del.

Projektna dokumentacija je izdelana skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. list št.

55/2008). Ob uskladitvi dokončnega PZI projekta so možna in dopustna odstopanja v smislu boljših

tehničnih, stvarno – pravnih in ekonomski rešitev.

Skladno s področno zakonodajo revizija projektne dokumentacije ni potrebna.

Splošno

V okviru tega projekta so predvideni naslednji ukrepi:

zgrajeno bo 5.319,26 m kanalizacijskih vodov (od tega 307 m tlačne kanalizacije) ter povezava

v kolektorsko omrežje,

sistem bo zgrajen v centru in po obrobnih delih naselja (Prapretno, Pot na Kal), ki bo omogočil

priključevanje objektov.

S tem bo Občina Hrastnik prispevala k zmanjšanju emisij v vode zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih

voda ter doseganju boljšega kemijskega in ekološkega stanja voda.

Za doseganje ciljne priključenosti prebivalcev po izgradnji CČN je potrebno zgraditi kanalizacijsko

omrežje v delih aglomeracije, kjer priključevanje še ni omogočeno.

6.1 Tehnični podatki

Predvidena fekalna kanalizacija je razdeljena na II. fazi gradnje. Projekt zajema odvodnjavanje fekalnih

odplak za naslednja območja v občini Hrastnik:

I. FAZA zajema območji:

- HRASTNIK CENTER L=3032,06 M

- POT NA KAL L=897,43 M

II. FAZA zajema območje:

– PRAPRETNO SEVER L=1081,65 M

- Fekalno črpališče 1 kos

Opis kanalizacije

Predvidena je fekalna kanalizacija v skupni dolžini 5.319,26 m (od tega tlačne kanalizacije 307,00 m) in

je namenjena odvodnjavanju fekalnih in tehnoloških odplak zgoraj omenjenih območij s končnim

čiščenjem na centralni čistilni napravi Hrastnik.

Fekalna kanalizacija bo vodena v že zgrajene primarne kolektorje, ki gravitirajo na ČN Hrastnik. Trase

fekalne kanalizacije potekajo v večini po obstoječih javnih cestah in poteh. Kjer pa zaradi terena to ni

mogoče pa potekajo po zelenih površinah.



Obstoječa kanalizacija se ohrani kot meteorna.

I. FAZA – območje Hrastnik center

Skupna predvidena dolžina kanalizacije za območje Hrastnik center znaša 3.340,18 m.

Predvidena kanalizacija

NOVI LOG:

Fekalni kanal 1.0 PVC DN 200 SN 8 L=94.22 m







Predvidena dolžina kanalizacije znaša 568,63 m.

VELIČKOVA CESTA:



Fekalni kanal 1.1.1 PVC DN 200 SN 8 L=51.56 m

Fekalni kanal 1.2 PVC DN 200 SN 8 L= 30.13 m


Fekalni kanal 1.3.1 PVC DN 200 SN 8 L= 27.18 m





Fekalni kanal 3.1.1 PVC DN 200 SN 8 L=35.68 m







Predvidena dolžina kanalizacije znaša 1.528,54 m.

CESTA PADLIH BORCEV:








Trasa kanalizacije – Studence

Fekalni kanal 2.0 se priključuje na obstoječ zbirni fekalni kanal v obstoječem jašku (OJ.), ki poteka v osi

voznega pasu državne ceste Trbovlje – Boben – Hrastnik v km 7.3+45.29. Priključitev kanala se izvede

s posegom v državno cesto s prekopavanjem voznega pasu.

Fekalni kanal 2.0 med jaškoma J2.4 in J2.5 prečka obstoječ prepust - kanaliziran Studenški potok.

Prepust poteka na globini cca. 3,50 m. Zaradi zadostne globine poteka predviden fekalni kanal 2.0 nad

prepustom. Svetli odmik med njima znaša cca. 70 cm.

Poseg v državno cesto

Za cevi PVC DN 200 SN8 znaša svetla širina jarka (opažen vertikalni izkop) skladno s SIST EN 1610

0.80 m (H =1- 1.75 m) ter 0.90 m (H >1.75). Skladno s tehničnimi specifikacijami TSC 08.512:2005

znaša širina poškodovanega vozišča širina jarka + 2 x 15 cm.

R1-221/1221 Trbovlje – Hrastnik v km 7.3+45.29

Sanacija voznega pasu na mestu priključitve v širini 1,50 m se izvede v sestavi:

- 4 cm AC 11 SURF B50/70 A3

- 7 cm AC 22 base B50/70, A3

- 25 cm tamponski drobljenec 0/22 Ev2>120 MPa

- 30 cm kamnite grede

- planum temeljnih tal Ev2 >= 30 MPa

Stik med novo in obstoječo plastjo mora biti obdelan skladno s zgoraj navedenimi tehničnimi

specifikacijami (širina stika min. 1,00 cm ter zalitje z ustrezno maso ali bitumenski taljivi trakovi).

POT JOSIPA BRINARJA:







Trasa kanalizacije – Pot Josipa Brinarja

Fekalni kanal 1.0 se priključuje na obstoječ zbirni fekalni kanal v obstoječem jašku (OJ.1), ki poteka v

osi voznega pasu državne ceste RI odsek 1221 Trbovlje – Boben – Hrastnik v km 7.1+15,00. Fekalni

kanal 2.0 se priključuje na obstoječ zbirni fekalni kanal, ki poteka v osi voznega pasu državne ceste RI

odsek 1221 Trbovlje – Boben – Hrastnik v km 7.1+52,00. Na mestu obstoječega kanala se vgradi nov

fekalni jašek DN 800 (Jf2.1). Priključitev obeh kanalov se izvede s posegom v državno cesto s

prekopavanjem voznega pasu.

Poseg v državno cesto

Za cevi PVC DN 200 SN8 znaša svetla širina jarka (opažen vertikalni izkop) skladno s SIST EN 1610

0.80 m (H =1- 1.75 m) ter 0.90 m (H >1.75). Skladno s tehničnimi specifikacijami TSC 08.512:2005

znaša širina poškodovanega vozišča širina jarka + 2 x 15 cm.

R1-221/1221 Trbovlje – Hrastnik v km 7.1+15,00

Sanacija voznega pasa na mestu priključitve v širini 1,50 in dolžini 3,00 m se izvede v sestavi:

- 4 cm AC 11 SURF B50/70 A3

- 7 cm AC 22 base B50/70, A3

- 25 cm tamponski drobljenec 0/22 Ev2>120 MPa

- 30 cm kamnite grede

- planum temeljnih tal Ev2 >= 30 MPa

Stik med novo in obstoječo plastjo mora biti obdelan skladno s zgoraj navedenimi tehničnimi

specifikacijami (širina stika min. 1,00 cm ter zalitje z ustrezno maso ali bitumenski taljivi trakovi ).

I. FAZA – območje Pot na Kal

Predviden fekalni kanal 1.0 poteka na celotni dolžini v javni asfaltni cesti. Fekalni kanali 1.1, 1.2, 1.3 in

1.4 potekajo v večjem delu po obstoječih dovoznih poteh ter manjši del po travniku. Fekalni kanali se

navezujejo na obstoječ primarni kolektor in ČN Hrastnik.

Fekalna kanala 1.0 in 1.3 prečkata na trasi obstoječ kanaliziran meteorni jarek. Na mestu prečkanja je

predvidena vgradnja zaščitnih cevi PVC DN 300 na dolžini 5,00 m.







Skupna predvidena dolžina kanalizacije znaša 897,43 m.



II. FAZA – območje Prapretno sever

Severni del območja Prapretno se priključuje preko sekundarnih kanalov in fekalnega črpališča na

primarni zbirni kanal in ČN Hrastnik. Glede na lokacijo in terenske razmere je predvideno eno fekalno

črpališče s tlačnim kanalom.


Fekalni kanal 1.0 PVC DN 200 SN8 L=135.00 m





Tlačni kanal 1 PE100 d90 x 5.4 SDR 17 L=307.00 m

Črpališče Č1 DN 2150 mm

Predvidena dolžina kanalizacije znaša 1.081,65 m od tega 774,65 m gravitacijske kanalizacije in 307,00

m tlačne kanalizacije.

Fekalno črpališče Č1

Fekalno črpališče bo izvedeno iz tipskega AB jaška DN 2150 mm. Vanj bosta vgrajeni 2 potopni črpalki.

Pokrov jaška bo povozen 400 kN iz nerjaveče pločevine s ključavnico in protismradno zaporo.

1. Polaganje kanalizacije za vsa območja

Zemeljska dela

Za kanalizacijo se izvedejo izkopi skladno s SIST EN 1610. V popisih je predviden opažen izkop.

Vertikalni opažen izkop se izvede po tehnologiji izvajalca. Globina polaganja kanalizacije znaša od 1,50

do 2,00 m (dno cevi). V projektu je podan normiran vertikalni opaž. Pri izvedbi se uporabi opaž po

tehnologiji izvajalca.

Izkopi se vršijo po kampadah in se sproti zasujejo z izkopanim materialom. Dnevno se odpre toliko

kampad, kolikor se jih lahko konča. V primeru potrebe po začasni deponiji materiala (manjše količine od

izkopov po kampadah) mora izvajalec pridobiti soglasje lastnika zemljišča.

Dno jarka se uvalja na Ev2 >= 25 Mpa.

Zasip nad cono cevovoda z izkopanim materialom se vrši v slojih 30 cm, zbitost zasipa mora znašati 95

% po SPP (asfaltne površine) oz. 92 % po SPP zelenice.

Zbitost materiala v coni cevovoda (30 cm nad temenom cevi) mora znašati 97 % po SPP.

Ureditev občinskih lokalnih cest

Poškodovano obstoječe asfaltno vozišče se obnovi v sestavi (občinska cesta):

- 3 cm obrabno zaporna plast AC8 surf B50/70 A4



- 6 cm nosilna plast AC 16 base B50/70 A4

- 25 cm tamponski drobljenec D32 Ev2 > = 80 Mpa

- 30 cm zmrzlinsko odporni kamniti material (posteljica)

- planum temeljnih tal Ev2 >= 30 Mpa

Posteljica in obsip

Kanalizacija iz PVC cevi se polaga na peščeno posteljico DN/10 + 10 cm z obsipom 30 cm nad

temenom cevi (4-16 mm drobljenec). Zbitost mora znašati 97 % po SPP.

Cevi

Za fekalno kanalizacijo so predvidene cevi PVC DN 200 SN8.

Za hišne priključke oz. priključke posameznih investitorjev so predvidene cevi PVC DN 150 SN8.

Jaški

Jaški za fekalno kanalizacijo so predvideni PE DN 800 oz. DN 1000 (h>2.00 m). Za hišne priključke so

predvideni jaški iz PE DN 625 klasa C250 kN (niso predmet projekta).

Vsi jaški v povoznih površinah se izvedejo s povoznimi pokrovi nosilnosti 400 kN, v zelenih površinah

pa klasa C250 kN. Stikovanje cevi in jaška se izvedejo s tipskimi tesnili.

Jaški se vgrajujejo na podlagi navodil dobavitelja jaškov (peščeni obsip, betonski venec, zbitost ...).

Tlačni preizkus fekalne kanalizacije

Tlačni preizkus fekalne kanalizacije se izvede skladno s standardom SIST EN 1610 in se izvede s strani

pooblaščene organizacije.



7 Analiza zaposlenih

Izbira alternative »z« investicijo glede na alternativo »brez« investicije ne vpliva na povečanje števila

zaposlenih pri investitorju. Izvedba operacije bo organizirana in strokovno spremljana znotraj občinske

uprave Občine Hrastnik, v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Prav tako bo občinska uprava

spremljala učinke investicije. Odgovorna oseba Občine Hrastnik je župan Miran Jerič. Odgovorna oseba

za izvedbo investicijskega projekta pa je direktor občinske uprave Janez Kraner. Po potrebi bodo pri

izvajanju projekta sodelovali tudi sodelavci zaposleni v občinski upravi in v kolikor bo to potrebno tudi

zunanji sodelavci. V času izvedbe se ne predvideva dodatno zaposlovanje.

Investicija obravnavanega projekta ne bo zahtevala novih delovnih mest oz. nikakršne kadrovske

širitve, razen v primeru, ki ga v tem trenutku ni mogoče predvideti. Po zaključku investicije bo investitor

– Občina Hrastnik predmet investicije predala v upravljanje koncesionarju.

Če bo upravljavec kanalizacijskega sistema - koncesionar ugotovil, da mu primanjkuje osebja za

vzdrževanje in obratovanje kanalizacijskega sistema, bo navedeno uredil z zaposlovanjem novih oseb.

Brez investicije ne bo zaposlena nobena nova oseba.

Skrbnik investicijskega projekta in odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta bo direktor

Občinske uprave Janez Kraner.

7.1 Kadrovsko – organizacijska shema projekta

Za realizacijo investicije bo investitor imenoval širšo projektno skupino, v kateri bodo predvidoma:

- predstavnik odgovorne osebe naročnika,

- operativni vodja projekta,

- predstavniki uporabnikov posameznih članic.

Opis vloge sistema Institucija

GLAVNI SISTEM PROJEKTA (GS):

Naročnik projekta usmerja k cilju in projekt upravlja. Zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta. Naročnik projekta ima v projektu naslednje naloge:

definira končni namenski cilj (opredeli projektno nalogo),

zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta,

izbira, postavlja in razrešuje vodje projekta,

naroča izvajanje projekta,

upravlja projekt,

sprejema zgoščena poročila o napredovanju projekta,

sprejema zaključno poročilo in prevzame objekt projekta.

Glavni sistem je vedno tisti, ki je investitor in s sredstvi razpolaga.

Občina Hrastnik

in njegovi sestavni odbori:

župan,

podžupan,

občinski svet,

nadzorni odbor občine,

računsko sodišče,

preko zahtev sofinancerja tudi MOP

SKRBNIŠKI SISTEM (SS):

Je sistem vodenja in skrbništva projekta, ki organizira in vodi koncipiranje, definiranje in izvajanje projekta. Predstavlja projektno organizacijo. Vanj so vključeni:

vodja projekta (oseba, ki operativno vodi realizacijo projekta),

namestnik vodje, projektni administrator (je asistent vodje

projekta, kadar bi vodenje projekta vodjo preveč obremenilo). Poleg tega ima še naslednje naloge:

Projektni vodja investitorja:

Janez Kraner



o pripravlja in usklajuje razpored sestankov, o sklicuje in organizira sestanke, o piše zapisnike sestankov in jih razpošilja, o zbira, arhivira in urejuje vso projektno dokumentacijo, o izvaja investitorski nadzor, o skrbi za informacijski sistem projekta.

IZVAJALNI SISTEM PROJEKTA (ZSI):

Sestavljajo ga izvajalci del. Izvajalci del so udeleženci projekta samo v času, ko opravljajo delo na poverjeni dejavnosti. Ko to delo končajo, niso več udeleženci v projektu. Organizirani so v izvajalne skupine, ki so izbrane za izvajalce posameznih aktivnosti skladno z zakonom o javnih naročilih. Vodjo in člane internih izvajalnih skupin izbere vodja projekta. V okviru izvajanja projekta poteka tudi administracija projekta:

zajemajo se podatki za plan projekta in podatki o realizaciji,

pripravljajo se razna poročila, obračunske situacije,

vodi se seznam zadolžitev in se ugotavlja njihovo izpolnjevanje.

Izvajalci in podizvajalci posamezne faze projekta so izbrani na javnem razpisu, ki ga skladno z zakonodajo pripravi skrbniški sistem (vodja projekta), potrdi pa skladno z dogovorom o vodenju projekta glavni sistem prijavitelja.

Ožji izvedbeni projektni tim bo vodil operativni vodja projekta skupaj s svetovalnim inženir ingom in

odgovorno osebo naročnika.

Projektni timi bodo imeli predvidoma sestanke v prostorih prijavitelja, kar je tudi lokacijsko

najprimerneje.

P1

- Zagon projekta,

- nastavlja strategijo,

- evalvacija.

P2

- Načrtuje izvedbo,

- organizira izvedbo,

- nadzira potek aktivnosti.

P2X

- Opravljanje aktivnosti.

P2y

- Opravljanje aktivnosti.

Značilnosti:

PROJEKTNI PRISTOP K VODENJU PROJEKTA

GS – glavni sistem

- Prijavitelj in razpisovalec,

- upravlja projekt.

NSI – notranji izvajalci

- Izvajalci, izbrani na razpisih (skladno z zakonodajo),

- izvajajo posamezne aktivnosti.

SSK – sistem skrbništva

- Operativno vodi projekt,

- zagotavlja podporo aktivnostim, administracijo.

ZSI – zunanji izvajalci

- Interni izvajalci (projektni tim),

- skrbijo za realizacijo vseh faz.



Izvajalni sistem – izvajalci posameznih aktivnosti

Zunanji izvajalci bodo skladno z zakonodajo za porabo proračunskih sredstev izbrani na osnovi zbiranja

ponudb (za male vrednosti) in javnih razpisov, pri čemer bo za posamezen razpis investitor - prijavitelj

imenoval razpisne komisije in vodil upravni postopek.

Nadzorni sistem predstavlja več entitet, ki vsaka v okviru svoje pristojnosti nadzira potek projekta:

- projektna skupina,

- občinski svet,

- računsko sodišče.

Pristop k izvedbi projekta predvideva tudi različne pristope, ki uporabljajo moderne tehnologije in so v

marsičem napredni in inovativni:

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT):

1. Projektna skupina bo komunicirala tako rekoč v celoti v elektronski obliki:

- uporaba portala za skupno načrtovanje, uporaba programov za takojšnje sporočanje,

- spletna izmenjava vsebin, spletna gradiva,

- skeniranje vhodnih podatkov in posredovanje dokumentacije po elektronski pošti

(zunanji izvajalci) oz. preko skupnega dokumentacijskega sistem na strežniku.

2. Uporaba WBS metodologije za spremljanje poteka projekta

3. Notranja evalvacija

K 1): Kakovostna izmenjava informacij med sodelujočimi organizatorji in izvajalci na projektu je bistven

del. Omogoča nenehno izboljševanje procesa in časovno racionalnost. Prednost tega je takojšen odziv

in elektronsko arhiviranje gradiva, ki ga je mogoče hitro posredovati naprej. Vsa gradiva se bodo zbirala

na centralnem strežniku, do njih pa bo možen dostop tudi preko svetovnega spleta. Sodelujoči bodo

dobili ustrezna dostopna gesla, prek katerih bo možno dostopati do vsebin.

K 2): WBS (Work Breakdown Structure) je pristop, znan iz projektnega menedžmenta, kjer posamezne

projektne sklope razdelimo v obvladljive aktivnosti, ki imajo jasno določene nosilce, merljive cilje in

opredeljen časovni okvir ter stroške.

K 3): Notranje ocenjevanje bo izvedeno s pomočjo nadzora nad rezultati, ki so bili predvideni in

doseženi. Notranji nadzor bodo vršili nazorni organi prijavitelja in upravljavca. Notranja evalvacija bo

možna na osnovi poročil ožjega projektnega tima ali po potrebi z neposrednim vpogledom v

dokumentacijo posamezne aktivnosti.

Glavni mejniki projekta so:

- uspešna prijava na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev,

- pridobitev gradbenega dovoljenja,

- uspešna oddaja GOI del na javnem razpisu, sklenjena pogodba za izvajanje,

- izvedba del, uspešna primopredaja del in pridobitev uporabnega dovoljenja,

- uresničevanje ciljev investicije.

Uspešnost pomeni doseganje zastavljenih ciljev v predvidenih rokih in predvideni kvaliteti v okviru

predvidenih stroškov. Prijava in razpisna dokumentacija zagotavlja enake možnosti in enakost med

spoloma.



8 Ocena vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah

ločeno za upravičene in preostale stroške, z navedbo osnov in izhodišč za oceno;

Vrsta investicije

Investicija pomeni naložbo v infrastrukturo za razvoj gospodarstva.

Osnove za ocene

Pri pripravi gradiva so bile kot zanesljiv prikaz investicije upoštevane določbe Uredbe o enotni

metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki

določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe,

ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Ta Uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti

in slabosti posameznih predlogov projektov oz. pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih

rezultati bodo prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah

projektnega cikla. Na podlagi izsledkov analiz vrednotenja učinkov teh projektov bo omogočila

oblikovanje politike za koristno, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev. Ocena investicijske

vrednosti je bila narejena na podlagi izkušenj na primerljivih projektih izgradnje kanalizacijskih omrežij.

Analiza vrednosti je bila izdelana na podlagi projektantskega predračuna v projektu za gradbeno

dovoljenje, ki ga je izdelal Savinja projekt, d.o.o št. projekta 36/2015. Strokovno usposobljeni in za to

dejavnost registrirani projektanti so projektantske ocene pripravili na osnovi tehničnih izhodišč in rešitev,

tržnih razmer in izkušenj na primerljivih projektih. Projekti za izvedbo na osnovi navedenih izhodišč ne

bi smeli bistveno odstopati od kasnejše dejanske realizacije.

Investicijske stroške smo prikazali kot vse izdatke in vložke v denarju in stvareh, ki so neposredno

vezani na investicijski projekt in jih investitor nameni za pridobivanje soglasij in dovoljenj, pripravljalna in

zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago

in storitve, ki so neposredno vezani na investicijski projekt.

Upravičeni stroški

Sofinancira se lahko do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva). Neupravičene

stroške krije upravičenec sam. Nepovratna sredstva so namenska sredstva Evropskega sklada za

regionalni razvoj (v deležu 75 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 70% v kohezijski regiji Zahodna

Slovenija), opredeljena v OP EKP 2014 – 2020, in namenska sredstva Proračuna Republike Slovenije

(v deležu 25 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in 30% v kohezijski regiji Zahodna Slovenija).

Upravičeni stroški te vsebine so:

1) gradnja nepremičnin;

2) nakup nezazidanih zemljišč;

3) oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;

4) stroški informiranja in komuniciranja;

5) stroški storitev zunanjih izvajalcev.

Stroški za gradnjo lahko vključujejo plačila za vse dejavnosti v zvezi s pripravo in izvedbo gradbenih,

obrtniških in instalacijskih del.



Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) ni upravičen strošek.

Nakup nezazidanih zemljišč

Pogoji upravičenosti pri nakupu nezazidanih zemljišč:

- med nakupom nezazidanega zemljišča in cilji sofinanciranega projekta mora obstajati

neposredna povezava, upravičen je nakup tistih zemljišč, ki so potrebna za gradnjo poslovne

infrastrukture, ki je predmet projekta;

- stroški nakupa nezazidanega zemljišča ne smejo predstavljati več kakor 10 % skupnih

upravičenih stroškov in upravičenih stroškov projekta; za propadajoče lokacije in za nekdanje

industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %;

- od sodnega cenilca oziroma izvedenca ustrezne stroke mora biti pridobljeno potrdilo oz.

poročilo, ki opredeljuje, da cena nezazidanega zemljišča ne presega tržne vrednosti in ni

starejše od šestih mesecev od dne podpisa kupoprodajne pogodbe.

Pri nakupu nezazidanih zemljišč davek na dodano vrednost, davek na promet z nepremičninami, stroški

nepremičninskega agenta, stroški notarja in vpisa v zemljiško knjigo, niso upravičeni stroški.

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju: oprema)

Pogoji upravičenosti:

stroški nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so neposredno povezani s cilji

operacije. Oprema, ki predstavlja podporo pri izvajanju operacije ni upravičen strošek.

Davek na dodano vrednost in stroški nakupa rabljene opreme niso upravičeni stroški.

Stroški informiranja in komuniciranja

Med stroški informiranja in komuniciranja ter operacijo mora obstajati neposredna povezava.

Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:

stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani;

stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;

stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;

stroški zaračunljive tiskovine;

drugi stroški informiranja in komuniciranja (kot na primer stroški izdelave in postavitve

označevalnih plakatov, začasnih ali stalnih panojev).

Stroški storitev zunanjih izvajalcev

Pogoji upravičenosti:

Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so

potrebni za operacijo.



Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov

operacije oziroma posameznih dejavnosti.

Stroški, ki se nanašajo na vsebino projekta in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe, lahko

vključujejo stroške, ki so v skladu z namenom in ciljem operacije, na primer:

stroški svetovalnih in nadzornih storitev (pravno, finančno, trženjsko, ipd. svetovanje, storitve

inženiringa);

stroški izdelave študij o izvedljivosti projektov, projektne in investicijske dokumentacije, nadzora

in investicijskega inženiringa (po podjemni pogodbi oz. postopku po veljavnem Zakonu o

javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3);

stroški storitev izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil.

Investicija zajema obdobje: 2018-2019.

Do sedaj so bila pri omenjeni investiciji porabljena sredstva za pripravo izhodišč za projekt, izdelavo

DIIP, projektne dokumentacije in vodenje ter organizacijo aktivnosti.

Neupravičeni stroški

Pod neupravičene stroške spadajo:

stroški izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta,

davek na dodano vrednost (DDV),

davek na promet z nepremičninami,

in vsi ostali stroški, ki niso zavedeni med upravičenimi.

Neupravičene stroške operacije zagotavlja prijavitelj oziroma upravičenec iz lastnih sredstev.

Neupravičeni so tudi ostali stroški, ki niso posebej navedeni oziroma jih ni možno smiselno umestiti pod

upravičene stroške. Nepredvidena dela, v smislu povečanja vrednosti celotne operacije, so v celoti

neupravičen strošek.

Vse vrednotenje in vse investicijske vrednosti so oblikovane na nivoju junija 2018.

8.1 Ocena stroškov investicije po letih - stalne cene

Tabela: Viri financiranja investicije po stalnih cenah

Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR EUR v 2018 EUR v 2019

EU skladi in slovenska udeležba 99,57 1.580.213,50 797.542,17 782.671,33

Občina Hrastnik - DDV 0,43 6.861,53 3.785,11 3.076,41

Dinamika v % 100,00 50,49 49,51

SKUPAJ 100,0% 1.587.075,03 801.327,28 785.747,75



8.2 Ocena stroškov investicije po letih - tekoče cene

Pri oceni po tekočih stroških je upoštevana UMAR-jeva »Pomladanska napoved gospodarskih gibanj

2018« za inflacijo v višini 1,9 % za leto 2019 (vir: UMAR, Pomladanska napoved gospodarskih gibanj

2018, marec 2018). Upoštevane stopnje predvidene inflacije pri vrednotenju investicije po tekočih cenah

so navedene v nadaljevanju.

Tabela: Stopnje inflacije po investicijskih letih

Predvidena stopnja inflacije v %: Leto:

1,90 2019

Prikaz vrednotenja investicije po tekočih cenah in dinamika financiranja:

Tabela: Vrednost investicije – tekoče cene, maj 2018, brez upoštevanja DDV

Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR EUR v 2018 EUR v 2019

ESRR in slovenska udeležba 99,57 1.595.084,26 797.542,17 797.542,09


Dinamika izvedbe po letih (v %)

100 50,02 49,98

SKUPAJ LASTNI VIRI 100,0 1.602.004,24 801.327,28 800.676,96

Vpliv inflacije 0,94 14.929,21 0,00 14.929,21

Skupen vpliv inflacije v celotnem obdobju financiranja znaša 14.929,21 EUR, kar znaša 0,94 %

vrednosti investicije, vrednotene po stalnih cenah.

Projektanti so podali okvirni projektantski popis del s projektantskim predračunom v projektni

dokumentaciji po stalnih cenah. Navedene vrednosti pomenijo oceno investicije. Dejanske vrednosti

bodo pridobljene na osnovi javnih razpisov, sklenjenih pogodb in končnega obračuna del.

Večji del investicije je izgradnja kanalizacije in za ta del se uporabi obrnjena davčna obveznost (76. a

člen ZDDV-1), zato je DDV prikazan samo v skupni vrednosti investicije, ni pa strošek projekta in je

prikazan zgolj informativno.

Tabela: Vrednost investicije po tekočih cenah in po virih financiranja

Tabela: Viri financiranja – tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR

ESRR in slovenska udeležba 81,97 1.595.084,26

Lastna sredstva - DDV 0,36 6.919,98

Lastna sredstva – povračljivi DDV (76.a člen) 17,67 343.998,56

Skupaj 1.946.002,80

8.3 Ocena stroškov na enoto

Vrednost investicije glede na dolžino vodov po posameznih fazah investicije znaša:

stalne cene Vrednost v EUR Dolžina v m Vrednost na m v EUR

Skupne vrednosti brez DDV 1.580.213,50 5.319 297,07

Skupne vrednosti z DDV 1.587.075,03 5.319 298,36

tekoče cene

Skupne vrednosti brez DDV 1.595.084,26 5.319 299,87

Skupne vrednosti z DDV 1.602.004,24 5.319 301,17



Struktura investicijskih stroškov na enoto (m) po tekočih cenah

Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR Vrednost na m v EUR

Izvedba GOI del 97,60 1.563.629,81 298,12

Izdelava investicijske in projektne dokumentacije 0,19 3.000,00 0,57

Nadzor in VPD 1,46 23.454,45 4,47

Splošni stroški (obveščanje in informiranje) 0,31 5.000,00 0,95

Skupaj v EUR 99,57 1.595.084,26 304,12

DDV 0,43 6.919,98 1,32

Skupna vrednost 100,00 1.602.004,24 305,43

8.4 Ocena stroškov glede na (ne)upravičen namen

Projekt sofinancira Evropska unija s sredstvi iz Sklada za regionalni razvoj. S sredstvi evropske

kohezijske politike bo sofinanciranih 100 % javnih upravičenih izdatkov operacije.

Upravičeni stroški so v našem primeru glede na vrednost investicije in določila javnega razpisa vsi

stroški, razen DDV. Skupaj znašajo upravičeni stroški 1.595.084,26 EUR. Upošteva se vrednost

projekta po tekočih cenah brez DDV. DDV je neupravičen strošek in ga krije investitor sam.

Tabela: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah po namenu in viru financiranja

Viri financiranja - tekoče cene Delež glede na celotne stroške

Delež glede na upr. stroške Skupaj v EUR EUR v 2018 EUR v 2019

Upravičeni stroški

ESRR in slovenska udeležba 99,57 100,00 1.595.084,26 797.542,17 797.542,09

Skupaj 99,57 100,00 1.595.084,26 797.542,17 797.542,09

Neupravičeni stroški

Občina Hrastnik - DDV 0,43 0,43 6.919,98 3.785,11 3.134,87

Skupaj 0,43 0,43 6.919,98 3.785,11 3.134,87

SKUPAJ 100,00 100,43 1.602.004,24 801.327,28 800.676,96

Tabela: Prikaz nepovratnih sredstev glede na delež pridobljen s strani namenskih sredstev ESRR in

namenskih sredstev proračuna RS po letih

Viri financiranje po tekočih cenah Delež v % SKUPAJ v EUR EUR v 2018 EUR v 2019

ESRR (Vzhodna Slovenija) 85 1.355.821,62 119.631,33 677.910,78

Slovenska udeležba (Vzhodna Slovenija) 15 239.262,64 239.262,65 119.631,31

Skupaj EU in slovenska udeležba 100 1.595.084,26 797.542,17 797.542,09

8.5 Izračun finančne vrzeli

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški v stalnih

cenah

Operativni stroški

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

1 2018 801.327,28 -801.327,28

2 2019 785.747,75 -785.747,75



3 2020

61.006,96 55.056,28 -5.950,68

4 2021 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

5 2022 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

6 2023 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

7 2024 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

8 2025 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

9 2026 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

10 2027 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

11 2028 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

12 2029 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

13 2030 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

14 2031 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

15 2032 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

16 2033 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

17 2034 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

18 2035 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

19 2036 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

20 2037 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

21 2038 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

22 2039 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

23 2040 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

24 2041 61.006,96 55.056,28 -5.950,68

25 2042 61.006,96 55.056,28 187.635,58 181.684,90

Skupaj 1.587.075,03 1.403.160,08 1.266.294,44 187.635,58 -1.536.305,09

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 4%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški

Operativni stroški

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

1 2018 770.507,00 0,00 0,00 0,00 -770.507,00

2 2019 726.467,96 0,00 0,00 0,00 -726.467,96

3 2020 0,00 54.234,97 48.944,83 0,00 -5.290,13

4 2021 0,00 52.149,01 47.062,34 0,00 -5.086,67

5 2022 0,00 50.143,27 45.252,25 0,00 -4.891,03

6 2023 0,00 48.214,69 43.511,78 0,00 -4.702,91

7 2024 0,00 46.360,28 41.838,25 0,00 -4.522,03

8 2025 0,00 44.577,19 40.229,08 0,00 -4.348,10

9 2026 0,00 42.862,68 38.681,81 0,00 -4.180,87

10 2027 0,00 41.214,12 37.194,05 0,00 -4.020,07

11 2028 0,00 39.628,96 35.763,51 0,00 -3.865,45

12 2029 0,00 38.104,77 34.387,99 0,00 -3.716,78

13 2030 0,00 36.639,20 33.065,38 0,00 -3.573,82

14 2031 0,00 35.230,00 31.793,63 0,00 -3.436,37

15 2032 0,00 33.875,00 30.570,80 0,00 -3.304,20

16 2033 0,00 32.572,11 29.395,00 0,00 -3.177,12

17 2034 0,00 31.319,34 28.264,42 0,00 -3.054,92

18 2035 0,00 30.114,75 27.177,33 0,00 -2.937,42

19 2036 0,00 28.956,49 26.132,05 0,00 -2.824,45

20 2037 0,00 27.842,78 25.126,97 0,00 -2.715,81

21 2038 0,00 26.771,90 24.160,55 0,00 -2.611,36

22 2039 0,00 25.742,22 23.231,29 0,00 -2.510,92



23 2040 0,00 24.752,13 22.337,78 0,00 -2.414,35

24 2041 0,00 23.800,13 21.478,64 0,00 -2.321,49

25 2042 0,00 22.884,74 20.652,54 70.385,26 68.153,06

Skupaj 1.496.974,97 837.990,70 756.252,25 70.385,26 -1.508.328,16

v EUR

Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 1.587.075,03

Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah* 1.595.084,26

Diskontirani investicijski stroški (DIC) 1.496.974,97

Diskontirani neto prihodki (DNR) -11.353,20

če je DNR>0: če je DNR<0:

1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 1.508.328,16 1.508.328,16

1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 101% 100%

2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 1.607.181,53 1.595.084,26

3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 100% 100%

3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 1.607.181,53 1.595.084,26

Na podlagi izračuna finančne vrzeli oz. maksimalnega zneska sofinanciranja, Občina Hrastnik lahko

zaprosi za 1.595.084,26 EUR sofinancerskih sredstev EU (EU sredstva in slovenske udeležbe), kar je

tudi zaprošeni znesek sofinancerskih sredstev EU.



9 Analiza lokacije

ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;

V okviru investicije je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja v delih aglomeracije. Z izgradnjo

sekundarnega kanalizacijskega omrežja bi dosegli priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno

napravo, kjer še le-to ni omogočeno.

Na obravnavanem območju veljajo naslednji občinski in prostorski akti:

Odlok o ureditvenem načrtu za območje Log – Novi Log Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št.

6/2000, 10/2002, 11/2004, 21/2005, 11/2009,

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Resnica S5« (Uradni Vestnik Zasavja, št.

4/2009),

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/2016).

Dela se bodo izvajala na parcelnih številkah:

1 – HRASTNIK CENTER Novi log


777/30, 777/33, 815, 462/7, 462/9, 808/5, 803/10, 809, 791/2, 785, 791/3, 792/15, 1510/1, 797/1, 796,

800, 798, 797/4, 660/2, 776/1, 787/1, 803/14, 459/12, 459/14, 459/2, 462/2;

Veličkova cesta


594, 591/11, 589/10, 588/1, 561/1, 561/8, 557, 555, 577, 578, 561/9, 1508/3, 571, 598, 603, 629/10,

584, 587/1, 587/2, 684, 678/1, 627/8, 562/1, 665/1, 665/4, 676, 700/5, 677;

Cesta padlih borcev


83/2, 83/1, 50/1, 26, 24/5, 20, 27, 89, 102/1, 111/1, 104/1, 110/1, 110/3, 120/4, 121/15,121/12, 121/13,

129/10, 128/17, 1504/3, 1504/4, 1505, 65/5, 67/1, 68/1, 69/2, 69/1, 84/10, 81/7, 83/3, 83/4;

k. o. Studence

515, 183/11, 18/2, 25/2, 25/3, 18/1, 25/1, 27, 517/1, 423/2, 425/10, 425/5, 423/3;

Pot Josipa Brinarja


187, 205/2, 176/2, 176/4, 176/5, 176/6, 176/7, 1504/2, 181, 180, 178, 182, 173, 174

Naselje Aleša Kaple

k. o. Hrastnik-mesto

1507/3


1590/2, 1673/6, 1596/14, 1596/15, 1596/5, 1598/2;

2 – PRAPRETNO

Severni del


711, 713/1, 715, 717, 1511/5, 1508/3, 705/3, 705/1, 725/5, 702/10, 704/5, 734, 742/2, 756/1, 704/4,

704/2, 756/3, 756/2, 757/1, 757/3, 761/6, 760/1, 760/2, 761/1, 761/4, 761/5, 763/1, 763/2, 764/1, 764/2,

764/3, 765/9, 1510/3, 697, 698/3, 554/11, 556/3, 556/4, 556/5, 554/4, 554/5, 554/6, 554/7, 552/10,

552/11, 552/12, 552/8, 552/9, 551/5, 539/4, 551/2, 539/3, 551/4

k. o. Hrastnik



537/1, 547, 544, 552/2, 553, 562/2, 562/1, 565/2, 565/4, 565/6, 566, 565/1, 567, 560, 564, 904/1, 541/3,

540/19, 540/18, 903/1

3 – POT NA KAL


257/4, 256, 277, 281, 268/1, 270/2, 267/1, 264/1, 264/4, 256, 266


1548/4, 1479/3, 1478/16, 1478/19, 1478/17, 1478/14, 1478/13, 1478/25, 1478/26, 1479/4, 1478/21,

1478/33

Za parcele ki niso v lasti OH se uredijo služnosti. Skupna dolžina novo zgrajenega sekundarnega kanalizacijskega omrežja s pripadajočim črpališčem

znaša 5.319,26 m.

Slika: Lokacija sekundarnega kanalizacijskega omrežja Hrastnik



10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje

ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno;

Pri načrtovanju in izvedbi operacije bodo upoštevana naslednja izhodišča:

učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita izraba vode in surovin),

okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov,

nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov),

trajnostna dostopnost,

zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen vplivov

na okolje za posege, kjer je to potrebno).

Sama investicija ne bo povzročala negativnih vplivov na okolico. Neznaten vpliv na okolico se pojavlja z

izvajanjem gradbenih del. Pri izvedbi del se bodo uporabljale najboljše razpoložljive tehnike in materiali.

Glede na dejstvo, da je sedanje stanje slabo, se bodo z obnovo izboljšali vsi okoljevarstveni pogoji.

Glede na naravno gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav

tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.

10.1.1 Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov

Pri izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo del se smiselno uporablja Uredbo o zelenem javnem

naročanju (Ur. list RS, št. 102/2011, 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013, 89/2014 in 91/2015 – ZJN-3; v

nadaljevanju uredba).

Že pri izboru projektanta se mora upoštevati, da ima le-ta reference, iz katerih izhaja, strokovno ekipo in

izkušnje s projekti, ki so presegali minimalne zahteve, določene v pravilniku, ki ureja učinkovito rabo

energije v stavbah ter ostalih pravilnikih v skladu z uredbo.

Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, se bodo vse komunalne odpadne vode stekale v čistilno napravo,

kar pomeni, da ne bodo več onesnaževale podtalnice in to bo prebivalcem Občine Hrastnik in regije

Zasavja zagotavljalo pravico uživanja čiste in neoporečne pitne vode. Zraven učinkovite rabe vode je

pomembna tudi energetska učinkovitost.

Okoljska učinkovitost se z zgrajenim kanalizacijskim sistemom kaže predvsem pri zmanjšanju

negativnih vplivov na okolje, ki nastajajo pri nekontroliranem vnosu fekalij v tla, tekočih in stoječih voda

ter plinov, ki nastajajo pri razkrajanju blata (žvepla) in smradu v ozračje. Kaže se tudi z uporabo visoko

kvalitetnih, nepropustnih kanalizacijskih vodov.

Zmanjševanje vplivov na okolje

Glede na predvidene posege bodo v času posega prisotni nekateri minimalni negativni vplivi na okolje,

dolgoročno pa bo imela investicija na okolje pozitiven vpliv.

Tla in voda

Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del, ko lahko na območju gradbišča pričakujemo povečano

onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. V tem času obstaja

nevarnost, da zaradi nepredvidenih dogodkov ali neustreznega vzdrževanja gradbene in strojne

mehanizacije pride do onesnaženja. Za preprečitev tega bodo sprejeti ustrezni ukrepi v organizaciji

gradbišča in zahtevah po ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne opreme, zato je to tveganje

relativno nizko.



Kanalizacijski sistem v okolici bo zgrajen v vodotesni izvedbi, zato ni pričakovati vplivov na podzemne

vode. Odpadne vode bodo odvajanje na skupno lokacijo in ne bodo pronicale v tla. To bo preprečilo

onesnaženost in prizadetost tal, območja pa bodo primernejša za uporabo v druge namene.

Prav tako bodo kanalizacijski vodi zmanjšali obremenitev na vodo, predvsem podtalnico, saj odpadna

voda ne bo pronicala skozi nepropustne kanalizacijske cevi. S tega razloga bo voda namenjena za pitje

ter kmetijske dejavnosti neoporečna. Urejen bo tudi tok komunalnih odpadnih voda, kar bo prispevalo k

zmanjšanju obremenjevanja vodnih sistemov ter celotnega lokalnega okolja.

Emisije v zrak (neprijetne vonjave)

Večje emisije v zrak se ne pričakujejo. Izvedeni bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjševali emisije v zrak.

Obravnavana lokacija je v skladu s 1. členom Odloka o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja

onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) razvrščene v I. območje – v

območje, na katerih je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje.

Širjenje smradu je odvisno od meteoroloških dejavnikov (padavine, stabilnost atmosfere, hitrost in smer

vetra) ter naravnih filtrov (gozd). Pogoj za širjenje smradu na večje razdalje je šibak veter (<1m/s) brez

turbulence. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja se bodo neprijetne vonjave omejile, saj bo razkroj

potekal v zaprtem prostoru.

Pozitivni vplivi se bodo kazali tudi na živi naravi (rastline in živali) v neposredni bližini ter širši okolici, saj

iztekanje fekalne vode v jarke in bližnje potoke zastruplja tla s škodljivimi snovmi, ki so usodne za

naravni habitat, saj povzroča izumiranje nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, kar povzroči porušenje

naravnega ravnovesja.

Odpadki

Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 – ZMetD,

66/2006 – odl. US, 33/2007 – ZPNačrt, 57/2008 – ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 – ZPNačrt-A,

48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015, 102/2015 in 30/2016) določa, da mora povzročitelj onesnaževanja

upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja

odpadkov in njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. Izvajalec bo zavezan, da bo ta pravilnik

upošteval.

V času gradbenih del je pričakovati nastajanje manjših količin nevarnih odpadkov, predvsem kot

posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije ter nepredvidenih dogodkov, ki predstavljajo

potencialno nevarnost za onesnaževanje okolja pri nepravilnem ravnanju z njimi: odpadna olja

(odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazna oljna embalaža, čistilne

krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni materiali ter odpadne baterije oziroma akumulatorji.

Tip in način zbiranja odpadkov bo izveden glede na zahteve in pogoje pooblaščenega podjetja za

zbiranje in odvoz odpadkov ter v skladu z veljavno zakonodajo. Obremenitev okolja v času gradnje bo

zmerna, saj bo temu področju namenjena posebna skrb, hkrati bo zajeta vrsta ukrepov za

preprečevanje morebitnih negativnih vplivov.

Hrup

Obremenjevanje okolja s hrupom bo predvidoma največje v času zemeljskih del, ko bosta vir hrupa

predstavljala gradbena mehanizacija in tovorni promet. Vir hrupa bo zgolj občasen in bo najbolj moteč

za uporabnike najbližjih stavb, medtem ko za širše območje ne bo občuten.



Pri obnovitvenih delih se bo pojavljal hrup gradbenih strojev in sicer v neposredni bližini gradbišč. Pri

izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve glede hrupa

po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. list RS, št. 106/2002, 50/2005,

49/2006 in 17/11 – ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredba o mejnih vrednostih kazalcev

hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009 in 62/2010).

Pri gradnji komunalne infrastrukture se bo pojavljal hrup gradbenih strojev, in sicer v neposredni bližini

gradbišč. Pri izvajanju gradbenih del je dovoljeno uporabljati le stroje in naprave, ki izpolnjujejo zahteve

glede hrupa po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/2002,

49/2006, 50/2005, 49/2006 in 17/2011 –ZTZPUS-1). Pri obratovanju se upošteva Uredba o mejnih

vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010).

Vpliv na nepremičnine, ki si objekti varovane kulturne dediščine

Komunalna infrastruktura ne posega v neposredno bližino drugih objektov. Uporaba nove komunalne

infrastrukture ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane

gradnje, deformacij, večjih od dopustne ravni, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali

na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale

zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Med

obratovanjem infrastrukture ne bo vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov oz. eventualnih

spomeniško zaščitenih objektov.

10.1.2 Trajnostna dostopnost

Urejena kanalizacijska infrastruktura v Občini Hrastnik bo preprečila odseljevanje in povečala

priseljevanje mladih družin, kar bo vplivalo na trajnostni razvoj celotne regije v smislu gospodarstva in

turizma.

10.1.3 Zmanjševanje vplivov na okolje

Glede na naravno gradnje se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Prav

tako se ne predvidevajo negativni vplivi, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava potrebnih poročil.

10.1.4 Vpliv na horizontalne načela operacije

Prispevek k doseganju ciljev/rezultatov na ravni prednostne osi in neposrednih učinkov

Operacija neposredno izpolnjuje cilje iz prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«.

V okviru izvajanja prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda

Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki

presegajo te zahteve«, specifičnega cilja »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda« v okviru Operativnega programa za izvajanje

evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«. Učinek operacije predstavlja boljše čiščenje

odpadne vode in boljše pogoje bivanja ter ohranjanje kakovostnega okolja.

Izkazovanje realne izvedljivosti v obdobju, za katero velja podpora ter ustreznost in sposobnost

izvajalcev

Kot kažeta do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganj, posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča

oz. objekti, na katerih se bo investicija izvajala, so večinoma v lasti investitorja. Za zemljišča, ki niso v

lasti Občine Hrastnik, bodo urejene služnosti. Prostorski akti omogočajo tovrstne posege, za gradnjo ni

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2011-01-0691







potrebna sprememba prostorsko-izvedbenih aktov. Izdelava potrebne projektne dokumentacije je v

teku.

V okviru projektne dokumentacije je v izdelavi PGD, PZI pa je potrebno še izdelati.

Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti

projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo

omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.

Izkazovanje ustreznih ciljnih skupin

V okviru izvedene operacije so ciljne skupine končni uporabniki na območju dela centra Hrastnika,

naselja Prapretno, Pot na Kal in Studence, ki izkazujejo interes.

Zagotavljanje trajnosti predvidenih/načrtovanih rezultatov

Trajnostno upravljanje naravnih virov dosegamo s preprečevanjem čezmejnega onesnaževanja vseh

sestavin okolja, med njimi tudi upravljanje z odpadnimi vodami ter ohranjanje kakovosti voda. Projekt je

trajnostno naravnan, saj se bodo rezultati projekta uporabljali tudi po zaključku projekta.

Upoštevanje načel nediskriminatornosti, enakih možnosti, vključno z dostopnostjo za invalide,

enakosti spolov; ne smejo povečevati neenakosti v zdravstvu in ne smejo negativno vplivati na

stanje okolja/narave/kulturne dediščine

Operacija omogoča enake možnosti obema spoloma, projekt ni diskriminatoren do marginalnih skupin.

Prav tako znotraj projekta, npr. pri izboru ponudnikov, ne bo pogojev, ki bi bili diskriminatorni do žensk,

moških ali marginalnih skupin.

Prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju

Investicija pomeni vzpostavljanje primarnih infrastrukturnih pogojev za razvoj podjetništva in hitrejši

gospodarski razvoj tako v Občni Hrastnik kot tudi na širšem območju Zasavja.

Investicija se izvaja na območju, ki je odmaknjeno od večjih, centraliziranih gospodarskih središč. Prav

tako se investicija izvaja na območju Vzhodne kohezijske regije, ki je slabo razvita.

Zagotavljanje stroškovne in sinergične učinkovitosti

Projekt ima jasen in utemeljen finančni načrt, ki temelji na izdelani projektni dokumentaciji ter na

dolgoletnih izkušnjah projektnega tima in izdelovalcev dokumentacije s podobnimi projekti. Za izvedbo

del bo izveden javni razpis za izbor izvajalcev. Z navedenim bomo dosegli učinkovito in gospodarno

porabo javnega denarja. Finančna konstrukcija je podrobno utemeljena, predlagani stroški so ustrezni,

potrebni za izvedbo projekta in relevantni glede na predvidene aktivnosti. Razmerje med rezultati

projekta (realizirana delovna mesta) glede na investicijske stroške je zelo dobro, saj je z izvedbo

predvidena realizacija več delovnih mest.



10.1.5 Specifični cilji prednostne osi

Specifični cilj 1, str. 115: Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in


- Investicije v sekundarno infrastrukturo za zbiranje in za ustrezno stopnjo čiščenja komunalnih

odpadnih voda v območjih poselitve s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE, ki še ne

izpolnjujejo zahtev Direktive 91/271/EGS.

Specifični kazalniki rezultata iz OP EKP:

- Povečanje obremenitev s komunalno odpadno vodo iz aglomeracij z obremenitvijo, večjo od 2000

PE, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi Hrastnik: 98 %.

Kazalniki učinka (realizacije) OP EKP, str. 115, 120:

- čiščenje odpadne vode: dodatni prebivalci, deležni ustreznega čiščenja odpadne vode 98 %,

- več prebivalcev priključenih na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda: 98 %.

Prispevek k izpolnjevanju zahtev direktive o čiščenju komunalne vode, na podlagi katere mora RS

zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih poselitve s skupno

obremenitvijo enako ali večjo 2000 PE (cilj: 98%).



11 Časovni načrt izvedbe investicije

s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;

11.1 Terminski načrt investicije

V prvi fazi je bilo treba izdelati Dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP).

V prvi polovici leta 2018 je predvidena prijava na razpis za sofinanciranje z evropskimi sredstvi.

Do sredine leta 2018 bo izdelana tudi vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija, ki še ni bila

izdelana. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja (v drugi polovici leta 2018) bo sledil razpis za izvajalca

GOI (gradbeno-obrtniških in inštalacijskih) del. Do jeseni 2018 naj bi bila sklenjena pogodba z

izvajalcem GOI del, ko se bo pričela tudi izvedba del. Dela naj bi bila dokončana nekje do meseca

decembra 2019.

Strokovni nadzor in vodenje projekta sta potrebna skozi celotno obdobje poteka gradnje oz. poteka

investicije (v letih 2018 in 2019), prav tako se bo v tem času izvajalo obveščanje in informiranje javnosti.

Investicija se bo zaključila najkasneje do decembra 2019, ko bodo odpravljene vse pomanjkljivosti,

pridobljeno bo uporabno dovoljenje ter bodo pripravljena in predana tudi zaključna poročila o projektu.

Terminski plan investicije po aktivnostih, obdobje 2018-2019

Časovni načrt predvideva izvedbo investicije v najkrajših zakonskih in operativnih rokih. Vsi postopki

naročanja morajo biti izvedeni v skladu z Zakonom o javnem naročanju – ZJN-3 (Ur. list RS, št.

91/2015). Postopki za podelitev stavbne pravice na zemljišču morajo biti izvedeni skladno z Zakonom o

stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/2018).

Tabela: Časovni načrt izvedbe investicije

Aktivnost / Leto Pred 2018 2018 2019

Aktivnost 1: Priprava investicijsko tehnične dokumentacije

x x

Aktivnost 2: Izvedba GOI del

x x

Aktivnost 3: Nadzor in VPD

x x

Aktivnost 4: Obveščanje in informiranje javnosti

x x




11.2 Nadaljnja investicijska, prostorska, projektna in tehnična dokumentacije

Za potrebe izvedbe celotne investicije bo treba izdelati naslednjo dokumentacijo:

1. Investicijska dokumentacija

Že izdelano:

- DIIP.

- IP.

2. Projektna dokumentacija:

Že izdelano:

PGD št. 36/2015 (v izdelavi), Savinja projekt, d.o.o., predviden datum izdelave

junij 2018.

Še potrebno:

PZI.

PZR in PID za posamezne posege oz. ukrepe.

Gradbeno dovoljenje.

Uporabno dovoljenje.

3. Ostalo:

Potrebno bo še izpeljati javne razpise za kar bo potrebno pripraviti razpisne dokumentacije in voditi postopke javnih naročil. Za pridobitev nepovratnih sredstev bo potrebno pripraviti poročila o opravljenem delu in zahtevke za refundacijo.

Investicija bo vsebinsko zaključena najkasneje do 31. 12. 2019, ki je tudi skrajni rok za dokončanje

investicije in predajo zahtevkov za izplačilo.

11.3 Analiza izvedljivosti

Operacija (oz. projekt)1 je pripravljena za izvedbo (»ready to go«). Kot kaže do sedaj izdelana

dokumentacija in analiza tveganj posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča na katerih se bo investicija

izvajala so v lasti investitorja. Izdelava potrebne projektne dokumentacije je v teku. Izgradnja

sekundarnega kanalizacijskega omrežja Hrastnik bo potekala skladno z veljavno zakonodajo in

predpisi. Gradbeno dovoljenje za izvedbo del bo pridobljeno pred pričetkom del, za izvedbo predvidenih

posegov ni potrebna sprememba prostorsko izvedbenih aktov.

1 V IP ni dosledno uporabljen termin operacija, saj iz pomenskega vidika na nekaterih mestih razumljivejši termin »projekt« iz

katerega so potem izvedene tudi izpeljanke »projektni vodja, projektni načrt, ekonomska doba projekta,…). V tem dokumentu se

kot projekt smatra operacija »Sekundarno kanalizacijsko omrežje Hrastnik«.



V izdelavi je tudi že en del projektne dokumentacije (PGD), preostala še potrebna dokumentacija pa bo

izdelana pred izvedbo del.

Investitor je pripravil vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev s strani skladov EU. Na kritični poti

projekta je predvsem odobritev sofinancerskih sredstev in podpis pogodbe o sofinanciranju, kar bo

omogočilo pričetek postopka za izbiro izvajalca za izvedbo GOI del ter spremljajočih aktivnosti.



12 Načrt financiranja, viri financiranja

po dinamiki in virih financiranja (pri financiranju s krediti tudi izračun stroškov financiranja in odplačil kreditov);

Kot vir financiranja sta predvidena lastna sredstva in sofinancerska sredstva ESRR ter RS.

Tabela: Indikativni prikaz virov financiranja po stalnih cenah:

Tabela: Viri financiranja - stalne cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR EUR v 2018 EUR v 2019



Dinamika izvedbe po letih (v %) 100,00 50,49 49,51

SKUPAJ 100,0 1.587.075,03 801.327,28 785.747,75

Tabela: Prikaz vrednotenja investicije po tekočih cenah:

Tabela: Viri financiranja - tekoče cene (z DDV) Delež v % Skupaj v EUR EUR v 2018 EUR v 2019



Dinamika izvedbe po letih (v %)

100 50,02 49,98

SKUPAJ LASTNI VIRI 100,0 1.602.004,24 801.327,28 800.676,96

V primeru, da bo prišlo do povečanja cen, kot so izračunane v oceni po tekočih cenah, bo navedene

stroške poravnal investitor Občina Hrastnik na osnovi rebalansa proračuna.



13 Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja

po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;

Obrazložitev - ostali prihodki, ostali stroški v času delovanja

Za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 4 %, ki je predpisana z Uredbo o enotni

metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.

list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).

Ekonomska doba projekta je 25 let. Za takšno ekonomsko dobo smo se odločili v skladu s

priporočeno ekonomsko dobo projekta za prometno in komunalno infrastrukturo v skladu z

izdelanimi Smernicami EK za izdelavo analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Guide

to Cost-benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy

2014-2020) in v skladu z javnim razpisom.

V okviru investicije bo izveden tudi del fekalne kanalizacija. Občina bo za ta del kanalizacije

prejemala prihodke od upravljavca iz naslova najema in oddajanja v uporabo javne komunalne

infrastrukture kanalščine. Iz tega naslova bodo ustvarjeni letni prihodki v višini 55.056 EUR. Na

račun nove GJI in večjega števila priključenih bi bila ocenjena cena GJS odvajanja komunalne

odpadne vode za DN20 pri 70 % izkoriščenosti GJI večja za cca 0,6489 €/mesec.

Stroški rednega vzdrževanja in obnove (kanalizacijskega omrežja), povečanje čiščenja

odpadne vode (količina se bo bistveno povečala, kajti sedaj so imela gospodinjstva individualne

greznice, sedaj pa se bodo vse odplake zbirale na enem mestu), stroški obratovanja, stroški

deratizacije ter drugi nepredvideni stroški so ocenjeni glede na nivo letnega vzdrževanja v

sorazmernem deležu, ki ga bo občinski proračun namenja za vzdrževanje in obnovo

kanalizacijskega omrežja in znašajo cca 61.007 EUR.

Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje je maksimalna letna amortizacijska stopnja za

gradbene objekte 3 %, ki je tudi bila uporabljena v našem primeru, saj investitor po njej

zaračunava upravljavcu višino najema komunalne infrastrukture (v izračun osnove ni

upoštevana vrednost urbane opreme, ki se amortizira po višji stopnji in je ob izteku obdobja že

v celoti zamortizirana). Posledično izhaja, da znaša amortizacijsko obdobje cca. 33,3 let.

Preostanek vrednosti investicije po koncu ekonomske dobe je neamortizirani del investicije, v

višini 187.635 EUR, izračunano na 2 decimalki natančno).

Tabela: Razdeljeni investicijski stroški po tekočih cenah po posameznih vrstah stroškov

Investicijski stroški - tekočih cene (brez DDV) Delež v % Skupaj v EUR

Izvedba GOI del na komunalni ureditvi območja 97,60 1.563.629,81

Izdelati investicijsko projektno dokumentacijo2

0,19 3.000,00

Nadzor in VPD 1,46 23.454,45

Obveščanje in informiranje 0,31 5.000,00

Skupaj v EUR 99,57 1.595.084,26

DDV 0,43 6.919,98

Skupna vrednost 100,00 1.602.004,24

2 Ne vsebuje stroškov izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP).



14 Vrednotenje stroškov in koristi

14.1 Ostale koristi, ki nastanejo z realizirano investicijo

Splošno korist, ki je vsota številnih manjših koristi, je možno opredeliti z oceno, da se po ureditvi vseh

oblik infrastrukture v Občini Hrastnik na območju ureditve sekundarnega kanalizacijskega omrežja.

Ocenjene koristi podpirajo namen investicije ter njene temeljne vsebinske cilje.

Nastale koristi, ki bodo v celoti dobile svoj pomen z zaključkom investicije v letu 2019, kot so vplivi na

javno dobro in jih lahko ovrednotimo kot:

Prihranek čiste vode

V primeru izgradnje kanalizacijskega omrežja bo onesnaženost podtalnice in porečja Zasavja

manjše (1 m3 odpadne vode, onesnaži vsaj 15 m³ čiste vode, saj se ta voda sedaj izliva v

podtalnico, potok Boben in posledično v reko Savo).

Ugodni vpliv na okolje

Zaradi čistilne naprave občini ne bo potrebno sofinancirati toliko čistilnih akcij čiščenja porečja

potoka Boben in posledično reke Save ter okolja zaradi onesnaženosti odpadnih voda.

Manjše obremenjevanje cestne infrastrukture

Odpadne vode bodo speljane po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo, zaradi česar bomo

zmanjšali erozijo, ki uničuje javno in privatno prometno infrastrukturo, prav tako se bo zaradi

čistilne naprave zmanjšalo črpanje iz greznic, kar pomeni zmanjšanje števila težkih cistern in

traktorjev, ki odvažajo fekalije. Letni prihranki vzdrževanja in popravil prometne infrastrukture v

primerjavi s povprečnim letnim vzdrževanjem in popravil brez čistilne naprave.

Projekt ne ogroža naravnega okolja oziroma bo imel ugoden vpliv na biotsko raznovrstnost

flore in favne.

Investitor pričakuje v ekonomski dobi projekta presežek prilivov nad odlivi nad stopnjo

pričakovanega donosa projekta. Po oceni se vlaganja brez subvencije ne povrnejo v

ekonomski dobi.

Investitor s planskim dokumentom dokazuje in dosega kriterije ter osnovne pogoje za

pridobivanje denarnih sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in s tem

zapira finančno konstrukcijo projekta.

Planirano financiranje in posledično načrtovana realizacija aktivnosti postavljata projekt v

okvire sprejemljivih terminskih rokov, kar zadostuje povpraševanju na lokaciji in reševanju

ostale problematike.

Projekt se navezuje na druge relevantne projekte v občini (ekološki vidik).

Z realizirano investicijo se zaključuje pomembna faza izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja

v Občini Hrastnik.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:

vzpostavitev pogojev za gospodarski razvoj občine, regije in države,



večja kakovost življenja prebivalcev bo posredno vplivala na večjo rast prebivalstva oz.

poseljenosti in možnosti razvoja predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti z

odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode,

ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar bo imelo pozitivne učinke predvsem

na področju turizma in počutju prebivalcev.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno-gospodarskem področju:

projekt bi vplival na celovit razvoj podeželja, saj bo ureditev osnovne komunalne

infrastrukture omogočala izkoristek vseh naravnih danosti.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:

zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja

potencialnih možnosti okužb in zastrupitev, ki so možne zaradi nekontroliranih izpustov

odpadnih voda v podzemne in površinske vode.

Ob upoštevanju usmeritev in prispevka investicije k doseganju širših družbenih ciljev je investicija

vsekakor sprejemljiva za izvedbo. Investitor ocenjuje, da z investicijo nihče ne izgublja.

14.2 Ekonomska analiza

Vpliv implementacije projekta na regijo oziroma državo je gledan z vidika »brez investicije« v primerjavi

z njo. Ekonomska analiza je računana glede na ekonomsko dobo projekta.

Popravki prihodkov:

V ekonomski analizi je ocenjen prispevek projekta h gospodarskemu razvoju lokalne skupnosti, regije in

države.

Davčni popravki:

Upoštevan je prihodek državnega proračuna za obračunana davek na dodano vrednost, ki

skupno znaša 6.862 EUR.

Popravki prihodkov:

Upoštevan povečan prihodek kot posledici na javno dobro (prihranek pri čisti vodi, ugodni vplivi

na okolje, manjša obremenitev cestne infrastrukture). Ocenjen neto letni prihodek znaša cca

120.000 EUR.

Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki):

Upoštevani so stroški povečanega onesnaževanja okolja in drugi nepredvideni stroški na leto v

višini od 3.000 EUR.

pri analizi ekonomsko-družbenih stroškov in koristi je uporabljen pri investicijskih stroških

konverzijski faktor 0,6 zaradi izkrivljenosti cen na trgu in kot je priporočljiv s strani Evropske

komisije za zgradbe. Prav tako je pri preostanku vrednosti investicije uporabljen faktor 2, saj bo

družbena vrednost stavb, ki je predmet prenove, po koncu ekonomske dobe projekta vsaj 2 krat

višja od njegove knjigovodske vrednosti t. j. preostanka vrednosti investicije izhajajoč iz

ekonomske življenjske dobe stavbe.



za ekonomsko analizo smo uporabili socialno diskontno stopnjo v višini 5 %, ki je predpisana z

izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.

Projekt ima tako z družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter veliko pozitivno interno

stopnjo donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v

ekonomski analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika še kako donosen. Projekt je namreč

nujen v smislu urejenega kanalizacijskega omrežja v občini.

14.3 Vrednotenje finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi

Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne

upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični

kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost

statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,

upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč

niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni

trenutek. Med dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto

sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.

14.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev

Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali investicijske stroške brez davkov in povprečne neto

prilive za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije:

Doba vračanja v letih

Finančna Ekonomska

Se ne povrne 20

Na podlagi zgornje tabele ugotavljamo, da se pri finančni analizi investicija ne uspe povrniti. V kolikor pa

upoštevamo še družbene koristi in posredne prihodke, pa ugotavljamo, da se investicija uspe povrniti

pred iztekom ekonomske dobe projekta, in sicer v 20. letu. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da je

investicija upravičena, saj se le-ta povrne že pred iztekom ekonomske dobe projekta.

14.3.2 Neto sedanja vrednost

Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi

projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke

naložbe.

Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega

bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je

investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.

Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe

2018—2019 in neto prilive za obdobje do 2042 ter preostanek vrednosti investicije. Pri izračunu smo



uporabili 4 % diskontno stopnjo za finančne kazalnike in 5 % diskontno stopnjo za ekonomske

kazalnike.

Neto sedanja vrednost investicije (v EUR)

Finančna Ekonomska

-1.649.099 37.788

Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 4 % diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost

negativna, medtem ko je ekonomska analiza ob upoštevanju 5 % diskontne stopnje pokazala, da je ob

upoštevanju zunanjih koristi projekta neto sedanje vrednosti projekta pozitivna.

14.3.3 Interna stopnja donosa

Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost

donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne

stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od

relevantne diskontne stopnje.

Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške z rokom izvedbe

2018—2019 in neto prilive za obdobje do 2042, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 4 %, ki ga za

finančne analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ in 5 % diskontna stopnja za ekonomske analize, ki je

predpisana z izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015.

Interna stopnja donosnosti (v %)

Finančna Ekonomska

negativna 5,23

Iz tabele je razvidno, da je finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je ekonomska

interna stopnja donosnosti pozitivna ter večja od upoštevane diskontne stopnje, kar pomeni, da je

družba na boljšem, če se projekt izvede.

14.3.4 Relativna neto sedanja vrednost

Relativna neto sedanja vrednost je opredeljena kot razmerje med sedanjo vrednostjo donosov in

sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pove, kolikšen je neto donos na enoto investicijskih stroškov.

Na podlagi kriterija relativne neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je RNSV

večja od 1.

Relativna neto sedanja vrednost

Finančna Ekonomska

-1,10 1,03

Na podlagi pridobljenih rezultatov ekonomske analize ugotavljamo, saj nam na vložen evro z investicijo

uspe realizirati dodatnih 0,03 EUR vrednosti.



14.4 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene

Projekt bo z implementacijo izgradnje nove komunalne infrastrukture in dokončanje poslovne cone

prispeval k ciljem regionalne politike na razvoja podjetništva in izgradnje poslovnih in obrtnih con.

Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov saj

projekt sam po sebi ne ustvarja neto prihodkov, prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.

Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) projekta je pozitivna, kar pomeni, da je družba

(regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To

potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v našem primeru nad ekonomsko diskontirano

stopnjo (5 %).



Tabela: Finančni tokovi

Finančni tokovi Skupaj 2018

2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031

Skupaj viri financiranja 801.327 785.748 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 801.327

Skupaj prilivi 801.327 785.748 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 801.327

Skupaj odhodki poslovanja 0 0 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 0

Skupaj investicijski stroški 801.327 785.748 0 0 0 0 0 0 0 0 0 801.327

Skupaj odlivi 801.327 785.748 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 801.327

Neto priliv 0 0 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 0

Tabela: nadaljevanje

Finančni tokovi 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041 2042

Skupaj viri financiranja 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 242.692

Skupaj prilivi 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 242.692

Skupaj odhodki poslovanja 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007

Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 187.636

Skupaj odlivi 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 248.643

Neto priliv -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951

Tabela: Tabela denarnih tokov

Izračun denarnih tokov 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031

Skupaj prihodki 0 0 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056

Skupaj prilivi 0 0 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056

Skupaj odhodki poslovanja 0 0 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007

Skupaj investicijski stroški 801.327 785.748 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj odlivi 801.327 785.748 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007

Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -801.327 -785.748 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951

Tabela: nadaljevanje

Izračun denarnih tokov 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041 2042

Skupaj prihodki 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056

Skupaj prilivi 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056 55.056

Skupaj odhodki poslovanja 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007

Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 187.636

Skupaj odlivi 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 61.007 248.643

Skupaj denarni tok (prilivi - odlivi) -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -5.951 -193.586



15 Analiza tveganj in analiza občutljivosti

15.1 Tveganja

Problematika tveganj v projektu se kaže predvsem pri doseganju rokov, cene, kvalitete in ciljev projekta.

Ena izmed rešitev tega problemskega stanja je vsekakor pravočasno in ustrezno planiranje tveganj.

Metodologija planiranja tveganj je procesno usmerjena in je sestavljena iz petih korakov:

1. korak: je členjen na oblikovanje plana obvladovanja tveganj, prepoznavanje tveganj in

kvalitativne analize tveganj,

2. korak: vsebuje kvantitativno analizo tveganj,

3. korak: planiranje odzivov na tveganja,

4. korak: spremljanje in kontroliranje tveganj in

5. korak: oblikovanje zaključnega poročila.

Izvedba ocene tveganja je potrebna sestavina vsake investicijske ocene. Njen namen je spoznavanje

razmer, oblikovanje strategije ukrepanja in kontinuirano izboljševanje. Ocena tveganja torej ni enkraten

proces, saj je treba projekt neprenehoma spremljati in ustrezno ukrepati. Vsakokratna ocena tveganja

odraža trenutno stanje na projektu, istočasno pa z ukrepi, ki so njen sestavni, bistveni del, zagotavlja

njegovo nenehno izboljševanje. Pri oceni tveganj ne gre za iskanje napak. Gre za iskanje možnosti in

načinov izboljšanja stanja, iskanje inovativnosti in splošno spodbujanje k uspešni realizaciji v okviru

stroškov, kvalitete in rokov. Osnovni namen je razvrščanje tveganj glede na naravo. Tveganja

razvrstimo glede na možne posledice v povezavi z verjetnostjo nastanka tovrstnih posledic. Ocena

tveganj obsega:

- opis tveganja (tekstualen),

- verjetnost, da bo nastopilo (velika/srednja/majhna),

- možnost obvladovanja (da/ne) in

- predvidene ukrepe za obvladovanje (tekstualen opis).

VODSTVENA TVEGANJA, KADROVSKA TVEGANJA

Tveganje je NIZKO, saj je za izvedbo projekta sestavljen tim s primernimi referencami, kvalificiranim

kadrom in vodstvenimi sposobnostmi, tako da niti višja sila na tem področju ne more ogroziti izvedbe

projekta.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Pri izvajanju je jasna organizacijska struktura, moč realizacije pa

ni odvisna samo od ene osebe. Tako je že sedaj predvideno, da lahko npr. v primeru odsotnosti

projektnega vodje vodenje prevzame pomočnik vodje, izbrano projektivno podjetje ima več arhitektov

oziroma projektantov, sodelujejo pri načrtovanju … Pri pripravi in oddaji javnih naročil bo pozornost

usmerjena tudi na kriterije, ki zmanjšujejo kadrovska tveganja.

TEHNIČNA TVEGANJA



Terminski plan: neustrezne projektne rešitve, zamude pri izboru projekta, zunanji izvajalci ne

izpolnjujejo del skladno s terminskim planom ...

Tehnologija gradnje: morebitna nova dejstva bi lahko pomenilo tako zamude, kot dodatne finančne

zahteve.

Tveganje (pri terminskem planu) je v osnovi pri tovrstnih investicijah srednje, vendar smo ga z

ustreznim načrtovanjem zmanjšali, da je NIZKO. Projekt ima določene terminske rezerve, saj je vezan

na gradbeno sezono, tako da v kolikor bi prišlo do eventualnih zamud pri podpisu pogodbe o

sofinanciranju, ima projekt 2—3 mesecev rezerve (do takrat ko se prične gradbena sezona). Do zamud

bi prišlo lahko tudi v primeru, da bi se neizbran ponudnik pritoževal nad izborom in ne bi bilo možno

realizirati pravočasnega podpisa pogodbe. Teren projekta in struktura zemljine sta poznana.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: Terminski plan ima nekatere rezerve, aktivnosti so načrtovane

realno. Pri zunanjih izvajalcih bomo s primernimi javnimi naročili in sprotno kontrolo tveganje

minimizirali. Tehnologija gradnje ni zahtevna.

FINANČNA TVEGANJA

Višji stroški, pomanjkanje sredstev: npr. zaradi spremembe zakonodaje na področju financiranja

lokalnih skupnosti, zaradi podražitev/pocenitev, zaradi sprememb, zaradi novih dejstev, ki se bodo

pokazala tekom same izvedbe, dejanskih vrednosti del pridobljenih na osnovi razpisa, nepredvidenih

del. Določeno tveganje ostaja tudi na strani doseganja kazalnikov, saj je doseganje kazalnikov ena

izmed ključnih sestavin pogodbe o sofinanciranju. Tveganje je SREDNJE.

Nepredvidena dela: izvajalci bodo zahtevali dodatna plačila.

Z ustreznim načrtovanjem ga je možno zmanjšati.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: V primeru novih dejstev bo prijavitelj moral zagotoviti dodatne vire

sredstev na osnovi rebalansa. Gotovo vseh problemov ni mogoče predvideti, vendar smo se tega že od

začetka zavedali in bili na to pozorni pri vsaki aktivnosti. Če bodo nastali dodatni stroški, jih bo občina

pokrila iz lastnih virov, tako da bo finančna konstrukcija zaprta.

PRAVNA TVEGANJA

Sprememba zakonodaje na področju javnega financiranja, javnega naročanja, uvedba dodatnih

postopkov ... V tem času bo prišlo tudi do implementacije nove gradbene zakonodaje, kar pomeni

dodatno tveganje. Tveganje je SREDNJE do VISOKO.

Ukrepi za zmanjševanje tveganj: sledili bomo spremembam zakonodaje in temu posvečali dodatno

pozornost (npr. verjetno se bodo sprejeli podzakonski akti na področju zakonodaje o javnih naročilih,

sprememba prostorske zakonodaje, zakonodaje s področja gradnje …).

OSTALA TVEGANJA:

Politične spremembe: morebitne spremembe v lokalni ali državni politiki ne bodo bistveno vplivale na

projekt, saj investicija ni odvisna od dnevne politike. Tveganje je NIZKO, za projekt je bila pridobljena

naklonjenost širšega kroga občanov.

Višja sila: naravne katastrofe, druge višje sile, ki bi prizadele objekt. Tveganje je NIZKO, primernih

ukrepov za uravnavanje tega pa na žalost ni.

Zbirna tabela – povzetek



STOPNJA TVEGANJA UKREP

VRSTA

TVEGANJA

TVEGANJE NIZKA SREDNJA VISOKA

Kadrovska Odhod ključnih članov

tima

Razpršenost in nadomestljivost

članov.

Tehnična Terminski plan Terminski plan ima rezerve.

Tehnična Nepredvidena dela Dobro opredeljen in natančen

projekt.

Finančna Zagotovitev finančnih virov Dobro načrtovanje stroškov, občinski

proračun.

Finančna Višji stroški, pomanjkanje

sredstev

Prilagoditev v prehodnih rokih.

Pravna Sprememba zakonodaje Široka podpora občinskega sveta in

okolja, ki je politično raznoliko.

Ostala Politično tveganje Zavarovanje, območje ni ogroženo.

Ostala Višja sila Razpršenost in nadomestljivost

članov.

15.2 Analiza občutljivosti

V analizi občutljivosti smo določili parametre, ki bi lahko vplivali na izvedbo projekta, izvedli analizo

kritičnih spremenljivk in pokazali vpliv na projekt.

Analizo občutljivosti smo izvedli tako, da smo ključne spremenljivke projekta spreminjali za + 10 % in -

10 %, nato pa smo opazovali posledice teh sprememb (učinke) na finančnih dinamičnih kazalnikih

upravičenosti projekt. Spremenljivke smo spreminjali posamično in pri tem smo ohranili ostale

spremenljivke projekta nespremenjene. V priročniku za izdelavo Analize stroškov in koristi (t.j. Guide to

Cost-Benefit Analysis of Investment Project – Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-2020),

ki ga je Evropska komisija izdala decembra 2014, je predlagano, da so kot kritične spremenljivke

obravnavane tiste, katerih 1 % sprememba ima za posledico 1 % spremembo prvotne vrednosti neto

sedanje vrednosti (NPV).

Ključne spremenljivke

FINANČNA ANALIZA

Osnovni scenarij

+10% % spremembe -10% % spremembe OCENA

SPREMENLJIVKE

Investicijska vlaganja 37.788 40.201,71 € -6,39% 35.374,75 € 6,39% NI KRITIČNA

Diskontna stopnja 37.788 35.396,77 € 6,33% 41.248,55 € -9,16% NI KRITIČNA

Prihodki 37.788 34.334,00 € 9,14% 34.647,00 € 8,31% NI KRITIČNA

Odhodki 37.788 33.258,98 € 11,99% 42.317,48 € -11,99% KRITIČNA

Iz tabele je razvidno, da je finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta izven mej

občutljivosti, saj se pri povečanju oz. zmanjšanju ključnih spremenljivk za 10 % spreminja za več kot 10

%. Najbolj značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti ima sprememba višine

prihodkov in pa sprememba odhodkov (stroškov) projekta. Vplivi sprememb ostalih spremenljiv so

zanemarljivi. Nobena ključna spremenljivka ni kritična. Spremenljivko odhodke projekta opredelimo kot

kritični spremenljivki.



16 Predstavitev in razlaga rezultatov

Finančni kazalci investicije:

Diskontna stopnja 4%

Finančna neto sedanja vrednost -1.649.099

Finančna interna stopnja donosnosti investicije negativna

Relativna neto sedanja vrednost -1,10

Finančni kazalci investicije so negativni, saj gre v naložbo v javno korist in investicija v ekonomski dobi

ne bo ustvarjala komercialnih oz. tržnih prihodkov.

Ekonomski kazalci investicije

Diskontna stopnja 5%

Ekonomska neto sedanja vrednost 37.788

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 5,23%

Relativna neto sedanja vrednost 1,03

Projekt ima tako iz družbenega vidika pozitivno neto sedanjo vrednost ter pozitivno interno stopnjo

donosnosti. Z investitorjevega zornega kota je projekt sam zase nesprejemljiv, vendar smo v ekonomski

analizi dokazali, da je s širšega družbenega vidika donosen. Projekt je namreč nujno potreben v smislu

urejenega področja s potrebno komunalno infrastrukturo za razvoj gospodarstva, saj bi tako lahko

lokalna skupnost razpolagala s komunalno urejenimi zemljišči, ki bi ga lahko ponudila podjetnikom

(čigar interes po novo opremljenih površinah je že bil izkazan) in tako vplivala na razvoj podjetništva in

zaposlovanja.

Investicija pa ima še mnogo več neposrednih koristi, ki pa jih v denarju ne moremo izraziti. Predvsem je

tukaj pomemben vidik razvoja podjetništva in različni sinergijski učinki, ki bi jih z vzpostavitvijo poslovne

cone in koncentracijo različnih podjetij na enem mestu lahko izkoristili. Potrebno je izpostaviti tudi

učinek na zaposlovanje, saj bi se z vzpostavitvijo novih podjetij vzpostavila nova delovna mesta.

Posledično moramo izpostaviti tudi vpliv na socialno varnost ljudi, višji življenjski standard.



17 Zaključek

Občina Hrastnik je v sklopu projekta izgradnje čistilnih naprav in kolektorskih sistemov v porečju

Srednje Save že leta 2010 zaključila z gradnjo centralne čistilne naprave. Zaveze za doseganje cilja 88

% priključenosti na omrežje pa ni bilo možno uresničiti, saj še do danes niso vsa območja povezana s

sekundarnimi vodi, da bi priključitev lahko izvedli.

Z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja bi dosegli priključitev na kanalizacijsko omrežje in

čistilno napravo kjer še le-to ni omogočeno. S tem se bo povečal delež gospodinjstev v aglomeraciji

Hrastnik, priključenih na čistilne naprave, na 98 %. Z bolj urejeno komunalno infrastrukturo se bo

dvignila kakovost bivanja občanov in s tem ohranila poseljenost lokalnega okolja.

Projekt je pomemben za razvoj gospodarstva v tem delu regije in ima širše učinke, ne samo finančne

koristi. Ocenjujemo, da sta nadaljevanje in realizacija projekta v zastavljenih okvirjih možna, smiselna in

upravičena.

Če do realizacije ne bi prišlo, bi to pomenilo manjše število prebivalcev priključenih na sistem zbiranja in

čiščenja odpadnih voda. Oškodovano bi bilo tudi gospodarstvo v Občini Hrastnik, ki bi se razvijalo

počasneje od drugih regij, pozitiven vpliv od gospodarskega razvoja in rasti pa ima na drugi strani

celotna družba.

Z izdelanim investicijskih programom investitor izkazuje resnost in zmožnost organiziranja in izvajanja

aktivnosti, ki sledijo iz obravnavane investicije. Menimo, da so zgoraj navedeni pozitivni učinki

investicije dovolj opravičljiv razlog, da se uresniči predvidena naložba ter s tem zagotovijo cilji in

dosežejo zastavljeni rezultati investicije.

Analize in izdelana dokumentacija kažejo na možnost in smiselnost izvedbe, kot je načrtovana in

opisana v investicijskem programu.

Documents

Investicijski program- novelacija - hrastnik.sihrastnik.si/uploads/...IP-Sekundarno-kanalizacijsko-omrezje-Hrastnik.pdf · Investicijski program Sekundarno kanalizacijsko omrežje