INTEGRACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/hozjan-milka.pdf · informacijska tehnologija in nova znanja kadrov postavljajo pred organizacijo potrebo

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

INTEGRACIJA INFORMACIJSKEGA

SISTEMA V PROIZVODNEM PODJETJU

Študentka: Milka Hozjan Naslov: Petanjci 79, 9251 Tišina Številka indeksa: 81524523 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Murska Sobota, marec 2008

PREDGOVOR Novi izzivi, ki jih prinaša globalizacija, stalno povečanje pričakovanj kupcev, zniževanje stroškov, pritisk na cene, povečanje tržnega deleža itd. so glavni ponudniki organizacijskih in procesnih sprememb v podjetju. V današnji informacijski družbi je dober informacijski sistem pogoj za uspešno in učinkovito poslovanje. Podjetja se v današnjem času ne ukvarjajo več toliko z avtomatizacijo primarnih procesov, ampak bolj s prenovo, optimatizacijo in racionalizacijo le-teh. Proizvodni informacijski sistem je računalniški sistem, namenjen podpori proizvodni funkciji v podjetjih. Je rezultat večletnih izkušenj pri izgradnji in implementaciji informacijskih sistemov slovenskih podjetij. V proizvodnem informacijskem sistemu podpiramo osnovne funkcije standardizacije, razvoja, tehnološke in operativne priprave proizvodnje, spremljanja izvedbenih faz proizvodnje ter zaključevanja proizvodnje s kalkulacijami in analizami proizvodnje. Vsako podjetje teži k izboljšanju svojega informacijskega sistema, k nadgradnji proizvodnih informacijskih sistemov predvsem zaradi ohranjanja konkurenčnosti. Proces prenove proizvodnih informacijskih sistemov mora biti skrbno načrtovan s strani vodstva, poleg tega pa morajo biti v prenovo vključeni vsi hierarhični nivoji zaposlenih v podjetju. Proces prenove in nadgradnje je potrebno oceniti s tehnično tehnološkega in informacijsko uporabniškega vidika. Podjetje mora tudi organizacijsko strmeti k novim učinkovitim oblikam poslovnega povezovanja in tudi na ta način dosegati potrebno stopnjo konkurenčnosti. Podjetja, ki se odločajo za prenovo proizvodnih informacijskih sistemov in samih informacijskih sistemov, imajo danes na razpolago množico domačih in tujih ponudnikov programskih rešitev. V diplomski nalogi bomo prestavili tudi proizvodni informacijski sistem v podjetju TMK Črnci d.d. Podjetje TMK Črnci d.d. se je odločilo za svojega dobavitelja, za podjetje ProMikra. Podjetje je že pred nekaj leti začelo z avtomatskim zajemom podatkov iz proizvodnje. Ta sistem so nenehno izboljševali in nadgrajevali. Z vsako nadgradnjo se vedno pokažejo nove možnosti in rešitve, ki jih je mogoče realizirati tudi v praksi.

KAZALO

1 UVOD...................................................................................................................................................... 4

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PREDMETA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA 4 1.2 NAMENI, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 6 1.4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA 7

2 PRENOVA POSLOVANJA.................................................................................................................. 8

2.1 DEJAVNIKI PRENOVE POSLOVANJA – KONKURENČNOST POSLOVANJA 9 2.2 TRENDI RAZVOJA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 11

3 INFORMACIJSKI SISTEM............................................................................................................... 12

3.1 OPREDELITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 12 3.2 ZNAČILNOSTI INFORMACIJSKEGA SISTEMA 13 3.3 STRUKTURA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 14

4 PROZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM ..................................................................................... 15

4.1 ZNAČILNOSTI PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 15 4.2 NAMEN PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA 17 4.3 INFORMACIJSKA PODPORA PROIZVODNEGA PROCESA 18 4.4 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM – ZAJEM PROCESNIH PODATKOV 20

5 INTEGRACIJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV V SKLOPU PRENOVE INFORMACIJSKIH

SISTEMOV.................................................................................................................................................... 23

5.1 INTEGRACIJA POSLOVNIH APLIKACIJ 24 5.2 KRITIČNE TOČKE PRI PRENOVI INFORMACIJSKEGA SISTEMA 25

6 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM V PODJETJU TMK ČRNCI D.D. ......................... 27

6.1 PREDSTAVITEV IN DEJAVNOST PODJETJA TMK ČRNCI D.D. 27 6.2 PREDSTAVITEV OKOLJA PODJETJA TMK ČRNCI D.D. 28 6.3 PREDSTAVITEV PODJETJA PROMIKRA D.O.O. 30 6.4 PROIZVODNJI INFORMACIJSKI SISTEM PODJETJA TMK ČRNCI D.D. 32 6.5 NADGRADNJA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEM V TMK ČRNCI D.D. 38

7 SKLEP .................................................................................................................................................. 41

8 POVZETEK ......................................................................................................................................... 43

9 SEZNAM UPORABLJENE LETERATURE IN VIROV................................................................ 45

SEZNAM SLIK ............................................................................................................................................. 47

Integracija informacijskega sistema v proizvodnem podjetju

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis predmeta, ki je predmet raziskovanja Živimo v času, v katerem smo priča neprestanim in hitrim spremembam tako v sami organizaciji kot tudi v okolju, v katerem se organizacija nahaja. Te spremembe so ob tem vse bolj neprilagodljive. Po drugi strani pa dinamika sprememb okolja dviguje raven potreb po medsebojni konkurenčnosti organizacij pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov in informacij znotraj organizacije in z njegovim okoljem (Kovačič in Vintar 1994, 20). Hitro spreminjajoči se trgi, tehnološke in druge spremembe predstavljajo v današnjem času velik izziv za podjetja, katerih cilj je ohraniti dolgoročno konkurenčnost opravljanja dejavnosti. V sodobnem poslovnem okolju podjetja ne glede na velikost in cilje delovanja vedno težje pravočasno izvajajo potrebne spremembe. Informacijski sistemi s primernimi programskimi rešitvami omogočajo in podpirajo takšne spremembe na globalnem nivoju. Podjetju omogočajo večjo fleksibilnost in učinkovitost pri internih procesih, nižje stalne zaloge, tesnejše sodelovanje z dobavitelji ter večjo odzivnost na potrebe in pričakovanja kupcev. Dober informacijski sistem je eden od stebrov, ki omogočajo uspešno poslovanje podjetja. Proizvodni informacijski sistem je računalniški sistem, namenjen podpori proizvodni funkciji v podjetjih. Je rezultat večletnih izkušenj pri izgradnji in implementaciji informacijskih sistemov slovenskih podjetjih. V proizvodnem informacijskem sistemu podpiramo osnovne funkcije standardizacije, razvoja, tehnološke in operativne priprave proizvodnje, spremljanja izvedbenih faz proizvodnje ter zaključevanja proizvodnje s kalkulacijami in analizami proizvodnje. Pri izgradnji proizvodnih informacijskih sistemov se srečujemo z različnimi načini implementacije in z različnimi orodji, ki jih pri tem uporabljamo. Ključni cilji in z njimi povezane funkcije proizvodnega informacijskega sistema se od primera do primera razlikujejo. Vendar pa lahko potrdimo, da je zajem realnih procesnih podatkov eno ključnih vprašanj, s katerimi se pri gradnji proizvodnih informacijskih sistemov srečujemo skoraj vedno. Povečanje tržnega deleža, večje učinkovitosti, zniževaje stroškov in ohranjanje konkurenčnosti na trgu so glavni pobudniki prenove proizvodnih informacijskih sistemov v podjetju TMK Črnci d.d. V nadaljevanju bomo prikazali posamezne programe proizvodnega informacijskega sistema podjetja.


5

1.2 Nameni, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen Informacijski sistem je nematerialna stvar, ki mora biti prilagojena potrebam podjetja. Zato je ne moremo enako kupiti kot druge stvari, ki jih podjetje potrebuje, kot so materiali in stroji. Te lahko otipamo in relativno enostavno testiramo. Informacijski sistem je dosti bolj neotipljiv; šele ko “spojimo” programe in ljudi, dobimo pravo podobo celote. Uvajanje je precej naporno in skoraj podobno menjavi kake ideologije. Namen diplomske naloge je osnovno razumevaje koncepta prenove ter nadgradnje informacijskih sistemov in proizvodnih informacijskih sistemov, ki sta se pojavila kot odziv na trend stalnega povečanja pričakovanj kupcev, stalnega povečanja nabavnih kapacitet, ter povečanja globalne konkurenčnosti. Vsako podjetje teži k izboljšanju svojega informacijskega sistema, k nadgradnji proizvodnih informacijskih sistemov predvsem zaradi ohranjanja konkurenčnosti, zato je tudi namen diplomskega dela, da bomo na osnovi domače in tuje literature proučili problematiko informacijskih in proizvodno informacijskih sistemov. Proučili bomo proizvodno informacijski sistem ter posamezne programe in nadgradnjo proizvodno informacijskega sistema v podjetju TMK Črnci d.d., ki jih nudi podjetje Promikra. Cilji Cilj diplomskega dela je predstaviti bralcem pomembnost odločanja in pravilnega pristopa v zvezi s prenovo in nadgradnjo proizvodnega informacijskega sistema. Pomeni, da mora biti proces prenove skrbno načrtovan s strani vodstva, poleg tega pa morajo biti v prenovo vključeni vsi hierarhični nivoji zaposlenih v podjetju. Proces prenove in nadgradnje je potrebno oceniti s tehnično tehnološkega in informacijsko uporabniškega vidika. Podjetje mora tudi organizacijsko strmeti k novim učinkovitim oblikam poslovnega povezovanja in tudi na ta način dosegati potrebno stopnjo konkurenčnosti. Trditve Trditev, ki jo bomo v diplomskem delu poskušali utemeljiti je, da lahko s pomočjo pravilne prenove in nadgradnje proizvodno informacijskega sistema v podjetju izboljšamo in prispevamo k večji učinkovitosti in uspešnosti podjetja. Podjetja, ki se odločajo za prenovo proizvodnih informacijskih sistemov in samih informacijskih sistemov, imajo danes na razpolago množico domačih in tujih ponudnikov programskih rešitev, zato je pomembno, da se pri izbiri dobavitelja programske rešitve upoštevajo vsi organizacijski nivoji v podjetju. Planiranje prenove informacijskih in proizvodno informacijskih sistemov mora biti na strateški ravni.


6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Z uvajanjem sodobnih metod dela v proizvodnem procesu je potrebno slediti z organizacijskimi informacijskimi sistemi. Zmogljivost in razširjenost strojne opreme ter vse bolj programskih rešitev lahko v veliki meri pripomorejo k boljšim informacijam za znižanje stroškov, večji kakovosti in ažurnosti. Sodobni informacijski sistem pripomore k racionalni organiziranosti podjetja. Modernejša organiziranost podjetja zahteva sodobno urejen informacijski sistem. To so glavni elementi, ki vodijo podjetje k dolgoročnemu uspehu. Predpostavke Diplomsko nalogo bomo gradili ob predpostavki, da se podjetja še vedno premalo zavedajo pomembnosti informatike pri učinkovitem in uspešnem poslovanju. Zato pogosto namenijo premalo pozornosti in sredstev tako prenovi informacijskih sistemov kot tudi sami informatiki v podjetju, kar posledično znižuje njihove konkurenčne sposobnosti in prednosti na trgu. Omejitve Glavne omejitve raziskave: • omejen dostop do podatkov, ki ne predstavljajo konkurenčnega tveganja v smislu

varnosti poslovnih skrivnosti; • delno smo omejeni tudi na literaturo, kajti literatura na področju informacijskih in

proizvodno informacijskih sistemih je predvsem splošna; • zaradi skromnosti literature se bomo obrnili na razne članke, internetne vire in interno

literaturo podjetja TMK Črnci d.d. Glede na zapletenost izbranega problema smo diplomsko nalogo razdelili na več delov, ki tvorijo zaokroženo vsebinsko celoto. Na začetku diplomskega dela bomo opredelili pojme, teorije in hipoteze različnih avtorjev, ki pokrivajo obravnavano področje. Nato bomo predstavili, kaj je informacijski sistem in kaj je proizvodni informacijski sistem. Sledi proces proizvodnega informacijskega sistema v podjetju TMK Črnci d.d., kjer bodo prikazani tudi posamezni programi proizvodnega informacijskega sistema.


7

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili različne metode raziskovanja, ki omogočajo raziskavo iz primarnih in sekundarnih virov. V okviru tega pristopa bomo uporabili: • induktivno metodo, • metodo diskripcije, • metodo kompilacije, • komparativno metodo. Te metode bomo uporabljali čez celotno diplomsko nalogo. Pri samem pisanju diplomskega dela opisujemo dejstva, procesa in pojave, jih primerjamo med seboj, ter povzemamo druge avtorje. V delu bomo uporabili strokovno literaturo domačih in tujih avtorjev, članke iz strokovnih revij in raziskave, ki so objavljene na internetu, ter interno gradivo podjetja TMK Črnci d.d. Informacijske in proizvodno informacijske sisteme bomo med seboj primerjali s komparativno metodo, ugotavljali bomo prednosti in razlike. S metodo kompilacije pa bomo na podlagi predstavljenih stališč, ugotovitev in spoznanj oblikovali osnovo za indukcijo. Z metodo diskripcije pa bomo opisovali določena dejstva procesov. Te metode bomo uporabljali pri pisanju celotnega osrednjega dela. V sklepnem delu pa bo največji poudarek na uporabi induktivne metode.


8

2 PRENOVA POSLOVANJA Živimo v času, v katerem smo priča nenehnim in hitrim spremembam, tako v sami organizaciji kot tudi v okolju, v katerem se organizacija nahaja. Te spremembe so vse bolj nepredvidljive. Po drugi strani pa dinamika sprememb okolja dviguje raven potreb po konkurenčnosti organizacije, pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov in informacij znotraj organizacije in z njenim okoljem. Vse izrazitejša konkurenčnost okolja, zmogljivejša informacijska tehnologija in nova znanja kadrov postavljajo pred organizacijo potrebo po več in kakovostnejših podatkih ter ustreznejšemu upravljanju s temi podatki. V želji po preživetju bodo morale organizacije izboljšati pristop do pridobivanja in posredovanja podatkov v najširšem smislu. Tako v vse večjem številu organizacij prevladuje ugotovitev, da je potrebno podatke obravnavati in za njih skrbeti ravno tako kot za vse ostale dejavnike poslovanja. V tem smislu tudi opredeljujemo poslovno informatiko kot dejavnost oblikovanja, upravljanja in izvajanja poslovnih informacijskih sistemov. Le-ti se ukvarjajo s pretvarjanjem podatkov o poslovnih procesih in stanjih v informacije, ki so potrebne pri odločanju o poslovanju (Turk 1987, 5). Prenovo podjetja v smislu prenove poslovnih procesov si brez informacijske tehnologije težko predstavljamo. Delno ali pa v celotno prenovo poslovnih segmentov poslovanja podjetja je vključeno večje število zaposlenih, običajno so to strokovnjaki z različnih področij. Dobre informacijske tehnologije omogočajo večjo prilagodljivost kupcem in dobaviteljem, boljšo odzivnost podjetja in manj izgub podatkov in informacij. Spremembe informacijskih sistemov (v nadaljevanju IS) se zato tesno povezujejo s spremembami poslovnih procesov in novo organiziranostjo podjetja. V zadnjem obdobju so številna podjetja dokazala, da so sodobni informacijski sistemi lahko generatorji novih poslovnih priložnosti, da lahko predstavlja gonilno silo podjetja in s tem konkurenčno prednost pred tekmeci (Groznik 2001, 15). Za dosego višje stopnje informatizacije v podjetju in dviga zavesti o pomembnosti informatike za uspeh podjetja mora biti načrtovanje informatike sestavni del strateškega načrtovanja. Vendar pa veliko modelov za vrednotenje uspešnosti obravnava te vidike ločeno. Informacije o skupni uspešnosti so za podjetje izvajalca pomembne tako za povečanje zadovoljstva obstoječih naročnikov, zaposlenih in lastnikov v podjetju izvajalca kot za izbiro novih projektov in zaposlenih (Vukovič 2000, 7). Pomembno je, da ugotovimo, v kakšnem razmerju se nahajajo posamezni deležniki, kakšna je informacijska osnova za ustrezno vrednotenje uspešnosti in kako lahko različni izsledki vplivajo na strateške odločitve o izbiri in izvajanju konkretnih projektov.


9

2.1 Dejavniki prenove poslovanja – konkurenčnost poslovanja Gospodarske in javne organizacije širom sveta verjetno doživljajo bolj drastične spremembe, kot pa jih je narekovala industrijska revolucija. Novim spremembam botrujejo pritiski na organizacije po globalni prisotnosti, povečanje pomena intelektualnega kapitala, najbolj pa doba interneta. Pravila igre se spreminjajo, pretekla znanja postajajo zastarela in neuporabna v svetu, kjer je edina stalnica sprememba. Moč prehaja od lastnikov kapitala in nepremičnin do lastnikov idej, informacij in znanja. Organizacije postajajo bolj projektnega značaja, kjer ne bo bistvo dolgoživost organizacije, temveč izpolnitev vizije in poslanstva posameznega projekta. Pretok informacij postaja vedno hitrejši z manj posredovanja in motenj, organizacije se decentralizirajo, hierarhija se plošči, učinkovitost in odzivnost organizacij se povečuje. Tako trenutno proces informatizacije poslovanja združuje cilje in rezultate, ki so se v njegovem dosedanjem razvoju postopno pojavili in združevali. Značilna obdobja nastanka so pogojena z zrelostjo informacijske tehnologije tistega obdobja. To so obdobja (Kovačič 2002, 14): • avtomatizacije poslovanja, kjer prevladujejo paketne obdelave po klasičnih ali

osrednjih računalnikih, pretežno na luknjanih karticah, namenjene spremljanju poslovanja, stroškov in zalog, v tem obdobju so pomembni podatki – obdobje obdelave podatkov;

• učinkovitost poslovanja, cilj obdelave podatkov tega obdobja je oblikovanje in priprava informacij za poslovanje in poslovno odločanje – obdobje poslovnih informacijskih sistemov;

• uspešnost poslovanja, uporaba sodobnih informacijskih orodij in interneta, elektronsko poslovanje in upravljanje znanja – obdobje strateških informacijskih sistemov, obdobje ki še traja sedaj.

Strateški informacijski sistem opredeljujemo kot sistem, uporabljen za podporo ali izoblikovanje tekmovalne strategije organizacije ali njeno orodje za doseganje in/ali vzdrževanje konkurenčne prednosti. Strateški informacijski sistem vzpostavlja povezave na globalnem trgu in išče nove priložnosti organizacije v smeri povečanja svojega deleža dodane vrednosti. Namesto iskanja prednosti v prilagajanju okolju poskuša vplivati na to okolje. Običajno sta njegov razvoj in uvedba povezana s prenovo poslovnih procesov organizacije ter uvedbo novih konceptov (npr. elektronsko poslovanje) in ustreznejše organiziranosti poslovanja. Le-ta gre postopoma v smeri navidezne (virtualne) organiziranosti oz. organizacijske povezave v virtualno organizacijo.


10

SLIKA 1: NAVIDEZNA (VIRTUALNA) ORGANIZACIJA

Prirejeno po Kovačič (2002, 17). Za svetovno gospodarstvo je značilno, da so nacionalne meje zgubile svoj pomen in prevladuje mednarodna konkurenca. Za številna podjetja so mednarodni trgi vabljivi predvsem zaradi večjih zaslužkov, vendar pa pri vstopu na globalni trg podjetja pozabijo, da to pomeni soočenje z zelo močno konkurenco. Zato je še tako pomembno, da se pred vstopom na mednarodni trg proučijo številni dejavniki konkurence. S hudo mednarodno konkurenco pa je vedno treba gledati tudi na samo dobičkonosnost projektov, ki zadovoljujejo lastnike podjetja. Kotler kupčevo donosnost imenuje kar dokončen preizkus trženja (Kotler 1996, 52). Medtem ko konkurenca niža prihodke, pa na drugi strani podjetje izvajalec s svojo strategijo odloča, kateri stroški in v kakšni meri bodo zmanjševali donosnost posameznega projekta (Tavčar 1997, 92). Na nekaterih področjih, kot so na primer bančništvo, vladne organizacije, telekomunikacije, transport itd., se zato poslovni informacijski sistemi, ki jih predstavljajo računalniška strojna in programska oprema ter medsebojne telekomunikacijske povezave, obravnavajo kot del kritične infrastrukture (Verton 2002, 15). Storitve in produkti se bodo prilagajali posameznemu kupcu, sanje o množični individualnosti postajajo resničnosti. Kupci (in zaposleni) postajajo partnerji, organizacije odvisne od intelektualnega kapitala. Prilagojena tehnološka in organizacijska platforma, odzivnost in hitrost izvajanja od ideje do izvedbe pa bodo postala konkurenčna prednost organizacij.

»naša« organizacija

razvoj

marketing

distribucija proizvodnja

organizacija 1 organizacija 3 poslovni

partnerji kupci

organizacija 1

dobavitelji

dobavitelji

poslovni partnerji


11

2.2 Trendi razvoja informacijske tehnologije Trendi, ki so povezani z razvojem informacijske tehnologije so (Gradišar 2001, 11): • njena večja dostopnost, • povezovanje računalniške in telekomunikacijske tehnologije, • višja stopnja avtomatizacije, • krajši poslovni cikli, • večja svetovna konkurenca, • postopno uveljavljanje svetovnih standardov. Zahteve sodobnih, celovitih informacijskih sistemov so: • stabilnost – podpora velikemu številu odjemalcev, ki se v sistemu zadržujejo daljši čas, • podpora različnim tipom odjemalcev, • zagotavljanje varnosti, • povezava z obstoječimi sistemi, • enoten sistem poimenovanja virov, • enostavna povezava z različnimi podatkovnimi strežniki, • podpora sporočilnim sistemom, • enostavnost razvoja, • enostavnost vzdrževanja, • enostavnost dopolnjevanja. Vplivi informacijske tehnologije se kažejo predvsem na: • učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov, • povezljivosti in prilagodljivosti poslovanja ter • kakovosti in preglednosti izvajanja poslovnih procesov.


12

3 INFORMACIJSKI SISTEM Informacijski sistem je nematerialna stvar, ki mora biti prilagojena potrebam podjetja. Zato je ne moremo kupiti kot ostale stvari v podjetju, ki jih potrebujemo, kot so npr. stroji ipd, temveč te stvari lahko otipamo in relativno enostavno testiramo. Pri informacijskem sistemu gre za to, da ko mi povežemo programe in ljudi, dobimo novo podobo celote, zato se ponavadi napačne odločitve pokažejo pozno. Uvajanje je precej naporno in skoraj podobno menjavi kake ideologije, reklamacije pa so komplicirane. V zadnjih 20. letih, se je razvijala celotna veja industrije, ki se ukvarja z izgradnjo in trženjem standardiziranih programskih paketov. S standardiziranimi računalniškimi programi podjetjem ni potrebno ustvariti lasnih sistemov, lahko jih kupijo in prilagodijo standardiziran programski paket, ki zadovoljuje njihove potrebe, v krajšem času, kot bi pa ga potrebovali za izgradnjo lastnega računalniškega programa. Nekaj prodajalcev paketnih računalniških programov je zraslo v velike, globalne organizacije (Shields 2001, 1). Informacijski sistemi so komercialni programski paketi, ki omogočajo integracijo transakcijsko usmerjenih podatkov in poslovnih postopkov preko celotne organizacije, pa tudi vzdolž celotne oskrbovalne verige, ki sega skozi več organizacij. Te sisteme tvorijo moduli, kot so materialno poslovanje, prodaja, trženje, kontroling in drugi, ki jih je mogoče kupiti in uvesti neodvisno, glede na potrebe konkretnega podjetja (Ahlin in Zupančič 2001, 283).

3.1 Opredelitev informacijskega sistema Izraz informacijski sistem sodi med zelo pogosto uporabljene izraze, zato je potrebno da opredelimo njegov pomen. Poznamo mnogo definicij oziroma opredelitev, ki nam vsaka po svoje razlaga ter opisuje pomen. Upoštevati pa moramo nekaj predpostavk, na katerih je grajena večina razpoložljivih metodologij zasnove in izgradnje IS (Kovačič, Vintar 1994, 41): • IS je samostojen, zaključen sistem, katerega funkcije lahko vnaprej določimo na

osnovi analize konkretnega primera. • Tudi če je sistem zelo obsežen, morda decentraliziran, se predpostavlja, da so vsi deli

sistema v skladu z neko globalno shemo in konsistentni med seboj. • Sedanje in bodoče informacijske potrebe organizacije so znane in vnaprej določljive. IS je organizacijska celota medsebojno povezanih sestavin, ki imajo namen oblikovati informacije ter hraniti podatke. Je sistem, ki zagotavlja zbiranje, hranjenje, obdelovanje in posredovanje podatkov ter njihovo pretvarjanje v informacije. Je organiziran sistem, ki zagotavlja upravljaljcem potrebne informacije za odločanje. IS je torej sklop naprav in programov, namenjen učinkovitemu zbiranju, obdelavi, shranjevanju in posredovanju podatkov uporabnikom. Sestavljen je iz delovnih metod, podatkov, ljudi in informacijske tehnologije in je organiziran z namenom uresničevanja


13

ciljev posameznega sistema. IS je množica aplikacij in aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje, obdelavo in uporabo informacij kot virov organizacije. IS se mora hitro odzvati na spreminjanje informacijskih potreb, seveda na tak način, da ohrani pri tem potrebno konsistentnost, zato še poleg osnovnega cilja IS, to je zagotavljanje informacijskih potreb, se od njega zahteva še sposobnost prilagajanja spreminjajočim se informacijskim potrebam, kar označujemo kot spremenljivost IS.

3.2 Značilnosti informacijskega sistema Značilnosti sodobnega IS so: • kompleksnost, • integriranost, • dinamičnost, • samoorganiziranost, • odprtost in usmerjenosti k upravljanju. IS tvori več funkcionalnih celot – podsistemov. Odvisno od podjetja do podjetja se razlikuje tudi kompleksnost IS. Smisel kompleksnosti je tudi zagotavljanje sinergijskih učinkov, ki izhajajo iz primernega povezovanja podsistemov uspešno in učinkovito celoto. To pomeni, da morajo biti uspešni in učinkoviti IS dovolj kompleksni. V kompleksnih IS so informacijske zahteve uporabnikov pogosto posledica trenutnih, vnaprej nepredvidljivih situacij. To pa pomeni, da morajo biti IS čim bolj fleksibilno zasnovani, da bi lahko takšne zahteve bolje izpolnjevali. Kompleksnost in integriranost v IS sta ozko povezani. Sodobni IS so sestavljeni iz več različnih podsistemov in morajo kljub temu delovati kot celota, se pravi, da IS mora biti integrirani. Pri zasnovi podsistemov, pa moramo torej upoštevati zahteve, cilje, značilnosti ter način delovanja podjetja kot celote in ne le posameznih delov. IS mora biti tudi dinamičen in prilagodljiv in se mora kot takšen prilagajati spremembam v procesih podjetja in spremembam v okolju podjetja. Imeti mora značilnosti elastičnih in stabilnih sistemov. Te značilnosti se odražajo v težnji, da obdrži stabilne odnose med ključnimi sestavinami in vplivi, od katerih so odvisni delovanje, razvoj in obstoj sistema. Ko govorimo o samoorganiziranosti, gre za pojav, pri katerem se IS mora prilagoditi tako, da se »sam(re)organizira«. To pa pomeni, da je potrebno IS vseskozi prilagajati potrebam, za katere je namenjen. To mu omogoča njegova fleksibilnost, za svoje prilagajanje pa potrebuje izkušeno strokovno ekipo znotraj podjetja. Relativno izoliranost in odprtost lahko označimo kot lastnost, ki pomeni, da je sistem izoliran od okolja, vendar hkrati z njim tudi povezan na vseh ključnih področjih. Motnje iz okolja ne smejo negativno vplivati na kakovost IS, kljub temu pa mora biti zadoščeno zahtevi po odprtosti, ki se izraža v informacijskih povezavah med organizacijo in okoljem.


14

3.3 Struktura informacijskega sistema Struktura IS se med proizvajalci bistveno ne razlikuje. Obstajajo splošne značilnosti, katere lahko apliciramo na vse IS. Razlike, ki se pojavljajo med ponudniki teh sistemov so predvsem v ponudbi modulov. Ne glede na vrsto organizacije so nekateri moduli nujno potrebni: proizvodnja, distribucija, finance in upravljanje s človeškimi viri. Da pa sistem deluje nemoteno, pa je potrebno imeti tri od naštetih modulov. Srabotič pravi, da je srce IS centralna baza podatkov, preko katere potekajo vsi podatki za zadovoljevanje najrazličnejših načinov uporabe, ki jih tovrsten IS podpira. Čeprav so se možnosti računalniške evolucije v zadnjih treh desetletjih drastično spreminjale, je osnovni koncept IS vseskozi obstajal praktično enak. Vsi IS vsebujejo tri osnovne komponente: • podatke – informacije potrebne za poslovanje, • integracijo podatkov – procesiranje, prenos, • funkcionalnost – proces zbiranja, hranjenja ter prenosa. Funkcionalnosti predstavljajo najvišjo vrednoto IS, ki je lahko dosežena le, če so postavljeni dobri temelji na nižjih nivojih (programi, baze podatkov, integracija) (Srabotič 2002, 21). SLIKA 2: STRUKTURA CELOVITGA IS

Prirejeno po Dahlen (1999, 8).

Centralna baza

podatkov

Finančne aplikacije

Managerji, delničarji

Izdelava raznih poročil

Zaloge, nabavne

aplikacije

Proizvodne aplikacije

Aplikacije upravljanja s človeškimi viri

Zaposleni

Prodajne in distribucijske

aplikacije

Storitvene aplikacije

Admini- stracija delavci

Prodajniki Upravljanje z odnosi

Dobavitelji Kupci


15

4 PROZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM Proizvodni informacijski sistem je računalniški sistem namenjen podpori proizvodni funkciji v podjetjih. Je rezultat večletnih izkušenj pri izgradnji in implementaciji informacijskih sistemov slovenskih podjetij. Razvijejo ga v sodelovanju z uporabniki v skladu z razvojem računalniške tehnologije, komunikacij, zakonodaje, standardov, organizacije in informacijske kulture. http://www.rcc-irc.si/STORITVE/irc-epr-proizvodnja.html. V okvir iste proizvodnje je lahko vključenih več različnih proizvodnih procesov, ki so med seboj lahko povezani ali pa nepovezani. Ti proizvodni procesi pa so lahko različnih nivojev organiziranosti, organizirani na različne tipe proizvodnih procesov glede na število ponovitev izdelave enakih izdelkov. Za vse različne vrste proizvodnih procesov so različne tudi osnove za organiziranje in s tem tudi različne osnove za informacijske sisteme. Informacijskim sistemom je potrebno zagotoviti zadovoljivo točnost in zanesljivost ter še posebej pravočasnost podatkov. S tem zagotovimo ustrezne osnove za dobro gospodarsko odločanje pri vodenju proizvodnje in omogočimo dobro, gospodarno vodenje podjetja. Vsak proizvodni sistem je unikaten in specifičen. Nikoli ne more biti več proizvodnih sistemov popolnoma identičnih; razlikujejo si najmanj po okolju, v katerega so nameščeni, pa tudi po notranji strukturi in vsebini posameznih podsistemov oz. procesov. Zato so specifični tudi njihovi regulacijski in informacijski sistemi.

4.1 Značilnosti proizvodnega informacijskega sistema V proizvodnem informacijskem sistemu (v nadaljevanju PIS) so podprte osnovne funkcije standardizacije, razvoja, tehnološke in operativne priprave proizvodnje, spremljanja izvedbenih faz proizvodnje ter zaključevanja proizvodnje s kalkulacijami in analizami proizvodnje. PIS podpira značilnosti različnih tipov proizvodnje: • naročniška proizvodnja, • serijska proizvodnja, • sestavljanje komponent, • projektna proizvodnja. PIS omogoča obvladovanje sprememb naročnika in proizvajalca skozi celoten cikel proizvodnje (izdelki, polizdelki, orodja, tehnološki postopki, delovni nalogi in njihove postavke, poročanja, izročitve) njihovo vrednotenje in povezovanje z okoljem. Gre tudi za možnost uporabe več tehnoloških poti (osnovne in nadomestne tehnološke poti) v okviru enega tehnološkega postopka in ene postavke delovnega naloga. S tem se rešujejo težave zaradi izpadov strojev, povečujejo se zmogljivosti proizvodnje ter preko njih odpravljajo »ozka grla« proizvodnje. V povezavi s tehnološkimi potmi so omogočene še cepitve in združevanja količin obdelovancev skozi vse operacije procesa proizvodnje.


16

Podpora je tudi pri različnih načinih spremljanja opravljenega dela (individualno in skupinsko delo), ki vključuje spremljanje proizvedenih in porabljenih količin izhodnih in vhodnih proizvodnih elementov, obdelovalcev po operacijah, strojih, orodjih, delavcih, časov po operaciji, zastojev in neproizvodnih časov po strojih in delavcih ter vrednotenje opravljenega dela. Širina zasnove PIS zagotavlja informacijsko podporo tudi spremljajočim dejavnostim proizvodnje. Pomembnejše med njimi so upravljanje kakovosti in podpora mednarodnim standardom družine ISO 9000, priprava in spremljanje vzdrževanja ter varstvo pri delu. Skozi vse faze proizvodnega procesa se spremlja kakovost na nivoju vhodnih in izhodnih proizvodnih elementov obravnave. PIS omogoča analiziranje proizvodnje po ključnih parametrih, ter obračun proizvodnje in nedovršene proizvodnje kot osnova za knjigovodsko vrednotenje proizvodnje, ter seveda analize na podlagi planirane in dejanske proizvodnje, pregledi porab materiala in časa na različnih nivojih spremljanja proizvodnje, prikazi stanj in gibanja kakovosti. Proizvodni sistem je dinamičen, ciljno usmerjen in vodljiv sistem, v njem pa tečejo procesi (Ljubič 2000, 1): • v transformacijskem (pod)sistemu proizvodnja, temeljni transformacijski proces

(reprodukcijski proces), v katerem se dogaja fizična transformacija vložka (inputa) v izhod (output),

• v regulacijskem (pod)sistemu regulacijski proces, proces vodenja in upravljanja, ki vodi (krmili) in upravlja transformacijski proces ter

• v informacijskem (pod)sistemu informacijski proces, ki zajema podatke o vložku, dogajanju v procesu, izhodu iz procesa, podatke o ciljih procesa in podatke iz okolja, jih obdeluje (procesira), pretvori v informacije ter zagotavlja informacijsko podporo za odločanje v regulacijskem procesu.

Vsi ti procesi so odprti, potekajo hkrati in so med seboj povezani in soodvisni. Nobenega od njih ne moremo obravnavati parcialno, oddvojeno od drugih dveh ali izolirano od okolja. Nikdar ni mogoče nekega regulacijskega in/ali informacijskega (pod)sistema nekega proizvodnega sistema popolnoma in v celoti prenesti na nek drug proizvodni sistem in ga tam uspešno uporabljati, saj mu nista prilagojena, prenosljivi pa so postopki in metode.


17

4.2 Namen proizvodnega informacijskega sistema Namen PIS je omogočiti delovanje (Ljubič 2000, 7): • planiranja, • nadzora in kontrole, • analize, • vodenja proizvodnje oziroma proizvodnega procesa. S planiranjem se postavljajo cilji delovanj proizvodnega sistema (Ljubič 2000, 8): • kaj se hoče doseči – nabor, sortiment, • kakšna kakovost, • koliko – količine, • kdaj – roki (termini) za realizacijo, • vrednost (prihodek, strošek). Plan lahko tako razumemo kot vsi predpisi skozi proizvodni proces. V okolju tržnega gospodarstva velja načelo proizvajaj (izdeluj) tisto, kar lahko prodaš, zato so izhodiščne informacije za planiranje proizvodnje informacije o potrebah tržišča. Te informacije ima v podjetju le služba prodaje, ki mora na osnovi naročil kupcev ali na osnovi raziskav trga in tržnih analiz določiti naročilo proizvodnji – kaj, koliko in kdaj bo proizvodnja izdelovala (Rant 1989, 13). Plan proizvodnje je mogoče določiti šele na osnovi informacij o virih – možnostih proizvodnje in zagotavljanja materialnega vložka. Izračun plana proizvodnje tako dejansko predstavlja usklajevanje: • potrebnih in razpoložljivih proizvodnih kapacitet, • potrebnega materiala in nabavnih možnosti, • predračun (plana) stroškov z viri denarnih sredstev. Proizvodnemu sistemu je torej predpostavljen cilj, plan. Zaradi motenj, ki izvirajo iz okolja ali pa nastajajo v samem sistemu, se lahko dogodi, da se stanje sistema spremeni (običajno poslabša) toliko, da sistem ne dosega postavljenih ciljev. Zato stalno kontroliramo, merimo in ugotavljamo dejansko stanje sistema ter doseganje ciljev oz. odstopanje dejansko doseženih vrednosti od planiranih vrednosti. Pri tem velja načelo, da se meri in kontrolira le tisto, kar je bilo planirano (in obratno – da se planira le tisto, kar se lahko meri in kontrolira). Nadzor in kontrolo proizvodnega procesa razumemo kot ugotavljanje dejanske porabe virov (resursov) za izdelavo s planom predvidenih izdelkov in primerjavo porabe s predpostavljenimi vrednostmi, torej kot nadzor (Ljubič 2000, 8): • porabe kapacitet, • porabe materiala, • porabe finančnih sredstev (denarja) – stroškov izdelave, • kakovosti izdelkov.


18

Analiza ugotavlja vzroke odstopanj, ki so bila izmerjena v podsistemu nadzora (in kontrole). Odstopanja dejanske vrednosti od predpostavljenih (planiranih) vrednosti so lahko (ibid., 9): • posledica sistemskih napak, • posledica sprememb poti skozi proizvodni proces. Velikost odstopanj, ki so posledica sistemskih napak, je neposredno odvisna tako od točnosti planiranja kot od točnosti kontrole, analize in vodenja PIS, posredno pa tudi metod, uporabljenih za to. Sprememba poti skozi proizvodni proces pa lahko pomeni tudi pozitivno spremembo, izboljšavo (inovacijo) predpisane poti, ki se odrazi po nekem vidiku boljših rezultatov (cenejši izdelki, krajši pretočni čas, kakovostnejši izdelki), ali pa negativno spremembo, katere posledica so slabši rezultati. Odstopanja zaradi sistemskih napak zakrivijo odstopanja, ki so posledica sprememb v proizvodnem procesu, zato jih je potrebno ugotoviti vnaprej. Ugotavljanje in analiziranje odstopanj je nujno, ker je za zagotavljanje obstoja sistema potrebno dogajanja v njem stalno korigirati in izboljševati. Za uspešnost je pogoj ažurna spontana kontrola dogajanj v proizvodnem procesu in seveda takojšna analiza. Zakasnela analiza je manj pomembna (in včasih celo škodljiva), saj je največkrat zamujena in se na osnovi njenih rezultatov lahko odločamo za napačne ukrepe vodenja. Kot že omenjeno, zahteva vsak proizvodni sistem svoj lasten specifični informacijski sistem, zato informacijskih sistemov kot celote ni mogoče prenašati in izmenjevati. Seveda pa se lahko standardizira informacijska podpora posameznih podsistemov oziroma procesov; tako postanejo posamezni gradniki informacijskega sistema proizvodne prenosljivi in univerzalno uporabni.

4.3 Informacijska podpora proizvodnega procesa Osnovni pogon slehernega proizvodnega podjetja so proizvodna sredstva, ki surovine spreminjajo v izdelke. S časom so ekonomska gibanja in tržno usmerjeno gospodarstvo narekovala čedalje višjo produktivnost na enoto časa in vse manjše stroške na enoto izdelka. In delovna sredstva so postajala vse bolj zapletena in »pametnejša«. Dandanes se vse več proizvodnih podjetij ukvarja z rešitvami informatizacije proizvodnje oziroma proizvodnih procesov, ki povezujejo proizvodne informacijske sisteme s poslovnimi informacijskimi sistemi. http://www.abit.si/default. Povezovanje proizvodnih informacijskih sistemov s poslovno-informacijskim sistemom imenujemo informatizacija proizvodnih procesov, na podlagi katere je mogoče spremljati surovine in končne izdelke ter tok dokumentov. Za informatizacijo proizvodnje je nujni pogoj čim bolj avtomatizirana proizvodnja. Investicija v informatizacijo proizvodnje ter procesov se lahko povrne v nekaj mesecih, navadno pa v nekaj letih. Prihranek se kaže v: • zmanjšanju papirnatega dela poslovanja, • skrajšajo se roki izdelav in dobave,


19

• zmanjšajo se stroški manipulacije blaga, • poveča se učinkovitost proizvodnje, • zaradi avtomatskega zajema podatkov se zmanjša možnost napak zaradi človeškega

dejavnika, • ob pravilnem načrtovanju delovnih procesov in načrtovanem obremenjevanju strojev

je manj zastojev in napak pri delovanju, • izognemo se zastojem v proizvodnji , • spremljamo lahko tudi, kako posamezne surovine vplivajo na kakovost končnega

izdelka. Vse je zelo odvisno od organizacije postopkov v podjetjih, ki se z uvedbo sistemov avtomatizacije spreminjajo. Zajem podatkov za PIS poteka samodejno brez posredovanja ljudi, in sicer čim večkrat na časovno enoto. Pri tem nastaja tako imenovana procesna baza podatkov, ki je časovno določena in vključuje tehnološke podatke o proizvodnem procesu. Podatki nastopajo v dinamičnih tabelah z vnaprej določenim številom zapisov. Mogoče jih je ustrezno prečistiti in s pravimi algoritmi tako obdelati, da so »užitni« za poslovno-informacijski sistem. Ti podatki so zajeti v časovno neopredeljenih bazah. Pred vsako investicijo v informatizacijo proizvodnih procesov mora podjetje določiti cilje – kakšno zmogljivost proizvodnje določenih izdelkov želijo doseči in pripraviti analizo opreme in uporabljenih tehnologij v proizvodnji. Določiti morajo stopnjo avtomatizacije. Pripraviti morajo tudi funkcionalno specifikacijo, ki določa vrste, vhode, izhode in poti podatkov, določi poslovne in proizvodne procese, osnovne algoritme in recepture v proizvodnji, določa profile ljudi, ki so pomembni na določenih ravneh spremljanja in obdelave podatkov, določi druge udeležence in jih poveže z delovnim procesom. Rešitev mora biti povezovalna, ena večjih napak, s katerimi se lahko srečamo pri slabem načrtovanju je, da postane le še en informacijski otok; rešitve morajo izhajati iz želja in potreb bodočih uporabnikov in ne iz osebnih videnj posameznikov. Zagotavljati morajo maksimalno avtomatizacijo z malo ali, če je mogoče, z nič ročnimi vnosi, s čimer se izognemo napakam, ki so posledica človeškega dejavnika. Uporabiti pa moramo standardno strojno in programsko opremo in drugo informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ustrezne kakovosti, ki zagotavlja zanesljivo delovanje v vseh razmerah. Druga plat informatizacije proizvodnje pa se lahko pokaže, če se preveč izgubi stik s proizvodnimi tehnologijami. Posledica tega je, da je potreben daljši čas za odpravo večjih napak, ki lahko zaradi robustnosti sistemov nastajajo v presledkih tudi do nekaj let. Pri uvajanju vsakega projekta tehnološke narave so vedno zelo pomembni psihološki trenutki. Tudi pri avtomatizaciji procesov je čutiti strah zaradi zamenjave človeka s strojem ali računalnikom, pri proizvodnih delavcih pa nastane občutek, da jih opazuje »veliki brat«. Vendar z avtomatizacijo in informatizacijo precej pridobijo tudi neposredni udeleženci. Tako lahko delavec opraviči zamudo pri izdelavi izdelka z nepravočasno dobavo materiala dobavitelja, nepričakovanim zastojem na stroju in z drugimi, v nadzornem sistemu zapisanimi dokazi. Delavci vse bolj dobijo funkcijo nadzora in upravljanja, vse manj je ročne manipulacije. Zato lahko podjetje že predčasno v funkcionalni specifikaciji predvidi izobraževanje in prestrukturiranje delavcev in nato s


20

pravočasnim komuniciranjem vodstva ohrani ugodno organizacijsko ozračje, še preden uvede spremembe. Najpogostejše napake: • preslikava postopkov iz poslovnega v PIS, • nevključevanje managementa – ne vedo, kaj plačujejo in kakšne so koristi, • izdelovalec ne pozna lastnosti proizvodnega procesa, • tehnična nepovezljivost sistemov, • nevključevanje ključnih uporabnikov pri načrtovanju in izpeljavi, • preveč delnih rešitev oziroma informacijskih otokov, • programerjem prilagojene rešitve. Prednosti informatizacije proizvodnje: • sledljivost in ponovljivost izdelkov, • skrajšajo se roki dobave, • znižajo se stroški manipulacije blaga, • optimizacija delovnih procesov, • povečana učinkovitost proizvodnje, • omogoča načrtovanje delovnih procesov (manj zastojev), • načrtovano obremenjevanje delovnih sredstev (manj zastojev, manj napak), • spremljanje surovin, ki bolj vplivajo na kakovost končnega izdelka. Deset »zapovedi« za uspešno vpeljane rešitve: 1. v projekt naj bo vključena ustrezna skupina ljudi, 2. vodja projekta mora vedno imeti možnost odločanja in uvajanja organizacijskih

sprememb, 3. rešitev mora biti integracijska in ne informacijski otok, 4. izdelana in potrjena funkcionalna specifikacija, 5. kakovostna informacijska in komunikacijska infrastruktura, 6. upoštevati je treba standarde poslovnega informacijskega sistema, 7. rešitev naj uporablja standardno strojno in informacijsko opremo, 8. zagotoviti je potrebno popolno avtomatizacijo in čim manj ročnih vnosov, 9. do uporabnika prijazno delovanje, preprosto in pregledno, 10. rešitve izhajajo iz želja in potreb uporabnikov.

4.4 Proizvodni informacijski sistem – zajem procesnih podatkov Pri izgradnji PIS se srečujemo z različnimi načini implementacije in z različnimi orodji, ki jih pri tem uporabljamo. Tudi ključni cilji in z njimi povezane funkcije PIS se lahko od primera do primera razlikujejo. Pa vendar lahko trdimo, da je zajem realnih procesnih podatkov eno ključnih vprašanj, s katerimi se pri gradnji PIS srečujemo skoraj vedno (Sokolić 2003, 173). Zajem podatkov – realnih meritev iz proizvodnega procesa – predstavlja osnovo za vzpostavitev PIS. Znano je, da je PIS v kateremkoli segmentu težko uporabnikom nuditi zadovoljive informacije, če ne temelji na realnih podatkih procesa. Spremljanje


21

učinkovitosti proizvodnega procesa je zelo težko izvajati, če ni urejen zajem realnih podatkov, če produkti niso ustrezno obdelani z drugimi informacijami iz proizvodnje in če dostop do obdelanih podatkov ni dovolj poenostavljen. Pasti na poti do uspešnega zajemanja procesnih podatkov je veliko: podatkov je običajno zelo veliko, so neobdelani in v surovi obliki neprimerni za PIS, z vsako spremembo v proizvodnem procesu se pojavljajo novi podatki itd. a) Klasični pristop V večini klasičnih pristopov pri zajemanju podatkov za potrebe proizvodne informatike so merilne naprave in tipala običajno priključene na krmilniške sisteme (PLC-je), ki preko svojih vhodnih kartic periodično tipajo velikosti analognih meritev in stanj digitalnih signalov. Krmilniški sistemi so nato priključeni na SCADA sistem, ki od krmilnikov periodično zajema podatke o meritvah. Veriga se zaključuje z relacijo podatkovno bazo, ki je sestavni del PIS. Težava pa je v tem, da je SCADA sistem operira z meritvami (trenutnimi vrednostni in enostavnim arhivom teh vrednosti), proizvodni informacijski sistem pa potrebuje obdelane informacije. Izkaže se, da obstaja razhajanje med SCADA sistemom in »višjim« informacijskim sistemom na teh področjih: • Vsebinski oz. funkcionalni vidik: vsebina, ki jo pokriva SCADA sistem, je trenutno

stanje vseh meritev v sistemu, proizvodni informacijski sistem pa zahteva vsebino, kot je na primer poraba energenta za stroškovno mesto za dano obdobje ali celo na enoto proizvoda.

• Časovni nivoji: podatki v SCADA sistemu se spreminjajo na sekundarnem nivoju (periodično tipanje meritev), v proizvodnem informacijskem sistemu pa se nekatere informacije spreminjajo na dnevnem ali celo na mesečnem nivoju.

• Narava podatkov: podatki v SCADA sistemu so tipični časovni niz, kjer ima vsak podatek svojo časovno značko. Edina povezava med podatki je čas. V informacijskih sistemih, kjer je osnova nastopa relacijska podatkovna baza, so osnovna povezava med podatki relacije (na primer relacija med porabo, časovnim obdobjem in stroškovnim mestom).

SLIKA 3: KLASIČNI KONCEPT ZAJEMA PODATKOV

Prirejeno po Sokolić (2003, 174).


22

b) Alternativni pristop Gre za uvedbo procesnega historiana – namenske procesne podatkovne baze – katerega osnovna funkcija je učinkovito arhiviranje procesnih podatkov. Procesni historian je v hierarhiji pretoka podatkov umeščen med SCADA sistem oziroma relacijsko podatkovno bazo. Z razliko od komponent za arhiviranje, ki tečejo znotraj samih SCADA sistemov, imajo ti historiani kar nekaj prednosti: • središčno orientiran arhiv procesnih podatkov, • velika hitrost/zmogljivost arhiviranja, • možnost zajemanja različnih tipov podatkov, • indeksirano poizvedovanje po podatkih, kar je osnova za učinkovito analizo podatkov,

generiranje poročil in generiranje informacij, ki jih potrebuje informacijski sistem. Prednost procesnega historiana se kaže v primerih, ko obstaja zahteva po kompleksnejših korelacijah med podatki, oziroma ko del podatkov prihaja v relacijsko podatkovno bazo iz drugih virov. SLIKA 4: KONCEPT ZAJEMA MERITEV Z UPORABO PROCESNEGA HISTORIANA

Prirejeno po Sokolić (2003, 175).


23

5 INTEGRACIJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV V SKLOPU PRENOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Obvladovaje avtonomnih, heterogenih in integriranih informacijskih sistemov je izziv s katerim se bomo morali soočati v prihodnosti. Le težko si namreč predstavljamo, da bi hitre spremembe na globalnem trgu in zahteve po spremembah poslovanja lahko podprli z vedno novimi, trenutno aktualnimi informacijskimi rešitvami. Že samo s finančnega vidika so taka pričakovanja nemogoča. Torej bomo ujeti v neprestani krog razvoja naših in partnerskih informacijskih rešitev, pri tem pa bodo življenjski cikli posameznih informacijskih komponent običajno na različnih stopnjah razvoja (Wood 2001, 108). V času skozi vsa leta, ko uporabljamo informacijske sisteme, je večina organizacij razvila mnogo razpršenih in izoliranih informacijskih sistemov, t.i. informacijski otoki uporabljajo različno strojno in programsko opremo, različne sisteme za shranjevanje podatkov in različne aplikacije (Korošec 2001, 17). Današnji poslovni sistemi in informacijska družba se premikajo v smeri dogodkov vodene ekonomije, v kateri se določitev potrebe preslikuje v zadovoljitev zahtev v vse krajšem časovnem okviru. To zadovoljitev zahtev pa lahko dosežemo le s povečanjem zmožnosti in doseganja zdajšnje informacijske infrastrukture. Pri tem pa ne gre za zamenjavo posameznih sistemov z enim samim, temveč za to, da informacijske sisteme povezujemo v dogodkovne verige. Skladno s transformacijo okolja se spreminja tudi trg - temu pa se morajo poslovni sistemi prilagoditi ali pa bi trg odšel mimo njih. Povečanje poslovne vrednosti današnjih informacijskih sistemov lahko zagotovimo samo z vse večjim povezovanjem posameznih namenskih programov, poslovnih procesov in celotnih organizacij. Zagotoviti moramo nadzorovano in učinkovito izmenjavo podatkov in poslovnih procesov med namenskimi programskimi viri in viri podatkov znotraj organizacije ali pa tudi širše. Čim širša je stopnja organizacije, tem krajši so odzivni časi, tem večje učinke lahko pričakujemo od integriranega sistema. Integracija poslovnih aplikacij (angl. EAI – Enterprise Application Integration), upravljanje poslovnih procesov (angl. BMP – business Process Management) in elektronska izmenjava podatkov (angl. EDI – Electronic Data Interchange) skupaj tvorijo celovito rešitev za integracijo poslovnih procesov, katere centralna točka so poslovni procesi in ne povezave med aplikacijami. Medtem ko se integracija aplikacij ukvarja z izmenjavo informacij med dvema aplikacijama ne glede na poslovni proces, integracija poslovnih procesov upošteva celoten potek poslovnega procesa in različne aplikacije, potrebne za dokončanje posla. Poleg tega se razlike med poslovnim in informacijskim pogledom na proces pojavijo takrat, ko proces vključuje akcije in odločitve ljudi oziroma le-teh ne moremo avtomatizirati. Pogost primer je vejanje v poslovnem procesu, kjer se veja izbere glede na človeško odločitev, ki ni direktno sporočena informacijskemu sistemu. Zato moramo modele procesov prilagoditi tako, da sklepamo o odločitvi iz prejšnjih dogodkov (Dolenc 2003, 116).


24

Integracija poslovnih procesov je torej strategija, ki uporablja poslovna pravila za opredelitev vpliva ene aplikacije na drugo, da bi poslovanje potekalo čimbolj učinkovito (Selčan 2003, 108). Osnovna značilnost integracije je, da lahko zagotovimo nadzor nad vsemi podatkovnimi in storitvenimi viri in lahko uporabimo bolj zadovoljive pristope, ki temeljijo na lažjem nadzoru integrirajočih sistemov. Take projekte lažje nadzorujemo tudi s stališča rasti, varnosti sistema, zanesljivosti infrastrukture in sprememb poslovnih taktik. Preden je podjetje pripravljeno na integracijo s poslovnimi partnerji, mora vsekakor tudi samo pripraviti svojo informacijsko infrastrukturo. Že uveljavljene procese in podporne sisteme je največkrat treba prenoviti ali dopolniti pred povezovanjem s poslovnimi partnerji. Izkazalo se je, da je potrebno projekt integracije začeti s stališča poslovnih ciljev in ne s stališča tehnološke usmeritve. Globalni poslovni cilji pa tudi usmerjajo posamezne dejavnosti in projekte v smeri končnega cilja.

5.1 Integracija poslovnih aplikacij Integracijo poslovnih aplikacij lahko opredelimo kot proces povezovanja različnih aplikacij v podjetju, ki so bile razvite neodvisno, ki uporabljajo različno neprilagojeno tehnologijo in jih neodvisno tudi upravljamo. Integracija aplikacij pomeni izmenjavo informacij med aplikacijama, kar vključuje pripravo aplikacij za pošiljanje, sprejem in reagiranje na informacije. Povezovanje različnih aplikacij kot celovite poslovne rešitve in poslovnih partnerjev je kompleksna zadeva. Problem predstavlja predvsem dejstvo, da večina aplikacij temelji na lastni (interni) obliki za vnos in izvoz podatkov, kar onemogoča direktno izmenjavo podatkov. Za izmenjavo podatkov me dvema različnima aplikacijama se je potrebno dogovoriti za »skupni jezik« (Selčan 2003, 107). Povezovanje poslovnih aplikacij se počasi razvija v samostojno področje. Obljublja zniževanje stroškov in enovit pogled na informacijski sistem organizacije. S povezovanjem aplikacij pa pridobimo tudi nove zmožnosti informacijskega sistema. Tako povezan sistem predstavlja zelo dobro osnovo za izgradnjo celostnih pogledov na informacijski sistem npr. sistem za podporo odločanja, skladiščenja podatkov in rudarjenje podatkov (Dolenc 2003, 114). Osnovna problema pri integraciji poslovnih informacij sta naslednja (ibid., 114): • Na kakšen način prenesti informacije iz ene aplikacije v drugo?

Prenos informacij lahko razdelimo na osnovna opravila. Najprej moramo informacije zajeti (extracition), nato pa prevesti (transformation) v standardno obliko ali pa v obliko, ki jo razume ciljni sistem. Šele tedaj lahko informacijo usmerimo (routing) in prenesemo (transfer) v ciljno aplikacijo. Tam jo bo treba morda spet prevesti in na koncu naložiti (loading) v ciljno aplikacijo. Ves čas pa je treba preverjati (validation), da informacija ustreza vnaprej določenim poslovnim pravilom in da ima pravilno obliko.


25

Vrsto prenosa na grobo razdelimo na sinhroni (pošiljatelj čaka na dogovor prejemnika) in asinhroni prenos (pošiljatelj takoj nadaljuje z delom). Pri asinhronem prenosu pogosto uporabimo posrednika. V primeru, ko je naslovnik trenutno nedosegljiv, posrednik zanj hrani njemu namenjena sporočila. Ko postane naslovnik spet dosegljiv, mu posrednik sporočila dostavi. Običajna implementacija je sporočilna vrsta.

• Kako obvladati kompleksnost integriranega sistema, ki raste s številom povezanih

aplikacij? Kompleksnost sistema lahko zmanjšamo z uporabo enega orodja in implementacije za posamezno področje ter s standardnimi formati sporočil. Raznolikost sistema močno raste že s samim dodajanjem aplikacij (ker ima vsaka svoj format sporočil in svoj nabor pravil, omejitev in predpostavk o podatkih). Zato si je treba prizadevati, da raznolikosti ne povečujemo še z integracijo samo.

5.2 Kritične točke pri prenovi informacijskega sistema Raziskave so pokazale, da vodstva poslovnih sistemov pogosto še vedno obravnavajo informacijski sistem z vidika (ne)potrebnega stroška in manj kot orodje za uspešno obvladovanje poslovanja. Vzroki za takšen odnos so tudi v tem, da ni ustreznega celovitega modela, ki bi omogočal objektivno vrednotenje informacijskega sistema v okviru celotnega poslovanja ob upoštevanju nekaterih vidikov (Tomšič in Podlesnik 2001, 19): • ciljev poslovanja v prihodnosti, • spremljajočih se zahtev v prihodnosti (tehnologija, trg, organiziranost PS, predpisi), • stopnje razvitosti informacijske tehnologije, • stopnje zrelosti poslovnega subjekta glede na izrabljanje informacijskega sistema, • pričakovanih bodočih koristi (dodane vrednosti), ki jih prispeva informacijski sistem, • upoštevanje vseh (še zlasti skritih – posrednih) stroškov, povezanih z delovanjem in

izgradnjo oziroma nabavo informacijskega sistema. Pri načrtovanju informacijskih projektov je zelo pomembna faza opredelitev kritičnih poti oz. točk projekta. Tako kot vsi ostali projekti imajo projekti prenove informacijskega sistema svoj proračun, zahteve in terminski plan zaključevanja posameznih faz kot tudi samega projekta. Vsak informacijski projekt vsebuje kar nekaj ocen, ki se na področju projektnega vodenja nanašajo na proračun, urnik in vire, na tehničnem področju pa predvsem na zahteve po odzivnosti sistema. Seveda pa so prenizke ocene večja nevarnost (Bennatan 2000, 22). Na eni strani terja prilagajanje IS hitre spremembe ter dodatna vlaganja v IS. Na drugi strani pa trg zahteva zniževanje vseh stroškov poslovanja, torej tudi zniževanje stroškov IS. Neredko podležejo podjetja v želji po čim hitreje vidnih ugodnih poslovnih rezultatih stroškovnemu konceptu obravnavanja IS. Gre za ozko poimenovanje IS v smislu stroškovnega mesta oziroma organizacijske enote znotraj in/ali zunaj poslovnega sistema, ki po naročilu poslovnega sistema izvaja informacijske rešitve zanj. IS je zasnovan na takšnem modelu, da postane izdvojen iz poslovnega sistema oziroma iz koncepta poslovanja, uporabniki in informatiki so prej nasprotniki kot pa zavezniki. Tako


26

koncipirana informatika je za uporabnike v principu vedno predraga, ni dovolj prilagodljiva, ruši ustaljeni red, vedno znova zahteva novo opremo, ki pa za uporabnika ne daje bistveno novih rešitev, ampak se mu prej zdi, da je namenjena sama sebi. Na drugi strani pa se uporabnik vedno znova pritožuje, da za svoj denar pogosto ne dobi želene rešitve oziroma pričakuje, da bo njegov problem po služben dolžnosti reševala informatika. Stroškovni vidik pojmuje informacijske rešitve oziroma IS kot blago. Sklepa, da sorodni IS oziroma sorodne informacijske rešitve, ki so cenejše, kakovostnejše, ustreznejše, obstajajo na trgu in da IS lahko preprosto kupimo kot npr. proizvodno linijo. S stroškovnega vidika je prvo merilo ustreznosti IS čim nižji strošek in ne čim prejšnje povračilo vloženih sredstev (Tomšič in Podlesnik 2001, 22). Prva težava, s katero se lahko srečamo v informacijskih projektih, so torej nepopolne, nejasne ali netočne zahteve. Rezultat takih zahtev je, da so lahko določene funkcionalnosti izpuščene, dodane so nepotrebne funkcionalnosti, delovanje določenih funkcij se lahko razlikuje od pričakovanj, lahko pa manjkajo funkcionalnosti, na katere ni nihče pomislil. Slabe specifikacije so problem tako za razvijalce kot za naročnika, zato je potreben skupen trud pri določanju zahtev, rezultat pa mora biti ustrezen dokument (Bennatan 2000, 20). Naslednja velika težava v informacijskih projektih, ki vključujejo programsko opremo, so pogoste spremembe. Pozne želje po spremembah lahko pomenijo za razvijalce velik strošek, tako denarno kot v smislu zadovoljstva razvojne ekipe. Nenehne spremembe ponavadi povzročijo tudi težave pri zaključevanju projekta (ibid., 21). Mnogi projekti prenove IS vključujejo zunanje vire (podpogodbeniki, dobavitelji opreme, vzporedni projekti, okolji). Vsak novi vir pomeni, da določeni del projekta ni več pod nadzorom vodje projekta. Temu ustrezno morajo biti pogodbe in projektni načrt, ki mora vsebovati tudi rešitve v primeru zamud zunanjih virov (ibid., 23). Pomembna točka stabilnosti projekta je tudi stalnost razvojne ekipe, predvsem pri projektih, ki vsebujejo velik del razvoja. Povpraševanje po kadrih na področju programske opreme je vedno večje, s tem pa se večajo tudi težave zaposlovanja in ohranjanja kadrov (ibid., 25). Pomembno je, da se zgoraj navedene kritične točke zaradi zmanjšanja tveganja uredijo z ustreznimi dokumenti. Poslovne procese pa je potrebno gledati tudi kot na koordinacijo ljudi in ne le kot tehnično koordinacijo. Ni dovolj, da procese obravnavamo kot zaporedje aktivnosti, pomembno je tudi dejstvo, da procese opravljajo ljudje. Ljudje pa imajo različne lastnosti, potrebe in želja. Podjetja so velikokrat v prenovo vključila le informacijsko tehnologijo in procese, pozabila pa so na ljudi. Zato prenova poslovanja pri njih ni dala zadovoljivih rezultatov. Največja ovira pri tem je odpor ljudi do sprememb. Ljudje se neradi soočijo z nečim nepričakovanim, saj to v njih vzbuja določen strah in nezaupanje. Prav zato je treba ljudi pridobiti za prenovo, predvsem pa je treba spremeniti njihov pogled na opravljane dela (Rant 2002, 297).


27

6 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM V PODJETJU TMK ČRNCI d.d.

6.1 Predstavitev in dejavnost podjetja TMK Črnci d.d. Predstavitev podjetja Pomembnejši mejniki podjetja segajo v leto 1980, ko se je iz dela TOZD-a kmetijstvo Črnci organiziralo v temeljno organizacijo MEŠALNICA IN DEHIDRACIJA Črnci n.sol.o., vse v okviru DO ABC Pomurka KK Radgona n.sol.o. S preoblikovanjem TOZD-a MEŠALNICA IN DEHIDRACIJA Črnci n.slo.o je 20.4.1990 nastalo podjetje v družbeni lasti, 9.11.1995 pa se je lastninsko preoblikovalo v delniško družbo. SLIKA 5: MAKROORGANIGRAM DRUŽBE TMK ČRNCI D.D.

Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2002). Dejavnost podjetja Osnovna dejavnost, ki jo družba opravlja po standardni kvalifikaciji dejavnosti – šifra 15.710, je proizvodnja pripravljenih krmil za domače živali. Družba je registrirana za opravljanje naslednjih dejavnosti: • storitve za rastlinsko predelavo, • mlinarstvo, • proizvodnja pripravljenih krmil za domače živali, • proizvodnja krmil za hišne živali, • posredništvo pri prodaji kmetijskih surovin, • posredništvo pri prodaji živil, • trgovina na debelo z žiti, s semeni in krmo, • trgovina na debelo z drugimi živili, • trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah z živili, • trgovina na drobno z vrtnarsko opremo in hišnimi živalmi, • cestni tovorni promet, • prekladanje in skladiščenje, • dejavnosti drugih prometnih organizacij.

SKUPŠČINA

PROIZVODNO TEHNIČNI SEKTOR

RAČUNOVODSKO KOMERCIALNI SEKTOR

NADZORNI SVET

UPRAVA


28

Proizvodni proces Tovarne močnih krmil Črnci d.d. je razdeljen na več tehnoloških sklopov, saj se v podjetju proizvaja vse od premiksov, mineralno-vitaminskih dodatkov, beljakovinskomineralno-vitaminskih mešanic (superkoncentratov) do popolnih krmnih mešanic, in sicer za govedo, ovce, koze, prašiče, piščance, konje in kunce. Proizvodi Tovarne močnih krmil Črnci d.d.: • popolne krmne mešanice za prašiče, • dopolnilne krmne mešanice za prašiče, • popolne krmne mešanice za govedo, • dopolnilne krmne mešanice za govedo, • popolne krmne mešanice za kokoši in brojlerje, • dopolnilne krmne mešanice za kokoši in brojlerje, • popolne krmne mešanice za purane, • popolne krmne mešanice za fazane, • krmne mešanice za kunce, činčile, športne konje, • premiksi za prašiče, • premiksi za govedo, • premiksi za kokoši nesnice in brojlerje, • premiksi za purane, • premiksi za fazane, • premiksi za kunce, športne konje, činčile, • supermiksi, • žitarice domače proizvodnje in posušene na domači sušilnici. Proizvodni proces priprave krmnih mešanic je sestavljen iz naslednjih glavnih postopkov: • mletje in priprava surovin, • doziranje, tehtanje in mešanje, • peletiranje, dodajanje maščob, arom itd., • pakiranje oz. skladiščenje.

6.2 Predstavitev okolja podjetja TMK Črnci d.d. V dejavnike ožjega okolja Tovarne močnih krmil Črnci d.d. spadajo njeni odjemalci, konkurenti in dobavitelji. Odjemalci Odjemalci TMK Črnci d.d. so njeni uporabniki proizvodov in storitev in jih lahko v tem podjetju delimo v tri skupine: • trgovine in samostojne podjetnike, • zadruge in • kmetije.


29

Konkurenca Podjetje se srečuje s konkurenti na svojem prodajnem področju, lahko jih razdelimo na: • dejanski konkurenti:

- neposredni in - posredni

• potencialni konkurenti. Dejanski neposredni konkurenti TMK Črnci d.d. so vsa tista podjetja oziroma proizvodnje, ki zadovoljujejo potrebe odjemalcev (Emona krmila d.d., Tovarna močnih krmil Lipovci d.d. itd.). Posredni dejanski konkurenti pa so tista podjetja, ki imajo bogato prodajno paleto in zraven ostalih izdelkov prodajajo tudi krmila. Posredno konkurenco podjetju TMK Črnci d.d. predstavljajo naslednja podjetja: • Perutnina Ptuj reja perutnine, • Kmetijski kombinat Ptuj, • Agrokombinat Maribor d.d., • KG Rakičan itd. Vsa zgoraj navedena podjetja, ki predstavljajo posredno konkurenco, imajo proizvodnjo krmnih mešanic le kot stransko dejavnost in ne kot glavno. Kot potencialne konkurente lahko opredelimo vsa tista podjetja, ki bodo v prihodnosti poskušala zadovoljiti enake potrebe enakih odjemalcev z različnimi ali enakimi proizvodi in/ali storitvami. Ob vstopu Slovenije v EU pa so na prodajni trg vstopili tudi tuji ponudniki. Dobavitelji K dobaviteljem štejemo vsa podjetja ali posameznike, ki prodajajo in/ali dostavljajo vse kar je v podjetju potrebno za opravljanje proizvodne dejavnosti. Neposredne dobavitelje predstavljajo priskrbniki surovin (otrobi, koruza, pšenica, soja, sončne tropine, vitamini, minerali, koncentrati, zdravila) in drugih sestavin, ki so pomembne za proizvodno kakovostnih krmil. Seznam vse dobaviteljev je preveč obsežen, da bi lahko prikazali v celoti, zato se bomo omejili le na nekaj največjih: • Kerkatap KFT Lenti Madžarska, • Krka tovarna zdravil d.d. Ljubljana, • Agrovit d.o.o. Ptuj, • Orka d.o.o. Ljubljana, • Terra pro d.o.o. Ljubljana, • Intes mlin in testenine d.d. Maribor idr. Podjetje Kerkatap KFT (skrajšano ime) je bilo ustanovljeno 27.3.1991. Po pravno organizacijski obliki je družba z omejeno odgovornostjo, sedež podjetja je v Lentiju na Madžarskem. Od 1.4.2000 je v lasti slovenskega lastnika – TMK Črnci d.d., v hčerinskem


30

podjetju je zaposlenih 9 oseb. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo krmil – z malo in veliko prodajo, ter s prodajo svojih proizvodov. Po madžarski enotni kvalifikacijski dejavnosti (TEAOR) spada podjetje v šifro 9.0140 – gojenje rastlin, vrtnarska, živinorejska in pomožna kmetijska dejavnost. Medsebojno poslovanje odvisnega podjetja Kerkatap KFT in TMK Črnci d.d. obsega transferje z žitaricami (koruze, ječmena, tritikalija, pšenice, sončnih tropin, lucerne in ovesa).

6.3 Predstavitev podjetja ProMIKRA d.o.o. Podjetje TMK Črnci d.d. uporablja proizvodno informacijske sisteme podjetja ProMikra, zato bomo predstavili tudi to podjetje. ProMIKRA je bila ustanovljena leta 1989. Ustanovilo jo je pet inženirjev, ki so bili pred tem zaposleni najprej na Instititu Jožef Stefan, Odsek za računalništvo in informatiko in kasneje v razvojnem oddelku Iskre Delte. Ta skupina inženirjev je strokovno rasla od začetka mikroračunalniške tehnološke revolucije in si tako nabrala neprecenljive izkušnje, ki so nepogrešljive pri izgradnji proizvodno – poslovnih informacijskih sistemov. http://www.promikra.si/okvir.htm. Podjetje ProMikra d.o.o. ima desetletne izkušnje na področju nadzora in vodenja: • transportnih linij (več sto transportnih naprav, več alternativnih poti, določanje

optimalne transportne poti), • dozirnih procesov (tehtanje sipkih materialov in tekočin), • energetske konice (mehke omejitve porabe energije), • sinteze in drugih kemijskih procesov, • zahtevnih avtomatiziranih naprav. ProMikrini proizvodni informacijski sistemi omogočajo: • tehnološko pripravo proizvodnje, • registracijo proizvodnje, porabe surovin in vseh dogodkov v sistemu v relacijsko

podatkovno bazo, • sledljivost proizvodnje ISO, • komercialne obdelave za podporo odločanju. ProMikrini sistemi delujejo v : • tovarnah močnih krmil, • proizvodnji izolacijskih materialov, • farmaciji, • industriji barv, • betonarnah, • papirnicah, • tobačni industriji.


31

S proizvodnimi in informacijskimi sistemi za mešalnice se podjetje ProMikra v bistvu ukvarja že od leta 1980 in vedno sledijo potrebam uporabnika. Njihovi proizvodni in informacijski sistemi obsegajo: 1. tehnološka priprava proizvodnje (recepti za proizvode in polproizvode, tehnološki

parametri za mletje, mešanje, melasiranje, peletiranje, naoljevanje); 2. naročila kupcev; 3. priprava delovnih nalogov na podlagi naročil kupcev in veljavnih receptov; 4. nadzor in vodenje transporta surovin in krmil tovarni:

- vizualizacija vseh naprav transportnega sistema in njihovega stanja na tehnološki shemi,

- ročno vodene posameznih naprav transportnega sistema na tehnološki shemi, - avtomatsko kreiranje vseh alternativnih linij od izvora do ponora materiala in

določitev optimalne linije, - verifikacija zasedenosti transportnih naprav z drugo transportno linijo in

preprečitev križanja transportnih linij, - verifikacija šifre materiala med izvorom in ponorom in preprečitev mešanja

različnih materialov, - postopni vklop transportne linije od ponora do naprave z okvaro in ohranitev

delovanja ostalih naprav do ponora materiala, - izklop transportne linije v štirih fazah (praznjenje, sprostitev, izklop aktivnih

naprav, izklop pasivnih naprav); 5. nadzor in vodenje drugih procesov:

- doziranje, - mešanje, - mletje, - peletiranje, - naoljevanje, - melasiranje;

6. avtomatska proizvodnja: - operater izbire delovnih nalogov, kjer je že definiran recept, količina in ciljna

silosna celica, - potrditev delovnega naloga sproži avtomatski proces (doziranje, mešanje,

melasiranje, transport); 7. vodenje skladišča po kontrolnih številkah; 8. odprema proizvodov na podlagi naročil; 9. preprečevanje kroskontaminacije (križno onesnaženje) – čisto krmilo ne more

onesnažiti krmilo, ki ima dodan npr. antibiotik; 10. kontrolna analitika:

- vodenje odvzema vzorcev surovin pred prevzemom na skladišče, - vodenje odvzema vzorcev krmil na vsako proizvodnjo, - statistične obdelave rezultatov analiz;

11. sledljivost – sledljivost postaja najpomembnejša funkcija sodobnih proizvodno informacijskih sistemov. Zagotovijo jo lahko samo s sprotno registracijo vseh dogodkov v tovarni. Prednosti novega ProMikrinega proizvodno informacijskega sistema: - podpora proizvodnji na več proizvodnih lokacijah s skupno tehnološko službo,


32

- vodenje skladišča na podlagi kontrolne številke (referenčne številke serije), ki zagotavlja sledljivost posamičnega krmila do izvora sestavin,

- označevanje sledljivih surovin s črtno kodo, - nadzor in vodenje ročnega doziranja sledljivih surovin;

12. registracija vseh dogodkov; 13. pregledi registriranih dogodkov.

6.4 Proizvodnji informacijski sistem podjetja TMK Črnci d.d. Kot smo že omenili ima podjetje TMK Črnci d.d. Promikrin proizvodno informacijski sistem. Osnovne funkcije proizvodno informacijskega sistema za tovarno krmil so odprema krmil, prevzem surovin, registracija in vodenje stanja na skladišču. Prednosti proizvodno informacijskega sistema so: • sprotni dostop do podatkov v podatkovni bazi v vseh delovnih mestih hkrati, • vodenje stanja v silosnih celicah in v skladišču na osnovi šaržne kode (kontrolne

številke, • zasnova sistema omogoča nadgradnjo za:

- proizvodnjo krmil in vodenje skladišča na več proizvodnih lokacijah, - centralno tehnološko pripravo proizvodnje za vse lokacije, - sledljivost porabe surovin na podlagi avtomatskega razknjiževanja kontrolnih

številk ali avtomatske identifikacije. Na delovnih postajah so nameščeni programi: • Odprema – program za izdajo krmil in prevzemi surovin, • Cenik – program za vnos cenikov za prodajo krmil, • Stanje – program za prikaz stanja na skladišču, registracijo proizvodnje in vnos

inventurnega stanja, • Tehnolog – program za vnos receptov za proizvodnjo krmil, • Pregledi – program za pregled podatkov iz podatkovne baze. Podjetje ProMikra nam je ponudila rešitev proizvodnega informacijskega sistema FSH Superprotein, Zrenjanin. Predlagajo, da se krmilniki z dozirnimi tehtnicami (razen elektronskih merilnih celic) zamenjajo z najsodobnejšimi Siemensovim krmilnikom. Nov krmilnik bo prevzel nadzor in vodenje dozirnega procesa.


33

SLIKA 6: SHEMA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA FSH SUPERPROTEIN Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2005) Osnovne funkcije sistema: • vnos šifrantov (materiali, partnerji, uporabniki), • tehnološka priprava proizvodnje (recepti za krmila in predmešanice), • vodenje in nadzor doziranja surovin na podlagi izbranih receptov, • registracija podatkov o proizvodnji krmil in porabi surovin, • ročna registracija proizvodnje predmešanic, • ročna registracija proizvodnje peletiranja, • ročna registracija ovrečevanja, • prevzem surovin (tujih in lastnih), • odprema surovin in proizvodov na mostni tehtnici, • odprema ovrečenih proizvodov, • vodenje skladišča po kontrolnih številkah, • vrednostni promet.

Mešalnica Windows XP iFIX SimaticNet

MPI

Mostna tehtnica Windows XP

2450kg 250kg 240kg

VODEN ROČNI VPIS DOZIRNE TEHTNICE

21320kg

Siemens Simatic S7-300 3 x Siwarex dozirna tehtnica 64 digitalnih izhodov Strežnik

Windows Server 2003 IBM Informix

Ethernet

Tehnolog Windows XP


34

a) Vnos šifrantov (materialov, partnerjev, uporabnikov) Šifranti materialov Materialu se šifra določa ob prvem vnosu materiala, potem pa se ne spreminja. Spreminjamo lahko ime materiala in ostale podatke. Zaradi lažjega iskanja materialov po šifrantih ima vsak material oznako ali je surovina, krmilo ali premix. Brisanje materiala zaradi sledljivosti ni dovoljeno. Namesto brisanja se uporablja funkcija preklicna veljavnost materiala. Materialu določimo tudi barvo, s katero bo predstavljen na procesni sliki. Šifre so definirane tako, da imajo surovine na prvem mestu 0, krmila 1, premiksi 2 in supermikski 3. Osnovni šifri se dodajajo dovoljeni izdelki, to so dovoljene kombinacije granulacij (moka, briketi, drobljenec) in embalaž (rinfuza, vreča 10kg, vreča 30kg). Funkcija vnosa in popravljanja podatkov o materialu je mogoča le uporabnikom nivoja Tehnolog ali višjim, vsi ostali pa šifrant lahko le pregledujejo. Šifrant partnerjev – klientov Klienti so vse stranke, ki se pojavljajo v informacijskem sistemu tovarne krmil. To so kupci, kooperenti, dobavitelji in lastniki surovin v skladišču tovarne krmil. Vsakemu klientu lahko nastavimo njegove lastnosti, dovolimo oz. prepovemo prodajo ter vpišemo podatke o imenu in naslovu. Aktivni klienti so tisti, ki so se pojavili na kakršnem koli dokumentu v zadnjih 30 dneh. Šifranti uporabnikov V šifrantu uporabnikov so vsi uporabniki sistema. Vsak uporabnik ima kratko ime (ime ob prijavi), nivo pravic in geslo. Nivoji pravic v proizvodnem informacijskem sistemu: • prepoved – prepovedan dostop do programov, • operater – dovoljen vnos dokumentov (dobavnica, prevzemnica), vodenje proizvodnje, • obratovodja – dovoljen vnos delovnih nalogov, • tehnolog – dovoljen vnos receptov, • nadzor – dovoljen vnos šifranta uporabnikov, stornacije dokumentov. b) Tehnološka priprava proizvodnje Program za tehnološko pripravo proizvodnje omogoča vnos podatkov o proizvodu, vnos komponent in njihovih deležev v recepturi. Pri vsaki komponenti se vnaša skupni delež komponente, ki ga potem lahko razbijemo na deleže v glavni mešanici, v predmešanici, pri peletiranju in pri dodatnem nameščevanju. Vsak recept je lahko veljaven/neveljaven in pripravljen/uporabljen. Uporabljen recept ne moremo več spreminjati, lahko naredimo le novo verzijo recepta, to je nov recept.


35

SLIKA 7: SEZNAM RECPTOV ZA PROIZVODNJO

Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2003). c) Nadzor in vodenje doziranja Program za vodenje doziranja je nameščen na procesnem računalniku v komandni sobi. Glavne funkcije programa: • izbira veljavnega recepta za proizvodnjo krmila in start proizvodnje, • nalaganje recepta na instrumente dozirnih tehtnic, • registracija porabe surovin in proizvodnje krmil v realnem času, • procesna slika za prikaz stanja dozirnega procesa, • ročna registracija proizvodnje predmešanic, • ročna registracija peletiranja, • ročna registracija ovrečevanja. Procesno sliko procesnega računalnika lahko vidijo na svojih računalnikih tisti uporabniki, ki imajo nameščeno ustrezno programsko opremo (licenčnina).


36

SLIKA 8: PROCESNA SLIKA

Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2000). d) Vodenje stanja na skladišču in silosnih celicah Stanje na skladišču se avtomatsko ažurira po šifrah materialov, po granulaciji, po embalaži in po kontrolnih številkah. V isti silosni celici je lahko samo ena vrsta materiala, vendar več kontrolnih številk istega materiala. Za vsako kontrolno številko imamo podatek o maši in datumu vskladiščenja. Pri izdaji iz celice, se najprej razknjiži kontrolna števila z najstarejšim datumom vskladiščenja (princip FIFO). Zaenkrat se razknjiži pod isto kontrolno številko vsa izdana masa, ne glede na to, če ima ta kontrolna številka dovolj mase. Obdelava, ki se starta na strežniku vsakih 5 minut, avtomatsko korigira negativne mase s pozitivno maso naslednje kontrolne številke. SLIKA 9 : PRIMER SKLADIŠČENJA VEČ KONTROLNIH ŠTEVILK V ISTI CELICI

Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2003).


37

SLIKA 10: PRIKAZ STANJA NA SKLADIŠČU

Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci (2003). e) Vrednostni promet Vrednostni promet se gradi na podlagi vrednotenja prevzetih surovin (vnos fakture, stroški prevoza, carine, špedicije,…) in na podlagi receptov, po katerih so bila krmila izdelana. Rezultat so vedno ažurne lastne cene krmil. f) Posredovanje podatkov v računovodski sistem Proizvodni informacijski sistem vključuje tudi povezavo z obstoječim računovodskim sistemom. Na računovodski sistem se posredujejo podatki o prevzemih, odpremi, mesečni porabi surovin in o proizvodnji. Za realizacijo te funkcije je potrebno sodelovanje vzdrževalca računovodskega sistema. Značilnosti proizvodno- informacijskega sistema Proizvodno informacijski sistem podpira poleg vodenja in nadzora proizvodnih procesov (doziranje krmil, transport sipkih materialov, mlinske in peletirne linije, melasiranje, temperature v silosnih celicah) še tehnološko pripravo proizvodnje, sprejem naročil, planiranje proizvodnje, izdajo krmil, planiranje nabave surovin, analizo kvalitete surovin ter različne komercialne obdelave. Informacijski sistem obsega šest procesnih delovnih postaj: • mešalnica krmil, • mešalnica premiksov, • surovinske linije, • mlinske linije, • peletirane linije, • izdaja krmil.


38

Na te delovne postaje so priključeni krmilniki Siemes, ki skupaj nadzirajo in vodijo vhodne in izhodne signale. Na podatkovni strežnik pa so poleg procesnih delovnih postaj priključeni še ostali računalniki. Sestavni del sistema je več zaokroženih programov za podporo delu na posameznih delovnih mestih (tehnolog, obratovodja, naročanje krmil, vodja proizvodnje, vodja vzdrževanja, komercialist). V okviru proizvodno informacijskega sistema gre za vodenje in nadzor transportnih linij, ki se uporabljajo za transport surovin v skladišču in transport krmil preko peletirnih naprav v celice gotovih izdelkov. Sistem je objektno zasnovan, omogoča avtomatsko kreiranje transportne poti od izvora do ponora materiala in določa optimalno transportno pot glede na trenutno zasedenost transportnih naprav. Transportne poti so lahko prepletene, da je v določenih primerih možen transport po več kot desetih alternativnih poteh. ProMikrini proizvodno informacijski sistemi izpolnjujejo zahteve FDA, Code for Federal Regulations, Title 21, Food and Drugs, Part 11.

6.5 Nadgradnja proizvodnega informacijskega sistema v TMK Črnci d.d. V podjetju TMK Črnci so se odločili za nadgradnjo proizvodnega informacijskega sistema in sicer za sledljivost surovin po poslih. Zaradi pojava bolezni BSE, afer z dioksinom in antibiotiki je Evropska unija sprejela vrsto direktiv in regulativ za proizvodnjo varne hrane. Ti pravilniki predpisujejo različne tehnološke in nadzorne postopke za vsako fazo predelave hrane. Pri tem ima poseben pomen sistem sledljivost materialnih tokov. ProMikrini informacijski sistemi tudi podpirajo sledljivost na nivoju verzij receptov, za katerega se je odločilo tudi podjetje TMK Črnci d.d. Najnovejši procesni informacijski sistemi omogočajo sledljivost po kontrolnih številkah (to je po seriji proizvodnje pri polproizvodih in proizvodih oziroma po dobavah pri surovinah). Dogodki se registrirajo avtomatsko, sledljive surovine se identificirajo s čitalci črtne kode. Sledljivost postaja najpomembnejša funkcija sodobnih proizvodnih informacijskih sistemov. Zagotovimo jo lahko samo s sprotno registracijo vseh dogodkov v tovarni. Informacijski sistem TMK Črnci d.d. omogoča sledljivost surovin po prevzemnicah. To pomeni, da vsak prevzem surovine dobi svojo kontrolno številko. Zadeva je uporabna pri surovinah, kjer imamo istočasno na zalogi največ do tri dobave (tri vozila), skladišče pa je striktno vodeno po principu »first in – frst out«. Pri surovinah, kjer je ena dobava na več vozilih, ki se vsa stresejo v isto celico, je ta način sledljivosti neuporaben. V TMK Črnci d.d. so sledljivost takih surovin rešili tako, da tehnolog izbere enega od naslednjih načinov sledenja: • po prevzemnici - to je sledenje, ki že deluje, • dnevno – vse dobave istega dobavitelja v istem dnevu imajo isto kontrolno številko, • tedensko – vse dobave istega dobavitelja v istem tednu imajo isto kontrolno številko, • mesečno – vse dobave istega dobavitelja imajo v istem mesecu isto kontrolno številko,


39

• po poslu – vse dobave, ki se nanašajo na določeni posel (dobavitelj, surovina, časovno obdobje), imajo isto kontrolno številko.

Podatke o poslih vnaša komercialist, ko dogovori posamezni posel. Bistveni podatki, ki definirajo posel, so: • surovina, • lastnik prevzete surovine, • dobavitelj, • časovno obdobje prevzemanja, • planirana masa. Pri prevzemanju surovin operater izbira med odprtimi posli (s tem avtomatsko dobi v prevzemnico vse bistvene podatke) ali pa prevzema na običajen način. Če prevzema na običajni način, surovina pa ima definirano, da se sledi po poslih, se nov posel na podlagi podatkov iz prevzemnice avtomatsko odpre. Sledenje materiala po kontrolni številki – pregledovanje po kontrolni številki je uporabniku prijazno. V osnovnem naboru se vse registrirane skupine dogodkov (dobavljeno kupcem, podatki o pakiranju, peletiranju, mešanju, prenosih ter promet po celicah). V zgornjem oknu je odprt pregled dogodkov po celicah za paletirano krmo. Proizvodni postopek je natančno zabeležen. Znana je sestavina krme, sestavina predmešanice, ki je bila zmešana v krmo in sestava premiksa, ki je bil zmešan v predmešanico. Pri dobavah kupcem so registrirane kontrolne številke (referenčne številke serije) dobavljenega proizvoda. V zgornjem oknu je prikazan spisek kupcev, ki so prejeli proizvod izbrane serije. SLIKA 11: SLEDENJE MATERIALA PO KONTROLNI ŠTEVILKI Prirejeno po dokumentaciji TMK Črnci d.d. (2004).


40

POSTOPEK SLEDLJIVOSTI - proizvodni informacijski sistem : Tehnološka priprava proizvodnje - recepti za proizvodnjo:

premiksi, predmešanice, krmila:

- briketiranje, - melasiranje, - nadaljevanje.

• Delovni nalogi – na podlagi naročenih količin in stanja na skladišču: količina, recept, celica.

• Prevzem surovin: kontrolno tehtanje tovornjakov, odvzem vzorcev in kontrolna analitika, prevzem v silosno celico.

• Transport razsutih surovin: transportna linija v silosno celico.

• Označevanje s črtno kodo – prevzem surovin v vrečah. • Proizvodnja premiksov:

predtehtanje, mešanje premiksov.

• Proizvodnja predmešanic: vpis v mešalec, vpis v dozirno celico.

• Proizvodnja krmil. • Kroskontaminacija – preprečevanje onesnaževanja izdelkov, polizdelkov in surovin:

v silosni celici, v kontejnerju, v vsipnem jašku, v mešalcu, na briketirki.

• Kontrolna analitika: vrsta analize, preiskave, normativi, statične obdelave.

• Odprema izdelkov.


41

7 SKLEP Novi izzivi, ki jih prinaša globalizacija, stalno povečanje pričakovanj kupcev, zniževanje stroškov, pritisk na cene, povečanje tržnega deleža itd. so glavni pobudniki organizacijskih in procesnih sprememb v podjetju. V današnji informacijski družbi je dober informacijski sistem pogoj za uspešno in učinkovito poslovanje. Podjetja se v današnjem času ne ukvarjajo več toliko z avtomatizacijo primarnih procesov, ampak bolj s prenovo, optimizacijo in racionalizacijo le-teh. Veliko vlogo pri zagotavljanju konkurenčnih prednosti igra informacijski sistem podjetja. Informacijski sistem mora slediti vsakodnevnim spremembam in zagotoviti točne in ažurne podatke ob vsakem času. Klasični informacijski sistemi dostikrat niso zmožni zagotavljati in hraniti potrebnih informacij in podatkov, zato se je mnogo podjetij odločilo za posodabljanje in prilagajanje informacijskih sistemov sodobnim trendom, oziroma za gradnjo ali nakup novih informacijskih sistemov. Informatizacija poslovnih procesov je dejavnik, ki vpliva na dolgoročno poslovanje podjetja, zato mora biti načrtovana na strateškem nivoju. Kako se bo podjetje lotilo prenove svojih procesov in s tem povezanih informacijskih sistemov, je predvsem naloga managmenta in informatike v podjetju. Napačna ali pomanjkljiva opredelitev prenove informacijskih sistemov ima lahko tragične posledice za podjetje. Spremljanje učinkovitosti proizvodnega procesa je zelo težko izvajati, če ni urejen zajem realnih podatkov, če podatki niso ustrezno obdelani oziroma korelirani z drugimi podatki iz proizvodnje in če dostop do obdelanih podatkov ni dovolj enostaven. Zajem realnih procesnih podatkov vodi v kvalitetnejši proizvodni informacijski sistem, saj se zagotovi ažurnost podatkov, na podlagi katerih se lahko vodstvo pravilno odloča, zmanjša možnost netočnih podatkov in napak, ki so lahko človeškega izvora. Po drugi strani pa se zmanjša delo uporabnikom sistema (ni potrebno vnašanje podatkov ročno), kar pomeni, da se lahko osredotočijo na drugo delo. Seveda ta oprema tudi finančno nekaj stane, pa vendarle na drugi strani znatno pripomore k učinkovitemu nadzoru in vodenju proizvodnega podjetja. Za proizvodni informacijski sistem je torej zajem realnih procesnih podatkov eno ključnih vprašanj in le na podlagi realnih, ažurnih podatkov je lahko optimalno učinkovit. Z uvajanjem sodobnih metod dela v proizvodnem procesu je potrebno slediti z organizacijskimi in informacijskimi sistemi. Zmogljivost in razširjenost strojne opreme ter vse boljših programskih rešitev lahko v veliki meri pripomorejo k boljšim informacijam za znižanje stroškov, večji kakovosti in ažurnosti. Sodobni informacijski sistem pripomore k racionalni organiziranosti podjetja. To so glavni elementi, ki vodijo podjetje k dolgoročnemu uspehu. V diplomski nalogi smo predstavili proizvodni informacijski sistem v podjetju TMK Črnci d.d. Podjetje je že pred nekaj leti začelo z avtomatskim zajemom podatkov iz proizvodnje.


42

Ta sistem so nenehno izboljševali in nagrajevali. Z vsako nadgradnjo se pokažejo nove možnosti in rešitve, ki jih je mogoče realizirati tudi v praksi. Podjetje TMK Črnci d.d. se je odločilo za podjetje ProMikra d.o.o. Tudi izbira pravega dobavitelja mora temeljiti na znanju in sposobnosti posameznega proizvajalca in ne le na cenovni kalkulaciji. Dober odnos med dobaviteljem oziroma razvijalcem programske opreme in kupcem je ključnega pomena za uspešnost projekta in nadaljnje sodelovanje. Vlaganje v sistem avtomatskega zajemanja podatkov iz proizvodnje seveda zahteva velike finančne vložke in pa usposobljene kadre. Na podlagi podatkov, dobljenih neposredno iz proizvodnje, se je zmanjšala poraba energentov, zmanjšal izmet, poenostavil nadzor in odločanje. Finančno korist, ki jo vsaka nadgradnja prinaša, je težko izmeriti, a kljub temu je vlagati potrebno, saj so podatki, ki jih dobimo na podlagi avtomatskega zajema zelo pomembni za kvalitetnejšo planiranje, odločanje, spremljanje in analizo proizvodnje, kar pomeni boljšo konkurenčnost podjetja.


43

8 POVZETEK Živimo v obdobju velikih sprememb na področju poslovanja, ki jih prinaša napredek informacijske tehnologije. Dogajajo se siloviti svetovni procesi, ki izbrana podjetja zavihtijo med uspešna, ostala pa povsem zavržejo. Vse bolj se kaže, da informacijski sistem dejansko predstavlja srce podjetja. V današnji informacijski družbi je dober informacijski sistem pogoj za uspešno in učinkovito poslovaje. Podjetja se v današnjem času ne ukvarjajo več toliko z avtomatizacijo primarnih procesov, ampak bolj s prenovo, optimatizacijo in racionalizacijo le-teh. Proizvodni informacijski sistem je računalniški sistem namenjen podpori proizvodni funkciji v podjetjih. Je rezultat večletnih izkušenj pri izgradnji in implementaciji informacijskih sistemov slovenskih podjetij. Razvijejo ga v sodelovanju z uporabniki v skladu z razvojem računalniške tehnologije, komunikacij, zakonodaje, standardov, organizacije in informacijske kulture. Vsak proizvodni sistem je unikaten in specifičen. Nikoli ne more biti več proizvodnih sistemov popolnoma identičnih; razlikujejo si najmanj po okolju, v katerega so nameščeni, pa tudi po notranji strukturi in vsebini posameznih podsistemov oz. procesov. Zato so specifični tudi njihovi regulacijski in informacijski sistemi. Današnji poslovni sistemi in informacijska družba se premikajo v smeri dogodkov vodene ekonomije, v kateri se določitev potrebe preslikuje v zadovoljitev zahtev v vse krajšem časovnem okviru. To zadovoljitev zahtev pa lahko dosežemo le s povečanjem zmožnosti in doseganja zdajšnje informacijske infrastrukture. Pri tem pa ne gre za zamenjavo posameznih sistemov z enim samim, temveč za to, da informacijske sisteme povezujemo v dogodkovne verige. Skladno s transformacijo okolja se spreminja tudi trg - le temu pa se morajo poslovni sistemi prilagoditi ali pa bi trg odšel mimo njih. Namen diplomske naloge je osnovno razumevaje koncepta prenove ter nadgradnje informacijskih sistemov in proizvodnih informacijskih sistemov, ki sta se pojavila kot odziv na trend stalnega povečanja pričakovanj kupcev, stalnega povečanja nabavnih kapacitet ter povečanja globalne konkurenčnosti. Ključne besede: konkurenčnost poslovanja, proizvodni informacijski sistem, zajem podatkov, tehnološka priprava proizvodnje, avtomatska proizvodnja, sledljivost.


44

SUMMARY We are living in a period of great changes on the bussines field wich are caused by progress of information technology. Mayor global process changes are swinging selected companies on the top, other companies are discarded. Information systems are actualy hearts of modern companies. Contemporary information system is a key to effective operation in a modern society. Nowdays companies are not engaged with automation of their primary processes, however they are renovating, optimizing and rationalizing their processes. Purpose of production information system is a support of production function in companies. It is a result of experiences by building and implementing of information systems into companies. Production information system is developed in cooperation with end users, it is harmonized with computer technology, comunications, legislation, standardization, organization and informational culture. Each production system is unique and specific. None production system is identical to another, they are different at list by environment in which they are placed, and also by internal structure and contents of their subsystems or their processes. That is why their regulation and information systems are different too. Modern business systems and information technology are moving in direction of guided economy in which definitions of requirements are transformed to contentments of demands in more and more shorter time periods. Contentments of demands can be achived only with increasing of capability of current information infrastructure. Durring that many particular systems are exchanged with single system, information systems are linked to event sequence. According to environment transformation also market is changing. Business systems must follow those changes otherwise the market would pass by them. Purpose of diploma is basic understanding above the renovation and upgrade of information systems and production information systems in goal to enlarge global competitive position. Key words: competitive of business, production information system, datas ladle, technological arrangement of production, automatic production, traceability


45

9 SEZNAM UPORABLJENE LETERATURE IN VIROV LITERATURA 1. Ahlin, Tomaž. 2001. Uvajanje celovitih programskih paketov. Organizacija 5: 283 –

289. 2. Bennatan, Edwin M. 2000. On time, within budget: sofware project management

practices and techniqes. New York: Wiley. 3. Brigham, Eugene F. 1996. Intermediate Financial Management. Orlando: The Dryden

Press. 4. Dahlen, Carl. 1999. An Analysis of the current and future ERP Market, Masterś Thesis

Industrial Economics and Management. Stokholm: The Royal Institute of Techology. 5. Dolenc, Boštjan. 2003. Povezovanje poslovnih aplikacij in upravljanje poslovnih

procesov. V Zbornik posvetovanja DSI 2003. Ljubljana: Slovensko društvo informatika.

6. Gradišar, Miro. 2001. Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

7. Groznik, Aleš. 2001. Skladnost poslovnega strateškega načrta s strateškim načrtom informatike. Uporabna informatika 1: 12 – 15.

8. Groznik, Aleš. 2001. Strateško načrtovanje razvoja informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Gulati, R., N. Nohiria , in A. Zaheer. 2000. Strategic networks: special issue. Strategic management journal 21: 203 – 215.

10. Kotler, Philip. 1996. Marketing Management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga.

11. Kovačič, Andrej. 1994. Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. Ljubljana: DZS.

12. Kovačič, Andrej. 2000. Informatika je priložnost za zagotovitev strateške prednosti. Finance 104: 12.

13. Kovačič, Andrej. 2002. Celovite rešitve. Uporabna informatika 4: 189 – 190. 14. Kovačič Andrej. 2002. Uporaba in uporabnosti informacijske tehnologije v Sloveniji.

Monitor 4: 2 - 4. 15. Kovačič, Andrej. 2004. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 16. Ljubič, Tone. 2000. Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija. 17. Rant, Mrko. 1989. Informacijski sistem proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija. 18. Rant, Živa. 2002. Ljudje v procesni organizaciji. Organizacija 5: 296 – 302. 19. Selečan, Livija. 2003. Integracija poslovnih procesov. V Zbornik posvetovanja DSI

2003. Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 20. Shields, Murrell G. 2001. E – business and EPR: Rapid implementation and project

planinng. New York: John Wilwy & Sons. 21. Srabotič, Robert. 2002. Strateško načrtovanje in uvajanje celovith informacijskih

sistemov v slovenskih majhnih in srednje velikih podjetjih – primer izvedba zagonskega načrta za podjetje Iskra Traansmission. Uporabna informatika 4: 198 – 209.

22. Tavčar, Mitja. 1997. Trženje med organizacijami. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 23. Vukovič, Vesna. 2000. Novi sistemi kazalnikov poslovanja po pohodu tudi po Evropi.

Finance 64, 7.


46

24. Wallace, Thomas F. 2001. EPR – marketing it happen, the implementers guide to success with enterprise resource planning. New York: John Wiley & Sons.

25. Wood, Rodin. 2000. Management complexity. Profile Books Ltd. VIRI 1. Boškovič, Nebojša. 2000. Uredniški informacijski sistem. [online]. Dostopno tudi na:

http://www.sioug.si/sioug2000/predavanja5.html. [15.11.2007]. 2. Chen, Injazz J. 2001. Planning for EPR system: analysis and future trend. Business

Process Management Journal. [online]. Dostopno tudi na: http://www.emerald-library.com/ft. [15.11.2007].

3. Lesjak, Iztok. 2002. Politika pospeševanja razvoja malih in srednjih velikih podjetij (povzetek). Slovensko društvo informatika. Dostopno tudi na: http://www. gov.si/zmar/sgrs/konfer/1program.html. [17.12.2007].

4. Nemec, Marko. 2000. Projektni informacijski sistem in ORACLE 8. [online]. Dostopno tudi na: http://www.sioug.si/sioug2000/predavanja5.html. [05.1.2008].

5. Razvojni center IRC Celje d.o.o. 2005. Celovit poslovno informacijski sistem – IRC EPR. [online]. Dostopno tudi na: http://www.rcc-irc.si/STORITVE/irc-epr-proizvodnja.html. [05.01.2008].

6. Sokolić, Saša. 2003. Zajem procesnih podatkov za potrebe proizvodne informatike. [online]. Dostopno tudi na: http://das.uni-mb.si/konference2003/Zbornik_2003.html. [15.12.2008].


47

SEZNAM SLIK SLIKA 1: NAVIDEZNA (VIRTUALNA) ORGANIZACIJA

SLIKA 2: STRUKTURA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

SLIKA 3: KLASIČNI KONCEPT ZAJEMA PODATKOV

SLIKA 4: KONCEPT ZAJEMA MERITEV Z UPORABO PROCESNEGA

HISTORIANA

SLIKA 5: MAKROOGRANIGRAM DRUŽBE TMK ČRNCI D.D.

SLIKA 6: SHEMA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA FSH

SUPERPROTEIN

SLIKA 7: SEZNAM RECEPTOV ZA PROIZVODNJO

SLIKA 8: PROCESNA SLIKA

SLIKA 9: PRIMER SKLADIŠČENJA VEČ KNTROLNIH ŠTEVILK V ISTI CELICI

SLIKA 10: PRIKAZ STANJA NA SKLADIŠČU

SLIKA 11: SLEDENJE MATERIALA PO KONTROLNI ŠTEVILKI

Documents

INTEGRACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/hozjan-milka.pdf · informacijska tehnologija in nova znanja kadrov postavljajo pred organizacijo potrebo