1

IMP Klima - va{ partner

2

V

Moto “Ustvarjamo ljudem prijetno in zdravo klimo” je vsakdanji spremljevalecna{ih dejavnosti. Bistveni poudarek namenjamo klimatizacijskim sistemom, ki sosestavni del projekta na objektu in v prostoru zagotavljajo ugodno klimo.

PARTNERinformativni časopis

IzdajateljIMP Klima d.o.o.Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

UrednicaTanja Tominec

OblikovanjeGaya Cerkno

NaslovnicaKendov dvorecSpodnja Idrija -Foto: FOTO M,Marjan Kurtanjek

TiskBistisk, Ljubljana

Naklada1000 izvodovLetnik III, št. 4/2002december 2002

TANJA TOMINEC, urednica

Uvodnik

sak posameznik s svojim znanjem prispeva h končnemu izdelku, to je izgradnjiprostora, kjer se zadržujejo ljudje. Kasneje posameznik nima večje možnostivpliva na spremembo obstoječega objekta, lahko pa vsakdo poskrbi zase, da sev prostoru bolje počuti. Moje misli so tokrat usmerjene v naše zdravje, na našedobro počutje na delovnem mestu in doma.

Katera so torej majhna dejanja, ki na dolgi rok prispevajo k našemu telesnemu zdravju?

O tej temi smo se pogovarjali z g. dr. Bojanom Pelhanom, zdravnikom splošne medicine inmedicine dela iz Idrije, s katerim že drugo leto sodelujemo pri projektu OHSAS 18001, kipredvideva zdravo delovno okolje za posameznika na delovnem mestu. Dr. Bojan Pelhan v na-daljevanju predstavlja zakonske obveznosti za delodajalca in delojemalca. Ker je zakon razdeljenna sklope, ga bomo v prihodnjih številkah objavljali postopoma.

Dovolite, da vam ob koncu zaželim mnogo sreče in zdravja ter medsebojnega razumevanja vnovem letu 2003.

Tanja Tominec

Zdravje je nedvomno na{e najve~je bogastvo.

šanje tveganja pri delu, zapisani v Izjavi o var-nosti. Delodajalec je torej dolžan ugotoviti more-bitna tveganja pri delu, sprejeti ukrepe za izbolj-šanje stanja in zagotoviti potrebna sredstva zaizvedbo predlaganih ukrepov. Zaposleni delavcimorajo biti seznanjeni s tveganji pri delu inpodučeni o ukrepih za varno delo. Sindikat indelavski zaupniki so zakonsko določen partner,ki mora biti seznanjen z Izjavo o varnosti. In-špektorji za delo, ki nadzirajo izvajanje zakon-skih obvez za varnost in zdravje pri delu, lahkoob neizvrševanju sprejetih obvez kaznujejo takodelodajalca kot delavca.

Zmanjševanje ali odpravljanje tveganja zaokvare zdravja pri delu je v skladu z zakonodajoodgovornost in naloga tako delodajalcev kotzaposlenih delavcev. Skrb za izboljšanje in kre-pitev zdravja pa še vedno je in ostaja oprede-litev in naloga vsakega izmed nas. Da bi lahkosvoje zdravje krepili in izboljšali, moramo naj-prej poznati sami sebe, morebitne okvare zdrav-ja in bolezni, tveganja pri delu, predvsem pabiti pripravljeni storiti, kar je za naše zdravjepotrebno.

O tveganjih za zdravje pri delu, varnem deluin ukrepih za krepitev zdravja pa bomo govoriliv prihodnjih prispevkih.

Bojan Pelhan, dr. med.

Svetovna zdravstvena organizacija definirazdravje kot stanje popolnega telesnega, psihične-ga in socialnega blagostanja in ne le kot odsot-nost bolezni.

Skrb za zdravje je ena najpomembnejših na-log vsakega posameznika in družbe, v kateriživimo in delamo. Še vedno velja stara modrost,ki trdi, da se pomena zdravja žal zavemo šeletakrat, ko zbolimo.

V ustavi Republike Slovenije je zapisano, daje skrb za zdravje naloga in pravica vsakegaposameznika. Zakon o varnosti in zdravju pridelu pa ureja naloge in pristojnosti delodajalcater zaposlenih na področju varovanja zdravjav delovnem procesu. Številni podzakonski akti– pravilniki podrobno urejajo varovanje zdravjapri delu, kadar so delavci izpostavljeni določe-nim škodljivostim, na primer ropotu, sevanju,kemikalijam, ...

Gre za novo, sodobno zakonodajo, ki je uskla-jena s standardi Evropske skupnosti in obvezu-je tako delodajalca kot tudi zaposlene, da izva-jajo zaveze, sprejete v Izjavi o varnosti za dolo-čeno delovno mesto ali skupino delovnih mest.

Sistem varovanja zdravja pri delu temelji naOcenah tveganja. Strokovne službe delodajalcaso po predpisani metodologiji dolžne ocenitinevarnosti in tveganja pri delu. Na osnovi Ocenetveganja so sprejeti ukrepi za odpravo ali zmanj-

DELO IN ZDRAVJE

3

Tekst: Tanja Tominec

Danes vam predstavljamo dru`insko podjetje Klimatske instalacije Jo`ef Belehar s.p.z ve~ kot dvajsetletno tradicijo. G. Jo`ef Belehar je pri~el s svojo obrtjo leta 1980v Hrastju pri Kranju, pred tem pa je enajst let delal v Nem~iji. Podjetje postopomaprevzema sin, g. Bojan Belehar, ki je bil tudi moj sogovornik.

KLIMATSKE INSTALACIJE JO@EF BELEHAR s.p. Kranj

Intervju

ak{ni so bili za~etki va{e obrti?Da postane samostojni podjet-nik, se je oče odločil leta 1980,potem, ko je pridobil bogate iz-kušnje v podjetju Lennox v Nem-

čiji. Tam je osvojil splošna znanja o prezrače-vanju in klimatizaciji. Najprej je delal sam, na-to pa postopoma zaposloval nove sodelavce.Danes nas je v podjetju redno zaposlenih dva-najst.

Na začetku je bilo zelo težko pridobiti zaupa-nje, ker nas stranke še niso poznale. Sedaj paje drugače, ljudje nas poznajo in nam zaupajo.

Kaj vse obsega va{a dejavnost?Naša dejavnost obsega izdelovanje in monta-

žo zračnih kanalov, nudimo kompletno prezra-čevanje, klimatizacijo, dobavo in montažo kli-ma opreme, poskrbimo za hlajenje in toplotnogretje prostorov, servisiranje in vzdrževanje na-prav. Na željo stranke prevzamemo celoten in-ženiring strojnih instalacij. Pokrivamo objektevseh vrst, od manjših poslovnih prostorov ingostinskih lokalov, do velikih proizvodnih halter trgovskih centrov.

Va{a prednost je zagotovo tudi v kvalitetnemservisu in vzdr`evanju naprav? Kak{ne pa so

va{e izku{nje na tem podro~ju?Za vse vgrajene naprave nudimo tudi vzdrže-

vanje in servis. Servis obsega tako čiščenjeodvodnih kot dovodnih prezračevalnih elemen-tov, npr. rešetk, menjavo filtrov, pri klimatihmenjavo jermenov, čiščenje klimata v celoti,menjavo ležajev, itd. Skratka, potrebno je rednoservisiranje.

Ali ste prisotni tudi v tujini?Ne, zaenkrat imamo dovolj dela v Sloveniji.

Pokrivamo Gorenjsko, delno ljubljansko in pri-morsko območje.

Katera je va{a najve~ja prednost?Kakovost izvedenih del, ki jo zagotavljamo z

vso odgovornostjo. Kasneje pa nudimo kvalite-tno vzdrževanje in servisiranje vseh naprav,ki smo jih vgradili na objektu.

Kaj pa zahtevnost izvedbe glede na razli~-nost objektov? Kateri so zahtevnej{i od dru-gih in zakaj? Se tudi pri izvedbah in{talacijravnate po kak{nem standardu oz. predpisu?

Po mojih izkušnjah so najzahtevnejši objektiv prehrambeni industriji. Primer je tovarnaFructal v Ajdovščini, kjer smo klimatizirali halo

za polnjenje plastenk sadnih sokov FRUC. Medizvedbo je proizvodnja obratovala, vsebina mi-kroorganizmov v proizvodnem prostoru (teganadzorujejo z merilnimi napravami) pa medmontažo ni smela prekoračiti mejne koncentra-cije. Pri montaži smo uporabljali najsodobnejšoopremo (hala Aseptika). V živilski industriji sezaradi higienskih pogojev uporablja izključnonerjaveča pločevina.

Na posebnih objektih nas usmerjajo projek-tanti in nadzorni inženirji, ki posredujejo dolo-čene zahteve. Včasih v proučitev prejmemotudi potrebno literaturo.

So izvedbeni roki zelo kratki?Da, največkrat so zelo kratki. Velikokrat inve-

stitor želi, da bi bil projekt dokončan, še predenso dobavljivi vgradni elementi. Zaradi kratkihrokov se dogaja, da so na objektu hkrati prisotniskoraj vsi izvajalci, zaradi česar je delo precejoteženo. Prav sedaj na enem izmed objektovmontiramo kanalske razvode, hkrati z namipa že hitijo izvajalci za zaključna gradbenadela. Potrebni sta dobra organizacija in velikapotrpežljivost.

Kako pa spremljate vstop v Evropsko unijo?

Na{ sogovornik, g. Bojan Belehar, postopoma prevzema vodenje dru`inskega podjetja.

G. Jo`ef Belehar je osnoval svoje podjetje Klimatskeinstalacije Jo`ef Belehar s.p. leta 1980, po vrnitvi iz Nem-~ije, kjer je pridobil dragocene izku{nje in znanja s podro-~ja prezra~evanja in klimatizacije.

»DRUZINSKO PODJETJE

K

4

Kak{ne spremembe pri~akujete v va{em po-djetju glede na to, da ste majhna dru`ba?

Zagotovo bo do sprememb prišlo. Konkuren-ca bo še večja, vendar pa menim, da bo še ve-dno naša poglavitna prednost nižja cena delov-ne sile - Avstrijci, na primer, so od nas mnogodražji. Naše podjetje načrtuje tudi ureditev si-stema z evropskimi standardi ISO.

Kako pa ocenjujete sodelovanje IMP Klimekot dobavitelja?

Kot zelo dobro, čeprav moram reči, da sovčasih roki tako kratki, da morate tako vi kot miizdelke na hitro narediti oz. dobaviti. Z vašoprodajno službo, tako z g. Jerebom kot z g. Kav-čičem, smo vsakodnevno na zvezi in tudi s hi-trim svetovanjem sem zelo zadovoljen. Ste elasti-čni, hiter odziv pa je danes nujen za tekoče delo.

Morda je vaša nekoliko šibka točka zaloga.Moja želja kot izvajalca je, da bi imeli vse po-trebne elemente na zalogi. Ampak pri tako ši-roki paleti izdelkov in različnih možnih dimen-

zijah stalnih zalog skorajda ni mogoče zagoto-viti.

Tega se v IMP Klimi zavedamo, zato z vese-ljem povem, da so se gradbena dela za po-stavitev novega distribucijskega centra vGodovi~u `e za~ela in bodo predvidoma za-klju~ena spomladi leta 2003.No, kak{ni pa so va{i na~rti za naprej? Ome-nili ste, da bo o~eta potrebno razbremenitiin da boste vi prevzeli vodenje podjetja. Bopri{lo do kak{nih sprememb?

Smo v fazi preureditve podjetja iz Klimatskeinstalacije in splošno kleparstvo Jožef Belehars.p. v podjetje Klima Belehar d.o.o.. Osnovnadejavnost bo ostala ista, le da bo storitvenaponudba širša: poleg izvedbe klimatskih inšta-lacij, servisiranja in vzdrževanja naprav, bomonudili še svetovanje in inženiring. Menim, dabo ponudba kompletnih storitev v prihodnostinujna in da bodo naročniki tovrstne storitvepotrebovali v vse večjem obsegu.

Vsem ~lanom dru`ine Belehar se zahvalju-jem za sodelovanje in prijaznost. Veliko us-pehov v prihodnosti in uspe{nega sodelova-nja med podjetjema vam `eliIMP Klima d.o.o., Tanja Tominec.Ga. Sa{a, nepogre{ljiva pomo~ pri pisarni{kih delih.

Delavnica za izdelovanje zra~nih kanalov.

REFERENCE:

Gostinski in trgovski objektiDelikatesa (Jesenice in Stegne), GostilnaAn~ka [en~ur, Kitajska restavracija SichuanLjubljana, Megamarket @ivila Tr‘i~, @ivila(Grintavec, Klanec, Ljubljana), @ivila Hiper-market Cerklje, Hotel Union Bled, Vila DaliborBled, Vila Me‘akla in Nely, Bled, Merkur M[port Kranj, Merkur Gradbinka Kranj, Merkurprodajalna Jesenice, TC Merkur Jesenice,BTC City park - parfumerija Limoni.

Industrijski objektiFructal Ajdov{~ina, Arvaj - proizvodna halaBritof, Termo [kofja Loka, Gori~ane tovarnapapirja Medvode, Peks [kofja Loka, IskratelTeling, LTH [kofja Loka, Domel @elezniki -proizvodna hala, TCG Unitech Vincarje

Poslovni prostoriIskra sysen Ljubljana, @ivila Naklo - menza inra~unalni{ki center, Iskra SSD Kranj, IskratelKranj, LE-Tehnika Kranj, PTT Kranjska Gora inTr‘i~, Gorenjski sejem Kranj, ETP Kranj -upravna stavba, ...

Izobra‘evalni objektiO[ Naklo, O[ Gorenja vas, VIZ F. Mil~inskiSmlednik, O[ Trstenik, O[ Svetje, O[ JakobAlja‘

Zdravstveni objektiOrdinacija dr. Benedi~i~eve Tr‘i~, ZD [kofjaLoka, Porodni{nica Kranj, Bolni{nica Golnikin BGD Kranj - citolo{ki laboratorij

[portni objekti[D @elezniki, O[ Jakob Alja‘ (prezra~evanjebazena z garderobami).

KLIMATSKE INSTALACIJE JO@EF BELEHAR s.p. Kranj

Intervju

5

L

Tekst: Damir Jurak, univ. dipl. in`. str.

ep primer možnosti, ki jih ponu-jajo izvedbe talnih konvektorjev,lahko vidimo v stavbi Območneenote Zavarovalnice Triglav v

Murski Soboti. Nepretrgana linijatalnih konvektorjev do potankosti sledi ukrivlje-nim konturam zunanje steklene fasade. Fleksi-bilna talna rešetka s prečno postavljenimilamelami se enostavno prilagaja krivinam. Obusklajenem sodelovanju projektanta in dobavi-telja oblikovno usklajena in všečna izvedba niproblematična.

Za preprečevanje rosenja v kupoli je proje-ktant uporabil šobe. Te zagotavljajo velike dome-tne razdalje ob nizki šumnosti in so za dosega-nje tovrstnih učinkov idealen element. Tudioblikovno jih je v interier mogoče lepo vključiti,kot lahko vidimo na sliki. Prezračevanje prosto-ra se izvaja z vrtinčnimi difuzorji.

Prostor za stranke v območni enoti Zavaroval-nice Triglav je primer celovite ter moderne re-šitve ogrevanja in klimatizacije z izdelki IMPKlime. Še enkrat bi radi poudarili, da se bomoz veseljem odzvali na vsako vašo željo, ki takotehnološko kot oblikovno zahteva individualnerešitve.

Primer usklajenega sodelovanja projektanta in dobavitelja- nepretrgana linija talnih konvektorjev, ki do potankostisledi ukrivljenim konturam zunanje steklene fasade.

Name{~ene {obe za prepre~evanje rosenja v kupolizagotavljajo velike dometne razdalje ob nizki {umnosti,hkrati pa so v interierju oblikovno nemote~e.

Tekst: Tine Vadnal, dipl. in`. str.

kupino LIV sestavlja pet sodobnoorganiziranih družb: LIV Plasti-ka d.o.o., LIV Kolesa d.o.o., LIVOrodjarna d.o.o., LIV Hidravlikad.o.o. in LIV Stroji d.o.o..

Podjetje ima bogato tradicijo, sajje bilo ustanovljeno leta 1954 in trenutno zapo-sluje okrog 850 ljudi. Letno ustvari blizu 100milijonov prodaje, od tega 75 % predstavlja iz-voz.

LIV PLASTIKA d.o.o. proizvaja sesalnike inpribor, wc izplakovalnike, sifone, plastične ceviter izvaja kooperacijske storitve za avtomobilskoindustrijo. LIV Plastika je največja in najuspe-šnejša družba v koncernu LIV. V letu 2002 so

Szaključili investicijo v novo proizvodno halo.Poslovni prostori so opremljeni s skrito izvedboventilatorskih konvektorjev CLIMMY, priključe-nimi na štiricevni sistem; ogreti oziroma ohlaje-ni zrak se v prostor dovaja z difuzorji tipa OD-4,zajema pa z difuzorji KD-15.

Zanimive rešitve je moč videti tudi v obstoje-čih proizvodnih halah. V eni izmed teh je bilaletos izvedena rekonstrukcija vpiha zraka. Zara-di nakupa novih strojev za brizganje plastikein širitve brizgalnice, je bilo potrebno podaljšatidvigalno progo, ki služi za menjavo orodij nabrizgalnih strojih. Mostovna dvigala zaradi svo-jega vzdolžnega gibanja ne dovolijo nobenihvertikalnih prezračevalnih kanalov, zato je bilo

potrebno obstoječi razvod prezračevalnih kana-lov demontirati ter razvod in vpih zraka v ce-loti izvesti nad dvigalno progo. Razvod kanalovse je izdelal v rastru strešne konstrukcije, vpihzraka pa izvedel z variabilnimi distribucijskimielementi OD-11V. Ta difuzor je zelo primeren,ko vpihovani zrak uporabljamo za hlajenje inza ogrevanje. Z nastavitvijo kota lopatic naelementu lahko nastavljamo globino prodiranjazračnega curka. To nam pride prav v proizvo-dnjah z notranjimi izvori toplote (stroji s povi-šano temperaturo površine), saj lahko z nastavi-tvijo kota lopatic na difuzorju korigiramo vplivsegrevanja vpihovanega zraka. Če bi se ta medvpihom proti bivalni coni preveč ogrel, bi ga

ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., Obmo~na enota Murska SobotaLIV POSTOJNA d.d., Postojna

Referen~ni objekti

ZAVAROVALNICA

TRIGLAV

LIV POSTOJNA

5

6

obrnilo nazaj proti stropu in svežizrak ne bi dosegel cone bivanja. Spomočjo lopatic pa nastavimo us-merjenost vpiha tako, da sveži zrakv bivalno cono prodre s pravšnjohitrostjo. Le tako se doseže pravoizkoriščenost prezračevanja in de-lavcem zagotovi potrebni sveži zrak.

Na sliki 1 je razviden primer ce-lotne distribucije zraka v rastrustrešne konstrukcije, kar je zeloprimerno za proizvodne hale, v ka-terih se zahteva visoka stopnja iz-koriščenosti njihovega celotnegavolumna.

LIV KOLESA d.o.o. velja za dru-go največje podjetje v koncernuLIV POSTOJNA d.d. in je ena oddružb z najdaljšo tradicijo. Pravtako kot ostale družbe, od leta 1994posluje skladno z zahtevami med-narodnega standarda ISO 9001, odleta 2000 pa tudi standarda ISO14001. V skladu z zahtevami okolj-

skega standarda ISO 14001 so seodločili izvesti rekonstrukcijo vpihasvežega zraka v galvani, kjer se jeza dovod svežega zraka na delovnamesta uporabilo kombinacijo pre-zračevanja z izpodrivanjem in me-šanjem. Na delovna mesta, kjer seročno pobira polizdelke, ki pridejoiz galvanske kadi, je potrebno dova-jati čim večjo količino svežega zra-ka, ki mora biti čim manj pomešanz okoliškim onesnaženim zrakom.Za take primere je najučinkovitejšeizpodrivno prezračevanje, saj se do-vajani sveži zrak ne meša inten-zivno z okoliškim onesnaženim zra-kom, temveč ga izpodriva proti od-sesovalnim odprtinam.

Tudi na konkretnem primeru seje učinkovitost izpodrivnega pre-zračevanja v praksi potrdila, saj jev območju izpodrivnega prezrače-vanja kakovost zraka občutno iz-boljšana (gl. risbo).

Tekst: Tine Vadnal, dipl. in`. str.

skra ERO d.o.o. izKranja je naše ses-trsko podjetje zno-traj korporacije Hi-

dria. S programomelektričnega orodja je znana širomSlovenije in prisotna praktično navseh delih sveta. Tesno povezane

z matično družbo v Kranju, kjersta sedeža razvoja in proizvodnje,delujejo še družbe Perles Švica, kipretežno na zahodnoevropskih tr-gih trži blagovno znamko Perles,Perles Poljska in Iskraemec v Ekva-dorju, kamor je tudi prenesen delproizvodnje za južnoameriško trži-

I

Razvod kanalov med vsemi obstoje~imi in{talacijami.Postavitev klimata in hladilnega agregata.

šče. Skladno s strateškimi cilji Hi-drie o povezovanju podjetij znotrajkorporacije, ter širitvijo prodajnemreže v svetu, smo se podjetja medseboj povezala tudi s poslovnegavidika. Znanja in izkušenj med dru-žbami na specializiranih področjihje dovolj.

Letos so v Iskra Eru, zaradi opti-miranja in zniževanja stroškov pro-izvodnje, selili montažo na novo,logistično primernejšo lokacijo. Kerželijo zaposlenim nuditi čim boljšedelovne pogoje, so se odločili pro-store nove montaže klimatizirati.Gre za zahteven sistem klimatiza-

ISKRA ERO d.o.o., Kranj

Referen~ni objekti

ISKRA ERO

6

7

Slika 2: Oddelek galvane.Slika 1: Distribucija zraka v obstoje~i proizvodni hali.

Vsi opisani primeri potrjujejo, daje LIV Postojna do okolja in zapo-

slenih prijazno podjetje, ki skrbi zasodoben razvoj infrastrukture v

Razvod kanalov tik ob stropu in postavitev difuzorjev. Pogled na sodobno urejeno monta`no linijo Iskra Ero.

cije, saj je na 890 m2 70 kW toplo-tnih dobitkov, na tej površini padela okrog 80 zaposlenih, večino-ma žensk. Zahteve je še bolj zao-strovala za industrijski objekt nizkavišina stropa - 4,7 m -, ki je otežilarazvod kanalov.

V IMP Klimi smo k zadevi pristo-pili takole:• ogledali smo si lokacijo,• investitor nam je posredoval te-

hnološki tloris,• dogovorili smo se o možnih reši-

tvah glede na obstoječo infrastru-kturo,

• pripravili variantne rešitve,

• jih predstavili investitorju,• skupaj izbrali najprimernejšo re-

šitev,• rešitev še optimizirali, tako tehni-

čno kot cenovno,• sistem sprojektirali,• ga izvedli,• ter predali investitorju.

Na streho objekta smo postaviliklimatsko napravo z vročevodnimgrelnikom in direktnim uparjalni-kom, poleg njega pa stoji še pripa-dajoča kondenzatorska enota – hla-dilni agregat. Klimat služi tako zaogrevanje kot hlajenje prostora, de-lovanje pa je popolnoma avtomati-

zirano. Razvod zraka je speljan te-sno pod stropom, tako da se je ohra-nilo čim več svetle višine objektain da so difuzorji nameščeni takovisoko kot je omogočala višinaobjekta. Za vpih se je uporabilovariabilne vrtinčne difuzorje IMPKlima tip OD-11V/B1. Kot lopaticna difuzorjih se prek avtomatikeIMP Klima, tip ADT-1, nastavljaavtomatsko glede na vpihovanotemperaturo zraka in temperaturozraka v prostoru.

Tako smo izvedli tehnično in ce-novno sprejemljivo varianto za in-vestitorja, dosegli zadovoljstvo

strank in uporabnika, postavili fun-kcionalen in ekonomičen sistem,okolju prijazno rešitev ter uresničiliglavni slogan IMP Klime: Ustvarja-mo ljudem prijetno in zdravo klimo.

Izvedba del v prostorih montažeje potekala izključno v popoldan-skem času, tako da je bil proizvo-dni proces popolnoma neoviran,kljub temu pa je bil projekt zaklju-čen natančno v dogovorjenem ro-ku. Za to gre zahvala tudi vsem pod-izvajalcem del, zlasti pa vodji inve-sticij Iskra Ero, Janezu Perčiču, kije poskrbel, da so vsa dela lahkotekla v dogovorjenih terminih.

svojih proizvodnih halah in je dov-zetno za strokovne tehnične reši-

tve, za kar je zaslužen strokovno pod-kovan tim Tehničnega sektorja.

7

8

Z akaj smo se od-lo~ili za razvojnovega konve-ktorja?

Ventilatorski konve-ktorji imajo veliko prednosti predostalimi načini ogrevanja: ekonomi-čnost delovanja, neodvisnost regu-lacije, visoke grelne in hladilne mo-či, dober izkoristek moči, neodvis-nost ogrevanja in hlajenja med pro-stori, filtriranje zraka, zelo hitranastavitev delovanja ter prilagodi-tev razmeram v prostoru in okolici,že pripravljena instalacija za pole-tno hlajenje, ... To so razlogi, da sev vedno večji meri uporabljajo vobjektih, kot so poslovni prostori,restavracije, hotelske sobe, galerije,razni lokali, šole, … V IMP Klimiimamo že več kot desetletno tradi-cijo izdelovanja ventilatorskih kon-vektorjev, da pa bi sledili novimoblikovalskim in tehničnim zahte-vam trga, smo se odločili za razvojnovega konvektorja Climmy 3.

Kateri parametri so bili os-nova pri razvoju Climmyja 3?• Ventilatorski konvektorji so na-

prave za klimatizacijo prostorov,s katerimi lahko zrak grejemo,hladimo, čistimo, prezračujemoprostore in deloma sušimo zrak vnjih. Zato mora izdelek upoštevativse te parametre in nuditi člove-ku ugodno klimo.

• Standardi EN 7730 in CEN CR1752, ki predpisujejo, da sme bititemperaturni gradient največ 2 Kna vsak meter višine prostora.

• Ekonomičnost in nizka šumnost.• Estetski izgled.• Tehnično dovršen izdelek.

Katere so prednosti noveskupine konvektorjev, ime-novanih Climmy 3?

Možnost spreminjanja vrtljajevventilatorjev in regulacija preto-kov vode (odpiranje oz. zapiranjeventilov) preko termostata omogo-čata tudi individualno spreminja-

Tekst: Uro{ Bogataj, univ. dipl. org., in`. str.

statu. Na termostatu nastavimoželeno temperaturo in če je razlikatemperatur velika, konvektor delujev najvišji hitrosti, ko pa se tempe-ratura v prostoru približuje želenitemperaturi, se hitrost ventilatorjapreklopi na srednjo in nato na mi-nimalno. Ko se temperaturi izena-čita, se ventilator izklopi in miruje,dokler se temperaturna razlika nepoveča na vrednost, ko termostatvključi delovanje ventilatorja. Neo-dvisno od tega pa lahko napravopo želji ročno izključimo. Z zmanj-šanjem hitrosti ventilatorja varču-jemo z električno energijo in znižu-jemo šumnost naprave.

Dodatne hitrosti ventilatorja: Če-prav ostajamo pri standardnih trehhitrostih ventilatorja, nam noviventilator nudi še dodatni dve hi-trosti, s katerima lahko pri posame-znih velikostih konvektorjev po po-trebi povečamo ali zmanjšamo pre-tok zraka in v zvezi s tem spremi-njamo šumnost ter toplotno močkonvektorja.

Sestavni deli Climmyja 3:• vodni prenosnik toplote,• radialni ventilator z elektro mo-

torjem,• filter EU 2,• rešetka na zajemu in izpihu,• notranje in zunanje ohišje,• nogice,• zbiralec kondenzata,• dodatki: ventili, termostati, lopu-

ta za zajem svežega zraka, dodat-ni zbiralec kondenzata, komoraza fleksibilne priključke pri skri-tih izvedbah.

Katere cilje smo dosegli znovo skupino konvektorjevClimmy 3?

Prvi cilj je bil izboljšati tehničnekarakteristike konvektorja:

Z zamenjavo ventilatorja smo pri-dobili večji pretok zraka in dodatnirazpoložljivi tlak za premagovanjetlačnih uporov v kanalih. Rešitevje v novi obliki rešetke na izpihu

PROGRAM ENERGETIKA

Novosti

n j eposame-znih parame-trov v prostoru, v od-visnosti od aktivnosti inobleke človeka, ki vplivata natoplotno ravnotežje človeka z oko-lico. O ravnotežju človeka z okolicooz. toplotnem ugodju govorimo ta-krat, kadar v prostoru dosežemotakšno stanje, da si človek ne želinobenih sprememb. To pomeni, daso si temperatura zraka, sevalna tem-peratura sten, gibanje zraka in rela-tivna vlaga povsem v ravnovesju.

Na ugodje v prostoru vpliva tudičistost zraka, zato ima Climmy 3vgrajen filter, ki ga je možno pratioz. enostavno zamenjati. V nekate-rih prostorih je zaradi večjega one-snaževanja zraka zahtevano prezra-čevanje s svežim zrakom, ki ga do-sežemo z dodatnim elementom, lo-puto za zajem svežega zraka.

Uporablja se lahko za dvocevneali štiricevne sisteme ogrevanja inhlajenja.

Climy 3 je ekonomičen elementogrevanja, saj obratuje samo, kadarje to potrebno. To je takrat, ko tem-peratura v prostoru ni v nastavlje-nem območju termostata in je ne-odvisna od drugih prostorov. Torejje odličen element za lokalno kli-matizacijo. Njegova velika prednostje v hitrem segrevanju prostorov,npr. zjutraj ali ko vstopimo v pro-stor. Razvito imamo tudi možnostreguliranja z daljinskim upravljal-nikom, ki ima vgrajen termostat

in več različnih funkcij, s katerimilahko nastavimo tedensko oz.

dnevno delovanje konve-ktorja na želene tem-

perature v pro-storu.

Var-čnost na-prav Climmy 3:Climmy 3 ima vgrajene ventilatorjez manjšo porabo električne energije,kot v predhodnih izvedbah. Hitrostiventilatorja se spreminjajo gledena razliko med dejansko tempera-turo v prostoru in želeno tempera-turo, ki smo jo nastavili na termo-

Na 9. mednarodnem sejmu Aqua-thermv Pragi na ^e{kem je IMP Klima za svojnovi konvektor Climmy 3 prejela ~astnopriznanje za najbolj{i izdelek.

VENTILATORSKI

KONVEKTOR CLIMMY 3

9

[IRJENJE POSLOVNE MRE@E

Reporta`a

aši razvejani poslov-ni mreži se je pri-družila še ena drža-va na Vzhodu - zani-

miva in razprostranje-na Ukrajina. Moje poslovne potiso večinoma usmerjene v državeVzhodne Evrope in Baltik. Ukra-jino sem videl zaenkrat le skozivtise iz Kijeva, ki sem ga v zadnjemletu obiskal dvakrat. Primerjava jenedvomno povezana z njeno dolgo-letno materjo - Rusijo. Vendar paje po mojih izkušnjah že na prvipogled razlika ogromna. In kje serazlika opazi? Pri ljudeh! Njihovihposlovnih in družabnih običajih,odprtosti, prijaznosti in načinu ko-munikacije. Drugi pogled, ki je po-leg kulturnih in zgodovinskih vre-dnot mesta Kijeva najlepši, pa sotudi v svetu predvsem moškimočem poznana lepa dekleta. Viso-korasle, lepih potez in čistih linij,povrhu vsega pa še zelo prijaznein zgovorne - z gotovostjo trdim,da ob njih srce hitreje utripa.

Drugo leto zapovrstjo se bomo

Tekst: Marjan Bren~i~, vodja prodaje tr`nega obmo~ja

N udeležili sejma Aqvatherm v Kijevuin na njem nastopili skupaj z našimpartnerjem. Naša poslovna pot papoteka trenutno preko distributerja,ki pokriva širše območje centralne-ga dela okrog Kijeva. Vendar padržave, ki obsega kar 603.700 m²površine in ima 49,1 milijona prebi-

valcev, ni mogoče pokrivati samoiz enega centra. Glede na izkušnjevsak prodor traja nekaj let, ki sopotrebna za vzpostavitev primernedistribucijske mreže. S pomočjovsakoletnih tehničnih izobraževanjin s tehnično dokumentacijo v ru-skem jeziku vzgajamo svoj krog

Climmyja 3, s katero smo povečalikot izpiha in oblikovali lamele re-šetke tako, da tok zraka teče čimbolj gladko. Ta oblika zagotavljaboljše razmere na curku zraka prividni izvedbi Climmyja 3. S temlahko curek toplega zraka usme-rimo dlje v prostor, doseže pa tudivečji domet. To je ugodno pred-vsem pri stropni vidni izvedbi, dabolj segrejemo tudi spodnji del pro-stora. Z enostavnim obratom reše-tke pa lahko hladen zrak pri hlaje-nju prostora usmerimo bolj v stenoali strop, kar povečuje ugodnostbivanja v prostoru.

Povečan pretok zraka ventilato-rja in nov vodni prenosnik toplotez večjo površino prenosa toplotenam omogočata povečanje toplotnein hladilne moči konvektorja. Viso-ka zmogljivost konvektorja se kažev visoki grelni in hladilni moči.Za boljšo regulacijo toplote smoposkrbeli z novo izvedbo tripotnihventilov s štirimi priključki, ki soenostavnejši za sestavo in priključi-tev na omrežje. Te ventile upravlja-jo elektrotermični pogoni z on-offregulacijo, ki se odzivajo na našeželje, tako da jih izrazimo z nasta-vitvijo termostatov, ki so lahko vgra-jeni na steno ali v sam ventilatorskikonvektor. Z enim termostatom la-hko reguliramo do tri Climmyje 3,kar zmanjšuje stroške inštalacije.

Drugi cilj je bil zadovoljiti upora-bnika z estetskim izdelkom, upošte-vajoč modne smernice.

Ventilatorski konvektor je takokot drugi elementi velikokrat tudividni del opreme prostora, zato jenjegov izgled zelo pomemben. VIMP Klimi smo poslušali nasveteuporabnikov ter poiskali nasvetepri industrijskih oblikovalcih. So-dobnim trendom oblikovanja sledi-mo z zaobljenimi naravnimi lini-jami. S konstrukcijskimi rešitvamismo dosegli, da je Climmy 3 vizu-alno majhen in ozek. Hkrati pasmo ohranili vse funkcionalne za-hteve na najvišjem nivoju in uprav-ljanje z njim še bolj poenostavili(regulacija temperature, menjavaoz. čiščenje zračnih filtrov, usmer-janje izpiha zraka).

Meritve toplotno-hladilnih inhidravličnih karakteristik so bileopravljene na Fakulteti za stroj-ništvo (Univerza v Ljubljani). Celo-ten tehnični katalog bo na voljo znovim letom, prav tako bo v nasle-dnjem letu stekla proizvodnja.

Razprostranjena Ukrajina je samostojna dr`ava od l. 1992, obsega pa kar 603.700 m²povr{ine, na kateri `ivi 49,1 milijona prebivalcev.

UKRAJINA

9

Slikoviti Kijev.

10

Obvestila

7. novembra 2002 smo predstav-niki družbe korporacije Hidria pri-čakali mag. Janeza Kopača in mupredstavili dosedanje uspehe ternačrte za prihodnost, ob katerihminister ni skrival navdušenja.

Uvodoma so direktor divizije zaklimatizacijo, gretje in hlajenje (vnadaljevanju KGH) v korporacijiHidria Miloš Šturm, direktor dru-žbe IMP Klima Ivan Rupnik in di-rektor novoustanovljenega Nacio-nalnega inštituta KGH Egon Venkoministru Janezu Kopaču predstavilikorporacijo Hidria, družbo IMPKlima, projekt “Nacionalni inštitut”ter Grozd KGH.

Minister Kopač je po predstavitviizrazil prijetno presenečenje nadinovativnostjo in smelostjo vizijkorporacije, njene divizije KGH terdružbe IMP Klima.

“Delovanje Nacionalnega inšti-tuta KGH je v velikem interesu dr-žave. Laboratorija za akustične me-ritve, ki bo urejen kot eden od dva-

Minister za okolje in prostor g. Janez Kopa~

nister in obljubil svojo podporoprojektu “Nacionalni inštitut”, kibo edino tovrstno znanstveno, razi-skovalno in izobraževalno središčev vsej vzhodni in jugovzhodni Ev-ropi.

Minister mag. Janez Kopa~ ni skrival navdu{enja nad na{imi inovativnimi na~rti.

najstih laboratorijev inštituta v Go-doviču, zaenkrat v Sloveniji še ni-mamo, kar predstavlja resne težaveza izpolnjevanje zahtev Evropskeunije. Kot država takšen laboratorijzagotovo potrebujemo”, je dejal mi-

IMP Monta`a Koper d.d.

Da smo stari znanci, lahko z go-tovostjo trdimo za obe podjetji. Odleta 1976 dalje smo bili skupaj šev sistemu SOZD IMP v bivši Ju-goslaviji in skupaj smo na trgu šedanes. O tem pričajo mnogi refe-renčni objekti, od trgovsko – po-slovnih centrov (Trgovine TUŠ,Mercator Koper, Supernova OBI,Interšpar Koper, ...), hotelov (hotelDelfin, kompleks Žusterna, hotelStrunjan, hoteli Morje, ...), do indu-strijskih objektov in izobraževalnihustanov (klavnica Kal, NuklearnaKrško, pršutarna Šempulje, LukaKoper, Pretorska palača Koper, pa-lača Trevisini, …).

IMP Montaža Koper d.d. je uve-ljavljeno slovensko podjetje z večkot 55-letnimi izkušnjami na podro-čju inženiringa, projektiranja terizvajanja strojnih inštalacij za ogre-vanje, hlajenje, vodovod, plin, pre-zračevanje in klimatizacijo. Podjetjeje organizirano kot delniška družbas sedežem v Kopru, profitnim cen-trom v Novi Gorici ter proizvodnohalo in skladiščem v Izoli. Lastenrazvoj, nenehno izpopolnjevanje,vlaganje v znanje in zaposlovanjemladega kadra so podjetju omogo-

čili stalno prisotnost na tradicional-nem obalno-kraškem in goriškemtrgu, ter prodor na območje celotneSlovenije.

Danes podjetje zaposluje okrog100 ljudi, sistem vodenja pa je ure-jen v skladu s sistemom kakovostiISO 9002. Velik poudarek pa jetudi na kakovostnih storitvah, od

svetovanja in projektiranja, do vgra-dnje, meritev in regulacije strojnihinstalacij v objektu.

Da pa ne bi bili vedno povezanile preko dela, smo se nekega lepegajesenskega dne srečali in, kot pravistari rek, se ljudje ob kozarcu do-brega vina še pametneje in lažjepogovorijo.

Sre~anje s starimi znanci iz podjetja IMP Monta`a Koper d.d..

poslovnih partnerjev. Trenutnosmo tudi v fazi pridobivanja certi-fikatov za program požarne zaščite,saj za požarne in dimne loputeveljajo nacionalni predpisi, ki serazlikujejo od ruskih zahtev, v skla-du s katerimi smo certifikate pri-dobili že leta 1998.

Poleg Kijeva, ki ima 2,6 milijonaprebivalcev, so večja in strateškopomembna mesta še: Lvov na zaho-dnem delu Ukrajine, poznan pred-vsem po bogatem razvoju farma-cije, katerega začetek sega v daljnoleto 1735. Omenimo še mesti Yalto,ki je pomembno zaradi svoje legeob Črnem morju in bogate tradicijeturizma še iz časa Carja AleksandraII, ter Odesso, ki se ponaša zbogato umetniško kulturo – bale-tom in opero ter arhitekturnimi zna-menitostmi.

Ukrajina je samostojna državaod leta 1992. Skozi stoletja so jooblikovali vdori in prevzemi ljud-stev iz Avstroogrske, Turčije, Irana,Skandinavije, do Kozakov. Nena-zadnje so si jo geografsko razdeliliše Poljaki in Rusi. Ruski vpliv jeprevladal v letih 1840, civilne vojnepa so se vrstile več stoletij. Politi-čno je uradno pripadla Sovjetskizvezi leta 1922. Vendar se Ukrajin-ci nikoli niso povsem predali ruskimiselnosti, zato je Stalin v letih1932-33 ukazal vse intelektualnemislece dobesedno izbrisati iz ze-mlje – pobitih je bilo preko 7 mili-jonov ljudi. Uničenih pa je bilotudi preko 250 kulturnih in zgodo-vinskih objektov.

Ukrajino zaznamuje še ena veli-ka nesreča iz leta 1986, to je Černo-bil. Prav zanimivo je, da prebivalciKijeva govorijo o tej tragediji, kotda se je zgodila na drugem koncusveta in ne le dobrih 100 km stranod njih. Posledice te nesreče sozelo tragične, saj se rojeva vse večbolnih otrok in v precejšnji merije povečana tudi obolelost za ra-kom. Vendar tragedija v Černobiluni edina, ki meče črno luč na Ukra-jino. Še vsi se prav dobro spomi-njamo sestrelitve potniškega letalanad Črnim morjem in letalske ne-sreče na mitingu v Lvovu. Osnovnirazlog za te nesreče je pomanjkanjedenarja v vojski. Da je temu tako,kaže že podatek, da poklicni vojakpilot opravi na leto le dve uri lete-nja.

Kljub vsem nesrečam, ki se doga-jajo na tleh Ukrajine, pa njen ogledtoplo priporočam, saj se vam bo vti-snila v nepozaben spomin.

10

OBISKALI SO NAS ...

11

17. oktober 2002 je bil za IMPKlimo Sarajevo pomemben dan. Tadan je namreč potekala otvoritevnovih, 55 m² velikih pisarniškihprostorov v novem poslovno stano-vanjskem objektu. Zadovoljstvo ješe toliko večje, saj je podjetje pro-store kupilo in je tako prvič poštirih letih “na svojem”.

Podjetje IMP Klima d.o.o. Go-dovič je odprlo predstavništvo vSarajevu leta 1999. Direktorica jeod vsega začetka ga. Dijana Koza-dra, uni. dipl. inž. str., ki podjetjeuspešno vodi že četrto leto. Leta2001 se je predstavništvo formalnopreoblikovalo v podjetje in zapo-slilo še dva sodelavca. 70% celotne

IMP Klima Sarajevo v novih prostorih

realizacije predstavljajo inženiringposli, 30% pa tako imenovana trgo-vina oz. prodaja iz skladišča.

Otvoritev sta vodila g. Ivan Ru-pnik, direktor IMP Klima Godovičin g. Edvard Svetlik, predsednik kor-poracije Hidria, ki je nagovoril zbra-ne goste. Poudaril je pomen razvojain prodora podjetij korporacije Hi-

Nove prostore sta otvorila g. Edvard Sve-tlik, predsednik korporacije Hidria, ing. Ivan Rupnik, direktor IMP Klima Godovi~.

Med {tevilnimi udele`enci se je po uradni otvoritvi razvil tudi prijeten dru`abni pomenek.

dria na širše območje Bosne in Her-cegovine, saj so bila vsa podjetjaže od nekdaj močno prisotna na trguBiH. To ostajajo tudi v prihodnje, sajsvoj položaj in ugled, poleg IMPKlime, že utrjujejo oz. pridobivajotudi ostala podjetja s svojimi tradi-cionalnimi blagovnimi znamkami:Tomos, Iskra Ero, AET in Rotomatika.

Novice iz Hidrie

Povezujoč svoja hčerinska po-djetja v globalno korporacijo, jekorporacija Hidria odprla še enopodjetje in sicer v Beogradu,kjer je IMP Klima s tehničnopisarno in njenim predstavni-kom g. Nebojšo Ražićem priso-tna že drugo leto.

Znotraj podjetja Hidria d.o.o.Beograd so postavljene divizijedružb, ki jih vsaka družba vodiin upravlja samostojno. DružbaHidria d.o.o. je registrirana kot”HIDRIA” Preduzeće za pro-izvodnju, trgovinu i inženjering,društvo sa ograničenom odgo-vornošću, Beograd, sedež imana naslovu Treći Bulevar 23,11070 Novi Beograd, njen dire-ktor pa je Čedomir Tasić.

IMP Klima v okviru družbevidi možnosti razvoja in širitvesvoje dejavnosti na širši prostorRepublike Srbske in Črne Gore,pričakuje pa tudi lažje poslova-nje, bodisi pri direktnem prido-bivanju poslov, bodisi v oblikiprodaje iz skladišča.

Povzetek osnovanja podjetja innačrte za prihodnost je zbranimgostom predstavil tudi g. Ivan Ru-pnik. Namen srečanja pa je bil vse-kakor tudi družabnega pomena, sajse na enem mestu le redko takoštevilčno zbere vsa elita projektan-tov in investitorjev ter predstavni-kov vodstev inženiring podjetij, vo-dilnih na trgu BiH. Med udeleženciso bili tudi predstavniki slovenskihpodjetij, ki sodelujejo z IMP KlimoSarajevo ter predstavniki slovenskein bosanske gospodarske zbornice.

Nadaljnji načrti so usmerjeni vosnovanje distribucijske mreže,razširitev ponudbe in prodaje izdel-kov iz skladišča ter povečanje stori-tvene dejavnosti v obliki servisain vzdrževanja opreme ter naprav.Tako z zaupanjem zremo v prihod-nost, saj pričakujemo nadaljnji ra-zvoj trga, tako z gospodarskega inekonomskega vidika, kakor tudi sstrani finančnega in političnega po-vezovanja Slovenije in BiH.

Merkur d.d.

dročje energetike in inštalacij, po-večalo. Nadaljnja vizija temelji naširjenju prodaje in storitev na obmo-čju Slovenije in bivših jugoslovan-skih republik, ter na dolgoročnih na-bavnih virih in razvijanju kakovostiizbranih skupin izdelkov in storitev.

Uspešno sodelovanje temelji tudina izobraževanju Merkurjevih ko-mercialistov ter na učinkoviti oskr-bi in prilagajanju željam partnerjas strani IMP Klime. Še trdnejše inširše povezovanje pa se pričakujev prihodnosti.

Uspe{no poslovno sodelovanje - Merkur d.d. in IMP Klima d.o.o.

Največje slovensko veletrgovskopodjetje Merkur ima kot investitormočan vpliv na slovenski trg. Po-djetje se poleg današnjih uspešnihposlovnih rezultatov ponaša z bo-gato tradicijo, ki sega v 19. stoletje.Trgovec in industrialec Peter Maj-dič je v Sp. Hudinji pri Celju usta-novil prvo veletrgovino z železninoimenovano Merkur, kmalu pa tudipodružnico v Kranju. Podjetje jeskozi desetletja doživljalo številnespremembe, danes pa predstavljanajhitrejši razvoj v zunanjetrgovin-skem poslovanju. Investicije v Slove-niji so leta 2001 znašale 28 mio €,še več pa v letošnjem letu, saj sonovi velecentri zrasli tako v Slove-niji, kot v državah bivše Jugoslavije.

Zanimivi trgi pa so tudi drugod- v Rusiji so npr. investicije večmili-jonske (v USD). Merkur in IMPKlima imata torej dokaj podobnorazvejano prodajno mrežo.

V zadnjem obdobju se je poslov-no sodelovanje med podjetjema,predvsem iz sektorja nabave - po-

11

12