1

INVENTARNE ŠTEVILKE NAMUZEJSKIH PREDMETIHAvtorica: Gojka Pajagič Bregar

4.18

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Uvod

2. Evidentiranje

3. Inventarne {tevilke

4. Literatura

1. Uvod»Muzeji nam oblikujejo odnos dopredmetov in umetni{kih stvaritev,«je zapisal francoski pisatelj AndréMalraux. »Oblikujejo ga tako mo~no,da si te‘ko zamislimo, da muzejevne bi bilo. Muzej neko stvaritev alineki predmet “izlo~i” iz posvetnegasveta vsakdanjosti. Omogo~i nam,da posamezne predmete in njihovovrednost primerjamo z drugimipodobnimi predmeti in stvaritvami.«

Podobno ravnamo tudi mi, ki namje zbiranje, varovanje in konserviranjededi{~ine stroka in poslanstvo. Vmuzejih hranimo premi~no dedi{~ino,zbiramo predmete in oblikujemozbirke, ki imajo zgodovinski,tehni{ki, umetni{ki in kulturnizna~aj, pri ~emer je na{a dol‘nost,da dedi{~ino preu~ujemo, ohranjamo,konserviramo, restavriramo inpredstavljamo javnosti.

Vsa dedi{~ina, tudi premi~na, jepodrejena posebni zakonodaji, ki sespreminja, razvija in sledi novimspoznanjem. Na mednarodni ravnije v zvezi z dedi{~ino pomembnakonvencija, ki so jo leta 1972 sprejelina Unescovi generalni konferenci v@enevi, veljati pa je za~ela leta 1975.

2. EvidentiranjePrvi korak v konservaciji premi~nekulturne dedi{~ine je prepoznavanjein popisovanje predmetov, ki imajokulturno vrednost. Najprej razi{~emozgodovino dedi{~ine, jo popi{emo

in ocenimo. Na tak na~in boljedokumentiramo posamezni predmetter omogo~imo nadaljnje postopkehranjenja in preventivne konservacije.Za oceno kulturne vrednosti predmetauporabimo kriterije, ki se nana{ajo nazasnovo predmeta, material, iz kate-rega je predmet izdelan, in nazadnjetudi na zgodovinski kontekstpredmeta. Predmete, ki ustrezajo temkriterijem, uvrstimo na seznamdedi{~ine, ki jo ‘elimo ohraniti.

Ko presodimo, da predmet sodi vmuzejsko zbirko – predmet bodisikupimo bodisi sprejmemo v dar –ga najprej vpi{emo v akcesijskoknjigo. Tako dobi akcesijsko {tevilko.Inventarno {tevilko dobi {ele povpisu v inventarno knjigo oziromaelektronsko inventarno knjigo, ki jovodimo s pomo~jo ra~unalni{kihprogramov. V Narodnem muzejuSlovenije so to npr. programiFundus, Numiz, Situla in MGL zbirka.

3. Inventarne {tevilkeInventarna {tevilka je nekak{naosebna izkaznica predmetov, ki jihhranimo v muzejih. Z njo predmetidentificiramo.

Ministrstvo za kulturo RepublikeSlovenije je izdalo Pravilnik o vodenjuinventarne knjige premi~ne kulturnededi{~ine, na katero se posebej nana{a22. ~len Zakona o varstvu kulturnededi{~ine (Uradni list RS, {t. 7/99,110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD).

2

Vsebina inventarne knjige

4. ~len pravi:

(1) Vsak predmet v zbirki, kipredstavlja inventarno enoto,ima eno inventarno {tevilko, kiidentificira predmet.

(2) Inventarna {tevilka je ustreznoozna~ena na predmetu. Vprimeru, da je predmetpremajhen ali pa bi ga oznakabistveno spremenila ali pazabrisala njegove zna~ilnosti,nanj ne pi{emo {tevilke.

(3) Predmeti, ki predstavljajo celoto,so ozna~eni z eno inventarno{tevilko, posamezni sestavnilo~ljivi deli pa se ozna~ujejo zustrezno pod{tevilko.

Splo{na pravilaVedeti moramo, da je pravinventarna {tevilka najpomembnej{idokument, ki opredeljuje predmet.Tudi zato mora biti obstojna,

zapisana jasno, berljivo in nadostopnem mestu. Predmet zinventarno {tevilko pravilomaopremi kustos po vpisu predmeta vinventarno knjigo, konservator-restavrator po opravljenemkonservatorsko-restavratorskempostopku, zadnje ~ase pa pogostotudi dokumentalist. Muzej dolo~ibarvo zapisa inventarnih {tevilk,kombinacijo {tevilk, ~rk in znakov.

Preden se lotimo pisanjainventarnih {tevilk, je dobro, da sipripravimo delovni prostor. To je {eposebno pomembno pri predmetihve~jih dimenzij. Inventarne {tevilkepi{emo hkrati, ~e je le mogo~e vve~jih sklopih in na predmete, ki soiz enakega materiala. Pri pisanjuinventarnih {tevilk se moramodr‘ati nekaterih pravil in na~el, dabi se izognili nev{e~nostim, dokaterih pri delu z muzealijami kajhitro pride. Pozorni moramo biti naobliko napisane {tevilke, pri tem pa

Slika 1: Inventarna {tevilka kerami~ne posode je zapisana na neizpostavljeno mesto.

Slika 2: Zapis inventarne {tevilke na kovinskem predmetu.

Slika 3: Inventarna {tevilka na pe~atnikuje zapisana s svetlo barvo.

paziti, da ne zamenjamo podobnih{tevilk, kot so na primer 1 in 7, 3 in8, 6 in 9.

V muzejih hranimo raznovrstnogradivo, zato ne morejo za vsepredmete veljati ista pravila inna~ini pisanja inventarnih {tevilk.Inventarne {tevilke izpi{emo gledena material, iz katerega je predmetizdelan, glede na velikost predmeta,njegovo obliko in druge zna~ilnosti.Inventarna {tevilka ne sme ogro‘atipredmeta, opremljenega z njo.Napi{emo jo na manj opazno mesto,ki ni izpostavljeno mehanskim infizikalno-kemi~nim po{kodbam, kotso npr. drgnjenje, bledenje alitemnenje. Pozorni moramo biti tudina to, da so inventarne {tevilke napodlagi vidne in da predmete obiskanju inventarne {tevilke ~im

Slika 4: Inventarna {tevilka naarheolo{kem predmetu predrestavriranjem.

3

Dokler ne za~nemo restavratorskegapostopka, smo dol‘ni predmetohranjati v razmerah, v kakr{nihsmo ga na{li. ^e smo denimopredmet pridobili iz vode, gamoramo ohranjati potopljenega vvodo. Etiketo s spremno {tevilkomoramo zavarovati, jo varnospraviti in za{~ititi s posebno vre~icoiz polietilena ali polipropilena.Inertno etiketo shranimo skupaj spredmetom v zatesnjenipolietilenski vre~ici. V posebnemzataljenem delu shranimo drugo,enako etiketo z enako inventarno{tevilko. To pravilo velja za vsemokre predmete (skica 1).

Robustne predmete iz mokrega lesaozna~imo z ustrezno, rahlo obe{enovrvico s trdim vozlom. Vrvica se nesme tesno prilegati ob~utljivipovr{ini predmeta ali kakor koliza‘irati vanjo. Lahko uporabimotudi {ir{e trakove iz polietilenskefolije. Nikoli ne uporabljamo samo-lepilnih etiket, ki lahko po{kodujejopovr{ino predmeta ali z nje odpadejo.Najzanesljivej{e ozna~imo predmettako, da nanj napi{emo inventarno

manj prestavljamo. ^e je mesto,kamor sicer zapisujemo inventarno{tevilko, izpostavljeno prevelikemupritisku ali kakr{ni koli obremenitvi,s tem pa tudi mo‘nosti, da seinventarna {tevilka po{koduje,slednjo zapi{emo v utor ali naneizpostavljeno mesto (slika 1).

Inventarna {tevilka naj se sklada spredmetom tudi v estetskempogledu. Zmeraj jo moramoprilagoditi velikosti predmeta, barvipredmeta pa prilagodimo tudibarvo, s katero nanj izpi{emoinventarno {tevilko. Na temnepredmete tako pi{emo inventarne{tevilke s svetlimi barvami, na svetlepredmete pa s temnimi (slika 2,slika 3).

Na nerestavrirane predmetepraviloma ne pi{emo inventarnih{tevilk. Zapi{emo jih na spremnilisti~ ali karton, na katerega jepredmet polo‘en (slika 4).

V takih primerih iz varnostnihrazlogov ponovno fotografiramopredmet skupaj z inventarno{tevilko. Tako se zavarujemo in situdi olaj{amo delo, ~e denimo popomoti pride do zamenjavepredmetov, spremnih kartonov inlisti~ev. Iz fotodokumentacije vednoz lahkoto rekonstruiramo prvotnostanje. Enako naredimo, ~e jepredmet shranjen v {katlici.Inventarna {tevilka je v temprimeru napisana na pokrovu indnu {katlice.

Skica 1: Moker predmet z inventarno{tevilko.

Slika 5: Stare inventarne {tevilke, zapisane na listkih razli~ne velikosti.

{tevilko, a {ele po tistem, ko smo gakonservirali in restavrirali. Vesmaterial, vklju~no z etiketami invrvico, mora biti trajen. Varne inuporabne so polietilenske etikete, kiso, kot smo ‘e omenili, {e posebnoprimerne za ozna~evanje mokregamateriala. ^rnilo naj bo odpornoproti vodi in obstojno na svetlobi.Pri tem uporabljamo zelo kakovostnapisala s ~rnilom na osnovi alkoholain odpornim proti vodi.

Mesto, kamor nameravamo zapisatiinventarno {tevilko, najprej o~istimoin prema‘emo s tankim slojemobstojnega laka. Tja napi{emoinventarno {tevilko in po~akamo,da se temeljito posu{i. Da za{~itimoinventarno {tevilko, ga prelakiramoz istim lakom. Lak naj bo obstojenna svetlobi in dovolj odporen protimorebitnim mehanskim po{kodbam.

Za lakiranje podlage, na katerozapisujemo inventarno {tevilko, sov prodaji akrilni in nitroceluloznilaki. Poznamo jih pod tr‘nimimenom Bedacryl, Paraloid, Zapon.Slednji je zadnje ~ase vse manj v

4

uporabi, kot je vse manj v uporabitudi vosek, ki so ga {e nedavnopogosto uporabljali za premaze.

Za pisanje inventarnih {tevilk lahkouporabljamo akrilne, tempera alioljne barve in tu{e. Pri izbiri moramobiti pozorni. Vedno uporabljamolake in barve na razli~ni osnovi,sicer lahko pride do nev{e~nosti.Lahko se denimo zgodi, da neustrezenlak raztopi barvo. V tem primeru jeinventarna {tevilka nejasna,razmazana in je ni mogo~e prebrati.

Pisalo, s katerim zapisujemoinventarno {tevilko, velikost ~rk intudi debelino prilagodimovsakemu predmetu posebej. Zazapisovanje inventarnih {tevilkuporabljamo primeren ~opi~, peroali pisalo s konico iz filca.

Neredko se sre~amo tudi s starimiinventarnimi {tevilkami (slika 5).

V~asih na enem predmetuzasledimo ve~ razli~nih inventarnih{tevilk in oklevamo, kateroohraniti. Pri tem se vpra{amo, ali jena posameznem predmetu res trebaohranjati vse inventarne {tevilke, skaterimi je ta opremljen. Odlo~itevje stvar politike posameznihmuzejev, kustosov oziromakonservatorjev-restavratorjev.

V muzejskih zbirkah se pogosto

sre~ujemo s predmeti, ki sosestavljeni iz ve~ kosov. Tak{ni so naprimer predalniki, tabernakeljskeomare, mize s pripadajo~imi stoli,posode s pokrovi ali denimoskodelica s kro‘nikom in podobno.V tak{nih primerih inventariziramovse predmete z eno inventarno{tevilko, posamezne sestavne,lo~ljive dele pa ozna~imo zustreznimi zaporednimipod{tevilkami 1, 2, 3 … ali dodamo

zapis s ~rkami po abecedi a, b, c itd.

Enako ravnamo pri inventarizacijitekstilij (slika 6).

Tudi mnogi arheolo{ki predmeti sosestavljeni iz ve~ delov, bodisi zato,ker je predmet fragmentarnoohranjen, ali pa zato, ker jesestavljen iz ve~ samostojnih enot,ki sicer spadajo skupaj in tvorijozaklju~eno celoto. V takih primerihuporabljamo enak postopekozna~evanja, kot smo ga opisalizgoraj. Pri arheolo{kih predmetihmoramo paziti, da inventarne{tevilke ne zapi{emo na delpredmeta, ki se lahko poznejeodkru{i. To se prav lahko zgodi, ~eje na tak{nem delu ko{~ek zemlje.Skozi stoletja se namre~ zemljaprepoji s korozijskimi snovmi, te papovzro~ijo, da se na tak{nem mestudel predmeta odkru{i ali odpade.

Steklo, porcelan, keramikaSteklo, porcelan in keramikaspadajo med silikatne materiale,katerih krhkost in poroznost naslahko presenetita. Tako moramo bitipri pisanju inventarnih {tevilk natak{ne predmete {e posebno

Slika 6: Inventarna {tevilka ma{nega kompleta, kjer je manipelj ozna~en z ustrezno~rko po abecednem redu.

Slika 7: Inventarni zapis na vr~u iz porcelana.

5

previdni. Keramika ali opeka jerazmeroma trden material, vendarzelo porozen. Uporabljamo gostej{ilak, da ‘e s prvim nanosomzapolnimo pore in tako odpravimoporoznost. Porcelan, marmor, granitin kremen niso porozni materiali,ko pa jih spoliramo, so nadvsegladki. Pri pisanju inventarnih{tevilk na tak{ne materiale moramobiti zbrani in imeti mirno roko(slika 7).

Pri inventariziranju keramike inporcelana najprej o~istimo mesto,kamor bomo zapisali inventarno{tevilko, in ga nato za{~itimo zbrezbarvnim lakom. Ko se lak dobroposu{i, na to mesto napi{emoinventarno {tevilko in ga zaradivarnosti polakiramo z istim lakom.

Pri predmetih iz stekla pi{emoinventarno {tevilko nanepo{kodovano povr{ino (slika 8).

^e take povr{ine ni in je predmet vceloti korodiran, povr{ino, kamorbomo zapisali inventarno {tevilko,najprej utrdimo z ustreznim lakom(Paraloid B 72), nato pa napi{emo{tevilko na ustrezno povr{inostekla. Na predmet iz temnegastekla zapi{emo inventarno {tevilkoz belo barvo, medtem ko napredmet iz svetlega stekla zapi{emoinventarno {tevilko s temnooziroma ~rno barvo.

LesPri zbirkah pohi{tva se pogostosre~amo s starim na~inomzapisovanja inventarnih {tevilk. Prinekaterih starej{ih zbirkahzasledimo tudi inventarne {tevilkena aluminijastih tablicah, ki so jihna pohi{tvo pritrjevali z ‘eblji.

Pohi{tvo je izredno te‘ko (omare,predalniki, postelje …) in ga te‘kopremikamo, zato moramoinventarno {tevilko zapisati vednona isto mesto, ki ga je mogo~edose~i, tudi ~e pohi{tva nepremaknemo povsem.

Pri pohi{tvu se dr‘imo pravila, dainventarne {tevilke zapisujemovedno na isto mesto, in sicer nahrbtno stran levo zgoraj. Mesto,kamor nameravamo zapisatiinventarno {tevilko, najprejo~istimo, prema‘emo s tankimnanosom laka, po~akamo, da seposu{i, nato pa nanj s tu{emnapi{emo inventarno {tevilko.Po~akamo, da se tudi ta temeljitoposu{i, in izbrano mestopolakiramo z istim lakom.

SlikeInventarne {tevilke pi{emo napodokvir in na okrasni okvir slike.Na~eloma jih zapi{emo levospodaj, kajti sliko obe{amo zgoraj(slika 9). Tako si olaj{amo iskanjeinventarne {tevilke; z lahkoto jo

razberemo ‘e samo z odmikomslike od povr{ine, na kateri visi. Primenjavanju podokvirjev staroinventarno {tevilko izre‘emo izpodokvirja, letev primernostanj{amo in jo pritrdimo na novpodokvir .

Inventarno {tevilko zapi{emo namesto, ki smo ga prej o~istili.Uporabljamo kakovostna pisala s~rnilom na osnovi alkohola. Pisalamorajo biti odporna proti vodi insvetlobi. Okrasne okvirjeozna~ujemo z isto inventarno{tevilko, kot jo ima slika, ne gledena to, ali je okvir so~asen ali narejenpozneje. Kadar slika nimapodokvirja in je ohranjena samo nanenapetem nosilcu, inventarno{tevilko napi{emo na ustrezen, ‘eprej obdelan tekstilni alibrezkislinski papirnat trak in jo zvodotopnim lepilom nalepimo nanjeno hrbtno stran.

Na tem mestu omenimo metodo~rtnega ali kodnega zapisa, ki jo vzadnjem ~asu uvajajo nekateregalerije. Pri nas so na tak na~ininventarizirali svojo zbirko slik vNovi Ljubljanski banki. Listi~e skodnim zapisom lepimo na zadnjostran slike na desno spodnjo stranokrasnega okvirja. V tem primerupotrebujemo za od~itavanje zapisaustrezen ~italnik.

Slika 8: Inventarna {tevilka nasteklenem kozarcu.

Slika 9: Slika, ozna~ena z inventarno {tevilko.

6

Arheolo{ki predmetiArheolo{ki predmeti so pogostomo~no po{kodovani in slaboohranjeni. Pisanje inventarnih{tevilk nanje je {e posebno te‘avno.Ti predmeti imajo navadnoneravno, kru{ljivo, porozno,umazano in korodirano povr{ino,zato se je treba izboru in pripravipovr{ine posebej posvetiti.Vsekakor se je treba izogibatipovr{in, prekritih z zemljo.Inventarne {tevilke ne zapisujemona del, za katerega sumimo, da bizaradi propadlosti lahko odpadel inse izgubil. Inventarno {tevilko jetreba prilagoditi velikosti in barvipredmeta (slika 10).

Ne glede na velikost predmeta morabiti inventarna {tevilka jasna,berljiva in vidna s prostim o~esom.^e tak zapis ni mo‘en, uporabimospremne listi~e, na katere zapi{emoinventarno {tevilko. Predmetfotografiramo skupaj s spremnimlisti~em.

Zapisovanje inventarnih {tevilk jeenako kot pri drugih muzealijah:mesto najprej o~istimo, prelakiramoz enim od lakov, zapi{emoinventarno {tevilko in jo, ko seposu{i, ponovno prelakiramo. Medarheolo{kimi predmeti zahtevajoposebno previdnost tisti, ki so bilido odkritja v vla‘nih razmerah, inpredmeti, ki so mo~no fragmentirani.

Drobni predmetiPri manj{ih predmetih, kot sodenimo devocionalije (slika 11),novci, medalje in podobno, pi{emoinventarne {tevilke na karton, nakaterem predmet le‘i.

Enako ravnamo pri predmetih, kjervso povr{ino prekriva pomembenzapis ali ornament. V tem primerufotografiramo predmet s spremnimlisti~em, na katerem je zapisanainventarna {tevilka (slika 12).

^e predmet dopu{~a, da gaopremimo z inventarno {tevilkooziroma da nanj napi{emoinventarno {tevilko, izbrano mestonajprej o~istimo, ga prema‘emo zlakom in nanj zapi{emo inventarno{tevilko z barvo ali tu{em. Ko setemeljito posu{i, inventarno {tevilko{e enkrat za{~itimo z lakom.

Posebno pozornost je treba posvetitinakitu. Inventarne {tevilke nikoli nesmejo zasen~iti lepote predmeta;napisane naj bodo na tak{nemmestu, da jih na razstavljenempredmetu ni opaziti (slika 13).

Organski materiali, kot so denimojelenovina, slonovina, {kolj~evina in‘elvovina, vsebujejo ve~ organskihsestavin in so se skozi zgodovinobolje ohranili. Prav tako npr.jantarjeva smola, ker je odporna

proti biorazgradnji. Pri zapisovanjuinventarnih {tevilk na muzejskepredmete iz teh materialovuporabimo ‘e ve~krat omenjenometodo: o~i{~eno mesto polakiramo,nanj napi{emo inventarno {tevilkoin ko se ta posu{i, ponovnoprelakiramo mesto, na katerem jezapisana (slika 14, slika 15).

Na kopije ali replike, ki jih muzejizposoja ali naredi za drugoustanovo, zapisujemo inventarne{tevilke enako kot na originalnipredmet, le da zapi{emo dodatno~rko, iz ~esar je mogo~e razbrati, dagre za repliko.

Slika 10: Inventarna {tevilka naarheolo{kem predmetu. Slika 11: Avers in revers devocionalije, ki

je ozna~ena z inventarno{tevilko.

Slika12: Medalja red Kara|or|eve zvezdeIV. stopnje in spremni listi~ zinventarno {tevilko.

7

TekstilMuzejskih tekstilnih predmetov nesmemo nikoli ozna~evatineposredno na original, oziroma nesmemo pisati inventarnih {tevilkneposredno na tekstilijo (slika 16).

Na original pri{ijemo nosilni trak znapisano inventarno {tevilko. Natekstilijo ga pritrdimo, ko se je napisna njem ‘e posu{il oziroma potistem, ko so napis izvezli.

Uporabljamo le ~iste tekstilnetrakove iz bomba‘a ali svile,odvisno od vrste tekstilij, ki jihinventariziramo. Nanje s pisalnimstrojem oziroma ~rnilom napi{emoinventarno {tevilko in jo natopri{ijemo na muzealijo.

V~asih so pogosto uporabljalinapise na razrezanih kartonskihtrakovih, ki so jih nato s sukancempri{ili na original. Tak na~in je sicer

sprejemljiv, vendar so se tak{ni listkipogosto zatikali ali prepletali z listkidrugih predmetov. Do predmeta jebilo tako te‘ko priti, prav tako ga nibilo mogo~e trajno shraniti alideponirati.

Nemalokrat so papirnate nalepkelepili naravnost na tekstil. Lepilo jetako pri{lo v neposreden stik stekstilno povr{ino, kar ni v skladu skonservatorskimi na~eli. [eneprimerneje je bilo, ko so takenalepke na predmet pritrjevali zbucikami ali celo ‘eblji~ki. Ti sozaradi neustreznega materiala inpogojev shranjevanja prej ko slejza~eli rjaveti in so na stikih stkanino povzro~ili made‘e innepopravljivo {kodo.

Tekstilije lahko po{kodujejo tudipregosti vbodi in prevelike luknje,ki nastanejo ob uporabi neustrezne{ivanke in sukanca. Pri iskanjuinventarne {tevilke je pomembno,da jo najdemo hitro in brez te‘av, neda bi morali predmet kaj dostipremikati. Zapletenim postopkomiskanja inventarne {tevilke seizognemo tako, da jo vednopritrdimo na pribli‘no enako mesto:

Slika 13: Inventarna {tevilka steklene ogrlice je zapisana na eni jagodi.

Slika 15: Inventarna {tevilka nadevocionaliji iz biserne matice.

Slika 14: Inventarna {tevilka je zapisana na dno slonoko{~ene {atulje.

8

na notranjo stran spodnjega delatekstilije. Pomembno je, da sesistema, ko se zanj odlo~imo,dosledno dr‘imo (skica 2).

Predstavili bomo metodo, ki jopriporo~ajo v CanadianConservation Institute (CCI).Uporabljajo jo v vseh muzejihSeverne Amerike, pa tudi v mnogihevropskih muzejih. Prednostmetode ozna~evanja predmetov, kijo priporo~a CCI, je, da jo lahkoizvajamo s pisalnim strojem. Kerlahko pisalni trak premikamoro~no, je ta metoda povsemenostavna. Belo, oprano in zlikano,ne pretrdo in ne pregosto tkanobomba‘no blago – v po{tev prideblago za fino posteljno rjuho alibomba‘ za fine srajce – izre‘emo vvelikosti papirja formata A4. Listpolo‘imo na delovno mizo, ki jeprekrita s folijo, kar prepre~i, da bise list prilepil na podlogo. Blagotemeljito in enakomerno prepojimoz razpr{evanjem akrilne smole, ki jona trgu dobimo v obliki pr{ila. Natkanino jo nanesemo z razdalje 30centimetrov. Smolo nana{amo 10 do

20 sekund, nato jo pustimo 15minut na ravni povr{ini, da seposu{i. V tem ~asu blaga ne smemopremikati, {e manj pa ga kakor kolipregibati ali zavijati. Enako lahkopripravimo bomba‘ne trakove, kijih za~asno ob straneh pritrdimo napapir formata A4. Na takopripravljeno blago odtipkamoinventarne {tevilke razlo~no inpoudarjeno. Med {tevilkamipustimo dovolj prostora, da jihlahko kasneje izre‘emo. Popopisanem listu znova pr{imotrdilec, vse dokler ne dose‘emoobstojnosti napisa, da se barve kljubmorebitnemu pranju ne bodoizbrisale.

Postopku sledi izrezovanje {tevilk,in sicer tako, da ob robovih pustimopribli‘no 3 mm {iroke obrobe, kiomogo~ajo pritrjevanje {tevilk naoriginal. Inventarne {tevilkepri{ijemo na notranjo stranpredmeta z redkimi, velikimi vbodi.Inventarno {tevilko je mogo~epritrditi tudi samo, in sicer na {tirihvogalih izrezane povr{ine. Pozornimoramo biti tudi na debelino

sukanca in {ivanke ter ju vselejprilagoditi originalu.

Tako bosta original in inventarna{tevilka »neodvisna« in obrokovanju ne bo prihajalo dopo{kodb. V praksi se je ‘e pokazalo,da je uporaba enotnega sistemapritrjevanja inventarnih {tevilk zelopomembna. Seveda zapisujemoinventarne {tevilke tudi ro~no,predvsem takrat, ko so na izjemnovelikih predmetih, kot so denimotapiserije, preproge in tekstilijevelikih dimenzij, ~emur je trebaprilagoditi tudi velikost zapisainventarnih {tevilk.

Prav gotovo je najpomembnej{e, dapri pritrjevanju inventarnih {tevilkdosledno upo{tevamo, da mora bitita postopek vedno enak insistemati~en. To nam v veliki meripoenostavlja in laj{a rokovanje stekstilijami.

V nadaljevanju na{tevamo primerein priporo~ila za pritrjevanjeinventarnih {tevilk na tekstilnemuzealije, ki naj bodo v pomo~muzejem, ki se tega vpra{anja

Slika 16: Nepravilno zapisana inventarna {tevilka pomeni trajno po{kodbo zamuzealijo.

Skica 2: Nepravilen in pravilen na~inpritrjevanja inventarne {tevilkena tekstilne muzealije.

9

lotevajo prvi~, pa tudi tistim, ki ‘eimajo urejene zbirke, a bi mestomalahko dosegli izbolj{ave.

Splo{na pravila:

- Na trodimenzionalnih predmetih,npr. oblekah, hla~ah itd.,inventarno {tevilkopritrjujemo na desno notranjostran spodnjega roba. Pri{ijemo jona zavihek roba, na nosil~evolevo stran.

- @enska, mo{ka in otro{ka obla~ilaobravnavamo enako.

- Pri obla~ilih z ve~jimi odprtinami,tudi ~e nimajo stranskega {iva,npr. ogrinjala, pokrivala itd.,pritrdimo inventarno {tevilko nadesno stran roba, tj. na notranjostran spodaj. Pri{ijemo jo nazavihek roba na nosil~evo levostran.

- Pri ravnih tekstilijah inventarno{tevilko pritrjujemo na desnostran roba, in sicer na notranjo

stran spodaj. Pri{ijemo jo nazavihek roba.

- Predmeti iz ve~ materialov soizjema. To so tako imenovanisestavljeni ali kompozitnipredmeti, npr. ~evlji z usnjenopodlogo ali torbice z usnjenopodlogo in s kovinskim dr‘alom.^e pritrjevanje inventarne {tevilkez metodo {ivanja ni mogo~e, kerje denimo material trd, lahkoizbrano mesto na predmetunama‘emo s slojem zelo kakovostneakrilne smole za izolacijo. [elepotem, ko sloj nanesemo in se taposu{i, lahko z ustrezno barvo alitu{em zapi{emo inventarno{tevilko. Akrilna smola prepre~i,da bi tu{ pronical v original.Inventarno {tevilko z lahkotoodstranimo, kar je pri tekstilijahnujno zagotoviti. Priporo~amo,da pri tekstilu to metodo uporabljatezgolj izjemoma in le takrat, ko ninobene druge mo‘nosti zapravilno inventariziranje.

Pla{~i, enodelne in dvodelne obleke,krila, dolga in kratka ogrinjala, srajcein spalne srajce, jope, jopice, hla~e,predpasniki, stezniki (slika 17)

Rokavice (skica 3)

Pokrivala za glavo (slika 18)

Mufi (skica 4)

Obuvala (slika 19)

Pasovi, prepasnice, pasice (skica 5)

Torbice, denarnice (skica 6)

Kravate, rute, ovratnice (skica 7)Predmete zavijemo tako, kot senosijo. Inventarno {tevilkopritrdimo na notranjo stran, desnospodaj na nosil~evi levi strani.

Pahlja~e (skica 8)

Nogavice (skica 9)

De‘niki, son~niki (skica 10)

Sakralna obla~ila (slika 20)Pri pritrjevanju inventarnih {tevilkse dr‘imo pravil, ki veljajo zaposvetna obla~ila in druge tekstilije.Pritrdimo jih na notranjo stran, vdesni vogal, na spodnji rob {iva nanosil~evi levi strani.

Slika 17: Inventarna {tevilka je pritrjena na desno notranjo stran, na robu spodaj –nosil~eva leva stran.

Skica 3: Rokavica je inventarizirana nadesnem zgornjem robu nanotranji strani – na nosil~evilevi strani.

10

Slika 18: Pokrivalo je inventarizirano na sredini klobuka zadaj, na notranjemspodnjem robu.

Skica 4: Inventarna {tevilka je na zgornjemnotranjem delu odprtine za roke.

Slika 19: Inventarna {tevilka je zapisanana podplatu v bli‘ini pete, lahkopa se zapi{e tudi na peto.

Skica 5: Inventarna {tevilka je zapisana na koncu notranje strani v sredi konice.

Skica 6: Inventarna {tevilka je nanotranji strani zgoraj, v bli‘inimehanizma za odpiranje.

Skica 7: Inventarna {tevilka je pritrjenana notranjo stran spodaj.

Skica 8: Trak z inventarno {tevilko je ovitokoli prvega rebra in nato za{it.

Skica 9: Inventarna {tevilka je pritrjenana notranjo stran zgoraj.

11

Druge ravne tekstilijeTekstilije, kot so denimo odeje,~ipkasti robci, ‘epni robci, trakovi,vzor~ni prti~i za vezenje inpodobno, zahtevajo, da inventarno{tevilko pritrdimo na desno

notranjo stran, na rob {iva in spodaj.

Papirno gradivoPapir, pergament – knjige, listine,risbe, grafike, plakati, fotografije napapirju

Predmete iz papirja in pergamentasmemo ozna~evati le z mehkimsvin~nikom (B2) ali s klasi~nim ~rnimtu{em, ki vsebuje naravni pigment,saje. Vendar, bodite pozorni!Dana{nje tu{e je treba preveriti, aliso res obstojni v vodi, topilih in nasvetlobi. ^rni tu{, ki kot pigmentvsebuje saje, je danes izjemno redek(slika 21).

Premazan ali plastificiran papir,npr. sodobne fotografije, plakati,plastificirani ovitki knjig ipd.Na z voskom premazan aliplastificiran papir navadno nemoremo pisati oznak s svin~nikomin klasi~nim tu{em. Kako napisatioznako na tak{no podlago, je te‘kosvetovati, ker imajo navadno vsesnovi, s katerimi lahko naplastificirano podlago pi{emo, tudistranske u~inke. Barva se ne ve‘e lena povr{ino, ampak pride tudi v

globino. Pogosto prodre skozimaterial, na licu predmeta papostane vidna in mote~a. Tak{nipredmeti so te‘avni za ozna~evanje.Preden se lotimo dela, je najbolje, dase posvetujemo z ustreznimstrokovnjakom.

KnjigeKnjige navadno ozna~ujemo nanaslovni strani knji‘nega bloka inna hrbtu ali pa v zgornjem vogaluhrbtne platnice. Posamezne liste vknjigah, ki nimajo ‘e vtisnjenefoliacije oziroma paginacije,ozna~ujemo z navadnim mehkim (B2)grafitnim svin~nikom. NIKOLI neuporabljamo tintnega svin~nika alisodobnih ekvivalentov (flomastri,kemi~ni svin~niki), saj ti radizbledijo in/ali pu{~ajo trajnemade‘e (slika 22).

Nikoli ne uporabljamo samolepilnihnalepk, trakov ali folij, ker tevsebujejo lepila, ki pravilomapu{~ajo trajne sledi oziroma made‘ev podlagi. Vrh tega se po dolo~enem~asu odlepijo in tako predmetostane brez oznake (slika 23).

Skica 10: Trak z inventarno {tevilko jerahlo zavit okoli palice in naobeh konicah pri{it, lahko painventarno {tevilko zapi{emotudi na ro~aj, le da ga moramo vtem primeru prej izolirati.

Slika 20: Inventarno {tevilko pritrdimona notranjo stran spodaj.

Slika 21: Inventarna {tevilka na listini je zapisana z mehkim svin~nikom.

12

Najbolje je, da si nalepke naredimosami iz trpe‘nega trajno obstojnegapapirja, ki ga prilepimo zvodotopnim lepilom ({krobnim,metilceluloznim, izjemoma tudiklejnim lepilom). Taka lepila lepijole klasi~ne nepremazane papirne inkartonaste povr{ine. @al se pri vsehdrugih premazih oziromaplastificiranih povr{inah pojavljapodobna te‘ava. Vse snovi, ki»dobro« lepijo, so ireverzibilne in/ali pu{~ajo made‘e.

@igi za ozna~evanje bi morali bitikovinski, tinta pa obstojna ~rnatiskarska barva; po{tni ‘igi in tintenpr. vsebujejo tako saje kot pigment.@igi/{tampiljke iz kav~uka innjemu sorodnih materialov nisoprimerni, ker jih vedno

uporabljamo skupaj z vodotopnimitintami, te pa se ob stiku z vodorazlijejo in nastane made‘, ki ga nimogo~e odstraniti.

Da do tega ne bi prihajalo,priporo~amo uporabo slepega ‘iga.V papir ga odtisnemo s pomo~jokovinskega pe~atnika, ki pusti

trajen reliefni odtis (slika 24).

Risbe, grafike, plakati in podobnogradivoOzna~evanje risb in grafik jenajvarnej{e z mehkej{im svin~nikom(slika 25). Le v primerih, ko ‘elimotak{ne predmete za{~ititi pred krajo,jih ozna~imo s klasi~nim tu{em, kivsebuje saje oziroma drugo inertnobarvilo. Predmete ozna~ujemovedno ob robu zunaj polja, nakaterem je podoba. Za ‘ige veljaenako, kot smo zapisali zgoraj.

Ozna~evanje z druga~nimi snovmipovzro~i migriranje barvila skozipapir na lice predmeta, kar lahkopovzro~i trajno po{kodbo.

Dedi{~ina, ki jo hranijo vnaravoslovnih muzejih

Zoolo{ke in botani~nine zbirkeZbirke, ki jih hranijo vnaravoslovnih muzejih, so zaradisvoje narave {e posebno zahtevneza ozna~evanje z inventarnimi{tevilkami. V Prirodoslovnemmuzeju Slovenije se pri ozna~evanjusvojih zbirk ravnajo pomednarodnih predpisih instandardih.

Inventarna {tevilka vPrirodoslovnem muzeju Slovenije jesestavljena iz ve~ delov: PMSL -Hippoboscidae - 17319 (slika 26).

PMSL (Prirodoslovni muzejSlovenije Ljubljana) je mednarodnaoznaka muzejskih zbirk, ki jo je

Slika 22: Knjiga, ozna~ena z inventarno {tevilko.

Slika 23: Nikoli ne uporabljamosamolepilnih nalepk, ker tevsebujejo lepila, ki pravilomapu{~ajo trajne sledi na podlagi.

Slika 24: Slepi ‘ig za ozna~evanjepapirnega gradiva.

Slika 25: Inventarna {tevilka na grafiki je zapisana z mehkim svin~nikom.

13

Prirodoslovni muzej Slovenijepridobil z registracijo pri svetovnemzdru‘enju biolo{kih zbirk. Oznakimuzeja sledi latinsko ime skupine,denimo Hippoboscidae. Gre zadru‘ino dvokrilcev, ki zajedajo pticein sesalce. Temu sledi zaporednainventarna {tevilka od 1 dalje.

Pri ozna~evanju biolo{kega gradivase najprej pojavi vpra{anje, kajsploh je inventarna enota. Glede navelikost primerkov, na~inshranjevanja gradiva in zahtevnostdolo~anja vrst to vpra{anje re{ujejona razli~ne na~ine.

Botani~ne zbirke v Prirodoslovnemmuzeju Slovenije so najve~krat vobliki herbarijev. To so zbirkeposu{enih in sistemati~no urejenihrastlin. Zbirka je prijavljena priInternational Association for PlantTaxonomy (IAPT), ki jo vodi podkratico LJM. Pri mlaj{ih botani~nihzbirkah je praviloma ena inventarna{tevilka ena herbarijska pola(slika 27).

Herbarijska pola je lahko samo listpapirja, na katerega so posu{enerastline prilepljene ali le polo‘ene.Lahko je v obliki papirnate mape inposu{ene rastline so prilepljene nanotranjo stran ali nanjo polo‘ene.Na eni herbarijski poli je lahko tudive~ primerkov iste vrste, vendar sovsi vodeni pod eno inventarno{tevilko. Na vsaki herbarijski poli jetudi herbarijski listek oziromanalepka, na kateri so zapisani vsajosnovni podatki: rodovno in vrstno

ime rastline, nahajali{~e, datum innabiralec.

Izjema so starej{e herbarijske zbirke,ki jih obravnavamo kotzgodovinsko celoto in so zato {edanes ozna~ene z eno inventarno{tevilko, npr. herbarij JanezaKrstnika Flysserja iz leta 1696, ki jev obliki knjige in je najstarej{i znaniherbarij na Slovenskem, ali zbirkaFlora exsiccata Carniolica /Kranjskaposu{ena flora/.

V zoolo{kih zbirkah je na~inozna~evanja odvisen od velikostigradiva. Velike ‘ivali, kot so npr.vreten~arji in veliki nevreten~arji, seozna~ujejo z eno inventarno

{tevilko. Inventarna {tevilka jeskupaj z drugimi podatki zapisanana listku, ki se obi~ajno z vrvicopritrdi na primerek (slika 28).

Na osteolo{ko gradivo vreten~arjevse inventarna {tevilka zapisujero~no s tu{em. ^e so kosiosteolo{kega gradiva majhni, seshranjujejo v stekleni embala‘i, vkatero je prilo‘en listek zinventarno {tevilko in drugimipodatki (slika 29).

Pri majhnih ‘ivalih je ozna~evanjeodvisno od na~ina shranjevanja.Danes ve~ina naravoslovnihmuzejev te‘i k shranjevanju vsteklenih posodah in s fiksativom.Najpogosteje uporabljeni fiksativ jeetanol, njegova izbira pa je odvisnaod gradiva.

Za majhne ‘ivali, shranjene vfiksativu, velja, da so vsi osebki istevrste, ki so nabrani v istem dnevu,na istem nahajali{~u z enakometodo nabiranja, ena inventarnaenota in so ozna~eni z enoinventarno {tevilko. Inventarna{tevilka je zapisana na listku skupajz drugimi podatki in prilo‘ena vposodo s fiksativom (glej sliko 26).

Poznamo tudi izredno majhne‘ivali, ki jih lahko dolo~ijo samo zmikroskopom in pri zelo velikihpove~avah, zato jih shranjujejo namikroskopskih stekelcih. Primer sozajedalske ‘u‘elke, kot so bolhe,perojedi in u{i. Kot vse ‘u‘elkeimajo tudi predstavniki teh skupin

Slika 26: Inventarna {tevilka PMSL - Hippoboscidae - 17319 iz{tudijske zbirke muh ko‘uharicPrirodoslovnega muzeja Slovenije.

Slika 27: Inventarna {tevilka naherbarijski poli v Prirodoslovnemmuzeju Slovenije.

Slika 28: Pri velikih ‘ivalih je vsakprimerek ena inventarna enota.Listek z inventarno {tevilko indrugimi podatki je na ‘ivalpritrjen z vrvico.

Slika 29: Majhni kosi osteolo{kegagradiva se shranjujejo v stekleniembala‘i, v katero je prilo‘enlistek z inventarno {tevilko indrugimi podatki.

14

hitinski zunanji skelet, na kateremso vidni vsi znaki, ki dolo~ajo vrsto.Vendar pri velikih pove~avahpogled skozi mikroskop ovirajomehka tkiva, zato predstavnikena{tetih skupin preparirajo poposebnem postopku. Najprejprimerek namakajo v raztopiniKOH (10 %), ki razgradi vse mehkedele razen hitinskega skeleta. Natogre skozi zaporedje alkoholovrazli~nih koncentracij (10, 30, 50 in90 %). Potopijo ga v nageljnovo olje,ki iz hitinske vre~ke iztisne vsezra~ne mehur~ke. Nazadnjeprimerek vstavijo v kapljicokanadskega balzama na srediniobjektnega stekelca in jo prekrijejo skrovnim stekelcem. Ko se kanadskibalzam posu{i, je primerekpripravljen za determinacijo. Namikroskopsko stekelce levo in desnood primerka nalepijo listke zinventarno {tevilko in drugimipodatki (slika 30).

Seveda je treba biti pri izbiripreizku{enih in trajnih lepil izrednopazljiv, da listki ne popadajo sstekelc. Tako opremljenamikroskopska stekelca seshranjujejo v {katle, prirejene zanjihovo shranjevanje.

Obstajajo tudi skupine ‘ivali, npr.metulji, hro{~i in ~ebele, ki bi jihshranjevanje v fiksativihpo{kodovalo ali pa bi ote‘evalonjihovo determiniranje. V takihzbirkah so primerki preparirani nanerjave~ih entomolo{kih iglah, nakaterih so nabodeni tudi listki zinventarno {tevilko in drugimipodatki o primerku. Take zbirkehranijo v {katlah z mehko podlago,v katero zabadajo igle, in jihimenujejo »suhe zbirke« (slika 31).

Suhe zbirke so najbolj ob~utljivogradivo in ga hranijo naravoslovnimuzeji. Vanje nenehno vdirajoorganizmi, kot so denimo hro{~i,molji, plesni ipd. Ti se s takimisnovmi hranijo tudi v naravi. Enainventarna enota v suhih zbirkah jeprimerek ali ve~ primerkov na enientomolo{ki igli.

Posebnost ozna~evanja inventarnih{tevilk v biologiji je vpeljana pritipskem gradivu. Kodekstaksonomske nomenklature jemednarodni pravilnik, ki dolo~a, damora biti vsaka vrsta ‘ivali inrastline opisana v javno dostopnemviru po seriji primerkov, ki morajobiti shranjeni v javni instituciji. Enprimerek v seriji, obi~ajno je tosamec, se ozna~i kot holotip, vsidrugi primerki pa so paratipi.Holotipi se ozna~ujejo z listki rde~ebarve, paratipi z listki rumene barve(glej sliko 40), vsi drugi do sedajomenjeni primerki, ki ne pripadajotipskim serijam, pa z listki belebarve. Tudi {katle, v katerih je

shranjeno tipsko gradivo, so nazunanji strani ozna~ene z enakimibarvami. V primeru nesre~, npr.po‘ara ali poplave, se najprej re{ujejo{katle z rde~imi oznakami, nato zrumenimi in nazadnje z belimi.

Razvoj sodobne tehnike je prineselnovosti tudi pri na~inu ozna~evanjainventarnih {tevilk. V naravoslovne{tudijske zbirke so se za~ele uvajatiinventarne {tevilke s ~rtno kodo(slika 32).

Uporabo ~rtnih kod je omogo~ilrazvoj ra~unalnikov in zelonatan~nih ~italnikov ~rtnih kod.Danes se pojavlja zahteva podigitalizaciji podatkov tudi iz starihmuzejskih zbirk in to je idealnaprilo‘nost, da gradivu dodamoinventarno {tevilko s ~rtno kodo.Tako ozna~enemu gradivu jeizredno lahko slediti, saj inventarno{tevilko od~itamo s ~italnikom~rtnih kod, podatki o primerku pase avtomatsko izpi{ejo izpodatkovne zbirke.

Ozna~evanje mineralov in kamnin zinventarno {tevilkoV Prirodoslovnem muzeju Slovenijeozna~ujemo predmete premi~negeolo{ke dedi{~ine, med katerespadajo predvsem minerali,kamnine in fosili, z inventarnimi{tevilkami, ki so sestavljene iz{tevilk ali pa so kombinacija ~rke in{tevilke. Zgodovinske zbirke imajosamo {tevil~no oznako (100, 101 …),

Slika 30: Pri izredno majhnih ‘ivalihpredstavlja eno inventarno enotomikroskopsko stekelce sprimerkom, potopljenim vkanadski balzam. Z rde~imlistkom je ozna~en holotip in zrumenim paratip iz tipske serije,po kateri je bila vrsta opisana.

Slika 31: Gradivo v suhi zbirki jepreparirano na entomolo{ki igliin shranjeno v entomolo{ki{katli, ki se tesno zapira.

Slika 32: Metulj lastovi~ar iz Osrednje{tudijske zbirke dnevnihmetuljev Prirodoslovnegamuzeja Slovenije, ki je ozna~en zinventarno {tevilko s ~rtno kodo.

15

medtem ko ima, na primer, novamineralo{ka zbirka kombinacijo~rke in {tevilke (M_100, M_101 …).Temu kriteriju je prirejena tudira~unalni{ka baza podatkov. Pravtako kot inventarna {tevilka napredmetu je postala pomembnadigitalna fotografija predmeta.Fotografijo preimenujemo tako, daje enaka inventarni {tevilkipredmeta (slika 33).

Kako ozna~imo predmete premi~nekulturne dedi{~ine iz zakladnicegeolo{ke dedi{~ine? Najbolj obi~ajenpostopek je, da inventarno {tevilkostiskamo na samolepilno folijo,obre‘emo in nalepimo na ~im boljraven del vzorca. Najprej se izkoristispodnji ali zadnji del predmeta, sajje na teh mestih inventarna {tevilkanajmanj opazna, ~e gre predmetkdaj na razstavo. Pred lepljenjeminventarne {tevilke predmeto~istimo. Samolepilne nalepke selahko zaradi neravne povr{inevzorca s~asoma odlepijo. Zato jetreba nalepke dodatno utrditi zlepilom. ^e predmet nato ~istimo zvodo, je zelo verjetno, da se bonalepka po{kodovala ali odlepila. Vtak{nem primeru imamo dvemo‘nosti. Lahko jo odstranimo ‘epred ~i{~enjem ali pa takoj po~i{~enju predmeta, ko preverimo, vkak{nem stanju je. Nekateripredmeti so bodisi premajhnibodisi nimajo primernega dela,kamor bi lahko nalepili nalepko zinventarno {tevilko. Tak{ni so naprimer tanki vlaknati kristali

epsomita, ki so zelo ob~utljivi,krhki, na zraku pa tudi propadajo.Tak{ne vzorce ‘e same po sebihranimo v posebni embala‘i innanjo prilepimo inventarno{tevilko.

Najtrajnej{i zapis inventarne{tevilke je tak{en, da na predmetnanesemo tanko plast belega edigsa.Ko se posu{i, na to mesto zobstojnim pisalom ro~no napi{emo{tevilko (slika 34).

Pri primeru iz stare zbirke fosilov jeinventarna {tevilka na nalepki nasprednji strani fosila. Tak{na oznakaje nedvomno bolj obstojna, zahtevapa bistveno ve~ ~asa in potrpljenja.Slaba stran je, da inventarne {tevilkene moremo odstraniti. Pri vzorcih,ki so dovolj veliki ali pa je njihovainventarna {tevilka dobro skrita, toni te‘ava. Pri manj{ih predmetih paje tak{na oznaka zelo mote~a,vpliva na njihov videz in se zato vpraksi obi~ajno ne izvaja.

Samolepilne nalepke imajo {e enoprednost. Lahko namre~ priredimobarvo samolepilne folije in barvoinventarne {tevilke. Tako nam napovsem prozoren kristal kremena nitreba nalepiti bele nalepke zvpadljivo inventarno {tevilko,ampak preprosto uporabimobrezbarvno samolepilno folijo ininventarna {tevilka bo na predmetuprecej manj vpadljiva. Samolepilnenalepke so lahko tudi zelo majhne, akljub temu ~itljive in enake. Pri

ro~nem pisanju pa ni tako. To pridedo izraza pri reinventarizacijipredmetov, ko ohranimo staroinventarno {tevilko, hkrati papredmet dobi novo. Tudi izdelavasamolepilnih nalepk je nadvsepreprosta. Na en list formata A4 jihlahko spravimo do 400. ^e moramokak{no nalepko zamenjati, je novoinventarno {tevilko mogo~e narediti‘e s pritiskom na ra~unalni{kotipkovnico. Seveda pri temuporabimo laserski tiskalnik in ~imbolj kakovostno samolepilno folijo(slika 35).

Neko~ so na fosilne kosti, pa tudi nadruge predmete, pisali inventarnooznako kar neposredno na predmet.Pri tem so uporabili svin~nik ali»rotring« pisalo. Danes imajonekateri predmeti inventarno{tevilko zapisano tudi ‘e v obliki~rtne kode in predvidevamo, dabomo v prihodnjih letih to praksovpeljali tudi za ozna~evanjepredmetov iz zakladnice geolo{kededi{~ine.

Tehni~na dedi{~inaV tehni~no dedi{~ino spadajopredmeti, ki se zaradi svoje velikostipogosto nahajajo na prostem, kjerso izpostavljeni vremenskim indrugim neugodnim vplivom.Zaradi tega inventarne {tevilkepraviloma plastificiramo. Zapi{emojih na papir formata A4, na katerem

Slika 33: Primer iz stare zbirke fosilov;inventarna {tevilka na nalepkije na sprednji strani fosila.

Slika 34: Primerek iz zasebne zbirke; naspodnji strani skupka kristalovkalcita je z rotringom napisana~rka zbiratelja (P), poleg pazaporedna {tevilka (524), ki jeprav tako napisana z rotringomna podlagi iz edigsa.

Slika 35: Primerek iz {tudijske zbirke; naspodnji strani kremenovegakristala je nalepljena inventarna{tevilka, stiskana na samolepilnifoliji in dodatno utrjena zlepilom.

16

navedemo vse podatke o predmetuskupaj z inventarno {tevilko. Plasti-ficirane papirje pripnemo na predmet.Inventarni list zaradi vremenskih indrugih vplivov po dolo~enem ~asu

zamenjamo (slika 36).Predmete tehni~ne dedi{~ine, ki jihne hranimo na prostem,inventariziramo tako kot drugopremi~no kulturno dedi{~ino.

Slika 36: Primer inventarne {tevilke na predmetu tehni~ne dedi{~ine.

4. Literatura- Uradni list Republike Slovenije {t.

12/12.11.2004/ na strani 14729pod naslovom Pravilnik ovodenju inventarne knjigepremi~ne kulturne dedi{~ine (II.vsebina inventarne knjige).

- Salome P. Hersch, Magazinierungunter Stickstoff, ICOM Commitefor Conservation, 1984.

- Brigita Schmeding,Konservierung und Restavrirungvon textilien, Museumsverbandfür Niedersachsen und Bremen e.V. Mitteilungsblatt Nr. 25,november 1982.

- Maria Therezia Worsch,Hersttelung von Inventarnumernan textilen Museumsgütern,Mitteilungsblatt desMuseumsverband fürNiedersachsen und Bremen e. V.Nr. 23, avgust 1987.

- CCI Notes, CanadienConseravtion Institut, Ottawa.

- Pajagi~ Bregar Gojka,Predstavitve inventarnih {tevilkza muzejske tekstilne pridobitvein njihovo sistemati~nopritrjevanje, Argo XXXVIII,Ljubljana 1995.

- Mili~ Zoran, Konservacija inshranjevanje arheolo{kegagradiva, Ministrstvo za kulturo,Republika Slovenija, Ljubljana1996.

Fotografije:Gojka Pajagi~ BregarMiha Jer{ekTomo TrilarIgnacij SivecDrago [timec

Risbe:Gojka Pajagi~ Bregar