INTERNAMEDICINA

Anja Boc

Akademija za manualno terapijo

BOLEZNI KOŽE

VSEBINA PREDAVANJ

Anatomija in fiziologija kože Alergija Luskavica (psoriaza) Maligne bolezni kože

Bazalnocelični karcinom Ploščatocelični karcinom Maligni melanom

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

KOŽA = POKROV TELESA

bazalna membrana

tesni stik

KROVNO TKIVO

TKIVA

večskladen ploščati epitelij

1,7 m²

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

FUNKCIJE KOŽE:

• zaščita pred vplivi zunanjega okolja

• vzdrževanje notranjega okolja

kožne celice

medceličnina, bogata z maščobo

voda, toplota

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽEFUNKCIJE KOŽE:

• čutilo za dotik, bolečino, temperaturo, pritisk

SPLOŠNI ČUTILNI ORGANI

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽEZGRADBA KOŽE:

• 3 plasti

EPIDERMIS - vrhnjica

SUBCUTIS - podkožje

DERMIS - usnjica

KOŽA = CUTIS

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

EPIDERMIS

(PO)VRHNJICA ali EPIDERMIS• večskladen ploščati epitelij• vrhnja (rožena) plast vsebuje veliko beljakovine KERATIN:

• zadržuje vodo, toploto• preprečuje vdor bakterij

• spodnja plast = BAZALNA PLAST

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

(PO)VRHNJICA ali EPIDERMIS• v bazalni plasti ležijo MELANOCITI • melanociti tvorijo pigment – MELANIN, ki ga oddajo kožnim celicam (keratinocitom)

melanocit

površina

melanin

keratinocit

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

DERMATOGRIF - ODTIS

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

USNJICA ali DERMIS• najmočnejša plast kože• vezivno tkivo: KOLAGEN, ELASTIN• krvne, limfne žile • uravnavanje telesne temperature

arteriole nadzorujejopretok krvi skozi kožo

DERMIS

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

PODKOŽJE ali SUBCUTIS• maščevje + rahlo vezivo• toplotni izolator• varuje globje ležeče organe• skladišče maščobnih rezerv

SUBCUTIS

lasni mešiček

las

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

KOŽNI ADNEKSI• DLAKA, LASJE, NOHTI• tvori jih povrhnjica• koren dlake je vgreznjen v usnjico• funkcija = zaščita

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA KOŽE

znojnica

lojnica

KOŽNI ADNEKSI• ZNOJNICE, LOJNICE• tvori jih povrhnjica• ležijo v usnjici• funkcija = zaščita, znojnice omogočajo hlajenje

BOLEZNI KOŽE

...ni težko opaziti.

OSNOVNI SIMPTOM: IZPUŠČAJ - EKCEM

ALERGIJA

= gr. REAGIRATI DRUGAČE, PRETIRANO; pretirana reakcija na snov, ki sicer ni nevarna

ALERGIJA

PREOBČUTLJIVOST

ALERGIJA

vsaka pretirana reakcija

pretirana reakcijaz imunskim mehanizmom

ALERGIJA

ALERGIJA

ALERGIJA

ALERGEN

1. faza: SENZIBILIZACIJA - alergen se predstavi•. telo prepozna snov kot škodljivo•. imunski sistem se pripravi na akcijo•. nato se ne zgodi nič...

ALERGEN

PRETIRAN IMUNSKI ODZIV

ALERGIJA

• do naslednjega stika z alergenom

NESPECIFIČNA IMUNOST – VNETNI ODZIV:• mikroorganizmi poškodujejo tkivo

• poškodovane celice povzročijo sproščanje mediatorjev vnetja (snovi, ki spodbujajo vnetni odziv) iz levkocitov

• znaki vnetja: rdečina, toplota, oteklina, bolečina (povečan pretok krvi, povečana prepustnost kapilar)

• prihod makrofagov na mesto vnetja

• fagocitoza mikroorganizmov in poškodovanih celic

ALERGIJAIMUNSKI SISTEM

SPECIFIČNA IMUNOST:• temelji na prepoznavi mikroorganizma (celični spomin)• lahko je prirojena ali pridobljena• pridobljena je lahko posledica okužbe ali cepiva• limfociti B: tvorba protiteles proti antigenu mikroorganizma• limfociti T: prepoznava antigena mikroorganizma, uničenje

ALERGIJAIMUNSKI SISTEM

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija tip I

• limfociti B ob stiku z alergenom tvorijo

protitelesa IgE (Ig = imunoglobulin)

• IgE se vežejo na mastocite• mastociti iz granul sprostijo histamin

in druge mediatorje vnetja• znaki vnetja + srbenje

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija tip IANAFILAKSIJA

alergen IgElimfocit B

senzibilizacija

mastocit

anafilaksija

ponovnaizpostavitev sproščanje histamina

razširitev aretriol, vnetje

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija tip II

• limfociti B tvorijo protitelesa IgG, ki so največkrat dolgo prisotna• protitelesa se vežejo na antigen, ki je na celici• uničenje celice (citotoksična preobčutljivost)• primer: reakcija ob transfuziji

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija tip III

• limfociti B tvorijo protitelesa, ki se vežejo na antigen• nastanejo imunski kompleksi antigen – protitelo• imunski kompleksi se odlagajo v tkivih in povzročijo vnetje• primer: glomerulonefritis, vaskulitis

kompleksi seujamejo v žilno steno

k sebiprivabijo vnetne celice

poškodbaendotelijskih celicin bazalne membrane

nevtrofilci

endotelij

žilna stena

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija tip IV

• zapoznela preobčutljivost – razvije se po 2-3 dneh• celična imunost: limfociti T; ni protiteles• primer: kontaktni dermatitis

bršljan

alergen beljakovinav koži

limfociti T

SENZIBILIZACIJA REAKCIJA

ALERGIJApreobčutljivostna reakcija

ALERGIJAurtikarija - koprivnica

KOPRIVA = URTICA

URTIKA

ALERGIJAurtikarija - koprivnica

• urtike se pojavijo hitro, v nekaj minutah• lahko hitro izginejo in vnovič nastanejo na drugih mestih• lahko je akutna ali kronična

ALERGIJAurtikarija - koprivnica

• reakcija tip I• mastociti sproščajo histamin in druge mediuatorje vnetja• oteklina, rdečina, močno srbenje

ALERGIJAurtikarija - koprivnica

ZDRAVLJENJE: • izogibanje alergenu• antihistaminiki• kortikosteroidi

ALERGIJAatopični dermatitis

PREOBČUTLJIVOST

ALERGIJA

ATOPIJA

vsaka pretirana reakcija

pretirana reakcijaz imunskim mehanizmom

oblika alergije

ALERGIJAatopični dermatitis

• ATOPIJA = nagnjenost k preobčutljivostnim reakcijam• verjetno dedno pogojena• atopični ekcem nastane zaradi zmanjšane obrambne sposobnosti kože

zdrava kožaatopija

tesno zloženi keratinocitipredstavljajo naravno

pregrado pred okoljemstiki med keratinocitine tesnijo

vdor vode, kemični snoviv globje dele kože, vnetje

ALERGIJAatopični dermatitis

• suha koža, ki napreduje v rdeče, srbeče, luščeče vnetje• s praskanjem lahko nastanejo kraste, ki se lahko okužijo

ALERGIJAatopični dermatitis

• PREDILEKCIJSKA MESTA: največkrat izpuščaj nastane na tipičnih mestih

DOJENČEK:• obraz

OTROK:• upogibna stran sklepov

ALERGIJAatopični dermatitis

V ODRASLI DOBI:• lahko izgine• lahko vztraja v upogibih sklepov• lahko spremeni vzorec

• PREDILEKCIJSKA MESTA: največkrat izpuščaj nastane na tipičnih mestih

ALERGIJAatopični dermatitis

ZDRAVLJENJE• izogibanje tekočim milom, detergentom• redna nega kože z mazili, ki kožo vlažijo in mastijo, oljne kopeli• izjemoma kortikosteroidi• antihistaminiki

ALERGIJAkontaktni dermatitis

• preobčutljivost na mestu stika z alergenom• pordela, srbeča koža z mehurčki, ki počijo, natsanejo kraste

ALERGIJAkontaktni dermatitis

ZDRAVLJENJE:• odstranitev alergena• kortikosteroidi, antihistaminiki

SEBOROIČNI DERMATITIS

• kronični dermatitis na predelih s številnimi lojnicami• obrvi, lasišče, zgornji del prsnega koša• luščeča, srbeča in pordela koža, trdovraten prhljaj

SEBOROIČNI DERMATITIS

ZDRAVLJENJE:• nega kože• kortikosteroidi

LUSKAVICA

LUSKAVICA

epidermis

lasni mešiček

luske

plakiporoženele celice

znojnica

dermis

subcutis

vnetje

plaki

• kožne celice se prehitro množijo in poroženevajo• epidermis je zadebeljen, vneto kožo prekrivajo srebrnosive plošče odmrlih celic

LUSKAVICA

nohti

PREDILEKCIJSKA MESTA

LUSKAVICA

BOLEZEN POSLABŠAJO:• stres• poškodba kože• hormonski vplivi• akutne okužbe• nekatera zdravila• alkohol

VZROKA NE POZNAMO• kronična avtoimuna bolezen• imunski sistem pospeši rastni ciklus kožnih

celic

ZDRAVLJENJE• salicilna kislina• katrani• kortikosteroidi• citostatiki• imunosupresivi• fotokemoterapija• biološka zdravila• ...

LUSKAVICA

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

epidermis

dermis

SKVAMOZNOCELIČNI RAK

BAZALNOCELIČNI RAK

MALIGNI MELANOM

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

GLAVNI DEJAVNIK TVEGANJA:

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

prevelika količina UV žarkov poškoduje kožo...

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

... in pospešuje njeno staranje

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

bolj občutljivi so svetlopolti ljudje

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

GLAVNI DEJAVNIK TVEGANJA:

MALIGNE BOLEZNI KOŽE

• UV žarki povzročajo spremembe DNK v celicah bazalne plasti epidermisa• mehanizmi za popravljanje DNK napake ves čas odpravljajo• ob preveliki izpostavljenosti je napak preveč in pride do mutacij

BAZALNOCELIČNI KARCINOM

celice bazalne plasti epidermisa

• praviloma nastane na koži, izpostavljeni soncu; največkrat na obrazu• več mesecev prisoten prosojen vozlič...

BAZALNOCELIČNI KARCINOM

celice bazalne plasti epidermisa

• praviloma nastane na koži, izpostavljeni soncu; največkrat na obrazu• več mesecev prisoten vozlič, lahko tudi ranica ali krastica

BAZALNOCELIČNI KARCINOMprognoza

• raste zelo počasi in ne tvori zasevkov• lahko je lokalno destruktiven

BAZALNOCELIČNI KARCINOM dejavniki tveganja

UV sevanje

dednostkemični dejavniki

kronična vnetja

brazgotine po opeklinahTBC

BAZALNOCELIČNI KARCINOM zdravljenje

• kirurška ekscizija• redko obsevanje, kemoterapija

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM

• nastane kot majhen, nekoliko privzdignjen, trd, neboleč infiltrat • površina je lahko poroženela• sčasoma lahko nastane v tumorju razjeda

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM dejavniki tveganja

• raste hitro in povzroča lokalno uničenje

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM dejavniki tveganja

• metastaze se najprej pojavijo v področnih bezgavkah• kasneje lahko zaseva tudi v pljuča, jetra, možgane, kosti

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM dejavniki tveganja

UV sevanje

imunosupresivno zdravljenjekemični dejavniki

kronična vnetja

brazgotine po vnetjihRTG obsevanje

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM zdravljenje

• kirurška ekscizija• obsevanje, kemoterapija

MALIGNI MELANOM

MALIGNI MELANOMdejavniki tveganja

UV sevanje

genetični dejavnikitip polti

pigmentni nevusi

MALIGNI MELANOM prepoznava: ABCDE

Asimetrija

Border: neostra meja

Colour: neenaka barva

Diameter: premer > 5 mm

MALIGNI MELANOM prepoznava: ABCDE

A

B

C

D

+ Evolucija

MALIGNI MELANOMevolucija

mutacijabazalnamembrana

metastaze

MALIGNI MELANOM

dermis

podkožnomaščevje

Stadij 0tumor

omejen na

epidermis

Stadij 1tumor 1 mm

globoko

Stadij 2tumor 4 mm

globoko

Stadij 3

bezgavke

Stadij 4

kožajetra

pljuča

NORMALNA KOŽA

epidermis

MALIGNI MELANOMdiagnoza

• dermatoskopija

MALIGNI MELANOMzdravljenje

• kirurška ekscizija

MALIGNE BOLEZNI KOŽEpreventiva!

včasih je koža tudi umetniško platno...