Interesi logike in logika interesov

Danilo ŠusterFilozofska fakulteta, Univerza v

Mariboru

Logika – osrednji (ožji) pomen

• Preučevanje odnosa logičnega sledenja, logične posledice.

• Kdaj nek stavek (propozicija) logično sledi iz drugih? Kdaj sklep v nekem argumentu sledi iz premis?

Logika v širšem smislu: Organon mišljenja

• Elementarna znanstvena metodologija: spoštovanje dokazil in razumnega (normativno, odvisno od konteksta …?) sklepanja, upoštevanje alternativ in spreminjanje prepričanj glede na dokazila.

• Sprejemljivost & relevanca & zadostnost razlogov (RSA)

Analiza argumentov: SMS teorija

• Kaj je sporno in v čem je sploh problem?• Kaj pomenijo ključni pojmi - o čem natanko se

govori?• Kakšna so dokazila in kaj se (hote ali nehote)

prikriva?

Logiki in retoriki

• Logika v širokem smislu – nujni (ne pa edini) del argumentacije.

• “ .... sprejeti razpravo pomeni pripravljenost videti stvari z vidika govorca” (Perelman in Olbrechts-Tyteca 1969).

• “…. v stiku s tistimi, ki mislijo drugače, se bo vsakdo prisiljen zateči v carstvo argumentov. Drugačni poskusi, kako doseči, da bi vsi mislili enako, so se praviloma iztekli v najbolj mračna poglavja v človeški zgodovini.”

Žal

• Tudi najbolj razumni med nami težko priznajo, da se motijo in spremenijo svoja prepričanja, kadar se izkaže, da utemeljeni razlogi govore proti njim.

• Nekatera prepričanja so nam zelo “dragocena.” V njih smo veliko “investirali” (politični ideali, star avto, dolgo razmerje …).

• Četudi niso podprta in četudi ne sledijo, bi jih radi ohranili in / ali v njih prepričali druge. Ignoriramo, zavestno prezremo nasprotna dokazila ali jih podvržemo izjemno strogi preverbi.

Zmote

• Debata - taktike diverzije, zaslepljevanja, preusmejanja pozornosti (napad na osebo, strašilo, irelevanten sklep, petitio ..)

• Monološki argument: pristranski vzorec, hitra posplošitev, neupoštevanje alternativ, prikrita dokazila.

• “Rezoniranje”: predsodek potrditve, Concorde zmota ..

Zmote & SMS

• Kaj to pomeni? Dvoumnost/ekvivokacija: nek ključni izraz zaradi svoje nejasnosti ali dvoumnosti nastopa v različnih pomenih.

• Kakšna so dokazila? Odsotnost/neupoštevanje/prikrivanje dokazil (manipulacije s podatki).

“Mati vseh bitk”

• Poskus iraške vlade, da bi upravičili vojaško invazijo na Kuvajt leta 1990“Irak je povsem upravičeno priključil Kuvajt svoji pravi domovini - Iraku. Meja med obema je povsem umetna, potegnili pa so jo Britanci v dobi kolonializma, samo sebi v prid.”

Skrita dokazila

• Ostale meje Iraka (in drugih koloniziranih držav na Bližnjem in Srednjem vzhodu. )

• Ali arbitrarnost meje upravičuje agresijo? • Kuvajt je bil v takšni ali drugačni obliki

samostojna državna tvorba vse od 18. stoletja.

Zagate “novih demokracij”

• Na volitvah so zmagali rojalisti. Poraženi marginalci se pritožujejo: “Rojalisti so kršili pravila demokracije. V predvolilni kampanji so bili mediji popolnoma na njihovi strani. Rojalisti so si privoščili nizke udarce na račun nasprotnikov, ki niso imeli možnosti obrambe in javnega odgovora. Nekakšna pravila igre vendar morajo obstajati. Tudi na nogometnem igrišču je sodnik, ki zapiska, kadar igra postane pregroba.” Rojalisti: “Vi ste izgubili, zato se pa pritožujete. Edini sodnik so volivci in oni so se odločili za nas.”

Dvoumnost

• Ali niso volivci zares tisti, ki v demokratičnih volitvah razsodijo, kdo bo zmagal? Ampak sodnik lahko pomeni (i) tistega, ki nadzoruje igro, da poteka v skladu s pravili in proceduro (sodnik pri nogometu), ali pa (ii) tistega, ki razsodi, kdo ima prav, kdo je boljši, kdo je zmagal (recimo razsodnik).

• Pri marginalcih nastopa izraz sodnik v prvem smislu, kot instanca, ki nadzira predvolilno kampanjo. V odgovoru rojalistov nastopa v drugem. Jasno je, da so volivci razsodili v prid rojalistov (v smislu razsodnika), toda to je za argument marginalcev irelevantno!

• Tipičen politikov odgovor

• Ali so lahko volivci sodniki v predvolilni kampanji? Kot bi bili gledalci sodnik v nogometni igri. Vedno bi zmagalo domače moštvo oziroma moštvo, ki bi imelo večjo podporo, ne pa boljše moštvo. Takšna igra ne bi imela smisla.

• Vedno bo zmagala stran, ki ima največjo možnost vplivanja na volivce.

• Takšne volitve niso v skladu z demokratičnimi pravili, kar pa je bil ravno očitek marginalcev. Za rojaliste je še slabše, če njihov odgovor tolmačimo kot tezo, da so volivci sodniki (v nogometnem smislu) v predvolilni kampanji. V tem primeru dejansko sprejemajo argument radikalov (“domači” navijači).

Zakaj?

• »Biti natančen v filozofiji pomeni, da narediš drugim delo dokazovanja, da sam nimaš prav, čim bolj enostavno.« (Timothy Williamson)

• »Biti dober v politični razpravi pomeni, da narediš drugim delo dokazovanja, da sam nimaš prav, čim bolj zapleteno.«

• Racionalnost logike interesov. Spoštovanje pravil ne prinese točk.

Ideali logike

• Kot ideali demokracije: spoštovanje forme in procedure, demokratičnih pravil igre (kot “nogometni” sodnik).

• Slabi razlogi razveljavijo "dobra" prepričanja (tako kot v sodnem postopku), tudi tista, ki so nam draga.

• Interesi logike: interesi forme in procedure (SMS teorija).

• Vedno (atomska fizika ali pa razprava v parlamentu): spoštovanje dokazil (posebej tistih, ki govore proti nam) in razumnega sklepanja, upoštevanje alternativ in spreminjanje prepričanj glede na dokazila.

• Niso vsi za to (prazna “formalna” demokracija; logika = “Projekt razsvetljenstva” je mrtev, odreči se iluziji znanosti in racionalnosti …).

• A kako bodo prepričali “drugo” stran..., če ne v skladu s SMS teorijo?

• Zakaj spoštovanje (SMS) pravil ne prinaša “točk”?

• Spremeniti standarde in norme v celotni družbi.