of 47 /47
53 53 Ikonografija Ikona (grško: εικόν [eikon, ikon] = podoba) je v širšem pomenu slika z versko vsebino. V ožjem pomenu je to verska slika značilna za pravoslavne Cerkve Bizantinskega obreda. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ikonografija, https:// en.wikipedia.org/wiki/Iconography Ikonografija (besedna ikonografija prihaja iz grškega εἰκών (»slika«) in γράφει (»napisati«)). Εἰκών IPA (ključ): /eː.kɔŤːn/ → / ikon / → / ikon / Slika, podobnost, portret Slika v ogledalu, refleksija γράφειν IPA (ključ): /ɡrá.pʰeːn/ /ɣra.ɸin/ /ɣra.fin/ pišem Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z do- ločanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi. Proučuje pisne vire; med katere sodijo književna in nabožna dela , ter zgo- dovinski viri; upošteva nazore, ter pričakovanja naročnika dela (razna pisma, pogodbe, pisni dogovori), družbene okoliščine časa, v katerem je delo nastalo, razkriva skrite pomene v po- dobi, idr. Skratka: vse značilnosti dobe. Najprej je treba upodobitev natančno pogledati do najmanjše podrobnosti, ugotoviti vsebino, jo eventualno povezati z zgodovinskim ozadjem, mitologijo, poskušati najti motiv, ugotoviti možne simbole, atribute, poosebitve itd. Razlikujemo: 1. stvarno vsebino (to kar vidimo)= motiv 2. čustveno vsebino (kar nam izpričuje) in oboje skupaj da 3. sporočilno vsebino. MOTIV in literarna predloga Motiv =tisto kar vidiš na sliki, pričeski, kipu, itd. Torej, kar TRENUTNO vidiš na sliki , ne da bi se dodatno pozanimali o literarni predlogi (zgodbi). Nekdo ki je strokovnjak na tem področju vidi drugače, kot nekdo ki je laik. Kaj šele nekdo iz tuje civilizacije, npr.: domorodec iz brazilske džungle, ki še ni imel stika s našo civili- zacijo? Literarna predloga likovnega dela se navadno navezuje na: 1) Religiozno tematiko a. Antična (grška in rimska) mitologija b. Židovsko- krščanska religija c. Druge religije 2) Zgodovinska tematika 53 53

Ikonografija - ucilnice.arnes.si

  • Author
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Ikonografija - ucilnice.arnes.si

53
53
Ikonografija
Ikona (grško: εικν [eikon, ikon] = podoba) je v širšem pomenu slika z versko vsebino. V ojem pomenu je to verska slika znailna za pravoslavne Cerkve Bizantinskega obreda.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ikonografija, https:// en.wikipedia.org/wiki/Iconography
Ikonografija (besedna ikonografija prihaja iz grškega εκν (»slika«) in γρφει (»napisati«)).
Εκν IPA (klju): /e.kn/ → / ikon / → / ikon /
Slika, podobnost, portret
pišem
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z do- loanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi. Prouuje pisne vire; med katere sodijo knjievna in nabona dela, ter zgo- dovinski viri; upošteva nazore, ter priakovanja naronika dela (razna pisma, pogodbe, pisni dogovori), drubene okolišine asa, v katerem je delo nastalo, razkr iva skr ite pomene v po- dobi, idr. Skratka: vse znailnosti dobe.
Najprej je treba upodobitev natanno pogledati do najmanjše podrobnosti, ugotoviti vsebino, jo eventualno povezati z zgodovinskim ozadjem, mitologijo, poskušati najti motiv, ugotoviti mone simbole, atribute, poosebitve itd.
Razlikujemo:
2. ustveno vsebino (kar nam izpriuje) in oboje skupaj da
3. sporoilno vsebino.
MOTIV in literarna predloga Motiv =tisto kar vidiš na slik i, priesk i, k ipu, itd. Torej, kar TRENUTNO vidiš na sliki, ne da bi se dodatno pozanimali o literarni predlogi (zgodbi). Nekdo ki je strokovnjak na tem podroju vidi drugae, kot nekdo ki je laik. Kaj šele nekdo iz tuje civilizacije, npr.: domorodec iz brazilske dungle, ki še ni imel stika s našo civili- zacijo? Literarna predloga likovnega dela se navadno navezuje na: 1) Religiozno tematiko
a. Antina (grška in rimska) mitologija b. idovsko- kršanska religija c. Druge religije
2) Zgodovinska tematika
PORTRET - upodobitev ene ali ve oseb. LOVEŠKI AKT - upodobitev golega loveškega telesa. IVALSKI MOTIVI predstavljajo likovne upodobitve i-
vali (animalizem). KRAJINA
eksterier-zunanjšina, interier– notranjšina=motiv, ki predstavlja no-
tranjšino prostora, stavbe in se je mnogokrat rabil le za ozadje pri portretu ali tihoitju.
Lahko je upodobitev izmišljene ali doloene pokrajine. TIHOITJE – prikaz mirujoih neivih stvari, rastlinja
in ivali (mrtve). ANR- masovno se pojavi v zaetku 19. stoletja in pri-
kazuje izsek iz ivljenja preprostih ljudi in njihovih de- javnosti: kmetje, obrtniki (kovai, likarice, itd.). anr se pojavi kot protiute idealiziranim religioznim temam in prikazovanju idealiziranim portretom vladajoega razreda.
FANTAZIJSKI MOTIVI (nadrealni) predstavljajo likovno
upodobitev ustvarjaleve domišljije (podzavesti). DEKORATIVNI MOTIVI (ornamentalni). Ponavljanje
vzorca. ABSTRAKTNI MOTIVI(nefiguralni, nepredmetni) so iz-
raz novejših smeri v likovni umetnosti. Gre za razmerje oblik in barv.
Še drugi enski ideali Praskupnosti.
Ko so našli Willendorfsko venero (1908) so njeno starost ocenili glede na starost zemeljske plasti v katri so jo našli. Zanimivost je to da so se ocene v zadnjih 40-ih letih zelo spreminjale od 40.000-15.000 pr.NŠ. Sedaj je oce- na 28.000 in 25.000 pr.NŠ.
Kipec je narejen iz oolitskega apnenca z ostanki rdee okre. Rdea okra= glinen pigment s katerim so na- mazali trupla pri pokopu. »Sveta« barva Praskupnosti. Torej so jo izdelali drugje– prenašanje.
Motiv oz. kaj vidimo na sliki:
Pretirano debelo ensko, s priesko in brez obraza.
ustvo: malo nas presune njena golota in poudarjeni spolni znaki.
Sporoilo oz. zakaj so jo naredili? Pisnih virov iz tistega asa ni. Ker so po Evropi našli še veliko podobnih kipcev so sklepali, da so imele nek glob- lji—verski pomen. Simbol plodnosti. To ni akt, ker njen prvotni pomen ni prikaz samega golega loveškega telesa. Kot takega.
"Cloud Gate"
54
54
55
55
Kompozicija
Je nain kako so »elementi« razporejeni po »prostoru« Po domae: »Je kako kej (nekaj) km (nekam) dt(dati), da bo kej zgledal«
Vsaka dejavnost ima svoje »elemente«, iz katerih je sestavljena in svoj »prostor«, kjer se dejavnost dogaja
dejavnost kej elementi km prostor
slikarstvo, kiparstvo, arhitektura
Likovni elementi: toka, rta, plo- skev, volumen, barva, rastri= povr- šine: gladka, hrapava, mehko, trdo)
slikarska površina- okvir slike
Glava, lasiše
ples Plesni elementi (koraki, skoki) as in prostor
Šport Nogomet Tenis
V vizualne umetnosti, zlasti pri slikarstvu, grafinem oblikovanju, fotografiji, kiparstvu ,
FILMU je SESTAVA ali KOMPOZICIJA.
KOMPOZICIJA je ureditev vizualnih elemen- tov ali sestavin v umetniško delo, za razliko od
»predmeta« (ena stvar). To je mogoe razumeti tudi kot organizacijo elementov tehnike v skladu
z naeli stroke.
Izraz kompozicija pomeni "dajanje skupaj" in se lahko uporablja za katero koli umetnino, od glasbe do pisanja na fotografiji, ki je urejena ali skupaj z zavestno postavljena. V likovni umetnosti, je izraz kompozicija pogosto uporab- lja pod z razlinimi izrazi: oblikovanje, vizualno oblikovanje. Za grafino oblikovanje za tisk oz. namizno zaloniš- tvo se: postavitev strani .
55
55
Prosta ali nevezana
V– kompozicija
Originalno NE-simetrina oz. mešana kompozicija
Lascaux (lasko), ok. 20 000 let PNŠ, Francija. Obredno slikanje pred lo- vom Veje, manjše, ena risba ez drugo, po- barvano, samo obri- sna rta, veje manj- še. Brez doloenega reda. Ve slikarjev– vraev.
Ta kompozicija je zo- pet isto podobna, kot prosta ali nevezana kompozicija
Kompozicije s ponavljanjem
Velika bikova glava
Ena figura ez drugo
Razdelitev »Zaetka Evrope«: Srednji vek: 1. Romanika: 11-12. stoletje (Visoki Srednji vek)
2. Gotika: 13-14. stoletje ( Pozni Srednji vek) Ponovno je v modi Antina Grija in raziskovanje »loveka«. Klasino.
1. Renesansa: 15-16 stoletje Razgibana doba.
2. Barok: 17-1. pol. 18 stoletja Ljubezen in ekstravaganca je VSE.
3 . Rokoko: 2. pol. 18 stoletja
Poznati morate vrstni red dob.
Srednji vek, Renesansa, Barok in Roko- ko oz. zaetek Evrope— Evropske civilizacije
Spodnja tabela vam prikazuje stilsko podobnost med Antiko in Evropsko kulturo od starinskega do ekstravagantnega stila.
Antika oz. Stara Grija Evropa
Starinski ali arhaini stil
Klasini stil Klasina doba (Grija) Pozno klasina doba
Renesansa
Razgibani stil Helenizem (Grija) Barok
Ekstravagantni stil Helenistina prieska (Flavijanska)
Rokoko Gotika ( zaradi usmerjenosti navzgor)
Po razpadu Rimskega cesarstva v 5 st. NŠ. se je zaradi priseljevanja narodov in posledino vojn prišli do razpada civilizacije. Znanja Antike so se izgubila. Poasi v 1000 letih na temeljih kršanske religije so se formirali temelji za nastanek vodilne Evropske civilizacije, ki se je, z odkritjem Amerike in tudi ostalega Sveta, prenesla na celoten Svet. Razvoj od klasinosti do iste ekstravagance, od Renesanse do Rokokoja pripelje preko 19. stol. do moderne dobe. Do
Leto ni.
Preseljevanje narodov Vojne Pokristjanjevanje Romanje Relikvije Samostani Arhitektura
Masivna Dvojna okna—bifore in trojna okna—trifore Lok = gradbeni element arhitekture

Prieska: kite povite s trakovi in obteene (poroena) Deviška prieska, nestriena z deviško krono=kovinskim obroem Obleka: oprijeta. Pas in dolgi rokavi.
Gotika Arhitektura
Barvna okna =boja svetloba.
Prieska: enska: kite povite, stoci Moški: pa Obleka: enska- dekolte: hudievo
okno Moška: pajkice, špiasti evlji
Bizanc 5 - 15 st.– vzhodno rimsko cesarstvo Romanika 11—12 st. Gotika 13—14 st.
Srednji vek 5 – 15 povzetek
telesa se ne prikazuje reali- stino, ker je grešno
Romanika
pa
Srednji vek 5 – 15 stoletje
Romanika Preseljevanje narodov. Tudi mi, Slovani se pr iselimo, kjer ivimo še danes. Neprestane vojne za ozemlje.
Pokristjanjevanje. Romanje v svete kraje. Relikvije (ostanki svetnikov oz. svetih predmetov: npr .: kosti svetnikov, ostanki kria na katerem je bil krian Kristus).
Samostani. Znanje, ki se ja nabralo v Antiki izgine. Edino samostani ohranjajo pismenost in znanje.
Samostanski kompleks Cluny, 1157, Francija
Sv. Donat iz 9.st. v Zadru, Hrvaška; zgrajena je na ostankih rim-
Arhitektura je masivna- trdnjavska. Debeli zidovi, iste, prazne ploskve sten. Pri tleh ni oken, višje v steni so strelne line, še višje so okna. Znailna so dvojna okna—bifore in trojna okna—trifore.
Lok je znailen grad- beni element.
trojno okno— trifora
dvojno okno— bifora
portal -vhod
Bizanc 5 - 15 st.– vzhod= no rimsko cesarstvo Romanika 11—12 st. Gotika 13—14 st.
Kako se imenuje trojno okno? ………………... Kako se imenuje dvojno okno? ………………...
59
59
60
60
Lok = gradbeni element Romanike
Notranji vrt samostana Sv. Petra v Mo- isscu, Francija. 12. stol.
S asom postanejo katedrale vse višje in višje.
Krini hodnik
Notranjost je mistino temana.
Italijanska Romanika je druga- na zaradi ostankov Rimske arhi- tekture. Poševni stolp, krstilnica in kate- drala v Pisi. Italija. 12. stoletje.
60
60
61
61
Posled- nja sod- ba, por- tal (zahodni) katedrale Saint- Lazare v Autunu, Farancija, ok. 1130- 1145.
Portal=okrašen vhod Ljudje so veinoma ne- pismeni, zato uporabljajo umetnost za pripovedo- vanje svetih zgodb. Npr.: Kristus Pantokrator =vladar vsega stvarstva
Poslednja sodba in tehtanje duš.
Kristus Pantokrator
tehtnica Angeli–
Hudii- vleejo teht- nico na svojo stran
troglava kaa
pogubljeni kremplji
grabijo glavo
Okrašeni kapiteli = glave stebrov okrašene z zgodbami iz Svetega pisana. 99% ljudi je bi- lo takrat nepismenih.
Samomor Jude Iškarjo-Mistini mlin Sanje sv. Treh kraljev
Beg v Egipt Raj Hudi, kaa in Eva ivalska glasba
Hudi in angel
………………………………..
Okrašene platnice knjig.
ivalske fi- gure
Briinski spomeniki so najstarejši znani ohra- njeni zapisi v slovenšini in najstarejši latinini za- pis v kateremkoli slovan- skem jeziku.
Nastali so v obdobju med letoma 972 in 1039.
Nahajajo se v Bavarski dravni knjinici v Münchnu,
30-01-02/11 CAROLINGIAN RELIQUARY 9TH
Reliquary of Saint Stephen, part of the insignia and regalia of the Holy Roman Empire, second quarter 9th. Gold, silver, precious stones, probably from Reims. H: 32 cm Inv. XIII, 26
15-01-04/ 2 MEDIEVAL RELIQU- ARY 14TH
Bust of Emperor Charlemagne. The reliquary includes part of the emperor's skull and was ordered and donated by Emperor Karl IV. The bust was carried in procession during the imperial coronation ceremonies. Bust reliquary, 1349
Dom zu Aachen,Schatzkammer, Aachen, Germany
31-03- 02/34 MEDIEVAL RELIQUARY 9TH
Pippin's reliquary,or the reliquary of the circumcision 9th- 11th cen- tury.Reverse side with birds (eagles? doves?)with ena- melled wings;in the center of the roof an antique gem of cornelian represen-
15-01-01/32 BYZANTINE CHAMPLEVE 10TH- 12TH
Cover of the Staurothek. Reliquary for the wood of the True Cross, Limburg. Enameled and jewelled (ca. 948-959)
Cathedral Treasury, Limburg an der Lahn, Germany
Reliquary Bust of Saint Yrieix
http:// www.cracked.com/ article_23314_the-5
.St. Clare of Assisi: Saint Clare's Fingernails And Hair Clippings
Sveta Klara Asiška
64
64
loveška figura (kanon). Ker je kršanstvo smatralo, da je telo grešno, so telo predstavili samo shematsko. Samo toliko, da so lahko vi- zualno prikazali verske zgodbe. Figure so brez pra- vih razmerij– stebri.
Veji pti napa- da manjšega
Dva psa reta loveka
Eva s prepove- danim
Skulptura Eve, katedrala Autun
»padla« a se smehlja
64
64
65
65
Bizanc 5 - 15 st.– vzhodno rimsko cesarstvo. Obleka je pokrivala ce- lotno telo. »Meso je sla- bo«. Zakrivalo njegovo obliko.
A z najdrajimi tkani- nami: svila in brokat sta bila prešita z zlatimi nitmi.
Duhovni- ška obleka izvira iz Srednjega veka.
Rokav, ki sega do tal.
Hlae povite z usnjenimi trakovi.
Franki. 10-11 stoletje.
oprijeta po telesu (erotika). Zgornje ogrinjalo zakriva
telo. Pas in trak med nogami poudari-
ta boke in gibanje z njimi. Rokav, ki sega do tal.
V krogu pobrite glave za boljši stik z nebom.
65
65
66
66
Ptujska Gora Marijina cerkev. Zgrajena je bila okoli leta 1410.
Krona se je dokonno razvila v srednjem veku in predstavlja simbolno zlato trdnjavo, ki uva kraljes- tvo.
Dvojna kita povi- ta s trkom iz svile, srebra oz. zlata in obteena s tulcem.
cof
Romanika
ena je bila lastnina moa, zato je morala imeti lase splete v kite in glavo pokrito z tanico, oz. ruto (tudi kraljica). Samo mo je lahko videl enine spu- šene lase.
tulec
Neporoene enske so nosile nerezane dolge lase in deviško krono= v nakit obleen kovinski obro.
66
66
67
67
Gotika oz.
pozni Srednji vek Arhitektura postaja vse višja in višja. Ker so pretiravali, so se ka- tedrale tudi podrle.
Namen visokih stavb je smer proti nebu proti Nebesom.
Šilasti lok zamenja obiajen Romanski lok.
Zunanji oporni loki podprejo stene.
Barvna okna poasi zamenjuje- jo stene zgradb. Barvna svetlo- ba je boja svetloba.
Rozeta
Piran Tartinijev trg
Ostane samo še barvno steklo, ki je vpeto v tanke kam- nite »stebre«. La Sainte-Chapelle. 1248, Par iz
Krogovije je Gotski kamniti
Pojavijo se dekolteji = hudievo okno
Dolina evlja je bila doloena glede na stan. Plemii daljše, mešani krajše.
Pobarvanka
69
69
70
70
Gotika - prieska
Speli so Romanske kite:
mreice, tulci, trakovi tanice
Pa = mlajši fant, ki slui vitezu in se pripravlja, da postane vitez.
70
70
71
71
Portrait of Isabella of Portugal, Rogier van der Weyden or workshop member c. 1450. 46 x 37.1 cm (18 1/8 x 14 5/8 in.) Getty Center.
Nova moda: Gotik. = mešanica alternativnih mladinskih gibanj, got- ske pisave in zgodovin- skega stila Gotika
72
72
73
73
Kako se imenuje?.. ………………….. Kakšen status ima enska s takimi lasmi?..................... …………………...
Lok je gradbe- ni element Ro- manike
Romanika=visoki Srednji vek
Kakšen status ima enska s takimi lasmi?.................... .
73
73
74
74
Opiši priesko Gotike. ………………………………………………………. ........................................................................................................................ ……………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………… Kdo je nosil PA priesko? ………………………………………………..
Gotika=pozni Srednji vek
…………………………………………………. Zunanji oporni loki ………………………………. Barvno steklo-barvna svetloba pomeni ………..
…………………………………………………… Krogovije je ……………………………………. Na kratko opiši umetnost Gotike!.............. ………………………………………………. ………………………………………………. ……………………………………………….
Glej na strani 71– 72.
74
74
LOVEK ponovno predmet raziskovanja. Prvi po Antiki. Kanoni. Iskanje idealne dre. Kontrapost.
Lepota. Iskali so samo najlepše. Boja matematina pravila! Strogo! Klasino! Umirjeno in dostojanstveno
Verjeli so da se da z znanostjo dokazati boga. Bog in lovek sta »ENO«
Perspektiva in zrana perspektiva
Prieske: enske=Okrogle, eliptine s poveanim volumnom; BISERI, Kitke, strogo matematino
urejene. Natanno razdeljene-kasetirene Zadaj dolge
moški=bradice, »brkci«
Kupola = polkrogla= nebesni svod (svod = obok) Bog je vladar vesolja, lovek zemlje. Bog je zaveznik loveka.
Obleka: enske: pešena ura steznik=krauza, korzet,
krinolina moški: kvadratne oblike, kurje prsi
Portret se pojavi. Prej samo Kristus in svetniki Mona Lisa: idealna lepota: zagonetni nasmešek– zapeljevanje
idealizacija: NI gubic na rokah poroena– tanica drama –nevihta v ozadju– njeno mono ustvovanje
zrana perspektiva: (barva): Dale: barva: umazana svetlo sivkasta, hladna, obris (medel) Blizu: barva ( ista, topla), obris (oster)
Pomlad: porona slika. Slika »govor i« o ljubezni in lepoti Boginja Venera= mama Floris(a)(dekle): posilstvo ( iz ust prihajajo cvetice), Flors(gospa) nosea(trosi cvetje) Amor=zaljubljenost Merkur= boji poštar Tri Gracije=lepota enski kanon= napeti trebuhi Raj=pomarane, cvetice)
Rojstvo Venere dolgi lasje =devica znaka (atributa) : školjka, vrtnice (so lepe in bodee) veter nimfa=sluabnica Kompozicija= simetrino diagonalna= smer gibanja
Linearna perspektiva=matematino-optina zakonitost (manjšanje, zdruijo v eni toki) Kompozicije
simetrina centralna vodoravna trikotna piramidna David, Michelangelo (kanon) nedorasel deek, ubije Goljata, praa (Kršanstvo:Stara zaveza)
kontrapost, mone roke (ker je praar), ozek pas( kot enska)
Leonardov kanon
krog=nebo kvadrat=zemlja manjše mišice ( kot Kopjenosec) vihravo srednje dolga prieska=svobodomiselnost Arhitektura je zelo strogo matematino urejena. Klasina palaa: ravna streha, simetrina, tri nadstropja
nebesni svod
ZNAILNOSTI DOBE: (15-16 stoletje) (Ital.: rinascimento: obnova) Prvi po Antiki ponovno postane LOVEK predmet raziskovanja. Od filozofije
(ljubezni), znanosti do umetnosti. Ponovno zanejo iskati idealno lepoto, harmonijo idealnih razmerij – kanone,
idealne dre. Tudi kontrapost. Tukaj ne gre toliko za kopiranje Antike, kot za iskanje lastnih poti na e znanih dejstvih.
Gola telesa skr ita pod zgodbicami antine mitologije. Pr ikr ita spolnost. V slikarstvu prvi naslikajo pravo iluzijo prostora, za kar sta potrebna perspekti-
va in zrana perspektiva.
Lepota. Iskali so samo najlepše. Boja matemati- na pravila! Strogo! Klasino!
R E N E S A N S A
PORTRET
mogoneev. Se pojavi. Do tega a- sa so bili prikazani samo Kristus in svet- niki. Ker še niso znali realistino sli- kati, se najprej poja- vi laje izvedljiv portret s profila (s strani).
Visoko pobrito elo in populjene obrvi.
Piero della Francesca, Batista Sforza in vojskovodja Federico da Montefeltro 1465, TACOL 8 RAZARED, 108 UMETNOST V SLIKAH STR, Rojstvo novega veka, 37
Piero della Francesca, Kraljica iz Sabe s spremstvom asti pravi kri, detajl, Ena od fresk v ciklu Legenda pravega kria, Ok.1542, Vsa stena 336 x 747, Aarezzo, San Francesco. UMETNOST V SLIKAH STR, Rojstvo novega veka, str. 25. Hollingsworth,223
Moda zaetka Renesanse - 15. stoletja je še vedno vsa Gotska, a z manj ekstremnimi znailnostmi. Vle- ka je še vedno dolga, evlji so krajši, nije prieske, a s prav groteskno visoko obritim elom in populjenimi obrvmi.
Pobrito visoko elo in populjene obrvi
76
76
77
77
R E N E S A N S A Arhitektura in
prieske sta zelo strogo matema- tino urejena. To se še posebno poudari s kasetiranjem vejih povr- šin na ve manjših.
cassetta (Italijanšina) = zabojek .
Kakšna je renesan- na PRIESKA? Veja okrogla, ova- len volumen Biseri, kitke. Natanno razdelje- na= kasetirano
Do takrat so mislili, da je Zemlja ravna okrogla ploša, ez katero je napet nebesni svod.
Verjeli so tudi, da je zemlja središe vesolja. Celo vesolje se vrti okoli loveka. Bog je vladar vesolja. lovek zemlje. Bog je zavez-
nik loveka. Verjeli so tudi, da bodo z znanstvenim raziskovanjem dokaza-
li vero v Boga.
Kupola (polkrogla) pred- stava nebesni svod, kar je meja med loveškim Sve- tom in Bojim Vesoljem
http://www.squidoo.com/wayhair
Paviljon
7 nebes
Preriši eno ovalno prie- sko z vejim volumnom – OKROGLA kot KU- POKLA.
77
77
http://www.squidoo.com/wayhair
78
78
mreice
Razdvojeno hišno elo
paviljon
Okrogle-ovalne pr ieske s poveanim volumnom imajo isti pomen kot kupola
http://realmofvenus.renaissanceitaly.net/yourgarb/2004/Alyxx.htm
79
79
http://realmofvenus.renaissanceitaly.net/yourgarb/2004/Alyxx.htm
80
80
Koncept okrogle prieske se kae tudi v arhitekturi:
središna arhitektura Tloris zgradb je krog oz. kvadrat. Popoln pogled z vseh steni. Ssjk: popóln -a -o [un] prid., popólnejši (o ) 1. ki zajema kaj v celo- ti: imeti popoln pregled nad dogajanjem ...
Podeelska vila: koncept
Vila stoji na vrhu hriba in ga obvladuje
Vialla Rotonda, Vicenza. Begun 1566. Andrea Palla-
do. Italian
Donato Bramante,
zaeto 1502, Rim
italijansko: "majhen tempelj« Tempietto je eden iz- med najbolj harmoni- nih stavb Renesanse, z njim obeleili tono mesto mueniške smrti Sv. Petra.
Bramante- jev nart za cerkev Sv. Petra v Ri- mu. Cerkev so zgradili po drugih nartih
Rafael. Poroka device Marije, 1504, Pinakoteka, Vatikan
Risbe Leonarda da Vinija
O K R O G L A A R H I T E K T U R A
80
80
81
81
Renesanna prieska OKROGLA oz. OVALNA, veji volumen=KUPOLA = NEBESNI SVOD=VESOLJE= BOG
Z zelo strogo razporejenim nakitom– kasetirano BISERI so zelo modni. Biseri posami in na nitki. Kitke ENOSTAVNOST IN ISTOST OBLIK POMENI BOJI RED =
KLASINI STIL
ESTETSKA VAJA ESTETSKA VAJA 81
Renesanna prieska– ZADAJ DOLGA
82
82
83
83
N E K O
83
83
84
84
Leonardo da Vinci, Mona Lisa, 1503-05, les, olje, 77 x 53 cm, Louvre, Pariz.
Iskanje idealne enske lepote. To je idealiziran portret bogate Italijanke. Leonardo je iskal idealno Renesanno ensko lepoto. Kanon. enska se v sprošeno vzravnano pokonni dri skrivnostno smehlja, kar še poudarijo rahlo priprte, a v nas stremee oi. Generacije in generacije so se spraševale kaj ta nasmešek pomeni? Nasmešek je bil mit, ki so ga izrabljali v svoje propagandne pomene tudi umetniki naslednjih generacij. Risali brke in se z nje- no podobo izivljali tako ali drugae.
Lego kocke
Pop art—Andy Warhol, ok. 1960 leta
Marcel Duchamp, L.H.O.O.Q., 1919
teroristka
Moški so zelo pazili na svoj izgled. Prieske so srednje dolge in raznorazne oblike brad in bradic.
84
84
85
85
Dlani so mehko sproše- ne. Idealizacija. Gubice na lenkih niso naslikane, da izgledajo dlani bolj ele- gantno taktilne.
Glava je pokrita s prosojno tanico poroene ene.
enska zapeljuje, se skriv- nostno smehlja. Izgleda umirjena. Njen notranji nemir se kae v megliasti nevihti v ozadju.
Gleda v nas, v gledalca.
Koa daje vtis kot, da sama oddaja svetlobo. Mehko svetlobo prosojne koe.
Iznašel je tudi slikanje TEMNO – SVETLO (chiaroscuro) Svetla je koa, pot in nevihta v ozadju. Temno je ospredje, gore in obleka s priesko.
Druga podoba Mona Lise, ki je manj polepšana.
85
85
86
86
dale: barva: svetlejša, hladna bolj umazana bledo sivkasta obris: zelo zamegljen blizu: barva: ista, topla obris: oster
ZRANA PERSPEKTIVA(sfumato= it.: zabrisan) Po- gled na ozadje nam odkriva: barva se spreminja od spredaj proti ozadju. Spredaj je barva ista, topla, ostrih obrisov. Zaradi vpliva atmosfere (vlage v zraku) pa postane v ozadju bledo hladna, zamegljeno sivkasta.
visoko elo dolg nos povešen– alosten
pogled majhna usta prosojno bela ko-
a malce podbradka zelo kratka bra-
dat ovalno podolgovat
obraz Mona Lisa je samo nadalje- vanje srednjeveškega kanona za ensko glavo-Sv. Marija.
Le da nima povešene- ga pogleda. In. Mona Lisa je bila resnina bogatej- ša gospa iz Firenc
nevihta smehljaj
Wikipedija: Mona Liza ... da gre za skriv- ni slikarjevavtoportret. Ime pomeni »Gospa Liza«. Vasari jo je istovetil z eno Francesca del Giaconda, bogategafirenškega poslovnea. Njeno ime je bilo Liza. Drugo ime La Gioconda je enska oblika priimka Giocondo. V italijanšini sluaj- no giocondopomeni »brezskrben«, »vesel«, zato »gioconda« pomeni »brezskrbna enska«. Zaradi njenega nasmeška je tudi drugo ime primer- no.
Mono ustvovanje se kae v pravljini nerealnosti osvetljenih meglic isto v ozadju. Je samo prikaz po- membnosti dogodka. Nevihta v ozadju nakazuje boj med zunanjo umirjenostjo Mona Lise in njenim burnim us- tvovanjem.
National Museum of the Middle Ages, Paris: Sa-
podobni sta si
Srednjeveška Sv. Marija
Mona Lisa
Podobno, kot srednjeveška Sv. Marija: visoko elo, majhna usta. ovalno podolgovat obraz, dolg nos. povešen pogled—izraa alost ob vedenju, da bo njen sin ubit. bela prosojna polt. Zakaj je bila vse do 20. stoletja moderna bela prosojna polt? Samo bogate gospodine so se lahko zadrevale v hišah, ko so revne kmetice morale delati zunaj na polju. Šele v 20. stoletju je moda ukvarjanja z zunanjimi športi pripeljala do modne zagorele polti.
Iskane idealne enske lepote: kanon Renesanse. Nevihta v ozadju. Kaj nakazuje?...................................... Kaj pomeni tanica? …………………………………... Skrivnostni nasmeh? …………………………………… Brez sramu gleda gledalca? ……………………………. Idealizacija? ……………………………………………. Slikanje svetlo-temno(chiaroscuro=izg: kjaroskuro)? Svetlo:…………………………………………………….. Temno:……………………………………………………..
Botticeli, Pomlad, ok. 1478, lesena tabla, Uffizi (Uradi).
Kršanska Evropa se ponovno vraa k Antini mitologiji.
Ideja o idealnem svetu se kae v tej sliki (neoplatonizem). lovek je središe vsega, središe univerzuma –središe vesolja oz. boje popolnosti.
Porona slika odraa loveške lastnosti. Slika je visela nad zakonsko posteljo. To je nekakšna simbolna gledališka predstava oz. strip. Dogaja se v Rajskem vrtu (pomarane in cvetice)
Ljubezen tako in tako!? Lepota, lepota in lepota. To je slika o plodnosti.
Kompozicija je? Simetrina le Merkur (nebeški sel– poštar oz. obve-
ševalna sluba »Sova«)- izstopa iz okvirja slike. Kompozicijo nariši. Tako!
Desiderio da Sattignano,
doprsni kip mla- de ene, 1455-60, mar- mor, višina 47 cm, Firenze, Bargello, Mu- seo Nazionale. UMETNOST V SLIKAH STR, Rojstvo novega veka, 46
87
87
88
88
Posiljeva- lec—bog Zahodne- ga vetra. Ko ez Italijo po- mladi za- piha zaho- dni veter, prinese (de) pomlad. Na koncu zgodbe se sreno poroita.
Raj= pomarane in 500 cvetic.
Amor– z zavezanimi omi strelja pušice zaljubljenosti.
Tri Gracije plešejo- nespolna bitja
Napeti trebuhi pomenijo kaj? Renesanni kanon (niso nosee)
Deviške najstniške mla- denke pred poroko.
Nije Antine boginje.
Flora=herka
Ko postne gospodina nosea postane gospa trosi cvetje = plo- dnost
Zadovoljno no- sea.
Gospodi- na
Krik:»Posilstvo « rodi samo cvetice.
Shematsko preriši »Pomlad«.! Na spodnji nain in oznai figu- re. Pomembna so razmerja slike.
Botticeli, POMLAD, ok. 1478, lesena tabla, Uffizi (Uradi).
Merkur - nebeški sel (poštar). oz. varnostna obve- ševalna sluba (CIA, KGB).
Da ne bi bilo potrebno poroati bogovom na Olimp, kaj se dogaja, je obrnjen stran in se igra z oblaki.
oblaki
88
88
89
89
Kompozicija je simetrino-diagonalna — visi v smeri gibanja deluje urejeno). Tudi Venera stoji postrani, kar razgiba monotonost simetrije.
Z enostavnimi linijami preriši kompozicijo.
Veter potiska Jakobovo školjko pro- ti obali (veter je višje kot Venera in nimfa – to nakazuje smer gibanja).
veter nimfa- sluabnica
Botticelli, Rojstvo Venere, 1482-85, Uffizi, Firene,
Venera se je rodila gola iz morske pene na otoku Kreti. Je rimska boginja lepote in ljubezni.
Dolgi lasje nakazujejo deviškost
Venera stoji v kontrapostu.
Taktilno se dri za dojko. Kaj to pomeni?
Znaka (atributa) Venere sta: Jakobov školjka, vrtnice (so lepe in bodee). Nimfa(sluabnica) ji ponuja ogrinjalo, da se zakrije.
Telo je idealizirano po Antinem vzoru.
Koga predstavljata ti figuri? ………...
Shematsko preriši in oznai figure.
89
89
90
90
skrajšav. Optino zmanjševanje
Matematino optina zakonitost. Vse se z oddaljevanjem manjša. Vzporedne linije se zdruijo v eni toki.
preriši
1) Centralna kompozicija 2) Vodoravna kompozicija 3) Trikotna kompozicija 4) Piramidna kompozicija=
trikotna kompozicija v prostoru
Renesanne kompozicije so prešle od zelo enostavnih do bolj kompliciranih. Znailnost Renesannih kompozicij je to da so zelo enostavne, jasne in uravnoteene.
90
90
91
91
Iskanje idealnega telesa in idealne dre.
David je tu prikazan v kontrapostu. e ga primerjamo s Kopjenoscem je prika- zan veliko bolj realistino. Roke so zelo dolge in mišiaste (praar), majhne prsi in za moškega zelo ozek pas. Glava je velika, sloni na ozkem in dolgem vratu. Zelo ozek pas. kot pri enskah.
Prieska je razmršeno skodrana. Izraz na obrazu je napet. Boj šele priakuje. Iše nasprotnika.
91
Praa je ena najbolj razširjenih in najpreprostejših ronih metalnih
oroij. Prae so uporabljali od kamene dobe do konca srednjega veka. Praa je sestavljena iz kosa vrvi, na sredini pa je (po navadi usnjat) del, ki je namenjen dranju izstrelka (po navadi kamna). Delovanje prae je preprosto: en krak prae je ovit okoli enega prsta (po navadi kazalca), medtem ko drugega dri palec. Metalec tako ustvarjeno zanko im hitreje vrti in jo v ustreznem trenutku izpusti, da odleti proti sovraniku.
Michelangelo, David, 1501-04, marmor, višina 5,50 m,
Akademija, Firence.
Idealna lepota telesa. Oblika in dra sta osnovni predmet raziskovanja v Renesan- si. Kontrapost.
Po starozavezni zgodbi se spopadeta namesto svojih vojska, silak
Goljat (Filistejec) in še nedorasel fant
David (Izraelec) (kasnejši prvi idovski
kralj). David slee oklep, ker mu oteuje gibanje in slednji
ubije nasprotnika s prao (usnjen trk v ka-
terega se poloi kamen). Nekakšen Staro izrael-
ski lok.
Kdo je David? ………………………… S kom se je boril? …………………….. Kako ga je ubil?..................................... Ali stoji v kontrapostu? ………………. Ima zelo mone roke. Zakaj? ………… Ali ima ozek pas? …………………….. Kaj pone David v tem trenutku? …… ……………………………………….. Glej Baroni David. Primerjaj ju. …….
91
Leonardov kanon.
Telo je ujeto v krog in kvadrat, dva najbolj popolna lika.
Krog ponazarja popolnost Neba.
Kvadrat tenostno uravnoteenost – Zemljo. Središi sta popek in dimlje. Povezavo med zemljo in nebom kvadratom krogom Povezava med lovekom in Bogom.
lovek je ujet med kvadrat in krog. Bog je lovekov zaveznik. lovek je gospodar zemlje. Bog Vesolja. Meja med svetovoma je kupola.
e ga primerjamo z Grškim Kopjenoscem ima malo
manjše mišice in je bolj realistino pr ikazan. Samoza- vestno zre v nas.
Prieska je skodrano srednje dolga, kar izraa svobodo- miselnost renesannega »loveka«..
Shematsko preriši!
Renesanno okno
Ravna stre- ha
3 nadstropja Zunanja lupina je na- vadno okrašena z rustiko— imitacijo kamnitih blokov. Z vsakim nadstropjem je manjša.
Preriši.
Kakšna je streha?....................... Simetrina?................................ Je matematino strogo urejena?. ……….
Šibenik Katedrala
Palazzo Massimo alle Colonne.
Arhitektura
Santa Maria presso San Satiro Palazzo Medici Riccardi
Tomb of Giuliano di Lorenzo de' Medici with Night and Day
94
94
anatomija risbe
tehnika leonardo da vinci letalno krilo bojni stroj helikopter notranjost tanka tank
95
95
96
96
Preriši.
Moška obleka je im bolj kvadratne oblike, enska pa je v obliki pešene ure.
oblika: pešene ure
Preriši.
KARTUŠ- mo- da rezanja zgornjega bla- ga, da se vidi podloga
kartuš
Renaissance Ring, c.1550.
https://study.com/ academy/lesson/ renaissance-furniture- history-style.html
Orehova prsa (Italija, 1425)
Postelja znotraj gradu Urach, juna Nemija (od 15. do 16. stoletja)
Throne chair, first half of the 16th century, Ile-de-
Fan-shaped table ("table en éventail"), second half of the
Dresser in the style of Jacques Androuet du Cerceau, walnut, Île-de-France (Les Arts Décoratifs, Paris)
Chest showing scenes from the life of Hercules, based on sculpted bronze plaquettes by Moderno, sculpted walnut, 1546 (Les Arts Décoratifs, Paris)
Dresser, sculpted wal- nut, late 16th century, École de Lyon (Les Arts Décoratifs, Paris
Jacob gardant les troupeaux de La- ban (Jacob ten- ding Laban's flocks), c. 1550
Armchair; late 15th Century; Etsch river valley - Northern Italy
16. stoletje in pozne-
99
99