UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

INTERNET BANČNIŠTVO ZA PODJETJA S POUDARKOM NA REŠITVAH E-PLAČILNIH

SISTEMOV Kandidatka: Jožica Gerl Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81542886 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Velenje, december 2006

2

PREDGOVOR Razvoj informacijske tehnologije je povzročil, da tradicionalno poslovanje bank prek bančnih poslovalnic vse bolj nadomeščajo sodobne tržne poti. Banke k razvijanju sodobnih tržnih poti silijo še močna konkurenca, številni prevzemi in združitve bank. Komitentu se tako ni treba več napotiti v banko, da bi opravil rutinsko transakcijo, kar mu prihrani predvsem precej časa, ki bi ga drugače preživel na poti do bančne poslovalnice in pri čakanju v vrsti pred bančnim okencem, hkrati pa je takšna transakcija tudi cenovno ugodnejša. Elektronsko bančništvo se je začelo z uporabo telefona, kasneje so banke razvile še programski paket, s katerim so se podjetja priključila na bančni sistem. Banke so postavile bančne avtomate, POS terminale. Danes se v podjetjih poslužujejo predvsem poslovanja z banko preko interneta. Internet zaradi svoje razširjenosti postaja za mnoga podjetja najpomembnejša tržna pot. Kakor so pokazale raziskave, internet uporablja kar 96% podjetij, zato je razvoj bančništva preko interneta razumljiv in nujen. Poslovanje z elektronsko banko ima veliko prednosti, hkrati pa tudi slabosti. Med prednostmi lahko omenimo, da omogoča boljše poslovanje, ki je bolj pregledno, saj lahko uporabniki kadarkoli preverijo stanje na svojem računu. Vpliva tudi na znižanje stroškov, saj so provizije za plačevanje po elektronski poti nižje kot provizije za plačevanje pri okencu, kar je v diplomskem delu tudi prikazano na primeru. Kot najpomembnejšo slabost pa bi lahko omenili varnost, vendar se je na tem področju veliko storilo, predvsem s pametnimi karticami, ki omogočajo visoko stopnjo zaščite. Banke ponujajo različne rešitve elektronskega bančništva. Nekatere so rešitve razvile samostojno, večina pa nudi rešitve različnih slovenskih informacijskih podjetij, med katerimi so tri najbolj znana podjetja Halcom Informatika, Zrcalo in Hermes SoftLab, ki so v diplomskem delu tudi kratko predstavljena. Marsikatera banka ponuja tudi dve ali več rešitev različnih informacijskih podjetij.

3

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA ........................................................................................ 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ....................................................................... 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE............................................................... 6 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE ................................................................. 6

2 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................ 7 2.1 ZAČETKI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA................................................................ 7 2.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA.................................................................. 8 2.3 PRIHODNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ......................................................... 9

3 INTERNET BANČNIŠTVO..................................................................................... 11 3.1 INTERNET ............................................................................................................. 11 3.2 UPORABA INTERNETA V SLOVENSKIH PODJETJIH .................................................. 12 3.3 STORITVE INTERNET BANČNIŠTVA ........................................................................ 13 3.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI INTERNET BANČNIŠTVA ZA KOMITENTE ......................... 14 3.5 VARNOST.............................................................................................................. 16

3.5.1 Šifriranje...................................................................................................... 17 3.5.2 Elektronski podpis ....................................................................................... 18 3.5.3 Pametna kartica........................................................................................... 19

3.6 PONUDBE BANK V SLOVENIJI ................................................................................ 20

4 PLAČEVANJE PREK INTERNETA ..................................................................... 21 4.1 DEJAVNIKI VPLIVA NA UVAJANJE PLAČEVANJA PREK INTERNETA......................... 21 4.2 BPRČ IN ŽIRO KLIRING ........................................................................................ 23

4.2.1 Sistem bruto poravnave v realnem času – BPRČ ........................................ 23 4.2.2 Žiro kliring................................................................................................... 25

4.3 PRIMERJAVA STROŠKOV PLAČEVANJA PREKO ELEKTRONSKE BANKE IN PRI BANČNEM OKENCU V NOVI LJUBLJANSKI BANKI (NLB) ................................................... 27

5 PROGRAMSKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA .................... 29

5.1 PODJETJA, KI NUDIJO PROGRAMSKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA....... 29 5.1.1 Halcom Informatika..................................................................................... 29 5.1.2 Zrcalo........................................................................................................... 30 5.1.3 Hermes SoftLab ........................................................................................... 30

5.2 PREDSTAVITEV HAL E-BANK PODJETJA HALCOM INFORMATIKA ......................... 31 5.2.1 Varnost Hal E-bank ..................................................................................... 32 5.2.2 Pooblastila za delo ...................................................................................... 33 5.2.3 Začetek dela s programom .......................................................................... 35 5.2.4 Plačevanje ................................................................................................... 36 5.2.5 Stanje in promet........................................................................................... 40

6 SKLEP ........................................................................................................................ 42

7 POVZETEK............................................................................................................... 43

8 LITERATURA........................................................................................................... 45

4

9 VIRI ............................................................................................................................ 47

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................................... 48

SEZNAM SLIK.................................................................................................................. 49

SEZNAM TABEL.............................................................................................................. 49

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja Diplomsko delo je osredotočeno na področje internet bančništva, ki predstavlja razmeroma novo tržno pot v bančništvu. V prvem delu nam želi predstaviti elektronsko bančništvo z njegovimi začetki, na kratko pa se ozremo tudi v prihodnost elektronskega bančništva. V naslednjem delu je govora o osrednji temi diplomske naloge, to je internet bančništvu. Predstavljen je internet, kaj to je, njegovi začetki, razvoj. Nato je kratko povzeta raziskava o uporabi interneta v slovenskih podjetjih. Za tem preidemo na samo internet bančništvo z njegovimi prednostmi in slabostmi. Prednosti in slabosti so opredeljene le za komitente, saj je diplomsko delo osredotočeno na internet bančništvo za podjetja, torej komitente. Opredeljena je še varnost. Ta del se zaključi s seznamom bank, ki so registrirane v Sloveniji in navedbo njihovih rešitev internet bančništva. Na drugi del se neposredno navezuje naslednji del te naloge: plačevanje preko interneta. Tu spoznamo dejavnike, ki vplivajo na odločanje za plačevanje preko interneta ter sistema bruto poravnava v realnem času in Žiro kliring. Poglavje se konča s primerjavo stroškov plačevanja preko okenca in elektronske banke v Novi Ljubljanski banki. Zadnji del naloge pa je osredotočen na programske rešitve elektronskega bančništva. Na kratko so predstavljena tri podjetja, ki ponujajo v Sloveniji svoje rešitve: Halcom Informatika ponuja rešitev Hal E-Bank, podjetje Zaslon Bančni asistent in pa podjetje Zrcalo, ki je ustvarilo rešitev EPP (Elektronski Plačilni Promet). V tem delu je predstavljena še rešitev Hal E-Bank. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve S proučevanjem gradiva o internet bančništvu se želimo seznaniti s stanjem, z značilnostmi in posebnostmi, ki veljajo na omenjenem področju, preko primera Hal E-Bank pa še s konkretnim primerom rešitve elektronskega bančništva. Najprej bomo poskušali opredeliti internet bančništvo, v nadaljevanju pa še prikazati primer rešitve elektronskega bančništva. Namen tega dela je ugotoviti kakšno je dejansko stanje na omenjenem področju in kakšna je prihodnost razvoja te sodobne tržne poti bančništva. Cilj te seminarske naloge je torej spoznavanje internet bančništva in uporaba le-tega v praksi. Osnovne trditve, ki bi jih lahko opredelili na osnovi dosedanjega znanja in zanimanja se glasijo takole: • V zadnjem desetletju smo priča uvedbam velikega števila sodobnih tržnih poti, katere

banke uspešno razširjajo med svoje komitente. • Internet bančništvo tudi spodbuja razvoj poslovanja na daljavo, ki presega geografske

in časovne meje.

6

• Prednosti internet bančništva je veliko. Najbolj očitna prednost je, da ta način poslovanja omogoča bankam, da se še bolj približajo svojim komitentom, podjetjem pa prihranijo dragoceni čas, ki bi ga izgubljali v vrsti pred bančnim okencem, ko bi želeli npr. le preveriti stanje na svojem bančnem računu. Z internet bančništvom je tako omogočen preprost način poslovanja, ki zahteva le osnovno računalniško znanje in edina oprema, ki je pri tem potrebna, je računalnik s povezavo na internet.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da se bo internet bančništvo v prihodnosti še razvijalo v smeri ponudbe novih storitev, je pa že sedaj na visoki ravni. Spreminjala se bo varnost, ki se bo še povečala, to pa bo tudi povzročilo še večje zaupanje komitentov v internet bančništvo in s tem se bo še povečevalo število uporabnikov internet bančništva. Prav gotovo pa se bodo spreminjale rešitve elektronskega bančništva, ki bodo težile še k preprostejši uporabi. Pri sami vsebinski opredelitvi smo se omejili na vidik internet bančništva s strani podjetij in je delno izključen pomen internet bančništva za banke. Omenjeni vidik je obravnavan le v takšnem obsegu, ki je potreben za razumevanje vsebine. Pri zasnovi in sestavi te seminarske naloge nimamo drugih posebnih omejitev, kot to, da bomo določene stvari predstavili zelo na kratko ob predpostavki, da uporabniki tega dela lahko podrobnejše informacije pridobijo v virih, ki so navedeni v seznamu virov. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Pristop k raziskovanju je deskriptiven, kar pomeni, da je podana večja prednost opisu strukture internet bančništva. Podatki so pridobljeni sekundarno iz obstoječe literature in virov, ki so navedeni v seznamu literature in virov. Uporabljene so različne knjige, članki iz strokovnih revij in časopisov, prav tako tudi internet.

7

2 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati vedno nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo napredek v bančni ponudbi. Pri tem se poslužujejo predvsem sodobnih tehnologij. Elektronsko bančništvo pomeni sklepati posle na elektronski način. Banke, v želji ponuditi svojo storitev bliže stranki, uporabljajo različne medije (na primer telefon, telefaks, internet …) (Groznik in Lindič 2004, 7) . Komitent opravi elektronsko bančno storitev tako, da se s posebnim vmesnikom priključi na komunikacijsko omrežje, preko katerega tečejo do banke informacije o želeni storitvi, prav tako pa je banka priključena na omrežje s svojim vmesnikom. Banka opravi storitev v svojem informacijskem sistemu in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi komitentu. Elektronsko bančništvo zajema opravljanje bančnih storitev preko telefona, bančnih avtomatov, plačilnih kartic in opravljanje bančnih storitev preko interneta (Koma 2001, 69-70). 2.1 Začetki elektronskega bančništva Čeprav začetki elektronizacije bančnega poslovanja in informacij segajo še v čas pred internetom, zdaj mislimo predvsem na internet, vendar možnost komunikacije ni omejena samo na internet. Prva oblika elektronskega poslovanja so bile telefonske bančne storitve, pozneje pa so nekatere banke razvile lasten programski paket, s katerim je mogoče računalnik neposredno priključiti na bančni sistem. Večina bank je obdržala v ponudbi vse tri oblike poslovanja (Sjekloča 1999, 31). Prva banka, ki je 18. oktobra 1995 začela poslovati prek interneta in je bila obenem "virtualna" banka, je Security First Network Bank (SFNB) iz Atlante, ZDA. Cilj bank začetnic je bil znižanje stroškov, torej transakcijskih stroškov – stroškov zbiranja, shranjevanja, obdelave in prenosa informacij. Tako imenovane "virtualne" banke so začele poslovati izključno prek interneta in niso imele nikakršnega zaledja v podjetjih, bile pa so pogosto banke hčere manjših tradicionalnih bank ali pa popolne internetne začetnice, nastale ob pomoči tveganega kapitala. V ZDA je bilo v letu 2000 mogoče našteti vsaj 50 takšnih bank. Prva naj bi bila že omenjena Security First Network Bank, ki zdaj ne posluje več (Oman 2002, 17-18). Temelje elektronskega bančništva v Sloveniji je postavila Agencija za plačilni promet (APP). Elektronsko bančništvo je začela uvajati že v letih, ko so bili pogoji zanj precej bolj neprimerni. Po eni strani še ni bilo primernih tehnologij za zaščito podatkov, po drugi strani pa še ni obstajalo močno javno omrežje, v katero bi bil priključen tako rekoč vsakdo, kot je to pri internetu. Agencija se je takrat morala odločiti za elektronsko bančništvo na podlagi elektronske pošte, ki pa danes ni več primerna (Čadež 2000,18).

8

Pravo elektronsko bančništvo v Sloveniji je prva uvedla Hipotekarna banka Brežice, vendar le-ta zdaj ne posluje več (Oman 2002, 20). Pomemben dejavnik, ki je prispeval k hitrejšemu razvoju elektronskega poslovanja v slovenskih bankah, je preoblikovanje plačilnega prometa v Sloveniji. S prenosom računov podjetij iz Agencije za plačilni promet v poslovne banke se je pokazala velika potreba po zagotavljanju elektronske izmenjave finančnih transakcij med bankami in podjetji. Na to kaže tudi odziv podjetij, saj večino plačilnih transakcij z banko opravijo po elektronski poti (Tomaž in Bračun 2002, 202). 2.2 Oblike elektronskega bančništva

SLIKA 1: OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA

Vir: Groznik in Lindič (2004, 8).

Preko sistemov elektronskega bančništva lahko banke ponudijo številne storitve, ki jih lahko razdelimo na informacijske in transakcijske. V okviru informacijskih storitev lahko banka komitentom ponudi informacije o stanjih in transakcijah na računih, o dogajanju na kapitalskih trgih, o obrestnih merah, pogojih za pridobitev posojil, potrebno dokumentacijo za odobritev posojila … Med transakcijske storitve, ki jih lahko opravljamo s sistemi elektronskega bančništva štejemo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente. V grobem jih lahko razdelimo v tri kategorije: elektronski denar, sistemi, ki zahtevajo vodenje računov (elektronski čeki), in storitve plačevanja s plačilnimi karticami (Kovačič 1997, 133).

Elektronsko bančništvo

E-bančništvo med bankami

E-bančništvo pri poslovanju s strankami

E-bančništvo v banki

telefonsko bančništvo bančništvo prek interneta (WEB) virtualna televizija (ITV) bančništvo prek GSM (WAP)

Bančništvo od doma Samopostrežni aparati Plačilne kartice

POS terminali pametne kartice debetne kartice kreditne kartice

9

Elektronsko bančništvo razdelita Groznik in Lindič (2004, 8) na tri segmente: • elektronsko bančništvo med organizacijami oziroma bankami, • elektronsko bančništvo znotraj organizacije oziroma banke ter • elektronsko bančništvo med organizacijami oziroma bankami in strankami. Elektronsko poslovanje podjetja z banko lahko poteka na več načinov. Eden izmed njih je takšen, da uporabnik dostopa do svojega računa prek spletnega brskalnika ter z uporabo uporabniškega gesla ali zaščitne kartice. V teh primerih se transakcije izvajajo "on line", kar pomeni, da se vse spremembe takoj zabeležijo v zbirko podatkov, tako da lahko uporabnik spletne banke takoj vidi spremembe na svojem računu. Pri drugem načinu se namesti posebni odjemalec pri uporabniku, ki je povezan z aplikacijo, ta pa deluje na bančnem strežniku. V tem primeru se ne uporablja več spletna tehnologija, temveč gre za klasično obliko odjemalec – strežnik, saj je obseg izmenjanih podatkov med podjetjem in banko pri večjih podjetjih veliko večji, zato mora biti zmogljivejša tudi informacijska podpora. Z velikimi poslovnimi uporabniki, ki izvajajo veliko število transakcij dnevno, pa se banke povezujejo tudi prek elektronskega poslovanja med podjetji, pri katerem integrirajo svoj sistem za elektronsko bančništvo s poslovnim informacijskim sistemom oziroma računovodsko aplikacijo podjetja. V tem primeru se ob vsakem potrjenem računu, ki ga lahko potrdi bodisi eden ali več odgovornih v podjetju, neposredno spremeni stanje na računu podjetja (Žorž 2002, 34-35). 2.3 Prihodnost elektronskega bančništva Napoved razvoja elektronskega poslovanja oziroma elektronskega bančništva je težavna zaradi velike negotovosti na trgu. Kljub temu obstaja mnenje, da bo v naslednjem obdobju razvoj zelo hiter, vendar drugačen od dosedanjega. V nasprotju z dosedanjim razvojem, ki je bil usmerjen predvsem v razvoj tehnoloških rešitev za prenos obstoječih rešitev poslovanja na elektronske medije, bo v prihodnosti čedalje večji poudarek na razvoju novih poslovnih modelov in storitev, ki jih na klasičen način ni bilo mogoče učinkovito uporabiti. Ena izmed preprostejših novosti je posredovanje računov v elektronski obliki. Ob prijavi na elektronsko banko bo komitenta čakala že izpolnjena položnica, ki jo bo plačal ali zavrnil (Klemenc 2004, 28). Elektronsko bančništvo bo prav gotovo postalo osrednji način povezovanja med komitentom in banko. Banke bodo okrog elektronskega bančništva intenzivno razvijale dodatne storitve v smislu celovitega elektronskega poslovanja. Internet kot javna povezovalna infrastruktura bo zadovoljil večino komunikacijskih potreb med banko in komitentom, bodisi v vlogi bančništva WEB ali zgolj v vlogi prenosnega medija. Banke si bodo v okviru javnega internetnega omrežja zakupile tako imenovana virtualna ali navidezna zasebna omrežja (VPN), ki bodo onemogočala vstop naključnim internetnim obiskovalcem. Vstop v virtualna omrežja bo omogočen z istimi pametnimi karticami s certifikati, ki se že danes uporabljajo za elektronsko bančništvo. S tem se bo varnost še povečala, tveganost pa precej zmanjšala.

10

Sodobne tržne poti se bodo diverzificirale glede na vrsto uporabnikov in vrsto storitev, ki jih bodo banke ponudile. Podpora elektronskega bančništva za podjetja se bo razvijala predvsem v smislu avtomatizacije procesov tako na bančni strani kot na strani podjetij. Nove storitve, kot so poslovanje z vrednostnimi papirji, depoziti, posojila, jamstva, povezani posli bodo postale del vsakdanjosti. Tako kot je elektronska pošta naredila revolucijo v komunikaciji med ljudmi, tako bo elektronsko bančništvo ustvarilo nove razsežnosti bančništva, v katerem se ne bodo več pojavljale samo banke, temveč tudi druga kapitalsko močna podjetja. Banka brez solidne podpore elektronskega bančništva v nekaj letih ne bo več mogla preživeti: po eni strani bo izgubila stranke, po drugi strani pa jo bodo v hudi konkurenci pokopali stroški klasičnega poslovanja. Poleg bank bodo storitve elektronskega poslovanja ponujale nevtralne hiše kot storitvene hiše za povezovanje z bankami. Osnova verodostojne izmenjave elektronskih dokumentov bo zaščitna pametna kartica, ki omogoča varnost in elektronski podpis, elektronsko bančništvo pa se bo razvijalo tudi v smereh podpore žepnih in ročnih računalnikov, kar bo vplivalo predvsem na elektronsko bančništvo za fizične osebe, precej manj pa za podjetja. Pomemben delež elektronskega bančništva bo pridobila tudi brezžična telefonija (Čadež 2000, 19). V prihodnosti naj bi se ustanavljale tudi tako imenovane "virtualne banke", ki bodo s komitenti poslovale zgolj preko spleta in ne bodo imele razvejane mreže podružnic (Grosar in Valher 2002, 33).

11

3 INTERNET BANČNIŠTVO Internet bančništvo je oblika elektronskega bančništva, ki se danes zelo hitro razvija. Razlogov za hiter razvoj je več. Poleg številnih prednosti za stranko in banko je v Sloveniji eden izmed glavnih vzrokov reforma bančnega sistema, ki se je izvajala na prelomu tisočletja (Groznik 2004, 9). Eden izmed razlogov je prav gotovo lažje in hitrejše poslovanje na različnih področjih, tudi v bančništvu, ki ga omogoča internet. 3.1 Internet Razvoj globalnega računalniškega omrežja Interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost (omogoča prenos vseh vrst digitalnih podatkov), velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije (Kovačič 1997, 131). Prvo elektronsko omrežje, namenjeno komunikaciji, je bilo postavljeno leta 1969, ko so štiri univerze v Združenih državah Amerike skupaj z ameriškim obrambnim ministrstvom razvile omrežje računalnikov, poznano pod imenom ARPANET (Advanced Research Project Agency Network). Cilj omrežja je bil omogočiti akademikom dostop do oddaljenih računalnikov. ARPANET je omogočal znanstvenikom opravljanje interaktivnih razprav, dostop do oddaljenih podatkovnih baz, izmenjavo datotek in pošiljanje elektronske pošte (Osojnik in drugi 2002, 3). Iz praktičnega razloga se je mreža ARPANET leta 1983, ko je bilo v njej povezanih več kot 1000 računalnikov, razdelila na dve mreži: ARPAnet, ki je služila potrebam civilnih organizacij in MILNET za potrebe vojaških institucij. Leta 1986 se je povezala z ARPAnetom mreža super računalnikov NSFNET (National Science Foundation Network). Tako je, skoraj neopazno, nastal Internet (Panian 2000, 12). Internet je v bistvu zelo podoben prostranemu omrežju (omrežje je zbirka med seboj povezanih računalnikov), a je precej drugače zgrajen. Prostrano omrežje tvori tesno povezano celoto, ki je ponavadi drevesno urejena, vse skupaj pa upravlja le ena skupina ljudi. Internet je sestavljen iz tisočev šibko povezanih omrežij, poleg tega pa zanj ni odgovorna ena sama skupina. Vsako omrežje v Internetu je samostojno, za vsa pa je značilno, da z Internetom komunicirajo z istim omrežnim jezikom. In prav ta je tisti, ki omrežje omrežij drži skupaj. Posamezna omrežja se z Internetom povezujejo prek posebnega kosa strojne opreme, ki se imenuje usmerjevalnik. Ta počne kar nekaj stvari, toda najpomembnejša je ta, da poskrbi za pravilen pretok informacij med posameznimi kraji. Ko podatki pridejo do usmerjevalnika, ta preveri ali morajo skozenj. Če je odgovor pritrdilen, skuša podatke poslati po najboljši poti (Hoffman 1996, 10).

12

3.2 Uporaba interneta v slovenskih podjetjih V prvem četrtletju leta 2005 je imelo v Sloveniji dostop do interneta 96% podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, kar je za 5 odstotnih točk več od povprečja Evropske Unije. 65% podjetij v Sloveniji je imelo ADSL (Asymmetric Digital Subscriber Line – asimetrična digitalna naročniška linija) povezavo, 59% pa jih je imelo svojo spletno stran. 87% podjetij je uporabljajo elektronske finančne storitve, 72% pa spletne strani državne uprave. V prvem četrtletju 2005 je bilo v Sloveniji 96% podjetij s 5 ali več zaposlenimi osebami oz. 98% podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, ki so pri svojem delu uporabljala računalnike. 94% podjetij s 5 ali več zaposlenimi osebami oz. 96% podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami je imelo dostop do interneta. 76% podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami je imelo žično ali brezžično lokalno omrežje (LAN), intranet pa 27%.

SLIKA 2: UPORABA INFORMACIJSKO – KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V PODJETJIH PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH OSEB, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE 2005

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2005. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije (IKT) je odvisna tudi od dejavnosti, s katero se podjetja ukvarjajo. V prvem četrtletju 2005 so bila najbolje opremljena z računalniki, internetom in lokalnim omrežjem (LAN) podjetja, ki se ukvarjajo s telekomunikacijskimi, poslovnimi in gostinskimi storitvami. Vsa ta podjetja uporabljajo računalnike in imajo dostop do interneta. Vsa podjetja v telekomunikacijah imajo tudi lokalno omrežje LAN. Z so IKT najslabše opremljeni v gradbeništvu, saj je računalnike uporabljalo 89%, internet pa 84% teh podjetij. (Statistični urad Republike Slovenije, 2005) Na sliki 3 lahko vidimo, da podjetja uporabljajo internet največ za e-finančne storitve, kamor sodi tudi internet bančništvo. Sledita uporaba spletnih strani e-uprave in spremljanje razmer na trgu.

13

SLIKA 3: ZA KATERE NAMENE PODJETJA UPORABLJAJO INTERNET? SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE 2005

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2005. 3.3 Storitve internet bančništva1 Slovenske banke ponujajo številne transakcijske in informacijske storitve. Med slednje štejemo informacije o stanjih, dogajanjih na kapitalskih trgih, obrestnih merah, pogojih za pridobitev posojil in potrebni dokumentaciji za pridobitev posojila. V ponudbi so slovenske banke precej izenačene in ponujajo naslednje storitve: • vpogled v stanje in promet na računih, • plačilo obveznosti prek položnice, • plačilo obveznosti z virmanskim nalogom, • prenos sredstev med računi znotraj banke in na druge banke, • naročilo in blokada čekov, • zahtevek za izdajo limita na računu in plačilni kartici, • napoved dvigov večjih zneskov gotovine, • zahtevek za nakazilo in prevzem gotovine prek sistema Western Union, • zahtevek za izdajo plačilnih in evročekovnih kartic, • vezava depozitov in prekinitev podaljšanja vezave depozitov, • sklenitev, polog in napoved dviga z varčevalnega računa z odpovednim rokom, • naročilo obrazcev za različne vrste posojil, • prijava izgube vseh vrst kartic, • izmenjava sporočil z banko, • priprava podatkov za nakazila z valutacijo vnaprej, • priprava osebnega imenika prejemnikov in plačnikov, • odpiranje in ukinitev trajnih pooblastil, • aktualni borzni komentar, • vpogled v portfelj vrednostnih papirjev, • posredovanje plačilnih nalogov za tolarska nakazila (s tekočim datumom ali datumom

valute vnaprej),

1 Povzeto po Groznik in Lindič 2004, 10-12.

14

• posredovanje plačilnih nalogov za devizna nakazila (s tekočim datumom), • pregledovanje tekočega stanja in prometa, izpiskov in obvestil o prilivih iz tujine, • uvoz/izvoz podatkov v/iz datotek v formatih za tolarski oziroma devizni plačilni

promet, • pregled tečajnih list, • avtomatizirana izmenjava podatkov med računovodskim programom podjetja in banko

(AIP), • priprava podatkov za statistiko Banke Slovenije, • pregled obvestil o zavrnjenih nalogih, • vpogled v status obdelave tolarskih nalogov. 3.4 Prednosti in slabosti internet bančništva za komitente Uvedba internet bančništva ima tako dobre kot slabe strani. Prednosti Izogibanje gneči pred bančnimi okenci je po mnenju komitentov najpomembnejša prednost. Mnoge ljudi moti, da morajo samo zaradi manjšega bančnega opravila oditi do banke, ki morda za nekatere sploh ni tako blizu. Spletno bančništvo ponuja številne možnosti uporabe bančnih storitev, ki so na voljo izven banke. Banke so z uvedbo spletnega bančništva postale dosegljive 24 ur, 7 dni v tednu. To pomeni, da lahko storitve opravljamo tudi izven uradnih ur banke (Groznik in Lindič 2004, 13-14). Po izračunih nekaterih bank, je opravljanje transakcij preko Internet-a kar 10-krat cenejše od klasične transakcije, ki se opravi na bančnem okencu in 4-krat cenejše od opravljenih transakcij preko telefonskega bančništva s pomočjo operaterja (Koma 2001, 73). Poslovanje je za uporabnike bolj pregledno – kadarkoli lahko preverijo trenutno stanje na računu, pregled pa imajo tudi nad preteklimi transakcijami in stanjem. Te je mogoče pregledovati in izpisovati po več kriterijih, na primer po znesku, računu, namenu, datumu, prilivu, odlivu in še kako. Uporabnikom spletna poslovna banka olajša nadzor nad njihovim denarnim tokom, vpliva na znižanje stroškov in jim prihrani čas. Je enostavna za uporabo in zelo primerna za upravljanje poslovnih financ in nadzor nad njimi kadarkoli in kjerkoli. Enostavna uporaba zmanjšuje potrebo po dodatni administraciji in pomaga povečati celotno učinkovitost poslovanja (Sagaj 2005, 8). Plačila med komitenti z računi pri isti banki se izvajajo v realnem času. To pomeni, da se znotraj banke plačilo opravi takoj po prevzemu in se takoj pokaže tudi na računu

15

prejemnika. Prejemnik torej takoj razpolaga s svežimi prilivi. Z internet banko lahko tako hitreje obrne svoj denar. Tudi plačila med komitenti z računi pri različnih bankah se poravnavajo v krajšem času: plačila velikih vrednosti, to so tista, ki presegajo dva milijona tolarjev, in nujna plačila takoj, prek sistema bruto poravnave v realnem času, plačila majhnih vrednosti pa štirikrat v toku dneva prek sistema Žiro kliringa. Uporabniki elektronske banke lahko takoj, ko pridobijo obvestilo o prilivu, le-tega porabijo za nakup artiklov, ki jih je mogoče prav tisti dan kupiti s kakšnim popustom. To lahko opravijo z elektronsko banko nemudoma s svojega delovnega mesta. Z rednim spremljanjem ponudbe in svojih prilivov lahko bolje obrnejo svoj denar. Z elektronskim bančništvom se znatno povečuje tudi možnost vezave sredstev, saj je orodje za izvedbo tako preprosto in pri roki, podjetja pa z uvedbo elektronskega bančništva pridobijo tudi možnost, da v banke pošljejo plačilne naloge z datumom valutacije v prihodnje. Taki plačilni nalogi se v banki preprosto postavijo v čakalno vrsto in se na dan valutacije brez dodatnega posredovanja obdelajo v banki. Uporabniki imajo možnost povezave svojega informacijskega sistema v omrežje za elektronsko bančništvo, od koder sproti pridobivajo spremembe na svojem računu in kamor lahko pošiljajo odobrene plačilne naloge za doma ali v tujini. V okviru reforme plačilnega prometa, ki je potekala v začetku tega stoletja, sta se združila tudi domači plačilni promet in plačilni promet s tujino. Tako imajo komitenti bank le en transakcijski račun pri banki tako za domači promet kot tudi za plačilni promet s tujino (Čadež 2000, 18). Sjekloča (1999, 31) je najpomembnejše pozitivne učinke elektronskega bančništva kratko strnil v nekaj alineah: • Zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja: manj papirja, izginja potreba po klasičnem

bančnem okencu, banke ne plačujejo stroškov komunikacije. • Stranki prihrani čas: krajša vrste v bankah in omogoča hitro in natančno informacijo o

stanju računa ali bančnih storitvah. • Ker je komunikacija multimedijska, je zanesljivost informacije zlahka preverljiva. • Pospešuje kroženje denarja in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti. • Vpliva na spremembo poslovanja banke, profil bančnih uslužbencev, ki niso več

administrativni delavci, da bi vpisovali v knjige ali šteli denar, ampak se posvečajo bolj dinamičnim poslom.

• Odpira nove trge. Ker je domači računalnik postal bančna podružnica, ni nujno, da je stranka v istem mestu kot banka. Tako izginjajo fizične meje trga.

• Vnaša nove elemente v makroekonomsko politiko. Uveljavljanje elektronskega denarja bo zahtevalo drugačno monetarno politiko, spremembo v statistiki in večjo disciplino bank.

16

Slabosti Ena izmed najpomembnejših zavor, ki je vplivala na razvoj elektronskega poslovanja in elektronskega bančništva, je bila v preteklosti varnost. Uporabniki so bili ves čas razvoja elektronskega bančništva zaskrbljeni nad ravnjo varnosti, kar je botrovalo hitremu razvoju varnostnih mehanizmov. Vendar se je nezaupanje v ljudeh ohranilo. Med slabostmi spletnega bančništva nikakor ne valja pozabiti na socialni in psihološki vidik uvajanja. Vsi ljudje ne obiskujejo bank zgolj zaradi bančnih opravil, temveč želijo komunicirati z bančnimi delavci, se posvetovati in nasploh graditi svoj poslovni odnos na temelju medsebojnih odnosov in zaupanja. Za mnoge uporabnike je način, kako funkcionira spletno bančništvo, popolna neznanka. Nerazumevanje postopkov lahko vodi naprej v nezaupanje in posledično neuporabo storitev. Mnogi ljudje so navajeni na klasične bančne storitve in ne želijo ničesar spreminjati. Taki vidijo v spletnem bančništvu preveč sprememb in premalo podobnosti z dosedanjim načinom. Navadno se odpor do novitet zgodi že na začetku, ko je treba vpisati svoje uporabniško ime in geslo (Groznik in Lindič 2004,15-16). 3.5 Varnost Elektronsko poslovanje in s tem tudi internet bančništvo je izpostavljeno tveganjem. Nevarnosti, ki mu grozijo je več. Lokalni sistemi in viri, ki so dostopni skozi javno omrežje, morajo biti zaščiteni pred uničenjem ali nepooblaščeno uporabo. Zaupne informacije je treba zaščititi pred razkritjem, podatke pri prenosu ali med hranjenjem pa pred nepooblaščenimi spremembami. Najpogostejši napadi oziroma načini realizacije groženj v javnih omrežjih so: • prisluškovanje komunikacijskemu kanalu in prestrezanje informacij, • ponarejanje in nepooblaščeno razkritje informacij, • pretvarjanje, • zanikanje sodelovanja pri določenih dejavnostih, • onemogočanje dela oziroma uporabe virov, • analiza prometa (Jerman-Blažič 2001, 100). Pri storitvah elektronskega bančništva se pojavlja več vrst tveganj (Klapš 1999, 29): • tveganja zaradi vdora v sistem, • tveganja zaradi neodzivanja na želje komitentov po informacijah ali osebnih kontaktih, • tveganja namerno ali nenamerno nepravilno usmerjenih transakcij elektronskega

bančništva, • tveganje transakcij elektronskega bančništva sproženih mimo pooblastil, in • tveganja pri uporabi storitev elektronskega bančništva za plačila storitev preko

interneta.

17

Čadež (2000, 18) opredeljuje elemente varnega elektronskega bančništva: • Podatki o plačilnih transakcijah morajo biti tajni in jih lahko prebere le tisti, ki so mu

namenjeni. To je izvedeno s šifriranjem (enkripiranjem) pri pošiljatelju in z dešifriranjem (dekripiranjem) pri prejemniku.

• Prejemnik mora biti sposoben ugotoviti, ali so bili podatki o plačilnih transakcijah ob prenosu popačeni (ugotavljanje integritete podatkov).

• Prejemnik mora biti sposoben ugotoviti, kdo je oseba, ki je poslala podatke o plačilnih transakcijah (preverjanje avtentičnosti izvora podatkov). S tem je mogoče ugotoviti, ali je pošiljatelj res oseba, za katero se izdaja, in ali ima potreba pooblastila za dejanje, ki ga izvaja.

• Prejemnik ali kdorkoli drug mora biti takoj ali kasneje sposoben nedvoumno ugotoviti, kdo je odobril poslane plačilne naloge (preverjanje digitalnega podpisa). Tako se tisti, ki je odobril plačila, poslanim plačilnim nalogom ne more odreči ali jih kasneje zanikati.

Za varno elektronsko poslovanje obstajajo varnostni ukrepi. To je široka paleta s številnimi načini in področji uporabe, ki ponujajo različne rešitve. Predvsem morajo biti rešitve cenovno optimalne in enostavno razširljive, za končnega uporabnika morajo biti nezaznavne, biti pa morajo tudi take, da nadaljnje odpiranje omrežij in njihovo medsebojno povezovanje ne ogroža varnosti zasebnega dela omrežja. Pri izbiri rešitev je vedno treba tehtati med udobnostjo in varnostjo uporabe storitve. Večja kot je varnost, manjša je udobnost opravljanja storitev in obratno. Za zagotovitev varnosti prenosa informacij pa se je treba držati ustreznih varnostnih zahtev, ki so povezane z uporabo interneta (Groznik in Lindič 2004, 19). V nadaljevanju je opredeljenih nekaj metod za zagotovitev varnosti elektronskega bančništva. 3.5.1 Šifriranje Transformacijo podatkov v obliko (tajnopis), ki onemogoča njihovo razumevanje in tako ohranja tajnost, imenujemo šifriranje, nasprotni proces pa dešifriranje. Pri šifriranju in dešifriranju so pomembni postopek zakrivanja in razkrivanja podatkov, imenovan tudi kriptografski algoritem, in šifrirni ključi, ki določajo delovanje algoritma. Postopek za šifriranje in dešifriranje ter množica vseh ključev sestavljajo skupaj z možnimi tajnopisi in podatki, ki jih lahko zaščitimo, kriptografski sistem (kriptosistem). V grobem ločimo dve vrsti kriptosistemov: simetrične in asimetrične. V simetričnih kriptosistemih uporabljamo za šifriranje in dešifriranje isti ključ. Problem uporabe simetrične kriptografije v javnih omrežjih je, kako skupni šifrirni ključ varno razdeliti pooblaščenim subjektom. Vsak naslovnik šifriranega sporočila mora namreč imeti pri sebi ključ, s katerim je bilo sporočilo zaščiteno, da bi lahko sporočilo dešifriral in razbral vsebino. Vsaj pred začetkom prve vzpostavitve zveze si morajo zato subjekti ključ izmenjati osebno, če želijo ohraniti skrivnost zase. V današnjem času, ko komuniciramo z ljudmi po vsem svetu, je tak postopek seveda nesprejemljiv, če ljudi nadomeščajo

18

računalniki, pa celo nemogoč. Simetrični algoritmi se zato uporabljajo v kombinaciji z drugimi algoritmi, ki omogočajo varno izmenjavo ključev, ali pa v manjših skupinah ljudi, kjer problem upravljanja ključev ni tako velik. Drugačen pristop je na voljo v asimetričnih kriptosistemih oziroma kriptosistemih javnih ključev, kjer ključa za šifriranje in dešifriranje nista enaka. Ključi nastopajo v parih, najpomembnejša lastnost takih kriptosistemov pa je, da iz enega ključa, brez poznavanja dodatnih informacij, ni mogoče določiti preostalega. En ključ lahko zato javno objavimo. Tak ključ imenujemo javni ključ, drugi ključ iz para, ki ga mora lastnik varno shraniti, pa zasebni ključ. Kdorkoli nam želi poslati zaupno sporočilo, ga šifrira z našim javnim ključem, samo mi, ki edini poznamo ustrezni zasebni ključ, pa lahko šifrirano sporočilo dešifriramo (Jerman-Blažič 2001, 102-103). 3.5.2 Elektronski podpis Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) definira elektronski podpis kot podatke v elektronski obliki, ki so vsebovani, dodani in logično povezani z drugimi podatki ter namenjeni preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. Zakon določa, da se elektronski podpis oblikuje ob pomoči sredstva za elektronsko podpisovanje (programska in strojna oprema) in podatkov za elektronsko podpisovanje (npr. zasebni šifrirni ključ) ter preverja s sredstvom in podatki za preverjanje elektronskega podpisa. Potrebna je še tretja oseba, overitelj, ki izdaja potrdila, slednja pa povezujejo podatke za preverjanje elektronskega podpisa z imetnikom potrdila in s tem potrjujejo njegovo identiteto. Elektronski podpis s potrdilom overitelja pa še ni enakovreden lastnoročnemu podpisu. Po ZEPEP je temu podpisu enakovreden in ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost šele varen elektronski podpis, ki je overjen s kvalificiranim potrdilom. Varen elektronski podpis je tisti elektronski podpis, ki izpolnjuje štiri zahteve: • mora biti izključno povezan s podpisnikom, • iz njega je mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, • ustvarjen mora biti s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod

podpisnikovim nadzorom, • s podatki, na katere se nanaša, je povezan tako, da je opazna vsaka poznejša

sprememba podatkov ali povezave z njimi. Le v tem primeru digitalni podpis dokazuje isto kot lastnoročni, to je osebno vpletenost podpisnika, povezavo le-tega z vsebino dokumenta in njegovo identifikacijo. Pogoje ta trenutek lahko izpolnijo le digitalni podpisi na podlagi asimetrične kriptografije in ustrezna infrastruktura javnih ključev (Oman 2002, 42). Digitalni podpis pomeni operacijo, s katero podatke plačilnega naloga najprej matematično zgostimo (iz plačilnega naloga napravimo tako imenovani "prstni odtis" naloga), nato pa prstni odtis šifriramo s svojim tajnim ključem. Prejemnik, ki pozna naš javni ključ, najprej plačilnemu nalogu enako izračuna prstni odtis, nato dešifrira poslani prstni odtis z javnim ključem. Če sta dešifrirani in na prejemnikovi strani izračunani prstni odtis enaka, potem

19

plačilni nalog ob prenosu ni bil popačen. Ta ugotovitev o enakosti prstnih odtisov pa hkrati pomeni, da plačilnega naloga ni mogel podpisati nihče drug kot tisti, ki nam je poslal svoj javni ključ (Čadež 2000, 18). Že najmanjša sprememba dokumenta, pa naj bo to le dodana vejica v tekstu, povzroči, da podpis ni več veljaven. Digitalni podpis je torej odvisen od vsebine sporočila, zato tudi ni nevarnosti, da bi kdo prekopiral originalni podpis in z njim ponarejal druge dokumente. Digitalni podpis omogoča še lažjo razsodbo v primeru, ko podpisnik zanika, da bi bil podpis njegov. Ker je praktično nemogoče določiti zasebni ključ, ki je znan le njegovemu lastniku, takega podpisa ne moremo ponarediti. Identiteto podpisnika lahko popolnoma preverimo vsakič, ko preverjamo digitalni podpis. Pri lastnoročnih podpisih lahko avtentičnost podpisa potrdi le grafolog2 (Jerman-Blažič 2001, 107). 3.5.3 Pametna kartica Tehnologija Smart Card omogoča prenos in hranjenje informacij s pomočjo integriranega vezja, ki je vgrajen v kartico velikosti magnetne plačilne kartice. Pojem pametna kartica opisuje mikroračunalnik, ki je v ohišju kartice. Na površini se nahajajo tudi priključki, ki so namenjeni izmenjavi podatkov z raznimi vrstami čitalcev kartic. Mikroračunalnik poskrbi, da se podatki z zunanjim svetom izmenjujejo na varen način. To pomeni, da so podatki zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom (Mihelčič 1999, 10). Shranjeni podatki zunanje niso izpostavljeni fizičnim poškodbam, kot so praske, kartice niso občutljive na razmagnetenje. Na pametne kartice je moč shraniti vsaj 100-krat več podatkov kot na navadne magnetne kartice (Greenstein in Todd 2000, 308). Pametne kartice, ki so zgrajene za najvišjo stopnjo zaščite, vsebujejo certifikat in tajni ključ. Zaščitne pametne kartice so pravzaprav mali osebni računalniki, v katerih teče program za zaščito podatkov. Vloga programa je le šifrirati, dešifrirati in podpisovati podatke, ki jih dobivajo od zunaj (na primer iz programa za elektronsko bančništvo). Prava zaščitna pametna kartica nikoli ne izda tajnega ključa navzven (niti programu ne), s tajnim ključem le podpisuje podatke. Za delo s pametno kartico mora uporabnik vpisati vstopno geslo (včasih imenovano kodo PIN). Če naključni najditelj pametne kartice trikrat zaporedoma vpiše napačno geslo, se pametna kartica uniči (ali zaklene, pač glede na stopnjo varnosti, ki jo želi banka ponuditi svojim komitentom) (Čadež 2000, 18). Pri pošiljanju se podatki kodirajo najprej s tajnim ključem uporabnika in potem z javnim ključem banke. Pri sprejemu se podatki dekodirajo najprej s tajnim ključem banke in potem še z javnim ključem uporabnika (Jakupović 2004, 75). Pametne kartice pomenijo primerno, prenosno alternativo za shranjevanje ključev. Varnost sistema raste, saj je dostop do tajnega ključa kontroliran s tistim, kar lastnik ima, kot tudi s tistim, kar ve (koda PIN - osebna identifikacijska številka). Podobnost med pametno kartico in kreditnimi ter debetnimi karticami omogoča, da so mnogi uporabniki že domači z osnovami uporabe pametne kartice (Norris in West 2001, 110).

2 Grafolog je strokovnjak za grafologijo, vedo, ki proučuje, ugotavlja človekov značaj iz njegove pisave.

20

3.6 Ponudbe bank v Sloveniji V Sloveniji je registriranih 21 bank. V tabeli 1 so navedene vse trenutno v Sloveniji registrirane banke (podatek z dne 6.11.2006), njihovi spletni naslovi in rešitve internet bančništva, ki jih ponujajo.

TABELA 1: BANKE V SLOVENIJI IN NJIHOVO INTERNETNO BANČNIŠTVO

BANKA SPLETNI NASLOV BANKE INTERNETNO BANČNIŠTVO

Abanka d.d. www.abanka.si/ Abacom, Abanet

Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana

http://www.ba-ca.si/ E-bank, MultiCash

Banka Celje d.d. http://www.banka-celje.si/ Elektronsko bančništvo Banke Celje

Banka Domžale d.d., Domžale http://www.banka-domzale.si/ Proklik NLB

Banka Koper d.d. http://www.banka-koper.si/ Poslovna i-Net Banka

Banka Sparkasse d.d. http://www.sparkasse.si/ Net.Stik, Net.Stik PRO

Banka Zasavje d.d. Trbovlje http://www.banka-zasavje.si/ Proklik NLB

Bawag banka d.d. www.bawag.si ne nudijo internet bančništva

Deželna banka Slovenije d.d. http://www.dbs.si/ DBS PRONET

Factor banka d.d. http://www.factorb.si/ E-banka

Gorenjska banka d.d., Kranj http://www.gbkr.si/ Link+, LinkC

Hypo-Alpe-Adria Bank d.d. http://www.hypo-alpe-adria.si/ HYPOnet

NLB Koroška banka d.d. http://www.koroska-banka.si/ Proklik NLB

Nova kreditna banka Maribor d.d.

http://www.nkbm.si Poslovni Bank@Net

Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana

http://www.nlb.si/ Proklik NLB, Proklik+

Poštna banka Slovenije d.d. http://www.pbs.si/ Poslovni PBSPikaNET (PBS.net)

Probanka d.d. http://www.probanka.si/ Poslovni Prosplet

Raiffeisen Krekova banka d.d. Maribor

http://www.r-kb.si/ EuReKa, RB-Online

SKB banka d.d. Ljubljana http://www.skb.si/ Pro SKB net

Slovenska investicijska banka, d.d. - v likvidaciji

Volksbank - Ljudska banka d.d.

http://www.volksbank.si/ Volksbank online

Vir: Banka Slovenije 2006a in spletne strani bank.

21

4 PLAČEVANJE PREK INTERNETA Temeljna naloga plačilnega sistema na internetu je prenos ekonomske vrednosti in je sestavljen iz naslednjih korakov: • prenos elektronske vrednosti od plačnika do prejemnika plačila; plačnik lahko zahteva

potrdilo o opravljenem plačilu od prejemnika plačila ali od finančne ustanove, kar je odvisno od internetnega plačilnega sistema in stopnje varnosti, ki jo zagotavlja;

• prenos elektronske vrednosti od prejemnika plačila do plačnika v primeru vračila plačila,

• pretvorba ekonomske vrednosti v elektronsko vrednost (dvig) ali obratno (polog); • pretvorba ene oblike elektronske vrednosti v drugo (na primer menjava elektronskega

denarja za elektronski žeton). Namen plačila je prenos ekonomske vrednosti od plačnika do prejemnika plačila. Ta prenos se izvede s pomočjo protokola za izvedbo plačila, ki rezultira v izmenjavi podatkov. Podatki imajo pomen le takrat, ko jih obravnava človek. Zato lahko plačilni sistem obravnavamo kot sistem, ki zagotavlja dostop do podatkov, zagotavlja podporo pri razlaganju tako pridobljenih podatkov (nudi podporo pri preoblikovanju podatkov v informacije) in podpira izvedbo aktivnosti (prenos ekonomske vrednosti). Tehnološki sistem za prenos ekonomske vrednosti je tako del širšega sistema, ki vključuje formalne in neformalne mehanizme za ustvarjanje in prenos informacij. Informacija od plačnika do prejemnika plačila se prenaša v obliki plačilnega sredstva. Temeljni proces preoblikovanja v elektronskem plačilnem sistemu je prenos denarja, kjer vhod v sistem predstavlja nalog za izvedbo plačila, ki se ob uspešni izvedbi preoblikuje v izhodno potrdilo kupcu in prodajalcu. Rezultat tega procesa je denar na računu prodajalca (prejemnika plačila), ki ga je elektronski plačilni sistem prenesel iz računa kupca (Bračun 2001, 126-127). 4.1 Dejavniki vpliva na uvajanje plačevanja prek interneta Na odločitev o plačevanju preko interneta vpliva veliko dejavnikov. Bračun (2001, 134) navaja naslednje dejavnike, ki vplivajo na uvajanje plačevanja prek interneta: Varnost Varnost zagotavlja nedvoumno opredelitev identitete plačnika in prejemnika plačila, izdajatelja plačilnega inštrumenta in pristnost plačilnega inštrumenta. Varen internetni plačilni sistem med drugim zagotavlja zaščito proti ponarejanju, zaščito pred vdorom, zaščito proti nepooblaščeni uporabi, preprečevanje večkratne uporabe istega plačilnega sredstva, možnost preverjanja istovetnosti kupca in prodajalca ter dokazljivost izvedbe plačila. Tajnost Gotovina zagotavlja pri tradicionalnem poslovanju popolno tajnost, kar pa ne velja za plačevanje s kreditnimi karticami. Varovanje osebnih podatkov je v vsakdanjem življenju vedno bolj pomembno, zato je vprašanje zagotavljanja tajnosti osebnih podatkov plačnika

22

(kupca) pri uvajanju plačevanja prek interneta še posebno pomembno. Predvsem je potrebno poiskati odgovore na naslednja vprašanja: tajnost plačila, anonimnost plačnika, sledljivost plačila. Tveganje Finančna tveganja pri plačevanju prek interneta morajo biti majhna in obvladljiva. Zato je potrebo pri uvajanju plačevanja prek interneta razmisliti, kdo (plačnik, prejemnik plačila, banka) prevzame kakšno tveganje (tveganje pri plačevanju, tveganje ob izgubi plačilnega sredstva) v posameznem primeru in kdo jamči za plačilo in dobavo plačanega blaga. Povezljivost Na elektronskem tržišču je veliko različnih udeležencev z različnimi vlogami. Zato je pomembno, da sistem za podporo plačevanju prek interneta zagotavlja enostavno povezljivost le-teh. Pri uvajanju takšnega sistema je potrebno upoštevati obstoječo infrastrukturo, mobilnost udeležencev, možnost povezave z drugimi plačilnimi sistemi in združljivost z obstoječo računalniško in programsko podporo. Razširljivost Uspešnost internetnega plačilnega sistema ocenjujemo po tem, koliko kupcev in koliko prodajalcev ga uporablja. Z večanjem števila uporabnikov pa se povečuje tudi obremenjenost sistema. Zato je pomembno, da se z večanjem števila uporabnikov zmogljivost in zanesljivost internetnega plačilnega sistema ne zmanjšuje. Stroški Stroški uvedbe in vzdrževanja sistema za podporo plačevanju prek interneta morajo biti za uporabnike sprejemljivi, prav tako pa strošek izvedbe transakcije (provizije) in uporabe plačilnega sredstva (članarina, strošek izdaje plačilnega sredstva, strošek zamenjave ob izgubi) ne sme presegati koristi, ki jih prinaša plačevanje prek interneta. Dodatne storitve Pri tradicionalnem poslovanju se je plačevanje s karticami zelo uveljavilo. Eden izmed vzrokov so dodatne storitve, ki jih uporabnikom kartic ponujajo banke. Zato je potrebno pri uvajanju plačevanja prek interneta razmisliti o dodatnih vzpodbudah (ugodnosti pri plačilu s plačilnim sredstvom) in storitvah (razna zavarovanja, pomoč pri uporabi, zagotavljanje ažurnih informacij), ki bodo pozitivno vplivale na pripravljenost kupcev plačati in prodajalcev sprejeti plačilo prek interneta. Zmogljivost Zmogljivost internetnega plačilnega sistema je pomemben dejavnik, ki vpliva na kupca in prodajalca. Izvedba plačila mora biti hitra, izvedljiva ob vsakem času, točna in zanesljiva. V primeru napak ali ne delovanj, mora biti reševanje pritožbe oziroma vzpostavitev ponovnega delovanja hitro. Enostavnost uporabe Internet plačilni sistem mora biti enostavno razumljiv in pregleden. Uvedba plačevanja prek interneta in izvedba plačila morata biti enostavna, uporabnik mora imeti možnost nadzora nad izvedbo plačila, izdaja plačilnega sredstva mora biti enostavna in prav tako zamenjava elektronskega plačilnega sredstva za realni denar.

23

Zaupanje Na pripravljenost plačevanja prek interneta ima velik vpliv zaupanje. Zato je pomembno, da kupci in prodajalci zaupajo finančni ustanovi, ki ponuja rešitev plačevanja prek interneta in da so javni mediji naklonjeni plačevanju prek interneta. Zelo velik vpliv ima tudi zaupanje kupca prodajalcu in izkušnje kupca pri plačevanju prek interneta v preteklosti. K povečanju zaupanja v plačevanje prek interneta prispeva tudi ustrezna zakonodaja, ki ureja elektronsko poslovanje. 4.2 BPRČ in Žiro kliring Plačila med komitenti z računi pri različnih bankah se poravnavajo preko dveh sistemov, to je sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in sistem Žiro kliringa 4.2.1 Sistem bruto poravnave v realnem času – BPRČ Gre za sistem, v katerem se plačila poravnavajo na individualni osnovi brez predhodnega netiranja prilivov in odlivov (zagotovljeno je posamično knjiženje vsake transakcije), neposredno po sprejemu, če so na poravnalnem računu zadostna sredstva. Pri tem velja, da so vsa plačila, ki so bila izdana v višini kritja na računu, tudi dokončna s simultanim knjiženjem plačila v breme in v dobro poravnalnih računov. Banke usmerjajo plačila v sistem BPRČ na podlagi dveh osnovnih kriterijev: vrednosti plačilnega naloga ter časovne kritičnosti izvršitve plačilnega naloga. V skladu s prvim kriterijem se v sistemu BPRČ poravnajo vsi plačilni nalogi, ki presegajo vrednost 2.000.000,00 SIT, v skladu z drugim kriterijem pa tudi vsa nujna plačila nižjih vrednosti. Med nujna plačila sodijo vse poravnave iz naslova kliringov, nakazila kritij gotovine, medbančni likvidnostni krediti in depoziti, itd. Oba kriterija se uporabljata tako v primeru, ko neposredna udeleženka izvršuje plačilne naloge prek sistema BPRČ za svoj račun, kakor tudi v primeru, ko jih izvršuje za račun svojih komitentov (Koma 2001, 32 - 37). Sistem BPRČ sestavljata dve glavni komponenti: • programska oprema CAS (Central accounting system), ki zagotavlja poravnavo

plačilnih nalogov in vodenje poravnalnih računov neposrednih udeleženk sistema BPRČ in

• programska oprema SAA (Swift Alliance Access), ki zagotavlja povezavo s SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) omrežjem, preko katerega se vrši izmenjava plačilnih sporočil.

Udeleženke sistema BPRČ lahko v sistem BPRČ po omrežju SWIFT pošiljajo plačilne naloge v SWIFT formatu MT2023, MT1034 ter poizvedbe o stanju in prometu na svojih poravnalnih računih v sistemu BPRČ. 3 V domačem plačilnem prometu se sporočilo MT202 uporablja za prenos sredstev med dvema udeleženkama v plačilnem sistemu BPRČ in kot plačilni nalog, posredovan v sistem Žiro kliring (Banka Slovenije 2005, 15).

24

SWIFT format je mednarodno sprejet in uveljavljen, standardiziran način zapisa finančnih transakcij in drugih informacij, ki se prenašajo preko SWIFT omrežja. SWIFT omrežje je mednarodno finančno omrežje (zaprtega tipa), preko katerega lahko njegove članice izmenjujejo informacije (podatke) v predpisani obliki (formatu). Sistem BPRČ deluje v t.i. Y copy načinu. Ko banka odloži plačilni nalog v SWIFT omrežje, SWIFT omrežje (če nalog seveda vsebuje vse potrebne varnostne, vsebinske in strukturne atribute) posreduje v sistem BPRČ vse potrebne informacije o prejetem plačilnem nalogu (s sporočilom MT096). SAA sprejme sporočilo iz omrežja SWIFT in ga pošlje v aplikacijo CAS. Če ima poravnalna institucija na svojem poravnalnem računu dovolj sredstev oziroma na njenem poravnalnem računu ni izrednih omejitev (nastavljen limit za črpanje sredstev, prepoved uporabe sredstev ipd.), aplikacija CAS po ustrezni preknjižbi sredstev v aplikaciji, pošlje v SWIFT omrežje sporočilo o izvršeni transakciji, oziroma o zavrnitvi (MT097). Banka pošiljateljica prejme potrdilo o opravljeni (MT012) ali zavrnjeni (MT019) transakciji, banka prejemnica sredstev pa originalni nalog (Banka Slovenije 2006b).

SLIKA 4: PRINCIP DELOVANJA SISTEMA BPRČ

Vir: Banka Slovenije 2006b.

4 MT103 je plačilni nalog, ki se uporablja v medbančnem plačilnem prometu kot navodilo za brezpogojen prenos sredstev (Banka Slovenije 2005, 8).

25

4.2.2 Žiro kliring Žiro kliring je namenjen izvrševanju medbančnih plačilnih nalogov malih vrednosti (plačila malih vrednosti so v višini do 2 milijona SIT) med udeleženkami samimi in izvrševanju plačilnih nalogov malih vrednosti v okviru storitev plačilnega prometa, ki jih udeleženke opravljajo za svoje komitente. Vse neposredne udeleženke plačilnega sistema Žiro kliring morajo imeti pri Banki Slovenije odprt poravnalni račun. Nalogi, ki jih banka sprejme med 8. in 13. uro, so obdelani še isti dan, nalogi posredovani po 13. uri pa naslednji delovni dan. Usmerjanje nalogov v plačilne sisteme, netiranje in poravnava med udeleženkami sistema ter usmerjanje na račune v bankah se vrši večkrat dnevno. Pri tem tiste banke, ki so iz naslova netiranja neto dolžnice, poravnavajo obveznosti do bank neto upnic. Po vsakokratni poravnavi se plačilne transakcije usmerijo na račune prejemnikov sredstev v bankah. Klirinško netiranje in poravnava se vsak dan zaključita do 15. ure. Po tej uri so vidne tudi spremembe na računih vseh udeležencev domačega plačilnega prometa, ki so ta dan opravili plačila oziroma prejeli prilive sredstev po sistemu Žiro kliringa. Nalogi, ki prispejo v banko po 13. uri, so vključeni v sistem Žiro kliringa naslednji delovni dan. Sistem omogoča izvajanje plačilnega prometa na podlagi sprejema in obdelave paketov (skupina plačil zbranih v datotekah), ki vsebujejo plačilne naloge malih vrednosti. Na podlagi obdelanih nalogov in izračuna neto obveznosti oz. terjatev posamezne udeleženke se poravnava kliringa izvrši preko sistema BPRČ, ki je prav tako v upravljanju Banke Slovenije. Pri upravljanju sistema Žiro kliring Banka Slovenije nastopa v vlogi klirinškega agenta (izvedba kliringa) in v vlogi poravnalnega agenta, ki izvrši poravnavo neto obveznosti in terjatev udeleženk preko njihovih računov, odprtih v Banki Slovenije. Za zagotavljanje varne in zanesljive izmenjave podatkov je predpisana obvezna uporaba enkripcije5 in digitalnega podpisa. Izvrševanje plačilnih nalogov v Žiro kliringu temelji na izračunu medsebojnih neto terjatev in neto obveznosti po principu multilateralnega kliringa (multilateralni kliring pomeni, da gre za izračun neto terjatev oziroma neto obveznosti posamezne udeleženke nasproti klirinški skupini kot celoti). Sistem Žiro kliring nalogov ne obravnava individualno temveč deluje po principu paketne obdelave. Obdelava paketov poteka v treh fazah. V prvi fazi sistem Žiro kliring zbere plačila udeleženk (bank pošiljateljic) in jih uvozi v svojo centralno bazo podatkov. Žiro kliring sistem pošlje poročilo o izračunani neto poziciji udeleženk poravnalnemu agentu (Banka Slovenije). Istočasno se pošljejo paketi z nalogi udeleženkam (banke prejemnice). Vsaka udeleženka tako prejme pakete, ki vsebujejo odobritvena plačila (plačila, ki so namenjena udeleženkam prejemnicam) in druga sporočila (informacija o multilateralni neto poziciji udeleženke, informacija o bilateralnih neto pozicijah udeleženke nasproti vsaki drugi udeleženki, seznam datotek, ki so bile uspešno sprejete v obdelavo, informacije o napakah pri sprejemu datotek v obdelavo), ki so pomembna za procesiranje plačil na strani udeleženke. Udeleženke predlagajo plačila v paketih t.j. v datotekah. Paketi morajo vsebovati plačila v obliki 5 Enkripcija je postopek pri katerem odprto sporočilo spremenimo v prikrito sporočilo.

26

SWIFT sporočil MT103, MT103+6 ali MT202, katerih skladnost s SWIFT standardi Banka Slovenije pred procesiranjem preveri. V drugi fazi se uspešno prejeta plačila sortirajo glede na prejemnika plačila in izračuna multilateralna neto pozicija – neto pozicija udeleženke je razlika med skupnim zneskom posredovanih nalogov in skupnim zneskom prejetih nalogov, ki se odraža v multilateralni poziciji (pozicija posamezne udeleženke nasproti celotnemu sistemu). Tretja faza procesiranja plačil je poravnava neto pozicij preko BPRČ sistema, ki se izvede s prenosom sredstev med poravnalnimi računi udeleženk. Banka Slovenije kot poravnalni agent najprej izvrši obremenitev udeleženk, ki so imele debetno neto pozicijo (banke dolžnice) in šele ko so vse obveznosti poravnane odobri udeleženke s kreditno neto pozicijo (banke upnice). Po izvršeni poravnavi v sistemu BPRČ so predložena plačila dokončna (Banka Slovenije 2006b).

SLIKA 5: PRINCIP DELOVANJA SISTEMA ŽIRO KLIRING

Vir: Banka Slovenije 2006b.

6 Sporočilo MT103+ kot ‘izpeljanka’ sporočila MT103 je bilo razvito na zahtevo evropskih plačilnih sistemov z namenom popolne avtomatske spremljave plačilnega prometa v teh sistemih (Banka Slovenije 2005, 11).

27

4.3 Primerjava stroškov plačevanja preko elektronske banke in pri bančnem okencu v Novi Ljubljanski banki (NLB)7

Kot je že bilo omenjeno, so velika prednost plačevanja preko elektronske banke med drugim nižji stroški kot posledica nižjih provizij. Kot dokaz za to, navajamo primerjavo stroškov pri plačevanju preko elektronske banke in pri plačevanju pri bančnem okencu. Za primer smo izbrali največjo slovensko banko Novo Ljubljanski banko (NLB) in njeno elektronsko bančništvo za pravne osebe in zasebnike Proklik NLB. Proklik NLB ponujajo, po istem ceniku, tudi nekatere druge banke, ki spadajo pod bančno skupino Nove Ljubljanske banke: Banka Zasavje, Banka Domžale in Koroška banka. Elektronsko bančništvo Proklik NLB (za pravne osebe in zasebnike) • pristopnina za Proklik NLB 7.000 SIT / 29,21 EUR • pristop k uporabi storitev upravljanja

z denarnimi sredstvi na Prokliku NLB 7.000 SIT / 29,21 EUR Tolarsko poslovanje Negotovinski plačilni nalogi: ► oddani prek elektronske banke Proklik NLB • plačilo stranki pri NLB 75 SIT / 0,31 EUR • plačilo stranki pri drugi banki

- poravnava v Žiro kliringu 160 SIT / 0,67 EUR - poravnava v BPRČ 1.300 SIT / 5,42 EUR

► oddani na papirju pri bančnem okencu • plačilo stranki pri NLB 380 SIT / 1,59 EUR • plačilo stranki pri drugi banki

- poravnava v Žiro kliringu 490 SIT / 2,04 EUR - poravnava v BPRČ 1.700 SIT/ 7,09 EUR

Devizno poslovanje Negotovinski plačilni nalogi - plačila v tujino, čezmejna plačila in devizni plačilni promet v državi: • nalog, posredovan na elektronski način 0,08 % zneska

najmanj 2.000 SIT / 8,35 EUR največ 50.000 SIT / 208,65 EUR

7 Povzeto po Nova Ljubljanska banka 2006a.

28

• nalog, predložen na papirju 0,10 % zneska najmanj 2.500 SIT / 10,43 EUR največ 50.000 SIT / 208,65 EUR

29

5 PROGRAMSKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Banke v Sloveniji ponujajo vsaj eno ali več rešitev elektronskega bančništva. Večina bank nudi rešitve elektronskega bančništva različnih domačih informacijskih podjetij. Tri najbolj znana podjetja so Halcom Informatika, Zrcalo in Hermes Softlab, nekaj bank pa je samostojno razvilo rešitev elektronskega bančništva (Pavlič 2004, 46). 5.1 Podjetja, ki nudijo programske rešitve elektronskega bančništva 5.1.1 Halcom Informatika8 Podjetje Halcom Informatika d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1992. Kot prvi uporabniki Halcomove rešitve Hal E-Bank pa so pričeli z elektronskim bančništvom v juniju 1997 samostojni podjetniki pri NLB. To je bila prva rešitev elektronskega bančništva v Sloveniji. Halcom Informatika je poznan po programskih rešitvah na področjih: • elektronskega bančništva med komitentom in banko, • medbančnih klirinških sistemov, • podpore digitalno podpisanih e-obrazcev po XML (Extensible Markup Language)

standardih, • podpore arhiviranja digitalno podpisanih dokumentov, • uporabe tehnologij za varnost prenosa in shranjevanja podatkov po PKI (Public Key

Infrastructure) standardih. Podjetje Halcom Informatika je član Skupine Halcom, ki jo sestavljajo še Halcom Svetovanje, overitelj kvalificiranih digitalnih potrdil Halcom-CA in elektronski storitveni centri EBB (Electronic Banking Boreau) v Ljubljani, Sarajevu in Beogradu. Posluje z različnimi bankami v Sloveniji: • Nova Ljubljanska banka, • Banka Domžale, • Banka Zasavje, • Koroška banka, • Abanka Vipa, • Bank Austria Creditanstalt, • SKB banka, • Factor banka, • Kärntner Sparkasse, • Raiffeisen Krekova banka, • HYPO Alpe-Adria-Bank, • Probanka.

8 Povzeto po Halcom Informatika.

30

V tujini posluje z bankami v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, na Kosovem, v Nemčiji in Srbiji. 5.1.2 Zrcalo9 Podjetje Zrcalo d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1997. Že leta 1998 so predstavili programski paket EPP (Elektronski Plačilni Promet) s katerim je bilo moč elektronsko plačevati položnice na takratni Agenciji za Plačilni Promet. Svojo programsko opremo EPP so prilagodili tudi opravljanju storitev elektronskega plačilnega prometa za poslovne banke. Zrcalo d.o.o. želi ponuditi uporabnikom prijazno in varno elektronsko poslovanje s kar najnižjimi stroški. Pri svojem delu se srečujejo z različnimi tehnologijami, tako da lahko strankam ponudijo programsko opremo, ki temelji na uporabi brezplačne programske opreme, kar zelo zniža stroške njihovih naročnikov. Poleg tega so si za cilj zastavili svetovanje uporabnikom, saj si novosti na področju elektronskega poslovanja sledijo s tako naglico, da jim je težko že slediti, kaj šele izrabiti njihove prednosti v praksi. Njihove storitve zajemajo: • elektronsko bančništvo, • elektronsko poslovanje, • oblikovanje, • zakup spletnega prostora, • varno elektronsko pošto. Njihovi projekti so: • EPP – sistem elektronskega bančništva za poslovanje pravih in fizičnih oseb; • e-banka.si – sistem omogoča izmenjavo poljubnih digitalno podpisanih dokumentov

med banko in komitentom; • e-dokumenti – sistem omogoča elektronsko poslovanje z digitalno podpisanimi

dokumenti; • eKompenzacije.com je spletni informacijski sistem za opravljanje večstranskih

kompenzacij. 5.1.3 Hermes SoftLab10 Hermes SoftLab je eden večjih evropskih izdelovalcev programske opreme in ponudnikov strokovnih storitev z obsežnimi izkušnjami na področju sistemov za shranjevanje podatkov ter sistemov za upravljanje omrežij. Nudijo celoten spekter storitev od razvoja programske opreme do implementacije, integracij in svetovanja. Podjetje Hermes SoftLab z lastno razvitimi sistemi zagotavlja celovito podporo vsem ključnim tržnim potem banke. Osrednji del sistema temelji na enotnem strežniku SEB 9 Povzeto po Zrcalo. 10 Povzeto po Hermes SoftLab.

31

(sistem elektronskega bančništva), ki omogoča skrbništvo in nadzor nad tržnimi potmi z enega mesta, obenem pa zagotavlja sprotno prenašanje zahtevkov, poslanih s katerekoli tržne poti. SEB podpira tržne poti za vse ciljne skupine banke: fizične osebe, samostojne podjetnike in podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1990. Hermes SoftLabove rešitve za e-bančništvo so zasnovane na trinivojski arhitekturi, ki omogoča vrsto pomembnih prednosti: • on-line povezavo med banko in njenim komitentom, • obdelavo podatkov v realnem času in dostop preko različnih tržnih poti, • enostavno dnevno upravljanje, • zelo visoke varnostne mehanizme. Sodobne tržne poti uporabljajo številne komunikacijske kanale, internet in telefon. Z uporabo skupnega sistema za povezavo produkcijskega okolja banke in tržnih poti lahko banka zagotovi učinkovito in cenovno ugodno podporo vsem tržnim potem. V družino Hermes SoftLabovih rešitev za e-bančništvo spadajo: • Bančni asistent za občane, • Bančni asistent za podjetja, • Bančni in Večbančni asistent plus za podjetja, • Poslovna VEZ. 5.2 Predstavitev Hal E-Bank podjetja Halcom Informatika11 Hal E-Bank je sodoben programski izdelek za podporo elektronskemu bančništvu. Podpira delo z več bankami in več računi za več podjetij. S Hal E-Bank lahko vse negotovinske posle, ki jih drugače stranke opravljajo pri bančnem okencu, kadarkoli opravijo na delovnem mestu ali od doma. Program se namesti na osebni računalnik. Za delovanje so potrebni še zaščitna kartica in čitalnik zanjo ter povezava z bančnim omrežjem. Čitalnik zaščitne kartice je priključen na osebni računalnik. Sistem obsega rešitve elektronske banke v plačilnem prometu v domovini in v plačilnem prometu s tujino. Sistem je namenjen fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom, pravnim osebam in neporavnalnim bankam. S Hal E-Bank se lahko: • nakazuje sredstva, • pregleduje stanje računov,

11 Povzeto po Nova Ljubljanska banka 2006b.

32

• predaja plačilne naloge tudi z valutacijo vnaprej, • pregleduje promet na računih po različnih časovnih obdobjih, • izmenjuje elektronska sporočila z banko, • pripravo nalogov povezuje z imenikom upravičencev in njihovih računov, • shrani stalne plačilne naloge za večkratno uporabo (redna oziroma podobna mesečna

plačila), • sprejema shranjene plačilne naloge iz datoteke, • izmenjuje naloge in prometne postavke z drugimi programi (računovodski …), • z banko izmenjuje poljubne datoteke, obrazce …, • izpisuje plačilne naloge, prometne postavke …, • itd. Hal E-Bank/Corporate je večuporabniška različica programa za elektronsko banko, namenjena hkratnemu delu na večih računalnikih povezanih v lokalnem omrežju, Hal E-Bank/Personal pa je enouporabniška različica, namenjena za delo na enem računalniku. S Hal E-Bank strežnikom je možna povezava preko interneta ali neposredno na bančni strežnik. Za delo z Hal E-Bank so potrebni: • osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows 95/98/ME/NT/XP/2000 ali 2003, • čitalnik pametnih kartic, • povezava do Hal E-Bank strežnika, • programska opremo Hal E-Bank, • pogodba z banko in • pametna kartica. Z E-Bank strežnikom je možna povezava preko interneta ali neposredno na bančni strežnik. Način povezave določi banka, ki tudi posreduje vse potrebne informacije (uporabniško ime in geslo pri klicni povezavi, številke vrat, ki morajo biti odprta na požarnih zidovih …). Za povezavo preko Interneta je potreben kakršenkoli dostop do Interneta (analogna ali ISDN (Integrated Services Digital Network) povezava, LAN, ADSL, kabelski priključek, najeti vod …). Poleg pogodbe s ponudnikom internetnih storitev, je potreben še ustrezen in nameščen vmesnik (modem, ISDN, ADSL, kabelski vmesnik, mrežno kartico …) in pravilno nastavljena programska oprema. Za neposredno povezavo na bančni strežnik je potreben ustrezen in nameščen modem (analogni, ISDN) in pravilno nastavljena klicna povezava. 5.2.1 Varnost Hal E-bank Zaščita podatkov v E-Bank temelji na uporabi zaščitne kartice – pametne kartice (angleško Smart Card), ki je danes v svetu najvišja stopnja zaščite na komercialnem področju. Razvita je posebej za zaščito podatkov, enkripcijo in overovitve. Čitalnik zaščitne kartice

33

je priključen na osebni računalnik. Delo z zaščitno kartico je podobno delu z bančno kartico na bančnem avtomatu. Za vstop v program E-Bank je potrebno vstaviti zaščitno kartico v čitalnik ter vpisati svojo osebno številko (podobno kot geslo na bančnem avtomatu). Preverjanje identitete, enkripcija podatkov in elektronsko podpisovanje vseh nalogov se izvajajo v sami zaščitni kartici. Če uporabnik kartico izgubi in jo nepošteni najditelj poskuša uporabiti, se kartica samodejno uniči po treh zaporednih poskusih vpisa napačne osebne številke. Overjanje uporabnika, elektronski podpis in celovitost podatkov vseh nalogov, ki se jih elektronsko pošilja v banko, temeljijo na principu dvojnih ključev (zasebnih in javnih), enkripcija podatkov pa na principu standardiziranega algoritma. Oseba številka ali PIN (angl. Personal Identification Number) je koda zaščitne kartice. Potrebna je za vstop v program, za pošiljanje dokumentov banki, za osveževanje podatkov in programa E-Bank ter za spreminjanje osebne številke. Uporabniško ime in geslo za klicni dostop sta podatka, ki sta potrebna pri vzpostavitvi modemske povezave z bančnim omrežjem. Transakcije v elektronski banki se izvajajo preko javnih komunikacijskih medijev, zato je varnost bistvenega pomena. Celovitost zaščite v elektronski banki je dosežena s tem, da: • so podatki tajni in dosegljivi le tistemu, ki so mu namenjeni; podatki se na strani

pošiljatelja šifrirajo, na strani prejemnika pa dešifrirajo; • je zagotovljena možnost za ugotavljanje verodostojnosti in celovitosti podatkov; to je

zagotovljeno z digitalnim podpisom komitenta; • se overi vir podatkov; z overjanjem ugotavljamo, ali je pošiljatelj res pravi, ali pa se

skuša kdo lažno identificirati, z zagotovitvijo pristnosti je pošiljateljem odvzeta možnost, da bi se poslanim podatkom odrekli ali jih zatajili; pristnost zagotavljajo overjena digitalna potrdila (certifikati) bančnih komitentov;

• z ustrezno zaščito se onemogoči vdor v centralni bančni sistem. 5.2.2 Pooblastila za delo Hal E-Bank deluje na osnovi sistema pooblastil, ki jih dodeljuje bančni referent vsake od bank na zahtevo lastnika računa. Lastnik računa ima lahko več pooblaščenih uporabnikov Hal E-Bank. Če podatki o uporabnikovem certifikatu iz pametne kartice še niso prisotni v lokalni zbirki podatkov, Hal E-bank preko omrežja pošlje zahtevek za preverjanje uporabnikovih pooblastil v bančni strežnik. Če je uporabnik pooblaščen za delo z računi v lokalni podatkovni zbirki Hal E-Bank, lahko nadaljuje z delom, sicer mu program dostop do Hal E-Bank zapre z obvestilom. Uporabnikova pooblastila so vezana na izbrani račun. Uporabnik ima lahko različna pooblastila za delo z računi različnih bank in različnih lastnikov računov. Vedno se uporabijo pooblastila, ki se nanašajo na trenutno izbrani račun. Uporabnik ima lahko kombinirana pooblastila. Po vstopu v program Hal E-Bank se glede na pooblastila uporabnika aktivirajo oziroma deaktivirajo (posivijo) nekateri gumbi, ikone in menijski ukazi, in jih ne more uporabljati. Ikone za spremembo osebnega gesla (PIN), prva povezava z banko in prekinitev programa (križec) niso odvisne od pooblastil in so aktivne

34

pri vseh pooblastilih. Pooblastila so v šifrirani obliki zapisana v banki. Banka ima evidenco vseh uporabnikov in njihovih pooblastili. Pooblastila za delo z Hal E-Bank se delijo na pooblastila za delo z izbranim računom in na pooblastila za delo z datotekami. 1. Pooblastila za delo z izbranim računom: • pooblastilo za vnašanje podatkov je namenjeno samo pripravi oziroma uvozu plačilnih

nalogov ter imenika, • pooblastilo za pripravo paketov je namenjeno formiranju plačilnih nalogov v paket (v

primeru, da uporabnik nima pooblastila za pripravo paketov, naloge pripravlja individualno),

• pooblastilo za podpisovanje je namenjeno le pregledovanju plačilnih nalogov in podpisovanju paketov, hkrati pa tudi spreminjanju in dopolnjevanju imenika,

• pooblastilo za pošiljanje podatkov je namenjeno prenosu podatkov med bančnim strežnikom in lokalno podatkovno zbirko Hal E-Bank,

• pooblastilo za pregledovanje je namenjeno pregledu prometnih postavk, izpiskov, stanj, obvestil ...,

• pooblastilo za administriranje je namenjeno administrativnim posegom v Hal E-Bank, kot so brisanje lokalne zbirke podatkov, osveževanje programa iz bančnega strežnika...

2. Pooblastila za delo z datotekami: • pooblastilo za vnašanje datotek je namenjeno samo pripravi oziroma uvozu datotek, • pooblastilo za podpisovanje je namenjeno le pregledovanju datotek in podpisovanju, • pooblastilo za pošiljanje datotek je namenjeno prenosu datotek med bančnim

strežnikom in lokalno podatkovno zbirko Hal E-Bank, • pooblastilo za pregledovanje datotek je namenjeno pregledu datotek. Poleg zgornjih pooblastil poznamo še podpisno kategorijo, ki dodatno ne omejuje funkcij programa, pove nam le, katere podpise lahko podpisnik realizira za posamezen račun. Za vsak račun je namreč določeno število potrebnih levih (najmanj 0, največ 3) in desnih (najmanj 1 in največ 3) podpisov. Uporabniki, ki podpisujejo dokumente so uvrščeni v štiri podpisne kategorije: • prva (1.) kategorija omogoča uporabniku, da realizira vse manjkajoče leve in desne

podpise, kar pomeni, da dokumente lahko podpiše sam, • druga (2.) kategorija omogoča uporabniku levi ali desni podpis, odvisno od vrstnega

reda podpisovanja, • tretja (3.) kategorija omogoča le levi podpis, • četrta (4.) kategorija pa le desni podpis.

35

5.2.3 Začetek dela s programom Za začetek dela s programom je potrebno najprej v čitalnik zaščitnih kartic vstaviti zaščitno kartico (Slika 6). Po zagonu programa se na zaslonu prikaže prijavno okno (Slika 7), v katerega se vpiše osebna številka (PIN) zaščitne kartice in potrdi s pritiskom na tipko <Enter>.

SLIKA 6: VSTAVLJANJE PAMETNE KARTICE

SLIKA 7: PRIJAVNO OKNO

Če vpisana osebna številka ni prava, program na to opozori. Po trikratnem zaporednem napačnem vnosu osebne številke se zaščitna kartica zaklene in postane neuporabna. Nadaljnje delo s programom do zamenjave kartice ni mogoče. Po vnosu pravilnega gesla se na zaslonu prikaže zaslonska maska programa Hal E-Bank (ob prvem vstopu zaslonska maska za vzpostavljanje prve povezave z banko).

36

Izbira vrste poslovanja Hal E-Bank omogoča plačilni promet v domovini (PPD), plačilni promet s tujino (PPT) in plačilni promet izven domovine (PPF). Če banka omogoča vse vrste poslovanja, se v izbirnem polju v orodni vrstici izbere vrsta poslovanja (na sliki 8 označeno z rumeno puščico).

SLIKA 8: VRSTA POSLOVANJA, RAČUN, OBDOBJE

Izbira računa Uporabnik ima pri banki ali več bankah lahko odprtih več računov za različne firme. Podatki se vodijo za vsak račun posebej. Račun, na katerega se nanašajo podatki prikazani na zaslonu, je naveden v zgornjem desnem delu zaslona v polju Račun (na sliki 8 označeno z zeleno puščico). Omejevanje obdobja Omejevanje obdobja je namenjeno prikazu podatkov v določenem časovnem obdobju. Obdobje se lahko omejuje le v mapah kjer je to smiselno. Omejevanju obdobja je namenjen del ekrana označen s Pregled podatkov in se nahaja pod poljem za izbiro računa (na sliki 8 označeno z modro puščico). Želeno obdobje se določi tako, da se izbere začetni in končni datum. V mapah so prikazani le dokumenti, ki ustrezajo izbranemu obdobju vključno z začetnim in končnim datumom. 5.2.4 Plačevanje Hal E-Bank omogoča delo z naslednjimi plačilnimi nalogi: • plačilni nalog BN-01, • posebna položnica, • kompenzacija BN-01. Zaslonske maske za vnos podatkov v plačilne naloge so podobne plačilnim nalogom na papirju, tako da omogočajo preprost vnos podatkov. Podatki se samodejno prikažejo v ustreznih poljih plačilnega naloga. Plačilni nalogi so lahko valutirani vnaprej, to pomeni, da jih banka pošlje v izplačilo na datum v prihodnosti, ki je napisan na nalogu. Valutacija

37

za nazaj ni mogoča. Če je v plačilnem nalogu zapisan datum iz preteklosti, bo nalog obdelan s prvim mogočim datumom.

SLIKA 9: PLAČILNI NALOG BN-01

SLIKA 10: POSEBNA POLOŽNICA

38

SLIKA 11: KOMPENZACIJA BN-01

SLIKA 12: PRIKAZ MAPE ZA PRIPRAVO NALOGOV

39

TABELA 2: BARVE PLAČILNIH NALOGOV V MAPI ZA PRIPRAVO PLAČILNIH NALOGOV

Barva plačilnega naloga v mapi za pripravo nalogov

Status plačilnega naloga Opis v stolpcu "Status "

Zelena Pripravljen nalog PRIPRAVLJEN Modra Nalog z napako Z NAPAKO Rdeča Podpisan nalog PREVERJEN Vijolična Vzorec (predloga) naloga PREDLOGA Oznaki v prvem stolpcu mape za pripravo nalogov N Nujni nalog ? Nalog z napako

Obdelava plačilnih nalogov je večfazna. Vsako fazo lahko izvaja samo oseba z ustreznimi pooblastili. Faze obdelave plačilnih nalogov sestavljajo: vnos, formiranje v paket, podpisovanje paketa in pošiljanje (odprema) v banko. Plačilni nalog se lahko označi kot nujni nalog. V paket se lahko veže šele potem, ko je pravilno izpolnjen. Podatki na nalogu se lahko popravljajo ali se briše cel nalog, če nalog še ni vezan v paket. Nalogov v paketu ni mogoče popravljati, če se jih pred tem ne izloči iz paketa ali se paket ne razveže. Ko so plačilni nalogi pripravljeni, se jih formira v paket nalogov, za kar je potrebno ustrezno pooblastilo. Preden se paket plačilnih nalogov lahko pošlje v izplačilo banki, ga mora podpisati ena ali več odgovornih oseb z ustreznimi pooblastili in podpisnimi kategorijami. Po formiranju nalogov v paket označeni nalogi izginejo iz mape, kjer so bili pripravljeni. Formiran paket z nalogi pa se pojavi v mapi Priprava paketov.

TABELA 3: BARVE PAKETOV V MAPI ZA PRIPRAVA PAKETOV

Barva paketa v mapi za pripravo paketov

Status paketa Opis v stolpcu "Status"

Zelena Pripravljen paket PRIPRAVLJEN Rdeča Podpisan paket PREVERJEN Vijolična Paket poslan v oddaljeno

podpisovanje V ODDALJENEM PODPISOVANJU

Vijolična Vrnjen paket iz oddaljenega podpisovanja

VRNJENO IZ ODD. PODPISOVANJA

Siva Paket poslan oddaljenem Podpisovanja brez potrditve

V ODD. PODPISOVANJU BREZ POTRDITVE

40

5.2.5 Stanje in promet Uporabnik lahko kadarkoli pregleda promet in stanje na računu, prav tako pa mu banka pošilja izpiske za vsak račun posebej. Za vse spremembe na računih banka izdela in pošlje prometne postavke, ki so lahko: prilivi, odlivi, zavrnjeni nalogi, stornacije prilivov, stornacije odlivov, preklicani nalogi. Različne barve prometnih postavk pomenijo: • Rdeča: odliv s prejetim izpiskom. • Škrlatna barva: tekoči dnevni promet (vsi tipi). • Siva: zavrnjen preklican in storniran nalog. • Modra: priliv s prejetim izpiskom. • Oranžna: bančna provizija. • Črna: stornacija.

SLIKA 13: PREGLED PROMETA

41

SLIKA 14: PREGLED STANJA IN PROMETA

42

6 SKLEP Prihodnost poslovanja je in bo vse bolj odvisna od tehnološkega napredka, saj je le-to vedno bolj odvisno od učinkovite uporabe oziroma izrabe informacijske tehnologije, ki je bistvenega pomena za večjo notranjo učinkovitost poslovanja podjetij in zagotavljanje boljše kakovosti bančnih storitev. Pri oblikovanju novih distribucijskih poti banke spremljajo cilj "globalne vasi", kar pomeni, da lahko uporabniki opravljajo bančne storitve kjerkoli in kadarkoli. Z raznoliko ponudbo elektronskih poti (telefon, internet, bančni avtomati, POS terminali, …) se banke prilagajajo današnjemu načinu hitrega življenja, saj se prihrani čas, ki bi ga uporabniki storitev preživeli na poti do poslovalnice in pri čakanju v vrsti. Namesto tega lahko od doma ali iz pisarne le pokličejo po telefonu ali pa se priključijo na internet in opravijo storitev. Prav tako lahko kadarkoli dvignejo denar na bančnem avtomatu, po nakupih jim ni potrebno nositi s seboj velikih količin denarja, saj lahko plačujejo s karticami. Dejstvo je, da mora banka kot finančna institucija spoznati, da je uporabnik kralj in kreator njenih storitev. Ob upoštevanju omenjenega banke usmerjajo svoje delovanje v smislu čim večje prilagodljivosti uporabniku. Internet bančništvo je vsekakor ena izmed poti poslovanja med banko in podjetjem, ki prinašajo v poslovanje podjetij veliko prednosti. Pri tem omenimo le prihranek časa, stalna dosegljivost, nižje stroške, boljši pregled nad poslovanjem. Glede na to, da so raziskave pokazale, da internet uporablja kar 96% podjetij, je uvajanje internet bančništva razumljivo in potrebno. Prva banka na svetu, ki je začela poslovati prek interneta, je bila Security First Network Bank (SFNB) iz Atlante, ZDA, ki pa danes ne posluje več. Z internet bančništvom je začela leta 1995. V Sloveniji je elektronsko bančništvo v Sloveniji prva uvedla Hipotekarna banka Brežice, vendar tudi le-ta zdaj ne posluje več. Na področju razvoja rešitev elektronskega bančništva je Slovenija kar dobro razvita, saj imamo kar nekaj podjetij, npr. v diplomskem delu omenjena podjetja Halcom Informatika, Zrcalo in Hermes-Softlab, katerih rešitve lahko najdemo tako v slovenskih bankah, kakor tudi v tujih. V prihodnosti se bodo elektronski načini poslovanja in s tem tudi elektronsko in konkretno internet bančništvo še razvijali in postajali vedno pomembnejši. Razvijale se bodo nove rešitve, stare se bodo izpopolnjevale in postajale bolj preproste za uporabnike, poleg tega pa bodo ponujale še več raznovrstnih storitev. Z večanjem obsega poslovanja po internetu se bo prav gotovo povečeval tudi kriminal na njem, zato bo potrebno tudi razvijati vse boljšo zaščito.

43

7 POVZETEK Razvoj informacijske tehnologije in konkurenca sta le dva glavna povzročitelja razvoja elektronskega bančništva. Banke ponujajo bančne storitve preko telefona, bančnih avtomatov, POS terminalov, interneta. Začelo se je s telefonskim bančništvom, danes prevzema vodilno vlogo internet. Internet bančništvo za podjetja se je začelo v Sloveniji zelo hitro razvijati predvsem po reformi bančnega sistema, ko so se prenesli računi podjetij iz Agencije za plačilni promet v banke. Danes se večina transakcij med podjetji in bankami opravi po elektronski poti. Po podatkih raziskave Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2005, je večina slovenskih podjetij imela dostop do interneta, večinoma ga uporabljajo prav za e-finančne storitve. Za internet bančništvo se uporabniki odločajo zaradi veliko prednosti, ki jih le-ta prinaša. Razlogi so predvsem prihranek časa, izogibanje gneči, stalna dosegljivost, nižje provizije, enostavnost uporabe. Poslovanje je bolj pregledno, saj lahko kadarkoli preverijo stanje na računu. Hkrati pa je internet bančništvo izpostavljeno različnim tveganjem. Rešitve elektronskega bančništva morajo zato zagotavljati visoko varnost. Podatki morajo biti tajni, prebere jih lahko le tisti, kateremu so namenjeni. Prav tako mora biti onemogočeno spreminjanje podatkov ob prenosu, prejemniku mora biti omogočeno ugotavljanje identifikacije osebe, ki je poslala podatke. To omogočajo različni varnostni ukrepi, kot sta npr. šifriranje in elektronski podpis. V Sloveniji programske rešitve elektronskega bančništva ponuja več domačih informacijskih podjetij. Tri najbolj znana informacijska podjetja, ki ponujajo rešitve so Halcom Informatika, Zrcalo in Hermes-Softlab. Večina slovenskih bank ponuja vsaj eno ali več rešitev. KLJUČNE BESEDE: Elektronsko bančništvo, internet bančništvo, internet, plačevanje prek interneta, programske rešitve elektronskega bančništva.

44

ABSTRACT Development of information technology and competition are only two main causers of development of electronic banking. Banks offer bank services by telephone, automated teller machines, POS terminals, Internet. It started with telephone banking, today Internet is overtaking main role. In Slovenia quick development of Internet banking for enterprises has started after the payment system reform, when the accounts of enterprises were transmitted from Agency for payment to the banks. Today, majority transactions between enterprises and banks are made electronic way. According to research of Statistical Office of The Republic of Slovenia, in year 2005 majority of Slovenian enterprises had Internet access and they were mostly using it for e-financial services. Users decisions for Internet banking are based on its advantages, that is, saving time, avoiding crowd, constant access, lower commissions, simple use. Control over the run of a business is clearer; users can any time verify state on their account. At the same time, the Internet banking is exposed to different risks. Therefore solutions of electronic banking have to provide high security. Data has to be secret; only the person that data was destined to can read it. Changing data at transmission also has to be prevented. Receiver must be enabled to ascertain the identification of person that sent data. Different precautions enable all this. In Slovenia the solutions of electronic banking are offered by some domestic information enterprises. Three of them are Halcom Informatika, Zrcalo and Hermes-Softlab. Majority of Slovenian banks are offering at least one or more solutions. KEY WORDS: Electronic banking, Internet banking, Internet, electronic funds transfer, program solutions of electronic banking.

45

8 LITERATURA 1. Banka Slovenije. 2005. Standardi v medbančnem plačilnem prometu v državi. 2. Bračun, Franc. 2001. Celostno vključevanje plačevanja prek interneta v praktično

uporabo. Organizacija 3:125-134. 3. Čadež, Matjaž. 2000. Elektronsko bančništvo ni le modna muha. Finance 25:18-19. 4. Greenstein, Marilyn in Todd M. Finman. 2000. Electronic commerce: security, risk

management and control. Boston (etc.): Mc Graw-Hill. 5. Gosar, Vito in Anita Valher. 2002. E-bančništvo in varnost. Kapital 300:32-34. 6. Groznik, Aleš in Jaka Lindič. 2004. Elektronsko poslovanje: dodatno študijsko gradivo

in vodnik po predmetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Hoffman, Paul. 1996. Vse o internetu in World Wide Webu. Ljubljana: Pasadena. 8. Jakupovič, Esad. 2004. Denar na internetu. Kapital 336:74-77. 9. Jerman – Blažič, Borka s soavtorji. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu.

Ljubljana: Gospodarski vestnik. 10. Klapš, Srečko. 1999. E-bančništvo na pohodu… Kapital 207:22-29. 11. Klemenc, Aleš. 2004. Trženje elektronskega (e-) plačilnega prometa in i-Net banka.

Bančni vestnik 11:27-31. 12. Koma – Izdajanje poslovnih publikacij, podjetniško in poslovno svetovanje. 2001?.

Priročnik o opravljanju plačilnega prometa med banko in komitentom z navodili. 13. Kovačič, Matevž. 1997. Storitve elektronskega bančništva. V Banke in tveganja,

urednik N. Borak . Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 14. Mihelčič, Martin.1999. Pametne kartice preplavile svet. Bančnik 4:10. 15. Norris, Mark and Steve West. 2001. Ebusiness essentials : technology and network

requirements form mobile and online markets. Chichester (etc.), New York: J. Wiley. 16. Oman, Saša. 2002. Pravna ureditev on-line bančništva. Bančni vestnik 9:40-42. 17. Osojnik, Mojca, Ariana Grobelnik, Samo Grčman, Andreja Kanduč, Zdenka Konda,

Iztok Kunšček in Dušan Zupančič. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja: priročnik za mala in srednje velika podjetja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije; Ženeva: International Trade Centre UNCTAD/WTO.

18. Panian, Željko. 2000. Elektroničko trgovanje. Zagreb: Sinergija.

46

19. Pavlič, Gašper. 2004. Do banke iz pisarne. Podjetnik 5:46-47. 20. Sagaj, Mitja. 2005. Po spletu je hitreje in ceneje. Premoženje – mesečna priloga

časnika Večer. April:8-9. 21. Sjekloča, Marko. 1999. Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 1-2:31-33. 22. Tomaž, Aljoša in Franc Bračun. 2002. Razvoj elektronskega poslovanja v Abanki.

Organizacija 3:202-203. 23. Voljč, Marko. 1998. Elektronsko bančništvo – priložnost za bančno poslovanje.

Organizacija 3:150-151. 24. Žorž, Jaka. 2002. Banka na spletu – priložnost in izziv. Kapital 287:34-35.

47

9 VIRI 1. Banka Slovenije. 2006a. Banke v Sloveniji [online]. Dostopno na:

http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij.asp?MapaId=521 [06.11.2006]. 2. Banka Slovenije. 2006b. Plačilni sistemi v Sloveniji [online]. Dostopno na:

http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij.asp?MapaId=153 [06.11.2006]. 3. Halcom Informatica [online]. Dostopno na:

http://halcom.si/ [04.05.2006]. 4. Hermes SoftLab [online]. Dostopno na:

http://www.hermes-softlab.com/SLO/default.asp [04.05.2006]. 5. Nova Ljubljanska banka. 2006a. Izvleček iz tarife in sklepa o obrestnih merah Nove

Ljubljanske banke d.d., Ljubljana [online]. Dostopno na: http://www.nlb.si/images/content/_doc/Cenik_za_tolarski_in_devizni_placilni_promet.pdf [06.11.2006].

6. Nova Ljubljanska banka. 2006b . Priročnik za uporabo NLB Proklika za plačilni

promet v domovini [online]. Dostopno na: http://www.nlb.si/images/content/_doc/proklik_prirocnik_ppd.pdf [06.11.2006].

7. Statistični urad Republike Slovenije. 2005. Statistične informacije [online]. Dostopno

na: http://www.ris.org/uploadi/editor/1136290730SURSpodjetja2005.pdf [04.05.2006].

8. Zrcalo [online]. Dostopno na:

http://www.zrcalo.si/ng2005/index.php [04.05.2006].

48

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ADSL Asymmetric Digital Subscriber Line AIP avtomatizirana izmenjava podatkov APP Agencija za plačilni promet BPRČ Sistem bruto poravnave v realnem času CA Certificat Agency CAS Central accounting system EBB Electronic Bankink Boreau EPP Elektronski Plačilni Promet GSM Global System for Mobile Communication IKT informacijsko – komunikacijske tehnologije ISDN Integrated Services Digital Network LAN brezžično lokalno omrežje NLB Novo Ljubljanski banko PIN Personal Identification Number PKI Public Key Infrastructure POS Point of Sale PPD plačilni promet v domovini PPF plačilni promet izven domovine PPT plačilni promet s tujino SAA Swift Alliance Access SEB sistem elektronskega bančništva SFNB Security First Network Bank SWIFT Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication VPN Virtual Private Networks WAP Wireless Application Protocol XML Extensible Markup Language ZEPEP Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

49

SEZNAM SLIK SLIKA 1: OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA .................................................. 8

SLIKA 2: UPORABA INFORMACIJSKO – KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V PODJETJIH PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH OSEB, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE 2005 ............................................................................................................................. 12

SLIKA 3: ZA KATERE NAMENE PODJETJA UPORABLJAJO INTERNET? SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE 2005 ......................................................................... 13

SLIKA 4: PRINCIP DELOVANJA SISTEMA BPRČ ........................................................ 24

SLIKA 5: PRINCIP DELOVANJA SISTEMA ŽIRO KLIRING........................................ 26

SLIKA 6: VSTAVLJANJE PAMETNE KARTICE............................................................ 35

SLIKA 7: PRIJAVNO OKNO ............................................................................................. 35

SLIKA 8: VRSTA POSLOVANJA, RAČUN, OBDOBJE ................................................. 36

SLIKA 9: PLAČILNI NALOG BN-01 ................................................................................ 37

SLIKA 10: POSEBNA POLOŽNICA ................................................................................. 37

SLIKA 11: KOMPENZACIJA BN-01 ................................................................................ 38

SLIKA 12: PRIKAZ MAPE ZA PRIPRAVO NALOGOV ................................................. 38

SLIKA 13: PREGLED PROMETA..................................................................................... 40

SLIKA 14: PREGLED STANJA IN PROMETA ................................................................ 41

SEZNAM TABEL TABELA 1: BANKE V SLOVENIJI IN NJIHOVO INTERNETNO BANČNIŠTVO....... 20

TABELA 2: BARVE PLAČILNIH NALOGOV V MAPI ZA PRIPRAVO PLAČILNIH NALOGOV ................................................................................................................. 39

TABELA 3: BARVE PAKETOV V MAPI ZA PRIPRAVA PAKETOV ........................... 39