16
OP[TINSKI VESNIK GODINA III BROJ 25 APRIL 2008 BESPLATEN PRIMEROK www.kiselavoda.gov.mk ^ESTIT VELIGDEN STRANICA 2. STRANICA 3. STRANICA 4. STRANICA 4. STRANICA 5. STRANICA 10. STRANICA 16. Anketa na Institutot za demokratija: RASTE REJTINGOT NA VLADEJA^KATA PARTIJA VMRO-DPMNE IMA TRI- PATI POGOLEM REJTING OD SDSM EKONOMIJA LUKOIL I KRKA SE VDOMIJA VO OP[TINATA Na patroniot praznik \ur|ovden (6-ti maj), se podgotvuva spektakl ALEKSANDAR MAKEDONSKI I FALANGATA VO KISELA VODA Na tradicionalnata Tortijada TRIUMF NA KONTINENTAL U~ili{en sport KISELA VODA E RASADNIK NA SPORTSKI TALENTI Na 5-ti maj po~nuva ednomese~nata akcija - Proletno ~istewe ]E SE ^ISTAT MINI DEPONIITE, ULICITE I TROTOARITE Po op{tinskata inspekcija na terenot OTKRIENI POVE]E KRADCI NA STRUJA ^ESTIT VELIGDEN PO^ITUVANI SOGRA\ANI! Vi go ~estitam golemiot hristijanski praznik - Denot na Hristovoto voskresenie, praznikot nad praznicite Veligden Na ovoj Golem den posakuvam da vi se ispolnat site `elbi, vi posakuvam mnogu zdravje, sre}a i uspeh vo `ivotot. Veligdenskata svetlina neka gi osvetli va{ite domovi, va{ite semejstva, va{ite rabotni pros- torii, va{ite `ivoti... Hristos Voskrese! Gradona~alnik na Op{tina Kisela Voda Xorxe Arsov

III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

  • Upload
    buidang

  • View
    225

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 25 • APRIL 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

^ESTIT VELIGDENSTRANICA 2. STRANICA 3. STRANICA 4. STRANICA 4.

STRANICA 5. STRANICA 10. STRANICA 16.

Anketa na Institutot zademokratija:

RASTE REJTINGOT NA VLADEJA^KATA PARTIJA

VMRO-DPMNE IMA TRI-PATI POGOLEM REJTING

OD SDSM

EKONOMIJA

LUKOIL I KRKA SE VDOMIJA

VO OP[TINATA

Na patroniot praznik\ur|ovden (6-ti maj),

se podgotvuva spektakl

ALEKSANDARMAKEDONSKI I FALANGATA

VO KISELA VODA

Na tradicionalnataTortijada

TRIUMF NAKONTINENTAL

U~ili{en sport

KISELA VODA E RASADNIK

NA SPORTSKI TALENTI

Na 5-ti maj po~nuvaednomese~nata akcija -

Proletno ~istewe

]E SE ^ISTAT MINIDEPONIITE,

ULICITE I TROTOARITE

Po op{tinskata inspekcija na terenot

OTKRIENI POVE]EKRADCI NA STRUJA

^ESTIT VELIGDEN

PO^ITUVANISOGRA\ANI!

Vi go ~estitam golemiot

hristijanski praznik

- Denot na Hristovoto

voskresenie,

praznikot nad praznicite

Veligden

Na ovoj Golem den

posakuvam da vi

se ispolnat site `elbi,

vi posakuvam mnogu zdravje,

sre}a i uspeh vo `ivotot.

Veligdenskata svetlina

neka gi osvetli

va{ite domovi,

va{ite semejstva,

va{ite rabotni pros-

torii, va{ite `ivoti...

HristosVoskrese!

Gradona~alnik na

Op{tina Kisela Voda

Xorxe Arsov

Page 2: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

Rejtingot na VMRO-DPMNEporasnal za 0,2 procenti vo aprilza razlika od minatiot mesec, do-deka pozitivno mislewe za pre-mierot Nikola Gruevski imaatskoro 60 procenti od gra|anite,poka`uva poslednata anketa naInstitutot za demokratija.

Spored anketata na pra{a-weto “Dokolku utre bi se odr`aleparlamentarni izbori, za kojapartija bi glasale” - 26,3 procentiod ispitanicite izjavile deka }eglasaat za vladeja~kata VMRO-DPMNE, dodeka za SDSM se op-redelile 9,8 otsto od anketirani-te. Kaj albanskiot politi~ki blok,najgolema popularnost ima dov~e-ra{nata opoziciska partija DUI,za koja na izborite spored anke-tata bi glasale 9,9 procenti odispitanicite, dodeka 5,1 otstosvojot glas bi go dale za DPA. Kajpomalite partii, spored anketi-ranite, vo prednost e NSDP naTito Petkovski, koja na izboritebi osvoila 0,9 procenti od glaso-vite. Anketata poka`uva dekabrojot na gra|anite koi vo mart,izjavile deka nema da glasaat zanitu edna partija, se namalil zaskoro dva otsto, odnosno vo apriliznesuva 18,8 procenti.

Premierot Gruevski ja u`ivapoddr{kata na 59,7 procenti odgra|anite, dodeka negativno mis-lewe za nego imaat 32,6 otsto odispitanicite, dodeka za liderka-

ta na SDSM, Radmila [ekerins-ka, negativno mislewe imaat 58,5procenti od anketiranite, a pozi-tivno se izjasnile pove}e od 32otsto od gra|anite. Pretsedate-lot na NSDP Tito Petkovski, jau`iva doverbata kaj 34,6 procen-ti od anketiranite. Kaj albanski-te lideri, najgolemo vlijanie imaprviot ~ovek na integrativciteAli Ahmeti, kogo go po~ituvaat22 otsto od anketiranite, a nega-tivno go do`ivuvaat 70 procentiod gra|anite. Najgolemiot pro-tivnik na Ahmeti, liderot na DPAMenduh Ta~i ja u`iva doverbatana 16,7 procenti od gra|anite, do-deka negativen stav za nego imaatskoro 75 otsto od anketiranite.

Dokolku na izborite izlezatsami, bez da koaliciraat so pogo-lemite partii, Demokratskiotsojuz na Pavle Trajanov, bi osvo-il probli`no 12 procenti od gla-sovite na izbira~ite, a vedna{zad nego se Liberalnite demokra-ti na Jovan Manasievski.

Anketata na Institutot zademokratija, poka`uva deka 83procenti od gra|anite bi glasalepozitivno dokolku se odr`i re-ferendum za vlez vo NATO, dode-ka 12,2 otsto bi glasale protiv.

Vo telefonskata anketa naInstitutot za demokratija, bileopfateni 1129 ispitanici.

Koj }e ima mnozinstvo vo

Sobranieto?

Ovaa posledna anketa poka-`uva deka samo 18 procenti od is-pitanicite ne bi glasale na ovieizbori. Toa indirektno najavivavisok odziv na glasa~ite, nekadenad 60%, {to pak zna~i deka gra-|anite na Makedonija se za pred-vremeni izbori.

Analiti~arite velat deka do-kolku ovaa razlika me|u SDSM iVMRO-DPMNE ostane do izbori-te, toga{ vo noviot parlament, par-tijata na Gruevski bi imala okolu60 prateni~ki mesta, a SDSM biosvoila okolu 20 pratenici. Ras-poredot pak kaj albanskiot poli-ti~ki blok, so ovie rezultati nebi se promenil mnogu.

Ako se sporedat rezultatiteod ovaa anketa na institutot ionaa od juni 2006 pred parlamen-tarinite izbori }e se vidi dekapo dve godini VMRO-DPMNEkako partija na vlast ima porast

na rejtingot od 10 procenti, dode-ka pak SDSM pad od 3 procenti.Vo juni 2006 neposredno pred iz-borite, anketata na Institutotza demokratija gi poka`a sled-nite rezultati.

- VMRO-DPMNE: 17,3 pro-centi, SDSM: 12,8, DUI: 9,6,DPA: 5,9 procenti.

Sega, po dve godni VMRO-DPMNE ima 26,3, a SDSM 9,8procenti rejting me|u gra|anite.

Institutot za demokratijare~isi vo site izborni ciklusiizminative 10 godini gi predvidekone~nite rezultati so minimal-ni otstapki od + – 1%.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

P R E D I Z B O R I E

www.kiselavoda.gov.mk

ANKETA NA INSTITUTOT ZA DEMOKRATIJA

VMRO-DPMNE 26,3, SDSM - 9,8 OTSTO

ANKETA NA INSTITUTOT ZA DEMOKRATIJA:

RASTE REJTINGOT NA VLADEJA^KATA PARTIJA

VMRO-DPMNE IMATRIPATI POGOLEMREJTING OD SDSM

REJTING NA LIDERITE

NIKOLA GRUEVSKI

E NAJPOPULAREN

POLITI^AR SO PODDR[KA

OD 59,7 OTSTO OD GRA\ANITE

Tekstot e napraven sporedanketite na Institutot zademokratija

Spored anketata na Institutot za demokrati-ja na pra{aweto: Dokolku utre bi se odr`ale par-lamentarni izbori, za koja partija bi glasale - 26,3procenti od ispitanicite izjavile deka }e gla-saat za vladeja~kata VMRO-DPMNE dodeka zaSDSM se opredelile 9,8 otsto od anketiranite.

Premierot Nikola Gruevski,

politi~ar so najvisok rejting

Page 3: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Re~isi site barawa na

gra|anite se prifateni

vo delot na sanacija na

dupki po ulicite, izg-

radba na ulici i pate-

ki, izgradba na parkovi,

vo delot na postavuva-

we na uli~noto osvetlu-

vawe, postavuvaweto na

urbana oprema, veli Dra-

gan Ristevski, rakovo-

ditel na Sektorot Ur-

banizam pri OKV

Grade`nata sezona vo Op{-tinata e vo poln ek. Sektorot zaurbanizam ima ambiciozna pro-grama koja se sostoi vo pove}e fa-zi. Rakovoditelot Dragan Ristev-ski, veli deka programata e napra-vena vrz fakti~kata sostojba vo

Op{tinata, no i po osnov na ba-rawata na gra|anite vo izmina-tiot period. Ristevski potenci-ra deka vo momentov se raboti naodr`uvaweto na uli~noto osvet-luvawe, gradewe na pe{a~ka pa-teka vo Pr`ino, parterno uredu-vawe na Poliklinikata vo Dra-~evo, rekonstrukcijata na pros-toriite za edno{alterski sis-tem i etnolo{kata postavka.

- Re~isi site barawa na gra-|anite se prifateni vo delot nasanacija na dupki po ulicite, iz-gradba na ulici i pateki, izgrad-ba na parkovi, vo delot na posta-vuvawe na uli~noto osvetluvawe,postavuvaweto na urbana oprema.Od nekolku mesni zaednici do-bivme i barawa za regulirawe naatmosferskata kanalizacija ipravewe na vodovod. Za nekoi ve-}e ima proekti i Op{tinata ra-boti vo delot na obezbeduvawe nasredstvata za realizacija. Za dru-

gi, pak, nara~ani se izrabotka naproekti, veli Ristevski.

Dali po~na saniraweto nadupkite po ulicite?

- Nekolku ekipi se na teren-ot i gi saniraat dupkite. Se ra-boti na ulicata #Korxeska#, a po-toa }e se prodol`i da se saniraatdupkite i na ulicite #Nixe Pla-nina#, #Jakupica#, #Kiro Fetak#,#Slav~o Stojmenov# i na pove}edrugi ulici. Se raboti na izgrad-ba na parkot na ulica #\or|i Di-mitrov# broj 52, a te~e i rekon-strukcijata na sportskoto igra-li{te pred MZ Birarija. Inaku,vo prvata faza e planirano da senapravat i parkovi na ulicite#Viktor Igo#, #Draga Stojanova#i #Prvomajska# 34, kako i da seasfaltiraat kracite na ulicata#Sava Kova~evi}# so broevi 14, 15,21, 24, 25 A i B.

Do kade se izrabotkite naDUP-ovite?

- Toa e kontinuirana rabotakoja vo momentov se realizira.Dadeni se nalozi za a`urirawe napodlogite potrebni za izrabotkana DUP-ovite za Pintija, Dra~e-vo, zoni 1, 2, 3 i 4, grobi{tata voDra~evo, Pr`ino 2 i Rasadnik 2.

]e se za{titi li koritotona Markova reka?

- Se raboti na proekt za regu-lacija na koritoto na Markova

reka, po celata dol`ina na Op{-tinata. Glavno e da se deluva pre-ventivno i da se obezbedat gra|a-nite od eventualni poplavi odnadojdeni vodi.

Vo nekolku navrati se naves-tuva{e deka MZ Pripor kone~no}e dobie svoi prostorii. ]e se slu-~i li toa vo ovaa grade`na sezona?

- MZ Pripor kone~no godina-

va }e ima svoi prostorii kade gra-|anite }e mo`at da gi upatuvaatsvoite barawa. Inaku, lokacijatae obezbedena i denovive e dogovo-reno novite prostorii da gi nap-ravi firmata ON-net, veli Dra-gan Ristevski, rakovoditel naSektorot Urbanizam pri OKV.

T. ^.

Oddelenieto za ekologija pri Op{tina-ta, vo sorabotka so JP #Komunalna higiena#,po~nuvaj}i od 5 maj po~nuva proletno ~is-tewe. Na odredeni poso~eni delovi od teri-torijata na Op{tinata }e bidat postavenikontejneri od 5 m3 za da mo`at gra|anite dagi is~istat domovite i podrumite od nepo-trebnite gabaritni raboti.

- Godinava proletnoto ~istewe po~nuvana 5 maj i }e trae se do 1 juni. Vo ovoj periodsite ulici na Op{tinata }e bidat is~isteni,izmeteni, a predvideno e da se is~istat i site

mini deponii. So cisterni, }e se ~istat mini deponiite,

}e se mijat ulicite i trotoarite, a pak, so ki-peri }e se tovarat golemite kontejneri {to zavreme na vikendite }e bidat locirani na odre-deni mesta vo Op{tinata. O~ekuvame golemasorabotka od gra|anite na Op{tinata za zaed-no da gi sredime na{ite trotoari, parkirali-{ta i igrali{ta, veli Sne`ana Piperevska,rakovoditel na Oddelenieto za ekologija.

R. I.

O G L A SOp{tina Kisela Voda ima potreba od

anketari. Kandidatite treba da se:• na vozrast od 25 do 35 godini• da imaat minimum SSS• da se nevraboteni• da se `iteli na Op{tina Kisela Voda.

Potrebni dokumenti:Kopija od li~na karta Kopija od diploma za zavr{eno sredno

obrazovanieDokumetite da se dostavat uredno vo

plik so naznaka za oglas vo Op{tina KiselaVoda baraka 8.

Rok za dostavuvawe na dokumentite do 30.04.2008 godina.

Op{tina Kisela Voda

Pripor~ani }e dobijat novi prostorii

MESNATA ZAEDNICA ]E JA SPONZORIRA FIRMATA ON-NET

Na 5-ti maj po~nuva ednomese~nata akcija - Proletno ~istewe

]E SE ^ISTAT MINI DEPONIITE, ULICITE I TROTOARITE

Mehanizacija }e obezbedi JP #Komunalna higiena#i JP #Parkovi i zelenilo#

ulici data kontejner

Mihail ^akov 03, 04-05-2008 5m3

\or|i Sugare 03, 04-05-2008 5m3

Narodni Heroi 03, 04-05-2008 5m3

Petar Drap{in 03, 04-05-2008 5m3

Frederik [open 10, 11-05-2008 5m3

Marko Cepenkov 10, 11-05-2008 5m3

Ogwan Prica 10, 11-05-2008 5m3

\or|i Dimitrov 10, 11-05-2008 5m3

Sava Kova~evi} 17, 18-05-2008 5m3

Mariovska 17, 18-05-2008 5m3

Milan Mihajlovi} 17, 18-05-2008 5m3

Kavalska 17, 18-05-2008 5m3

Vostani~ka 24, 25-05-2008 5m3

Naum Ohridski 24, 25-05-2008 5m3

P. Zografski 24, 25-05-2008 5m3

Rilski Kongres 24, 25-05-2008 5m3

Sasa, n. Pintija 24, 25-05-2008 5m3

Male{evska 24, 25-05-2008 5m3

Ratko Mitrovi} 24, 25-05-2008 5m3

Rilski Kongres 24, 25-05-2008 5m3

Page 4: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Ne e tajna deka perspektivata na op-{tinata Kisela Voda se trite industriskizoni, koi se prostiraat dol` ulicata Prvo-majska. Vo momentov tie bukvalno se pre-plaveni so novi firmi, a slobodnite pri-vatnite placovi dostignaa cena i do 120evra za kvadrat. Izminatiov mesec vo Op{-tinata se vselija i presti`nite kompaniiso svetsko renome, naftenata kompanijaLukoil i slovene~kata farmacevska kom-panija Krka. Pri otvaraweto na novite ob-

jekti na Krka prisustvuvaa ministrite voVladata na Republika Makedonija ImerSelmani i Gligor Ta{kovi}, gradona~al-nikot Xorxe Arsov kako i mnogubrojni gos-ti dodeka na promoviraweto na benzinska-ta pumpa na Lukoil prisustvuva{e amba-sadorot na Ruskata Federacija VladimirDmitrievi~ Solocinski i pove}e pret-stavnici na diplomatskiot kor.

- Zadovolstvoto e golemo {to vakvikompanii se vdomuvaat vo Kisela Voda.

Op{tinata pri sreduvaweto na dokumen-tacijata okolu grade`nite dozvoli, nap-ravi napori tie da se re{avaat po ekspre-sen pat. Sekoga{ }e bide taka, koga se vopra{awe podobruvawe na ekonomskiteuslovi vo Op{tinata, so {to se otvaraatnovi rabotni mesta i pesrpektivi na gra-|anite vo Op{tinata - izjavi gradona~al-nikot Xorxe Arsov, pri sve~enoto otvo-rawe na novata benziska pumpa Lukoil.

T. ^.

Jana AVRAMOVA

Op{tinata maka ma~i so krad-cite na struja. Gi ima re~isi vosite mesni zednici. Seedno dalitoa go pravat so priklu~uvawe nakabli na banderite ili pak so sta-vawe dozni. Interesno e toa {toi pokraj s¢ poza~estenite kontro-li kra`bite prodol`uvaat. Zakontrolite i za rezultatite od niv,informacii pobaravme od slu`-bite pri Sektorot za urbanizamvo Kisela Voda zadol`eni za uli-~noto osvetluvawe.

- Celata ulica #Dra~evska# odvreme na vreme nema uli~no osvet-luvawe. Utvrdeno e deka vo skla-dot na #Karaxica# okolu ~etirimeseci konstantno pregoruvaatosigura~ite. Po izvr{enata kon-trola na celata linija pronajdene kabel priklu~en od uli~notoosvetluvawe vo objektite na #Ka-raxica#. Se pretpostavuva deka sevklu~uvani grejni tela i poradinesoodvetno montiraniot kabelistiot e izgoren i s¢ u{te stoi na

samata bandera. Vo Pr`ino pak,na ulica #Kavalska# br. 23 izdup-~ena e kandelabrata, izvle~en ekabel i postavena e dozna za ras-tovaruvawe na strujata. Zemen eizlez za doznata za podrumskiotdel, izlez za vo ku}ata, a del e is-koristen za improviziraniot ga-ra`en prostor pred ku}ata. Tre-tiot slu~aj {to e registriran poizvr{enite kontroli e na ulica-ta #Kavalska# br. 16, isto taka voPr`ino, kade {to bez odobrenieod Op{tinata samoinicijativno eurnata kandelabrata i e ukradenae komlet svetlosnata armatura.[to e u{te polo{o iskopaniot ka-bel e nepropisno ostaven vo dupkakade {to gra|anite mo`at da doj-dat vo dopir so istiot, a posledi-cite da bidat tragi~ni.

Slu`bata za odr`uvawe nauli~no osvetluvawe #Promonting#}e prodol`i so isklu~uvaweto nadivo priklu~enite, a protiv isti-te }e bidat prezemeni soodvetnizakonski merki, n£ re~e Pero Ko-cevski, odgovoren za uli~no osvet-luvawe vo Op{tina Kisela Voda.

Po op{tinskata inspekcija na terenot

OTKRIENI POVE]E KRADCI NA STRUJA

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

Ekonomija

LUKOIL I KRKA SE VDOMIJA VO OP[TINATAKisela Vod e otvorena za kompaniite koi se podgotveni da oinvestiraa vo ekonomijata

i da otvoraat novi rabotni mesta

Pero Kocevski: Za kradcite

na struja -strogi kaznii

INSPEKCIJAInspekciskata slu`bana Op{tina KiselaVoda i ponatamu pro-dol`uva so svoite ak-tivnosti za po~istaokolina. Imeno za iz-minatiot mesec napi-{ani se sedumdesetinaZapisnici za konstat-acija so koi se zadol-`uvaat gra|anite da goodstranat grade`niotmaterial od javna povr-{ina trotoari i ulici.Na gra|anite im se davaodreden rok vo koj tre-ba da se odstrani gra-de`niot material, akorokot nee ispo~ituvansledat Mandatni kazniod zakonot za upravuva-we so odpad.Inspekciskata slu`bai vo naredniot period}e prodol`i so ovaamerka.

Page 5: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Toni ^UPOSKI

ove}e, nema dilemi. Op{ti-nata Kisela Voda vo izminativetri godini doka`a deka e lider voorganizirawe na kulturni mani-festacii. Nema somne`, deka nap-ravena e kulturna prerodba vo de-lot na za~uvuvawe na tradiciitei obi~aite. Za tekot na tekovna-ta godina predvideni se da se odr-`at okolu 70 manifestacii. Tie,me}u ostanatoto }e ponudat pre-

zentirawe na makedonskata kul-tura, afirmacija na makedonsko-to gostoprimstvo, afirmacija nafolklorot i za~uvuvawe na tradi-ciite i obi~aite, razvivawe naprijatelstvo i sorabotka pome|umladite, afirmacija na talenti-ranite mladi umetnici.

Denovive, Op{tinata podgot-vuva nekolku kulturni manifes-tacii. Vo sorabotka so crkvataSv. Spas, na vtoriot den od Velig-den, na 28 april, }e se odr`at tra-dicionalnite Pokrsti. Istori- jata govori deka na ovoj verski den

mesnoto naselenie, simboliziraj-}i go patot na Isus, tradicional-no postuva sedum mesta vo naselba-ta Dra~evo, kade se nao|aat krst-ovi. Kolonata od lu|e so ikoniili pak so krstovi vo racete, ma-sovno po odr`uvaweto na liturgi-jata (po~etok 9,30 ~asot) vo crkva-ta Sv. Spas, go izoduva patot doverskoto mesto Tri Kru{i, prekuMarkov Rid, Kor~ev Krst, Pele-nica, \ulev Krst, i Ramni{te. Seo~ekuva godine{nava manifesta-cija da bide najmasovna. Po pris-tignuvaweto na krstarite, vo Kul-turno versko rekreativen centarTri Kru{i }e zapo~ne kulturnamanifestacija.

Patroniot praznik, \ur|ov-den i ovojpat }e bide zastapen sorealizacija na mnogu programi.Na samiot den 6-ti maj programa-ta }e bide podelena vo ~etiri dela.

Vo prviot, vo 9,30 ~asot }ezapo~ne sve~enata sednica na So-vetot, na koja }e se dodelat nagra-di po povod odr`aniot litera-turen i likoven konkurs po u~i-

li{tata, a priznanija }e dobijatonie gra|ani ili institucii koipridonesle za afirmacija na Op-{tinata.

Vtoriot del }e bide najatrak-tiven. Vo 10,15 ~asot zapo~nuvasve~enoto cvetno defile na koe seo~ekuva niz ulicite Prvomajska,Narodni Heroi i \or|i Sugare,koi za ovaa prigoda }e bidat zat-voreni za soobra}aj da prodefil-iraa preku 1000 lu|e. Na defile-to, pokraj u~enicite od osumteu~ili{ta koi vpro~em }e sim-boliziraat po eden cvet, u~estvo}e zemat kulturno umetni~kitedru{tva Kitka, Aleksandar Ma-kedonski, Pitu Guli, gostite odLisi~e KUD Nikola Jonkov Vap-carov, pretstavnici na mesnitezaednici, pretstavnici na Sovet-ot na Op{tinata, }e ima i ednogolemo iznenaduvawe. Nosej}i japorakata da ja za~uvame istorija-ta, identitetot i tradicijata, nizulicite vo Op{tinata }e prode-filira Aleksandar Makedonskiso svojata falanga. Koreografi-jata na cvetnoto defile ja napra-

vi sovetnikot za kultura Bor~eVasilevski.

Tretiot del od 11.00 do 12.00~asot e rezerviran za kulturnaprograma na amfiteatarot na Sv.\or|i, dodeka praznuvaweto }ezavr{i so Sve~enata Akademijapropratena so bogata kulturnamanifestacija }e se realizira vosalata Rasadnik so po~etok vo19.30 minuti. Pokraj proglasuva-weto na u~enicite na generacija,dodeluvaweto priznanija na zas-lu`ni gra|ani, ovde svoj nastap }eima i sekcijata Filip Vtori priKud Ilinden od Ohrid, so avten-ti~ni igri i kostumi od vremetona Aleksandar Makedonski i ne-govata falanga.

Na 14-ti maj, pak, KUD Ni-kola Jonkov Vapcarov od Lisi~ena amfiteatarot Sv Eremija voPintija, so po~etok vo 18 ~asot }eja odr`at tradicionalnata mani-festacija - Detski kulturen fes-tival. Na festivalot u~estvo }ezemat kulturni umetni~ki dru{-tva i u~enici od pove}e u~ili{ta.

Proektot, Etnolo{ka pos-tavka e potreba na op{tinata Ki-sela Voda, pa zatoa e i predviden dase realizira vo godine{nata pro-grama za kultura. Proektot imapodr{ka od gradona~alnikot XorxeArsov i od Sovetot na op{tinataKisela Voda, no i od Minister-stvoto za kultura. Za pozdravuvawee faktot {to etnolozite koj rabo-tat na ovoj proekt za Op{tinata, nateren, vo Dra~evo, Pripor i Usje seodli~no prifateni i od gra|anite.Za sekoj odzemen predmet, gra|anitedobivaat soodveten dokument odOp{tinata. Inaku, etnolo{katapostavka treba da se otvori kon sre-dinata na mesec Juni vo ~est na 53-

tiot rodenden na op{tinata KiselaVoda.

Savelka, Krosno, Nimi, Mo-movilo, se samo del od predmetitekoi }e bidat izlo`eni vo Etno-lo{kata postavka. Za ovie pred-meti sigurno znaat samo posta-rite gra|ani, no pomladite gene-racii, sepak imaat pravo da jaznaat makedonskata istoriska du-hovna kultura. Trgnuvaj}i od ovojfakt, po~ituvani gra|ani prid-ru`ete ni se vo otvaraweto naEtnolo{kata postavka vo op{ti-nata Kisela Voda. Donirajte giptredmetite koi zna~at mnogu zaistoriskoto kulturno nasledstvo.

V. V.

Na patroniot praznik \ur|ovden (6-ti maj), se podgotvuva spektakl

ALEKSANDAR MAKEDONSKII FALANGATA

VO KISELA VODA- Cvetnoto defile }e ima preku 1000 u~esnici, i }e zapo~ne vo 10.15 ~asot, so koreografija na

Sovetnikot za kultura Bor~e Vasilevski

Proekt - Etnolo{ka postavka

PRODOL@UVA SOBIRAWETO NA PREDMETI ZA ETNOLO[KATA POSTAVKA

MPC SVETI SPAS - DRA^EVO

BLAGO^ESTIVI HRISTIJANIPo povod praznikot nad praznicite Voskresenie Hristovo-

Veligden, Hramot Sveti Spas - Dra~evo, na Vtoriot den na Veligden(ponedelnik 28 april 2008 leto Gospodovo), po zavr{uvaweto na sve-tata voskresna Bo`estvena liturgija, }e gi organizira i izvedetradicionalnite litii - PO KRSTI, koi }e startuvaat so po~etok vo9,30 (devet i trieset) ~asot od Hramot Sveti Spas. Mar{rutata }ese dvi`i po redovnata litiska trasa (Markov Rid, Korxev Krst,Pelenica, ]ulev Krst, Ramni{te) i }e zavr{i na mesnosta TriKru{i so golema prazni~na Veligdenska op{tonarodna proslava.

Po toj povod so osobena ~est i zadovolstvo Ve pokanuvame da nise pridru`ite i da bidete del od ova na{e zaedni~ko prazni~no~estvuvawe.

So nade` deka dostojno }e gi proslavime pretstojnite velig-denski praznici Ve pozdravuvame so bratskiot pozdrav:

HRISTOS VOSKRESE! NAVISTINAVOSKRESE!

Od Upravata na hramot Sveti Spas - Dra~evo

D r a ~ e v o Stare{ina pri Hramot2008 leto Gospodovo sve{t. Igor Dimitrievski

Falangata }e prodefilira po „Prvomajska“

Page 6: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

^lenovite na Sovetot na Op-{tinata se o~ekuva ve}e na nared-nata sedica da dadat zeleno svet-lo za formirawe na JP Komuna-lec - Kisela Voda. Osnovnata dej-nost na pretprijatieto }e bideorganizirano i efikasno odr`u-vawe i stopanisuvawe so grobi{-tata, odr`uvawe na okolnoto ze-lenilo i hortikulturata, asfal-tirawe na patekite okolu i nizgrobi{tata, osvetluvawe i ogra-duvawe na grobi{tata, obezbedu-vawe organizirani pogrebalniuslugi, izgradba i odr`uvawe nakapela i mortalna komora, otvo-rawe na prodavnici za kupuvawena pogrebna oprema i otvoraweorganizaciska edinica za izgrad-ba na nadgrobni spomenici.

Vo elaboratot za formirawena JP Komunalec, me|u drugoto,stoi deka grobi{tata vo Dra~evobile formirani dale~nata 1919

godina, i se pretpostavuva deka,denes, na niv ima od 15. 000 do20.000 grobovi, no i slobodni par-celi vo dr`avna i privatna sop-stvenost. Vo obrazlo`enieto,pak, me|u drugoto stoi deka, voOp{tina Kisela Voda, vo oblas-ta na pogrebalnite uslugi, ne estoreno ni{to za da se olesnisituacijata vo koja gra|anite senao|aat, a koja e na nezavidno ni-vo. Gra|anite se prinudeni samida se gri`at za da obezbedat pog-reb na po~inatiot, nemaj}i kadeda se obratat za takva usluga.Isto taka, nemaj} koj da se gri`iza rabotite okolu odr`uvawe nagrobi{tata, gra|anite se prinu-deni sami da se gri`at za ~iste-we na grobi{tata, odr`uvawe naokolnoto zelenilo i i hortikul-turata, asfaltirawe na patekiteokolu i niz grobi{tata, osvtlu-vaweto, za tie da bida dostapni za

gra|anite i so pristoen izgled.Kako mo`no re{enie za nad-

minuvaawe na takvite problemi,e osnovawe na javno komunalnopretprijatie na teritorijata naOp{tinata, ~ija osnovna dejnost}e bidat vr{ewe pogrebalniteuslugi i odr`uvaweto na grobovii grobi{ta. Vo taa funkcija, gra-dona~alnikot na Op{tina Kise-la Voda pokrena Inicijativa zaosnovawe na javno pretprijatieza pogrebalni uslugi i odr`u-vawe na grobi{ta, koja {to Sove-tot na Op{tinata so zaklu~ok japrifati.

Soglasno postojnite propi-si, potrebno e Sovetot na Op{ti-nata da donese Odluka za osnova-we javno komunalno pretprijatie{to }e gi vr{i rabotite {to senavedeni vo ~len 2 na predlo`e-nata odluka. So ovaa Odluka se re-guliraat osnovnite osnova~ki

elementi na toa pretprijatie.Me|u niv, najva`no e toa {to Op-{tina Kisela Voda treba da vlo-`i soodveten iznos na pari~ni idrugi sredstva kako osnova za po-~etok so rabota na toa pretpir-jatie. Vo buxetot na Op{tinataza 2008 godina, ve}e se predvideni1.800.000,00 denari, ~ija {to na-mena e vlo`uvawe vo osnova~kivlog vo takvo pretprijatie.

Po donesuvaweto na odlukataza osnovawe na JKP Komunalec-Kisela Voda- Skopje, }e se pris-tapi kon podgotovka na neophod-nite dokumenti (statut, delovniki sl.) {to }e bidat potrebni zadefinitivna registracija na pret-prijatieto vo Centralniot reg-istar na Republika Makedonija.

Finansiraweto na aktivnos-tite na JKP „Komunalec-KiselaVoda“ Skopje }e se vr{i glavno odnadomestoci za pogrebni uslugi i

za odr`uvawe na grobovite i gro-bi{tata, koja gra|anite na Op{-tinata }e ja pla}aat na JKP Ko-munalec- Kisela Voda-Skopje, a~ija visina so svoja odluka }e jautvrdi Sovetot na Op{tina Ki-sela Voda.

Ova }e bide neprofitno pret-prijatie, {to zna~i deka, vi{o-kot na negovite prihodi nad neg-ovite rashodi }e bide del od bu-xetot na Op{tina Kisela Voda,dodeka eventualniot kusok na ne-govi prihodi vo odnos na negovi-te rashodi }e se pokriva so sred-stva od buxetot na Op{tinata zatekovnata godina.

Vrz osnova na prethodno iz-nesenoto, gradona~alnikot na Op-{tina Kisela Voda mu predlagana Sovetot da ja donese ovaa odlu-ka vo predlo`eniot tekst.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Dolgo najavuvaniot detalenurbanisti~ki plan von naselenomesto Dra~evo, za turisti~kiotkomples, lokalitetot Tri Kru{ikone~no se donese. ^lenovite na So-vetot go usvoija detalniot plan {to}e se protega na povr{ina od 60.000hektari. Vo ramkite na ovoj kom-pleks }e niknat sportski tereni,turisti~ki, ugostitelski i trgov-ski sodr`ini, park {uma, botani~-ka gradina i rekreativna zona.

Lokalitetot e podelen vo triurbani bloka. Prviot zafa}a po-vr{ina od 18,2 hektari. Na negose predviduva da se izgradat ho-teli, restorani, mali komercijal-ni objekti, kako i sportsko-rek-reativni objekti.

Vtoriot blok e najgolem. Tojopfa}a povr{ina od 26,74 hektarii sodr`i objekti za sport i rek-reacija, a predvideni se izgradbina parkovi i zelenila. Tretiot ur-ban blok e najmal, so povr{ina od15.50 hektari. Vo nego se predvi-deni da se ponudat lokacii za ho-teli i mali komercijalni objekti.

Interesno e deka dosega naovoj lokalitet e izgraden samoKulturno-verskiot rekreativencentar Tri Kru{i. Izgraden e pa-tot i parkingot, a vedna{ do nivpredvideno e da se izgradat tereniza tennis, mal fudbal, golf tere-ni i otvoren bazen.

A. J.

Usvoen detalniot urbanisti~ki plan

- Tri Kru{i

LOKACII ZA HOTELI I SPORTSKI IGRALI[TA

Lokalitetot od 60.000 hektari e podelen

vo tri urbanisti~ki blokovi

Op{tinata }e formira JP Komunalec-Kisela Voda

GRA\ANITE ]E DOBIJAT EFTINI POGREBALNI USLUGIOsnovnata dejnost na pretprijatieto }e bide organizirano i efikasno odr`uvawe i stopanisuvawe so grobi{tata

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 25 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Page 7: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

P R A Z N I C I

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

Ubavo e da si ja negu-vame na{ata vera i uba-vo e mladite da ja zna-at na{ata hristijans-ka religija, bidej}i taae neprocenlivo bogatst-vo za sekoj ~ovek

Katerina PANOVA ILIEVSKA

- Najgolemiot hristijanski pra-znik Veligden vo moeto semejstvose odbele`uva so golema qubov i voprazni~na atmosfera. Za podgotov-kite {to mu prethodat na Veligdenglavno se gri`i mojata majka i toavistina go pravi so golemo vnima-nie. Sekoja godina na Veliki ~etvr-tok taa stanuva u{te pred izgrej-sonce za da gi bojadisa veligdenski-te jajca, no pred toa lanskoto jajcego frla nadvor od ku}ata posaku-vaj}i zdravje i beri}et na site vosemejstvoto. Moram da priznaam de-ka dosega ne sum pomognala pri bo-jadisuvawe na jajcata no, godinavavistina }e se potrudam da stanam

rano, pred izgrejsonce i da go boja-disam prvoto Veligdensko jajce.

Prvoto bojadisano crveno jajcesekoga{ go ~uvame preku cela godi-na. Obi~aj e so prvoto jajce, nautromajka mi na site doma da ni pominepo tri pati niz liceto so zborovitecrveno, belo kako jajce. Ovoj obi~ajse pravi za zdravje. Vo moeto seme-jstvo sekoga{ bojadisuvame samocrveni jajca bidej}i taa boja ja nosivistinskata simbolika na ovoj praz-nik. Toa {to denes se pove}e se prak-tikuva i pretstavuva nekoj vid na mo-da jajcata da se bojadisuvaat vo razniboi, ili, pak, da se {araat smetamdeka e nekako pagansko, i ja gubi pra-vata su{tina na Veligdenskoto jajce.

Kako se odbele`uva najgolemi-ot hristijanski praznik Voskrese-nie Hristovo vo va{iot dom. Dalise pridr`uva{ kon crkovnite obi-~ai koi na primer nalagaat da se dr-`i post celi 40 dena pred Veligden?

- Vo denovite pred Veligden kajnas vladee vistina prazni~no ras-polo`enie. Bez isklu~ok sekoja go-dina vo domot pravime golemo Ve-ligdensko ~istewe. Obi~no vo sabo-tata pred Veligden se podgotvuvahranata a, na Veligden glavno jade-

we na trpezata e jagne{koto meso ise razbira doma{no podgotveni sla-tki, {to so ogled na toa deka domaimame dvajca sportisti, tatko mi ibrat mi, slatkite se neizbe`en delod na{eto meni. Na trpezata seko-ga{ stavame ubavo ukrasena korpanapolneta so slama i veligdenskijajca. Pred ru~ekot sleduva kr{e-weto so jajca. Ovaa godina posebnose raduvam na Veligden, bidej}itokmu vo toj period vo semejstvotoo~ekuvame prinova, pa daj Bo`e nas-koro }e stanam tetka.

Od 1999 godina ja po~nuva{ ka-rierata kako profesor po solo pee-we i kamerna muzika vo srednotomuzi~ko baletsko u~ili{te #IlijaNikolovski Luj# no, istovremenosi sopstvenik i na popularnoto ka-fule By the Way. Ona {to e visti-na karakteristi~no za razlika oddrugite skopski kafuliwa e deka zavreme na golemite hristijanski praz-nici tuka vistina se ~ustvuva praz-ni~na atmosfera.

- Ubavo e da si ja neguvame na{a-ta vera i ubavo e mladite da ja znaatna{ata hristijanska religija, bidej-}i taa e neprocenlivo bogatstvo zasekoj ~ovek. Sekoga{ za najgolemite

hristijanski praznici Badnik i Ve-ligden, koi se vsu{nost i semejnipraznici, praktikuvam kafuleto dane raboti. Kako {to veli hristijan-skata religija, nedelata e den za od-mor, a vo dene{no vreme osobeno voovaa rabota toa vistina e retkost, paubava mi e pomislata deka za oviepraznici posvetuvam den za Boga.Inaku, za Veligden kako {to e obi-~ajot vo kafuleto sekoga{ podaru-vame crveni veligdenski jajca”.

Dali ja neguvate tradicijatana odewe vo crkva ve~erta sprotiVeligden?

- So ogled na obvrskite {to giimam vo kafuleto vremeto zaodewe vo crkva vistina mi e skra-teno, no sekoga{ se trudam barempolovina ~as pred polno} da pris-tignam vo dvorot na crkvata #Sve-ta Petka#. Bidej}i re~isi sekojagodina postam edna nedela predVeligden, bez isklu~ok potoa odamv crkva da se pri~estam. Posakuvamovaa godina, kako {to veli Xoksivo negovata pesna, na Veligden dase zaqubam.

7www.kiselavoda.gov.mk

Na Veligden sekoj vernikmo`e da se oslobodi od svo-ite grevovi bidej}i Isus e`rtvata koja gi iskupisite ~ove~ki grevovi

Proslavuvaweto na Hristovo-to voskresenie Veligden e najgo-lemiot praznik vo hristijanskatareligija. Od denot na proslavuva-weto na Veligden zavisi proslavu-vaweto na site drugi podvi`ni pra-znici pred i po Veligden. Hristo-voto voskresenie se slavi od 2-otvek, i sekoga{ se slavi vo nedela no,sekoja godina datumot se menuva.Ovoj praznik {to pretstavuva su{-

tina na hristijanskata religija kojavsu{nost simbolizira pobeda na`ivotot i besmrtnost na du{ata,pobeda na dobroto nad zloto. So vos-kresnuvaweto Isus Hristos na ver-nicite im podaril ve~en `ivot. NaVeligden sekoj vernik mo`e da seoslobodi od svoite grevovi bidej}iIsus e `rtvata {to gi iskupi site~ove~ki grevovi.

Na Veligden mu prethodat se-dum nedelni veligdenski posti {topo~nuvaat na Pro~ka. Preku otka-`uvaweto od hrana i drugite zems-ki zadovolsta, so svoite stradawavernikot mu se dobli`uva na Bogaza potoa, na Veligden, da se pri~estiso nafora i crveno vino {to go sim-boloziraat Hristovoto telo i krv.

Praznuvaweto po~nuva so de-novite {to mu prethodat na Velig-den poznati kako Velika ili Stras-tna nedela. Vo tekot na ovaa nedelase izvr{uvaat site podgotovki zapraznikot {to vo makedonskata tra-dicija se izveduvaat so elementnina razni narodni i verski obi~ai.Po~nuvaj}i od Veliki Vtornik seodbiraat veligdenskite jajca za vap-cuvawe. Sledniot den se izveduvaatnarodni obredi za za{tita na dobi-tokot od bolesti no, isto taka naovoj den doma}inkite gi stavale jaj-cata vo voda da iskisnat za da mo`epodobro da se vapcaat.

Najmnogu obi~ai se izveduvaatna Veliki ~etvrtok, den koga se bo-jadisuvaat jajcata. Osobeno e va`no

pred da se bojadisaat novite jajcaminatogodi{noto jajce da ne bidevo ku}ata, pa zatoa obi~no lansko-to jajce se zakopuva vo zemja. Jajcatase bojadisuvaat rano nautro predizgrejsonce. Spored narodnite ve-ruvawa doma}inkata pred da po~neda gi bojadisuva jajcata mora da bi-de sita oti, inaku, vo tekot na cela-ta godina }e bide nesre}na ili bol-na. Jajcata se bojadisuvaat pred iz-grejsonce so veruvawe deka nema dase rasipat dolgo vreme, i deka }eimaat magiska mo}. Prvo se bojadi-suvaat tri crveni jajca. Prvoto jaj-ce sekoga{ e posveteno na Gospod ise ~uva vo tekot na celata godina.Se veruva deka ova jajce ima magis-ka mo} so koja se lekuvaat raznibolesti. Vtoroto jajce e namenetoza doma}inot, a tretoto za dobito-kot ili za beri}et vo ku}ata.

Na ovoj den niz cela Makedo-nija narodot izveduva razli~niobredi povrzani so nivniot na~inna `ivot. Zemjodelcite praktiku-vaat obredi za za{tita na posevitei nivite dodeka sto~arite izvedu-vaat obi~ai za za{tita na dobito-kot od razni bolesti.

Najte`ok den vo godinata sesmeta Veliki petok ili Raspet pe-tok koga Isus Hristos bil raspnat.Na ovoj den vernicite treba da se

na strog post ili t.n. post na voda.Na Veliki petok vo crkvite se iz-veduva i obredot na simboli~nopogrebuvawe na Isus Hristos. Pod-gotovkite za praznikot prodol`u-vaat na Velika sabota. Toga{ vopresret na Veligden vo domovite sepravi golema Veligdensko ~istewe,se podgotvuva hrana i onie {to nebojadisale dovolno jajca vo ~etvr-tokot na ovoj den toa mo`e da go sto-rat. Ve~erta nasproti Veligden seodi v crkva i sekoj vernik so sebenosi jajca. Na polno} site verniciso zapaleni sve}i vo raka pravattri kruga okolu crkvata, a po zavr-{uvaweto na crkovnata liturgijatie se pri~estuvaat. Potoa, sleduvaobi~ajot na kr{ewe so jajca i onie{to postele na Veligden za prvpat}e se omrsat so {to zavr{uva se-dumnedelniot post. Utroto na Ve-ligden se odi v crkva na pri~esta.Od Veligden pa se do Spasovdenlu|eto me|usebno se pozdravuvaatso zborovite Hristos vokrese iVaistina voskrese.

Veligden e semen praznik, denkoga vo prazni~na atmosfera celo-to semejstvo se sobira na zaedni~kiru~ek, a kako tradicionalno jadewena trpezata sekoga{ se slu`i jag-ne{ko meso.

K. P. I.

Veligden - Hristos voskrese

POBEDA NA @IVOTOT I BESMRTNOSTA NA DU[ATA

Po~etok na nov `ivotCrvenite jajca imaat zna~ajno mesto vo veligdenskoto praznuvawe

so golema simbolika vo hristijanstvoto koja ozna~uva izvor i po~etokna nov `ivot. Simbolikata na jajceto e jasna, kako {to pileto izleguvasamo od lu{pata na jajceto taka i Isus Hristos sam izlegol od grobot sosvoeto voskresnuvawe. Veligdenskite jajca se bojadisuvaat vo crvena bojakoja ja simbolizira Hristovata krv proleana za spas na lu|eto. No, istotaka, crvenata boja vo narodnata tradicija ozna~uva boja na radosta, opti-mizmot i na `ivotot. Vo crkovnata tradicija vernicite u{te vo ranotohristijanstvo go koristele kako zaedni~ki znak crvenoto Veligdenskojajce. Onoj {to go podava jajceto ja objavuva vesta za Hristovoto voskre-senie, a onoj {to go prima jajceto pak, ja potvrduva.

Prva {to go upotrebila crvenoto jajce, podavaj}i mu go na rimskiotimperator Tiberij, so pozdravot Hristos Voskrese bila Marija Magdalena,`enata koja prva im soop{tila na apostolite deka Hristos e voskresnat.

Iskra Trpeva, profesor po solo peewe i estraden umetnik

POSAKUVAM NA VELIGDEN DA SE ZAQUBAM

Page 8: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

8

Da gi natera decata da ja sakaat matem-atikata e glavnata cel na Nina Stoja-novska, profesorkata vo oddelenska nas-tava vo OU #Nevena Georgieva Duwa# voOp{tina Kisela Voda. Stojanovska ve}e23 godini raboti so deca od 1 do 4 oddele-nie i dosega blagodareie na nejzinata za-lo`ba pove}e deca se zakitile so priz-nanija za najdobri matemati~ari.

Godinava u~estvuvavte na natprevarotpo matematika. Va{ite u~enici gi osvoija

prvite tri mesta vo op{tinskata liga. Koemesto go osvoivte vo regionalnata liga?

- Da, na op{tinsiot natprevar moiteu~enici gi osvoija prvite tri mesta. Prvbe{e Nikola Babamov, vtora be{e Despi-na Delipa{i}, dodeka tret be{e StefanBo`inov. Na regionalniot natprevar, is-to taka imavme uspeh i gi osvoivme prvitedve mesta. Nikola Babamov go osvoi prvo-to, a Despina Delipa{i} vtoroto mesto naregionalno nivo.

Kolku vreme gi podgotvuvavte va{iteu~enici i kako gi selektirate najdobrite?

- Podgotovkite traat vo tekot na ce-lata godina. Tie se pointenzivni eden me-sec pred da se odr`i natprevarot. [to seodnesuva do selekcijata, taa se vr{i vrzosnova na zainteresiranosta na u~eniciteza matematikata. Taka, onie {to poka`u-vaat najgolem interes i najdobri rezulta-ti po ovoj predmet se natprevaruvaat naovie natprevari.

Godinava pokraj na natprevarot pomatematika osvoivte nagrada i na Aprili-jadata. ^ija be{e idejata va{ite u~enicida se maskiraat kako Romi?

- Godinava go osvoivme i prvoto mestona Aprlilijadata. Idejata za maskata be-{e na Oddelenskiot odbor. Nie postojanoimame i ritmi~ki to~ki koi mnogu nipomognaa vo podgotovkite za Aprilijada-ta, no i vo osvojuvaweto na prvoto mesto.

So deca rabotite ve}e 23 godini. Te{-ko li e da se raboti so niv? [to e potreb-no za da se postignat rezultati kako va-{ite?

- Rabotata so deca e sekoga{ te{ka.No, ona {to vi dava volja za rabota esekako qubovta kon decata. Site priznani-ja se rezultat na zaedni~kata rabota. Imoja, no i zalo`bata na decata.

Osven godine{nive, imate li dosegaosvoeno i drugi nagradi, odnosno dali idrugi va{i u~enici bile me|u prvite troj-ca na vakvi natprevari?

- Ova ne e prv pat moi u~enici da sezakitat so nagradi. Nagrada pred nekolkugodini osvoija i drugi moi u~enici.

Nina Stojanovska e edna od retko us-pe{nite oddelenski profesori. Nejzinataosnovna misija e da gi natera decata da jazasakaat naukata, da ja sakaat matematika-ta. No, paralelno so steknuvaweto naobrazovanie da nau~at i da se zabavuvaat,bidej}i zabavata e neizostaven del od `i-votot, posebno na mladata populacija.

S. S.

OBRAZOVANIE

Nina Stojanovska, profesorka vo oddelenska nastava

vo OU #Nevena Georgieva Duwa#

QUBOVTA KON DECATA MI DAVA VOLJA ZA RABOTA

Stojanovska ve}e 23 godini raboti so deca od 1 do 4 odde-lenie i dosega blagodareie na nejzinata zalo`ba pove}e deca

se zakitile so priznanija za najdobri matemati~ari

Aprilijada vo JDG#Peperutka 2#

Po povod 1-vi April, denot na {egata imaskite, na Aprilijadata {to be{e or-ganizirana vo gradinkata #Peperutka 2#,u~estvuvaa site gradinki i u~ili{ta od te-ritorijata na Op{tina Kisela Voda. U~es-nicite se natprevaruvaa vo dve kategorii -u~ili{ta i gradinki. Vo kategorijata u~i-li{ta prvoto mesto go osvoi u~ili{teto#Nevena Georgieva Duwa# so maskite na te-ma #Romki#, vtoroto mesto mu pripadna nau~ili{teto #Rajko @inzifov# so #Plivaj,plivaj#, tretoto mesto go osvoi u~ili{teto#Kiril Pej~inovi}# so #Vlado crta sonce#,dodeka ~etvrtoto mesto im pripadna nau~enicite od #Kuzman Josifovski Pitu# zanivniot nastap za #Posebni drugar~iwa#.

Vo kategorijata gradinki prvoto mes-to go osvoi #Slon~eto Bimbo# od Pr`ino,so vtoroto mesto se zakitija decata odgradinkata #8-mi Mart#, so nastapot #^u-den orkestar#, dodeka tretoto i ~etvrtotomesto gi osvoi gradinkata #Veseli Cveto-vi# so prekrasnite detski izvedbi #Vredniinsekti# i #Vesela {umska dru`ina#.

S O O P [ T E N I E

Zapi{uvawe na prva~iwa za u~ebnata 2008/2009 godina vo

Op{tina Kisela Voda

Soglasno ~len 46,47, 48, 49 od Zakonot za osnovno obrazovanie (Sl. vesnik

na RM br. 44/95... 55/2005 i 81/2005 ) - pre~isten tekst, kako i ~len 10 od Zakonot

za prosvetna inspekcija na RM (Sl. vesnik na RM br. 52/2005 ), se izvestuvaat

i se obvrzuvaat site roditeli za upis vo sekoe osnovno u~ili{te vo Op{tina

Kisela Voda za u~ebnata 2008/2009 godina, zapo~nuvaj}i od mesec maj 2008

godina.

Zapi{uvaweto na prva~iwata vo prvo oddelenie }e bide za site deca koi

do krajot na kalendarskata godina }e napolnat {est godini.

Upisite }e se obavuvaat vo site osnovni u~ili{ta soglasno mestoto na

`iveewe, odnosno reonizacijata na Op{tina Kisela Voda.

Pri upisot vo prvo oddelenie, vo u~ili{teto treba da dojdat roditelot

(ili dvajcata roditeli) i deteto, nosej}i gi potrebnite dokumenti za upis

(izvod na rodenite, zdravstvena kni{ka, dosie od JDG.)

„Cigankite gi zasenija ostanatite u~esnici“

Profesorkata Nina Stojanovska

so svoite u~enici: Deliba{i},

Babamov i Bo`inov

„Slon~eto Bimbo“ ima{e najdobra koreografija

Se maskiraa i op{tinarite,

direktorite i roditelite

Page 9: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

9

- Na manifestacijata u~estvuvaa pove-}e poznati li~nosti {to `iveat vo ovaanaselba, me|u koi i Dragan Dautovski, Ta-wa Kalinska, Goce Xuklevski, grupataHarmonija, KUD Jordan Mijalkov, BobiPereski - No` i drugi. Programata be{ezbogatena so nastap na nekolku de~iwa {toi aktivno u~estvuvaat na detskite fes-tivali, veli Tasevski.

Na ovaa manifestacija dodelivte inagradi. Za {to bea nagradite i komu gidodelivte?

- Da, kako i pred dve godini i godinavabea dodeleni nagradi. Nagradite se dodelu-vaat za zasluga, odnosno na onie li~nosti{to pridonele vo afirmacijata na nasel-bata. Me|u nagradenite bea d-r Qup~o Paj-

kovski, d-r Jana Angelovska, Dragan Daut-ovski, Goce Xuklevski, Tome Cvetanovski,firmata KSS.

Kolku ste zadovolni od toa kako minamanifestacijata? Be{e li dovolno pose-tena?

-

Godinava na manifestacijata prisustvuvaaokolu iljada gra|ani {to dovolno govorikolkav bil nivniot interes. Jas kako orga-nizator sum zadovolen od toa kako minacelata manifestacijata.

Pokraj zabavniot del, na ovaa mani-festacija stana zbor i za DUP-ot od 2004-ta godina. [to ne vi se dopa|a i koi se va-{ite zalo`bi? Zo{to sakate da go smeni-te Detalniot urbanisti~ki plan?

- Nie kako `iteli na ovaa naselba }ebarame smena na DUP-ot bidej}i ne mo`e-me da dozvolime da ni gi uzurpiraat uli-

cite i zelenite povr{ini. So DUP-ot od2004-ta godina e dozvoleno da se kupat durii delovi od ulicata, a nekoi investitorive}e se podgotvuvaat da gradat na zelenitepovr{ini. Nie kako `itli na 11-ti Ok-tomvri toa nema da go dozvolime.

Denot na mesnata zaednica 11-ti Ok-tomvri za prv pat be{e odbele`an vo 2006-ta godina, koga se slavea 40 godini od osno-vaweto na mesnata zaednica. Inicijativataza odbele`uvawe na denot na MZ ja pod-dr`a i gradona~alnikot na Op{tina Kise-la Voda, Xorxe Arsov.

MESNI ZAEDNICI

Sve~eno odbele`an denot na Mesnata Zaednica 11-ti Oktomvri

DODELENI POVE]E NAGRADI NALI^NOSTI [TO PRIDONELE VO

AFIRMACIJATA NA NASELBATA

Mesnata Zaednica 11-ti Oktomvri na 15 april, po ednogodi{napauza povtorno sve~eno go odbele`a denot na svoeto osnovawe.Organizatorot na manifestacijata po povod 42 godi{ninataod osnovaweto, Miroslav Tasevski veli deka na `itelite odovaa naselba im nedostasuvaat vakvi manifestacii, pa tokmuzardi toa odbele`uvaweto na ovoj den }e bide tradicionalno.

Page 10: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

- Tortata so {e{irotostavi najdobar vpe~a-tok vrz `irito vo pro-fesionalna konkurencija,dodeka kaj amateriteslave{e Suzana Stoimi-rova od Op{tina ^air.- Sobrani 68.100 denari,donacija koja }e zavr{ivo gradinkite i Sojuzotza sport i rekreacija nainvalidizirani lica

Boban NIKOLOVSKI

Vo restoranot @urnal, huma-nitarnata manifestacija Torti-jada i ovojpat gi zadovoli vkuso-vite na mnogubrojni gra|ani.Ima{e od s¢ po ne{to. Natpre-var, zabava, razonoda, pesna, seigra{e #Te{koto#... Se be{e sto-kmeno i isplanirano, kako po ko-nec. Proekt menaxerot Sne`anaAngelovska, napravi inzvonred-no scenario na manifestacijata.

- Sekade vo Evropa ima vakvimanifestacii. Predznakot, huma-nitarni zna~i deka site prisutniovde se setile deka nekomu mu tre-ba pomo{. Tortijadata prakti~nose realizira po inicijativa naSovetot na Op{tina Kisela Vo-da. Se raduvam deka proraboti so-lidarnosta me|u op{tinite vogradot Skopje. U~esnicite, pak,vo amaterska i profesionalnakonkurencija kojznae po koj pat jadoka`uvaat svojata humanist.Inaku, moram da potenciram deka

pokrovitel na manifestacijata egradot Skopje, a po vtorpat uspe-{en doma}in be{e Op{tina Ki-sela Voda, veli Angelovska.

Posakuvaj}i im dobredojde naprisutnite, gradona~alnikot Xor-xe Arsov, ja istakna humanitarna-ta misija, a manifestacijata Tor-tijada, sve~eno mu ja predade naidniot doma}in Koce Trajanov-ski, gradona~alnikot na Op{tinaGazi Baba.

- Se nadevam deka i vie se vos-hituvate na prekrasnite dela naprofesionalcite i na amateriteisto kako i jas. Kako i ovaa godi-na i narednite godini veruvam de-ka doma}inite na ovaa manifes-tacija }e se nadgraduvaat i }e bi-dat podobri i podobri. Koga pov-torno }e dojde vo Kisela Voda, ve-ruvam deka nema da ja prepoznaetemanifestacijata vo odnos na mi-natite godini. Spored interesotprojaven za ovaa manifestacija,op{t zaklu~ok e deka manifes-tacijata treba da egzistira i da senadgraduva, istakna gradona~al-nikot Arsov

- Slednata godina nie }e bi-deme doma}ini na ovaa manifes-tacija. Bi sakal, isto taka i dogo-dina da se dru`ime na vakov na-~in. Ovaa manifestacija e visti-na potrebna bidej}i sredstvatasobrani od nea se nameneti za oniena koi {to im se najpotrebni.

Se nadevam deka nema da gorazo~aram mojot kolega XorxeArsov i deka }e bideme najmalkutolku dobri kolku {to bevte vieve~erva. Se nadevam deka ovaa

manifestacija vo narednite go-dini }e bide zbogatena so gosti odsosednite dr`avi kako Srbija,Bugarija, Turcija i drugi i so toa}e dobie na u{te pogolem kvali-tet, istakna gradona~alnikotTrajanovski.

Inaku, manifestacijata be-{e podelena vo dva dela, revija-len {to po~na vo 18 ~asot, kade{to gra|anite mo`ea da gi vidattortite i oficijalniot {to po~-na vo 19 ~asot. Pred pove}e od 300gosti vo dve kategorii, profe-sionalci i amateri pred pri-sutnite gosti i pred `irito beaizlo`eni okolu triesetina tor-ti. Vo kategorijata profesional-ci prvata nagrada ja osvoi Konti-nental, vtorata nagrada ja osvoislatkarnicata Vata{a, dodekatretata nagrada £ pripadna na Ho-

lidej In . Vo kategorijata ama-teri prvata nagrada ja osvoi Suza-na Stoimirova od Op{tina ^air,vtorata i tretata nagrada ja osvo-ija Silvana Janevi} i Liljana[eretova od Op{tina Aerodrom.Site torti bea licitirani, a naj-visokata licitirana suma iznesu-va{e 12.000 denari. Sobranitesredstvata od licitacijata na tor-tite i lotarijata (68.100 denari)se nameneti vo humanitarni celi.Del od sredstvata se doniraat

(preku kupuvawe na tehni~ki sred-stva) na Sojuzot za sport i rekre-acija na invalidizirani lica naOp{tina Kisela Voda i za gra-dinkite {to se nao|aat na terito-rijata na Op{tinata. Gradot Sko-pje, op{tinite \or~e Petrov, Ga-zi Baba i Ilinden doniraa poeden televizor, dodeka Op{tina^air donira{e DVD. Vo tekot nanarednata nedela so pretstavni-ci od op{tinite donaciite }e bi-dat predadeni na gradinkite voKisela Voda i na Sojuzot za sporti rekreacija na invalidiziranilica na Op{tina Kisela Voda. Zasite natprevaruva~i {to ja po-mognaa ova humanitarna akcijabea obezbedeni diplomi i cvetniaran`mani, a za prvite tri mestavo dvete kategorii bea obezbede-ni pehari.

M A N I F E S T A C I I

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Na tradicionalnata Tortijada

TRIUMF NA KONTINENTAL

Nagradenite na Tortijadata

Prvonagradenata torta

„[e{ir“

Zaslu`ni za uspe{nata manifestacija proekt menaxerotSne`ana Angelovska i ~lenot na Sovetot

Risto Sokolovski

Pretstavnici na Op{tina Ilinden

doniraa televizor na gradinkata

„8 Mart“

Idnata godina manifestacijata se seli vo

op{tina Gazi Baba. Primopredavawe,

gradona~alnicite Arsov i Trajanovski

Page 11: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

P O L ZI C I CJ A

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Gra|anite mora da go po-~ituvaat Zakonot zabezbednost na soobra}a-jot na pati{tata. Nemo`e da parkira koj kade}e mu tekne, i ne mo`e dane se po~ituvaat posta-venite znaci.- Globata e 45 evra zaonie {to ne go po~ituva-at Zakonot ili 25 nega-tivni boda zapi{ani nakontoto na neposlu{ni-ot voza~

Op{tina Kisela Voda od neo-damna dobi dvajca novi komandirina policiskite stanici Dra~evo iProle~e. So decentralizacijata inoviot Zakon za policija, Sovetotna Op{tinata na predlog na Mini-sterstsvoto za vnatre{ni rabotigi izbira novite komandiri na po-liciskite stanici {to egzistira-at vo op{tinite. Imeno, za sekojapoliciska stanica, Ministerstvo-to za vnatre{ni raboti dostavuvapo tri predlozi, a Sovetot na op{-tinata izbira eden od niv, po pret-hodno dostavenata programa.

Nov komandir na policiska-

ta stanica vo Dra~evo e Mil~oRistov. Ne treba{e mnogu da serazgovara so nego, za da se zaklu~ideka stanuva zbor za vistinskiprofesionalec. Ristov, bukvalnogi minal site policiski skalila.Po~nal kako policaec (uli~ar),potoa bil rasporeden vo grupataza intervencii, rabotel kako de-`uren policaec, bil vodi~ na sek-tor, gi izvr{uval funkciite za-menik, pomo{nik na komadir napoliciska stanica. Na mestotokomandir na PS Dra~evo doa|a odmestoto glaven ispektor za javenred i mir vo SVR. Sekoga{ smi-ren i odmeren vo odgovorite napra{awata, se dobiva vpe~atokdeka komandirot Mil~o Ristov,go nau~il noviot Zakon za poli-cija napamet.

- PS Dra~evo go opfa}a reo-not na Studeni~ani, Zelenikovo,Dra~evo, Industriskata zona na#Prvomajska# se do Trafostani-cata vo Pintija. Vo ovoj reon segri`ime za javniot red i mir i de-luvame onamu kade {to e neophod-na na{ata pomo{, veli Ristov.

Op{tina Kisela Voda, poobi~aj e mirna sredina, vo koja nese registriraat pogolemi zakons-

ki prestapi. Barem taka govoratanketite na grad Skopje?

-To~no e deka Kisela Vodaspa|a me|u podiscipliniraniteop{tini vo gradot, no to~no e itoa deka nie sekoga{ sme podgo-tveni da deluvame preventivno,onamu kade {to treba. Sakam danapomenam deka po moeto doa|aweza komandir na PS Dra~evo vo go-lema merka e popravena discip-linata, prvo na policajcite, a is-to taka i na gra|anite vo delot napo~ituvaweto na zakonite. Preddva meseca policijata ima{e 700do 800 intervencii. So izleguva-weto na teren, odnosno so izlegu-vaweto na policijata me|u gra|a-nite, imame dvojno pogolem efekt.Nie morame da deluvame preven-tivno me|u gra|anite.

Koi se naj~estite protivza-konski dejstvija, registrirani voOp{tinata?

- Zavisi od denot. Nekoga{nema nitu edna intervencija, do-deka ve}e sledniot den n£ nedos-tigaat lu|e za da gi re{ime siteproblemi. Eve, pred nekoj den,imavme soobra}ajka, obezbeduvav-me rizi~en fudbalski natppre-var, ima{e pukawe na veselba i

kra`ba na vozilo. Sekade treba-{e da se stigne. Toa i go napra-vivme, no gra|anite ednostavnomora da imaat trpenie i razbira-we. Tie najmnogu }e ni pomognatkoga ednostavno }e gi po~ituvaatpropi{anite zakoni.

Dali toa zna~i i za nepravil-no parkiranite vozila i po~itu-vaweto na soobra}ajnite znaci?

- Da, i toa e del od na{eto se-kojdnevie, no sepak ovie raboti in-tenzivno }e gi pravime koga }eprofunkcionira na{eto soobra-}ajno oddelenie vrz koe direktnojas kako komandir }e imam vlijanieza odlu~uvawe. Dotoga{, oviezakonski merki }e gi reguliramezaedno so soobra}ajnata policija.

Zakonot veli deka voza~ot nesmee da go zapre ili parkira vo-ziloto na mesto koe ja zagrozuvabezbednosta na drugite u~esnicivo soobra}ajot ili bi pretstavu-val pre~ka za dvi`eweto na pe{a-cite i velosipedistite. Vo Kise-la Voda na sekoja pateka ima avto-mobil i pe{acite se prinudeni dase dvi`at po ulicite. Neodamnana ovoj na~in nastrada majka sobebe vo koli~ka. Dali ova mo`eda se iskoreni?

- Mo`e, i toa mora da go nap-ravime brzo i preventivno. Gra|a-nite mora da go po~ituvaat Zako-not za bezbednost na soobra}ajot

na pati{tata. Ne mo`e da parki-ra koj kade }e mu tekne, i ne mo`eda ne se po~ituvaat postaveniteznaci. Zatoa, zaedno so soobra}aj-nata policija za nekolku dena }epo~neme da deluvame. Znaete, is-kustvoto me nateralo vakvite po-javi da se iskorenuvaat, a ne da de-luvame akcija{ki samo nekolkudenovi. Zatoa, ova nema da bide ak-cija tuku, ovoj problem }e ima kon-tinuiran napredok. Nema da bideselektiven vo izrekuvaweto nakaznite, tuku }e bide principie-len vo delot na po~ituvaweto naZakonot. Globata e 45 evra za onie{to ne go po~ituvaat Zakonot ili,25 negativni boda zapi{ani nakontoto na neposlu{niot voza~.

Neodamna OBSE izleze soideja za formirawe na telo zaprevencija vo sekoja op{tina?

- Toa e dobar proekt od aspekt{to vo toa telo {to bi bilo ra-kovodeno od gradona~alnikot, apokraj nego vo rabotata }e u~es-tvuva i javniot obvinitel, poli-cijata, gra|anite i drugi institu-cii. Toa }e bide telo za prevenci-ja, a vo sekoja PS treba da se vra-boti vi{ ispektor za prevencija~ija rabota vsu{nost bi bila or-ganizacija na nselenieto i pra-vewe na programi za prevencija.Se nadevam deka vakvo telo nasko-ro }e profunkcionira i vo Op{-tina Kisela Voda.

APEL DO GRA\ANITE!Po~ituvani sogra|ani,

Soobra}ajnata policija vo sorabotka so Op{tinata Ve izvestuva deka po~-

nuvaj}i od ~etvrtok (24.04.2008) na cela teritorija na Op{tina Kisela Voda }e

po~ne kontinuirana akcija za otstranuvawe na nepravilno parkiranite vozila.

Ovaa akcija e vo soglasnost so propi{aniot Zakon za bezbednost na soobra}ajot na

pati{tata i }e ima sekojdneven kontinuitet.

]e se vr{i otstranuvawe na nepravilno parkiranite vozila na soobra}ajni

povr{ini kade {to e zabraneto parkirawe, parkovi, raskrsnici, trotoari, zele-

ni povr{ini i sekade onamu kade {to e zabraneto parkirawe. Na teren }e se naj-

dat pove}e policiski ekipi rasporedeni od MZ Dra~evo do MZ Cvetan Dimov.

Po~ituvani sogra|ani,

Parkirajte gi va{ite vozila

na onie mesta kade {to so Zakon e

propi{ano parkirawe. Dokolku,

parkirate pak, nepravilno, pri-

toa popre~uvaj}i go soobra}ajot

i onevozmo`uvaj}i im na va{ite

sogra|ani slobodno da se dvi`at

po trotoarite, soobra}ajnata

policija }e bide prinudena da Vi

go otstrani voziloto so pajak

slu`ba ili da Vi izre~e pari~na

kazna, na samoto mesto.

Op{tina Kisela Voda

Razgovor so komandirot na policiskata stanica Dra~evo, Mil~o Ristov

SEKOGA[ SME PODGOTVENI DA DELUVAME PREVENTIVNO

Page 12: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A V

12 www.kiselavoda.gov.mk

Svetlana Jakimovska

Mala, i vo svetski ramki bezgolemo politi~ko vlijanie,na{ata zemja od samitot naNATO izleze kako moralenpobednik.- Bukure{t be{e potvrdadeka Makedonija izminativegodini napravi ogromni na-pori sproveduvaj}i te{kireformi, pri {to gi pomaga-{e i stranskite misii naNATO so ednostavna cel, in-tegrirawe na Makedonija voAlijansata i pribli`uvawekon evropskoto semejstvo.

Izminative nekolku meseci gra-|anite na Republika Makedonija beasvedoci na golem broj politi~ki slu~u-vawa vo odnos na pra{aweto za imeto,nere{eniot spor so sosedna Grcija, di-lemata dali Makedonija }e bide ili nedel od NATO alijansata. Makedonija inejzinata zalo`ba za evrointegracii iuspe{no sprovedenite reformi bea vocentarot na svetskata javnost, vo pogledna dvaeset i prviot samit {to se odr`avo Bukure{t. I po samitot vo Buku-re{t s¢ u{te e aktuelno pra{aweto zaimeto i uslovenata pokana za Makedo-

nija vo NATO. No, {to vsu{nost pret-stavuva{e za Makedonija ovoj samit iso kakvi beneficii se zdobi RepublikaMakedonija.

Makedonija zasega ne dobi pokanaza vlez vo NATO poradi veto so koeGrcija napravi presedan i gi prekr{iprincipite na sovremenata demokrati-ja, formalno da vleze vo golemoto NATOsemejstvo od 26 zemji, no toa ne zna~i de-ka treba da stravuvame za na{ata idni-na. Moram da istaknam deka, Makedo-nija posle samitot se zdobi so najgole-ma poddr{ka od site ~lenki na NATOalijansata, poddr{ka kakva {to smenemale dosega. Od svoja strana, pak,Makedonija ja promovira{e svojatanacija, svojata dr`ava kako demokrat-ska i ekonomski prosperitetna zemja,dr`ava kako pristojno mesto za `ivee-we, zemja koja ne samo {to gi implemen-tira tuku i gi razviva sovremenitepoliti~ki i op{testveni vrednosti izazema aktivno u~estvo vo gradeweto namultietni~ko op{testvo, multikultur-alno i se doka`a kako zemja vo koja siteproblemi od bilo koj karakter i oblikmo`e da se re{at so dogovor, kompro-mis i zaemno po~ituvawe na site etni~-ki i malcinski prava.

Mala, i vo svetski ramki bez gole-mo politi~ko vlijanie, na{ata zemja odsamitot na NATO izleze kako moralenpobednik, kako zemja koja ja poka`a svoja-ta golema kultura i vekovna istorija,

zemja koja na samitot se odnesuva{e dos-toinstveno, evropski i koja ja poten-cira{e svojata zalo`ba za evropskiteprincipi i institucii.

Pokanata za NATO }e se reali-zira so re{avaweto na sporot so imeto.Makedonija ima sili da opstoi i pokrajgr~koto veto. Ova go potkrepi i Obedi-netata Makedonska Dijaspora istaknu-vaj}i deka Makedonija i makedonskiotnarod }e prodol`i ponatamu da postoii da bide faktor na bezbednost i sta-bilnost vo regionot i po{iroko. Buku-re{kiot samit be{e potvrda deka Ma-kedonija izminative godini napravi

ogromni napori sproveduvaj}i te{kireformi i gi pomaga{e stranskitemisii na NATO so ednostavna cel, inte-grirawe na Makedonija vo Alijansatai pribli`uvawe kon evropskoto semej-stvo. Kako nezavisna i suverena dr`ava,Makedonija uspea da izgradi pluralis-ti~ka demokratija vo svojot sistem i naovoj na~in gi otvori vratite kon dlabo-ki politi~ki, ekonomski i socijalnireformi, kako i natamo{no podobru-vawe na pristapot kon zapadnoevrop-skite zemji, kon koi se stremime. Sta-vot na EU e vo nasoka deka Makedonijane smee da se otka`e od strategijata zapribli`uvawe kon Zapad nezaviso {tone ja dobi pokanata za NATO poradiuslovno ka`ano (zlo)upotrebata na gr~-koto legitimno pravo na veto. Make-donskata vlada zaedno so politi~kiotvrv ima pri~ina da bide gorda sporeddosega postignatoto, bidej}i Makedo-nija gi ispolni site kriteriumi za~lenstvo a toa go potvrdija i ostanati-te 25 zemji ~lenki na NATO.

Od istoriska va`nost e i li~natazalo`ba na pretsedatelot na SAD g-dinXorx Bu{. SAD i Makedonija }e pot-pi{at bilateralen dogovor za voenotehni~ka sorabotka. Nekoi od analiti-~arite smetaa deka SAD so ovoj do-go-vor }e ja obezbedi Makedonija pove}eotkolku NATO i deka ovoj dogovor japravi Makedonija bezbedna i stabilnazemja na Balkanot. Bi sakala da ja po-

tenciram va`nosta na ovoj dogovor odednostavna pri~ina {to Makedonija evtora zemja posle Izrael pred koja stoiovoj dogovor i zad koja zastanale SADkako najzna~ajna voena i politi~kasila. Garancijata na SAD kako voena iekonomska sila sekako deka se odnesuvai direktno vlijae vrz ekonomskata sta-bilnost na zemjata. Bezbednosnata ga-rancija e i garancija za stranskite in-vestitori i nivnite investicii vona{ata zemja. Kako stabilna i sigurnazemja Makedonija }e privel~e novistranski investicii, ~ij vlez na eko-nomskiot pazar na Makedonija }e dove-de do pobrz rast na bruto doma{niotproizvod i sevkupniot razvoj na eko-nomijata.

Edinstveno {to ponatamu treba danapravie e da go so~uvame politi~kotoi nacionalno edinstvo, gra|anite naRepublika Makedonija treba da se gordina dosega{nite sprovedeni reformi koija pravat dr`avata posilna i popros-peritetna. Da prodol`ime na ovoj pat vopogled na za~uvuvawe na makedonskiotindentitet i ime i prodol`uvawe napregovorite so cel iznao|awe na re{e-nie i {to poskore{no integrirawe naMakedonija vo NATO i EU.

Avtorot e porane{en pratenikvo Parlamentot na RM

D-r Tome Nenovski

2.2.6. Politika na ELS za

prihodi, rashodi i zadol`uvawe

Sledniot ~ekor vo formulirawetona fiskalnata strategija na ELS pret-stavuva opredeluvaweto na fiskalniteceli (targeti) za toj period. Vo taa funk-cija ELS }e treba da gi koristi soznani-jata za ostvaruvaweto na nejzinite fis-kalni celi, za {to prethodno stana zbor,no, isto taka, }e treba da koristi i drugipojdovni pretpostavki i metodi za kreira-we na svoite srednoro~ni buxetski celi.

Pojdovnata ramka za kreirawe nafiskalnata strategija pretstavuvaatslednite elementi:

Strategiski plan na Minister-stvoto za finansii za soodvetniot sred-noro~en period;

Nasoki za podgotovka na buxetitena ELS za soodvetnata godina, koja pret-hodi na godinata od koja po~nuva sred-noro~niot plan za koj se izrabotuva fis-kalnata strategija;

Ostvaruvawata na sopstvenite pri-hodi i rashodi na ELS vo prethodnite 2-3godini {to £ prethodat na godinata odkoja po~nuva srednoro~niot plan za koj seizrabotuva fiskalnata strategija na ELS;

O~ekuvanite dotacii od central-nata vlast vrz razni osnovi (fond za vo-edna~uvawe, kapitalni dotacii, blok do-tacii, i dr.);

O~ekuvani prihodi na buxetskitekorisnici (u~ili{ta, javni detski gradin-ki, domovi na kulturata..., javni komunal-ni pretprijatija i dr.) od t.n. samofinan-sira~ki aktivnosti;

Planirani investiciski aktiv-nosti preku sistemot na javno-privatnopartnerstvo;

Planirano zemawe kredit ili iz-davawe op{tinski obvrznici za sobira-we sredstva za realizirawe na odredeniop{tinski aktivnosti;

Realizirawe na programite na ELSza urbanisti~ko planirawe, komunalnidejnosti, lokalen ekonomski razvoj i dr.;

Utvrduvawe na platite na vrabo-tenite vo ELS {to, se o~ekuva, }e bidatanga`irani vo ELS vo periodot za koj seizrabotuva fiskalnata strategija;

Utvrduvawe na raznite vidovi nado-mestoci (za prevoz, ishrana i dr.) na vra-botenite vo ELS;

Goleminata na momentniot dolg naELS sprema komitenti ili sprema drugikreditodava~i;

Iznosot i dinamikata na o~ekuvana-ta realizacija na utu`eni pobaruvawa nakomitenti na ELS od taa ELS itn.

Pojdovnite pretpostavki, od ednastrana, treba da ovozmo`at sogleduvawena osnovnite makroekonomski uslovi vokoi }e dejstvuva ELS vo periodot za kojse izgotvuva srednoro~nata fiskalnastrategija, kako edna od po{irokite os-novi za soodvetno proektirawe na pri-hodite i na rashodite na ELS za sredno-ro~niot fiskalen period. Internite,pak, sogleduvawa na ELS treba da pomog-nat za kone~noto i {to poprecizno opre-deluvawe na goleminata na prihodite ina rashodite {to ELS planira da gi rea-lizira vo srednoro~niot fiskalen peri-od, a so toa da gi realizira i svoite os-novni programski (razvojni) aktivnosti.Pri opredeluvaweto na fiskalnite tar-geti, ELS treba da gi vr{i vo institu-cionalnite ramki opredeleni so Zakonotza buxetite, Zakonot za finansirawe naELS, Zakonot za lokalnata samouprava,Zakonot za gradot Skopje i so ostanatitezakoni, odluki, upatstva, cirkulari isli~ni dokumenti {to mo`at da imaatsu{testveno zna~ewe pri opredeluvawe-to na fiskalnata strategija na ELS.

Vo soglasnost so odredbite na tiepropisi, pri postapkata za izrabotka nakvantitativniot del (prihodi, rashodi,zadol`uvawe) na fiskalnata strategijana ELS treba da se sledat (primenat) sled-nite pravila i principi:

a) Vrz osnova na programite za vr-{ewe na odredeni aktivnosti {to sesodr`ani vo strategiskiot plan na ELS,kako i vrz osnova na ocenkata na novitenadle`nosti {to od 1 juli 2005 godina giprezedoa ELS vo RM, se utvrduvaat glav-nite celi i aktivnosti na ELS za ~ie

{to finansirawe treba da se obezbedatsoodvetni sredstva;

b) Se vr{i proektirawe na pri-hodite {to se o~ekuva ELS da gi soberevo ozna~eniot srednoro~en fiskalenperiod od sopstveni izvori na prihodi,od dotaciite od Buxetot na RM i od bux-etite na dr`avnite fondovi, od donaciiili preku zadol`uvawe (zemawe kredit,izdavawe obvrznici, vospostavuvawe jav-no - privatno partnerstvo). Za taa celmo`at da se koristat nekolku metodi:

- istoriskiot metod ili metodot natrendot (analiza na ostvaruvaweto naodredeni prihodi i rashodi vo prethod-nite nekolku godini i nivnoto o~ekuvanodvi`ewe vo periodot za koj se izgotvuvafiskalnata strategija, so primenuvawena soodvetni korektori {to se karakter-isti~ni za tekovnata godina vo koja sedonesuva fiskalnata strategija);

- logi~niot metod ili metodot narealna procenka na prihodite (pri pla-nirawe na odredeni prihodi i rashodi zakoi nema mo`nost za poprecizno matema-ti~ko ocenuvawe, kako {to se, na primer,prihodite vrz osnova na personalen danokna vrabotenite na podra~jeto na ELS);

- metodot na determinira~ka ocen-ka (pri zemawe predvid na podatoci {tose, vo golema mera, precizno utvrdeni,

kako {to se, na primer, namenskite idrugite dotacii od Centralniot buxet).

Pritoa, prepora~livo e da se ko-risti konzervativniot priod, koj, voosnova, zna~i vnesuvawe pogolema pret-pazlivost pri proektiraweto na pri-hodite, pa, duri, i vr{ewe odredeno niv-no potcenuvawe, osobeno ako se postojatevidentni ograni~uva~ki faktori zapoprecizno proektirawe na fiskalnitetargeti vo ozna~eniot period.

v) Rashodite na ELS se proektiraatvo soglasnost so programite (usoglaseniso Nasokite na Ministerstvoto za fi-nansii) za odredeni aktivnosti {to ELSplanira da gi sproveduva vo srednoro~-niot fiskalen period, kako i vo soglas-nost so planiraweto na tro{ocite {to}e gi pravat organite na lokalnata samo-uprava i op{tinskata administracija naELS vo toj period, soglasno nejzinitezgolemeni nadle`nosti. Tie, glavno, tre-ba da se grupiraat vo tri kategorii: netodolgovi (razlika me|u vkupnite rashodii vkupnite prihodi), aktuelni (mo-mentni) obvrski i nepredvideni (uslov-ni) tro{oci. Taka planirani i prezenti-rani, rashodite na ELS }e mo`at poe-fikasno da se realiziraat (pla}aat), za-toa {to }e se sozdadat uslovi za prispo-sobuvawe (voedna~uvawe) na prihoditekon rashodite.

Proektiraweto na rashodite mo`eda se vr{i so primenuvawe na istoris-kiot metod, odnosno Proektiraweto narashodite mo`e da se vr{i so primenu-vawe na istoriskiot metod, odnosnometodot na trendot, logi~niot metod imetodot na determinira~ka ocenka(zemawe predvid na operativno-tekov-nite aktivnosti vo oblasta na obrazova-nieto, prevozot na u~enicite i vo dets-kata za{tita, kulturata itn., za koi seobezbedeni blok dotacii od Central-niot buxet na RM, kako i na nivnite sa-mofinansira~ki aktivnosti navedeni vonivnite finansiski planovi).

Rashodite na ELS mo`e da se kla-sifikuvaat po nekolku osnovi:

• funkcionalna (spored funkciite{to gi vr{i ELS);

• administrativna (finansiraweaktivnosti {to se vo nadle`nost naSovetot na ELS, Gradona~alnikot na ELSi na op{tinskata administracija na ELS);

• klasifikacija po stavki;• programska (rashodi spored ak-

tivnostite na Sovetot na ELS, Gra-dona~alnikot na ELS, aktivnostite pred-videni vo programite i planovite na ELSi aktivnostite za koi se koristat blokdotacii od Centralniot Buxet na RM); i

• namenska (grupirani aktivnostivo funkcija na ostvaruvawe na nekojazbirna namena, odnosno aktivnost).

Takvite klasifikacii na rashoditevo ozna~eniot period vo golema mera }epridonesat za efikasno sledewe na reali-zacijata na fiskalnata strategija i zapotrebite od nejzino prisposobuvawe kon,eventualno, novonastanatite uslovi nadejstvuvawe na ELS, kako i za polesno ipoprecizno izgotvuvawe na operativnitegodi{ni buxeti na ELS vo periodot nava`ewe na nejzinata fiskalna strategija.

g) Rashodite za osnovnoto obrazova-nie, za javni detskite gradinki, za domo-vite na kulturata i za drugi javni lokal-ni ustanovi treba da se utvrduvaat vrzbaza na nivnite finansiski planovi voforma vo koja tie redovno se dostavuvaatdo ELS, no so nivno transformirawe odgodi{ni vo pove}egodi{ni planovi. Pri-toa, za stavkite za koi ne se dostaveniodredeni podatoci, treba da se koristatistoriskiot i logi~kiot metod,

d) Fiskalnata strategija treba (no,ne mora) da bide proektirana vo soglas-nost so programite i potprogramite zaevidentirawe na prihodite i na rasho-dite, utvrdeni vo Nasokite na Minister-stvoto za finansii, {to vo zna~itelnamera }e go olesni proektiraweto na ope-rativnite godi{ni buxeti na ELS;

Avtorot e profesor na Univerzitetot American College Skopje

(Prodol`uva)

PO SAMITOT NA NATO VO BUKURE[T

DA GO SO^UVAME POLITI^KOTO I NACIONALNOTO EDINSTVO

FISKALNA STRATEGIJA NA EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA (3)

Page 13: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

Dragi Stojanoski

Pretstavnicite na vladeja~kataVMRO DPMNE uveruvaat deka na Ma-kedonija £ se potrebni izbori, opozi-ciskata SDSM gi osporuva, a onie gra-|ani na koi politikata i ne im e na pr-vo mesto vo `ivotot se pomalku ilipove}e zbuneti po odnos na ova pra{a-we. Zatoa }e se obidam od moja glednato~ka da dolovam zo{to na Makadenijaizborite £ se pove}e od neophodni.

VMRO DPMNE pred izborite 2006godina ponudi programa-Prerodba vo 100~ekori. Programa koja kone~no ponudizabrzano menuvawe na makedonskatastvarnost, vo funkcija na dobroto namakedonskite gra|ani i vlez na R. Ma-kedonija kako ramnopraven ~len vo EUi vo NATO. Vladata na Makedonija na~elo so premierot Nikola Gruevski nesamo {to denono}no raboti na ostvaru-vawa na predizbornite vetuvawa, tukui realizira niza proekti nadvor odprogramata od koi direktna polza ima-at gra|anite. Me|utoa, tesnoto parla-mentarno mnozinstvo koe {to go imapremierot Gruevski vo parlamentot inebiraweto na sredstva za blokirawena rabotata na parlamentot od stana naopoziciskata SDSM, kako i ucenite napartiite od vladeja~kata koalicija so

cel ostvaruvawe na svoite tesnopartis-ki interesi, nasproti interesite nagra|anite, narodot i dr`avata se pove}ei pove}e stanuva problem.

Vo situacija koga integracijata naMakedonija vo NATO e blokirana odGrcija koja saka zasekoga{ da ja izbri-{e makedonskata istorija i s¢ ona so{to sekoj od nas se gordee {to e Make-donec, na Makedonija £ e potrebna Vla-da i Parlament {to }e odgovorat soefektivna i konstruktivna rabota zaobezbeduvawe na zabrzan razvoj na dr-`avata. Makedonskite gra|ani moraatda bidat sigurni deka vo parlamentotnema da se formira parlamentarno mno-zinstvo za promena na ustavnoto ime.Deka nema da se razgovara so denovi ino}i bez da se nosat zakonite koi se is-klu~itelno bitni za Makedonija. Mora-at da bidat sigurni deka }e prestanatucenite od malite politi~ki partiikoi pritiskaweto na kop~eto sakaat dago zamenat so kadrovo re{enie za nekoj~len od svojata familija.

Gra|anite na R. Makedonija bezus-lovno so svojata poddr{ka treba da sta-vat kraj na blokiraweto na donesuvawe-to na zakonot za osnovawe na Univerzi-tet za informati~ki tehnologii (ko~e-we na reformite vo obrazovniot pro-ces), izmeni i dopolnuvawa na Zakonot

za rabotni odnosi (ko~ewe na procesiteza borba protiv nevrabotenosta) iz-meni i dopolnuvawe na Zakonot za vra-botuvawe i osiguruvawe vo slu~aj nanevrabotenost (ko~ewe na reformiteod socijalnata politika), zakon za up-ravuvawe so konfiskuvan imot, imotnakorist i odzemeni predmeti vo krivi~-na i prekr{o~na postapka (ko~ewe naborbata protiv kriminalot i korupci-jata), kako i zakon za za{tita na nasil-

stvoto vo semejstvoto, zakon za vrabo-tuvawe na invalidni lica, zakon za so-cijalna za{tita od energetska siro-ma{tija, izmeni i dopolnuvawa na za-konite za: rabotni odnosi, za zdravstve-na za{tita, zakonot za za{tita na deca-ta, Zakonot za sudovite, za ugostitelskadejnost, za turisti~ka dejnost i deseti-ci i desetici drugi zakoni {to se pred-lo`eni vo Sobranieto i ~ekaat nivnousvojuvawe.

Pove}e od jasno e deka SDSM na~elo so Radmila [ekerinska i zatekna-ta od svojata nepopularnost, kako me|ugra|anite taka i vo svojata partija nemada bira oru`je (konvencionalno i ne-konvencionalno) za napad vo ovaa pre-dizborna kampawa. Nema da se biraaatsredstva, pa makar toa da £ nosi i {tetana Makedonija. Vo mediumite ve}e mo-`e da se zabele`at obidite za manipu-lacija so gra|anite, kako vladata e vi-novna za poskapuvawe na cenite na preh-ranbenite proizvodi i naftata, a ne de-ka toa se slu~uva sekade vo svetot. Spo-red niv, promenata na imeto i ne e takastra{na rabota. Koga zad sebe imate ve-}e edna promena na ime (BJRM), prome-na na zname, kriminalna privatizacija,nezamislivo {tetna decentralizacijai {to u{te ne vo ovie crni za Makedo-nija 15-tina godini pot~inuvawe pred

gr~kite zakani i ne e taka stra{na rab-ota. Ova se samo del od s¢ ona {to }e seiznaslu{ame vo tekot na narednitemeseci.

Zatoa, gra|anite na R. Makedonijatreba dobro da razmislat, dobro da pro-analiziraat i da se potsetat {to imbe{e ponudeno vo vremeto na vladeewe-to na SDSM od edna strana i rabotatana vladata od 2006 godina do denes, oddrugata strana. Gra|anite ne smeat daostanat nezainteresirani i da dozvolatnekoj da si poigruva so nivnata sudbi-na. Treba dobro da razmislat {to dobi-vaat, a {to gubat i dobro da razmislatdali Makedonija zaslu`uva da dobievlada koja svojata energija }e ja naso~ivo ostvaruvawe na svojata programa,sproveduvawe na reformite, beskom-promisnoto spravuvawe so kriminalot,integrirawe vo EU i NATO ili }e doz-volat i natamu poedinci povedeni odli~ni i sitnopartiski interesi da goko~at napredokot na R.Makedonija.[tetata i tapkaweto vo mesto go pla-}ame site nie.

Avtorot e ~len na Sovetot na Op{tina Kisela Voda

13OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

S T A V

Tome Dimi{kovski

Talentiranite mladi sportisti{to }e bidat selektirani od strana nastru~nite lica - treneri, profesoripo fizi~ka kultura, nema da pla}aatza stru~nata rabota na nivnitetreneri. Taa obvrska }e ja prezemeOp{tinskiot sojuz za u~ili{en sportna Kisela Voda

“Vo sportot kako mikrokosmos,lu|eto u~at da bidat odgovorni, da sle-dat pravila, da go prifatat drugiot,da postignuvaat konsenzus, da vosposta-vuvaat demokratija. Gledano od vakovagol, sportot e prekrasna, idealna {ko-la za demokratija.“ (Daniel Tarschus, ge-neralen sekretar na Sovetot na Evro-pa, 1995).

U~ili{niot sport ima strategi-sko zna~ewe za razvoj na masovniot ikvalitetniot sport, za zdravstveniotrazvoj na mladata populacija od osnov-nite, srednite i visokite obrazovnisubjekti, za efikasna borba protiv si-te vidovi poroci. Niz sistem na tre-na`en proces i natprevaruvawe kade}e se poka`uvaat i pretstavuvaat nau-~enite i izve`banite sportski ve{ti-ni, mladata populacija ima mo`nostida se formira vo silna li~nost, so zdra-vo telo i zdrav duh, so natprevaruva~-ki elementi vo svojot karakter, so koi}e mo`e uspe{no da se spravuva so `i-votnite predizvici vo podocne`niot`ivoten i raboten vek.

Preku razvoj na u~ili{niot sportvo Op{tina Kisela Voda, }e bide op-faten golem broj na u~enici vo raznisportski disciplini, soglasno niv-niot afinitet i talent. Talentirani-te mladi sportisti {to }e bidat selek-tirani od strana na stru~nite lica -treneri, profesori po fizi~ka kultu-ra, nema da pla}aat za stru~nata rabotana nivnite treneri. Taa obvrska }e japrezeme Op{tinskiot sojuz za u~ili-{en sport na Kisela Voda. Na toj na~in}e se opfati golem broj talentiranisportisti, koi ne bi mo`ele da bidatvklu~eni vo trena`en i natprevaruva-~ki proces vo postoe~kite sportskiklubovi ili privatnite sportski {ko-

li, od pri~ini {to nivnite roditeliimaat skromen familijaren buxet. Voogromen broj vakvi slu~ai mnogu golembroj mladi lu|e i nemaat mo`nost davlezat vo stru~en trena`en i natpreva-ruva~ki sistem, nemaat mo`nosti da gorazvijat svojot sportski talent.

Kako posledica na vakvata sostoj-ba vrvniot sport vo Republika Make-donija e posiroma{en za golem broj ne-otkrieni talenti so predispozicii zarazvoj, usovr{uvawe i dostignuvawe navrvni sportski rezultati vo raznisportski discipline, za vredni sports-ki trofei, a dr`avata Republika Ma-kedonija e posiroma{na za silna afir-macija vo me|unarodnata javnost.

Cel na u~ili{niot sport vo Op{-tina Kisela Voda e: otkrivawe, razvoj,usovr{uvawe i nadgraduvawe na sport-skiot talent kaj u~enicite, vo funkci-ja na razvoj na zdrav duh vo zdravo telo,vo funkcija na razvoj na demokratskali~nost podgotvena da se natprevaruvai da postignuva dobri rezultati vo svo-eto podocne`no anga`irawe vo rabot-niot i `ivotniot proces.

Sportskiot talent na u~enicite}e se razviva niz stru~en trena`enproces, a stepenot na obu~enost i uso-vr{enost }e se proveruva niz sistem nanatprevari. Sekoja godina }e se orga-niziraat natprevari vo liga sistem nanatprevaruvawe na u~ili{ni sportskiekipi vo kolektivni i idividualnisportovi, kako i vo masoven sport: malfudbal, ko{arka, rakomet, odbojka,{ah (poedine~ni i ekipni natprevari,turniri), badminton, ritmi~ka gimnas-tika, karate-kati, atletika, plivawe,skijawe, planinarewe, logoruvawe...

Celna grupa se u~enici od osnov-nite u~ili{ta na teritorijata na Op{-tina Kisela Voda, treneri - vraboteniprofesori po fizi~ka kultura vo u~i-li{tata, kako i treneri - nevraboteniprofesori po fizi~ka kultura.

O~ekuvani rezultati od realiza-cija na proektot u~ili{en sport voOp{tina Kisela Voda se: razvoj na hu-manosta kaj u~enicite, nivno demokra-tsko i fer-plej odnesuvawe na sport-skite tereni i nadvor od niv, me|useb-na poddr{ka na mladite na sportskitetereni i vo sekojdnevniot `ivot,

transparentno odnesuvawe na u~enici-te, steknuvawe me|usebno prijatelstvo,po~ituvawe na protivnikot, u~eniciteda nau~at kako da se raduvaat na pobeda,kako dostoinstveno da preboluvaat po-raz, da razvivaat ~uvstvo na pripadnostna u~ili{nata sportska ekipa i na sa-moto u~iliu{te, tro{ewe na golem delod slobodno vreme na u~enicite - tie danemaat vreme da mislat na mlade{kigluposti i da se ottrgnuvaat od lo{otovlijanie na uli~nite poroci.

Poa|ajki od soznanijata deka u~i-li{niot sport pretstavuva potreba zaefikasna borba protiv sovremenite po-roci: narkomanija, alkoholizam, na-silstvo, kriminal, itn... koi s¢ pove}ese prisutni kaj mladata populacija,nekolku entuzijasti, sportski rabot-nici i ~lenovi na Sovetot na Op{tinaKisela Voda, so nesebi~na podr{ka nagradona~alnikot, pristapija kon rea-lizacija na ambiciozen proekt: for-miran e Op{tinski sojuz za u~ili{ensport na Kisela Voda.

Ovaa u~ebna godina, kako po~etenpilot proekt, ligite se realiziraat voperiod mart-april-maj 2008 godina.Natprevarite se igraat vo liga-sistempo dvokru`en bod sistem, sekoj protivsekogo. Rasporedot na natprevaritebe{e odreden spored BERGER sistemza 8, 6 ili 4 ekipi.

Po zavr{uvawe na natpreva-ruvaweto vo prviot del, }e se odr`ifinalen turnir vo mal fudbal od pr-voplasiranite ~etiri ekipi, dodeka voko{arka, rakomet i odbojka }e se odr-`i finalen natprevar od prvoplasi-ranite dve ekipi, koi }e se natpreva-ruvaat za titulata Prvak na Op{tinaKisela Voda.

Na u~ili{nite ekipi, besplatnoim e obezbedeno: lekarski pregled voZavodot za sportska medicina vo Sko-

pje, kompleti dresovi za sekoja sports-ka disciplina, organiziran besplatenprevoz od u~ili{teto do sportskitetereni vo Op{tinata, prisustvo na or-gani za bezbednost i de`urno medicin-sko lice, vo sorabotka so soodvetnitesportski federacii na natprevaritese anga`irani visoko-kvalifikuvanisportski sudii za fudbal, rakomet, ko-{arka i odbojka.

Vo tekot na april-maj godinavagodina }e se realiziraat niza aktiv-nosti vo individualnite sportovi i vomasovniot sport: turnir vo badminton,ping-pong, atletski natprevari, rit-mi~ka gimnastika, planinarewe - polu-dnevno, celodnevno i pove}ednevno,logoruvawe - edukativen kamp za vremena letniot raspust so planirani do-polnitelni aktivnosti i sodr`ini.

Op{tinskiot sojuz za u~ili{ensport na Kisela Voda o~ekuvam da serazvie vo masovno “sportsko u~ili{-te”, kade {to sekoj u~enik soglasno svo-ite sportski afiniteti i talentira-nosta, }e se zanimava so sportska ak-tivnost i }e se razviva vo zdrava li~-nost, osposobena za sovladuvawe na `i-votnite predizvici.

Avtorot e pretsedatel na Op{tinski Sojuz za U~ili{en Sport na Kisela Voda

ZO[TO NA MAKEDONIJA I SE POTREBNI IZBORI

SO SPORTUVAWE PROTIV SOVREMENITE POROCI

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I

INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTING

Page 14: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

P I S M A V E B S A J T

KOGA ]E SE SREDIULICATA

D. OBRADOVI] ?

Nekade vo dekemvri pra{av dali }eja sredite ulicata D.Obradovi} odgolemite dupki. Vetivte so po~eto-kot na grade`nata sezona 2008 }e sesredi. Ve}e e april, a rabotata e po-lo{a od porano. Ve molam pratetemehanizacija i sredete ja uli~kata zada ne bide sram za Op{tinata.

Nikol~o Atanasov

Odgovor: Vo momentov se izrabotu-va tehni~ka dokumentacija za ulica-ta, taka {to po zavr{uvawe na admi-nistrativnata procedura, nekade konsredinata na maj }e mo`e da se po~neso grade`ni aktivnosti.

LETNI KUJNI [IRATNEPODNOSLIVA

MIRIZBA

Koj e nadle`en za sankcionirawe naruralnata navika balkonite da seprenamenat vo otvorena zimsko - let-na kujna, od kade {to se {irat nepod-noslivi mirisi. So ova e nevozmo`-no istite da se koristat za nivnataosnovna namena -odmor i relaksacija.

Irena Trajanovska

Odgovor: Prenamenata na prostori-ite (balkonite) e vo ingerencii nagradot Skopje.

KANALOT VO S. DRA^EVO

Zo{to ne go is~istite kanalot vo s.Dra~evo?

PereOdgovor: Kanalot vo s. Dra~evo pos-tojano go ~istime, no po obi~aj neso-vesnite gra|ani i ponatamu go pol-nat so smet i nepotrebni gabaritniraboti.

KOMUNALIIVO PINTIJA

Kako da vi platam komunalii koganema ni odvod ni dovod na ulicata -Sasa ( nad u~ili{teto vo Pintija).Koga se o~ekuva re{enie?

Sa{o Risteski

Odgovor: Za Pintija ve}e e izra-boten poso~eniot proekt. Gradona-

~alnikot Arsov nekolku pati javnoizjavi deka proektot se procenuva na800 iljadi evra i deka Op{tinatasama ne mo`e da go napravi toa. Pro-ektot se nudi na donatorski linii,no dokolku ne se uspee na vakov prin-cip, toga{ Op{tinata prviot kred-it {to }e go zeme, }e bide namenet zavodovodot vo Pintija.

CEMENTARNICAIGRA ZATKULISNI

IGRI

Slu{nav deka Cementarnica Usje, sija zavr{ila rabotata vo delot nakoristeweto gumi kako gorivo. Gra-dona~alniku Arsov, ja sledime va-{ata borba protiv ovoj cementen gi-gant, i Ve molime da ne povikate napomo{ vo onoj moment koga }e pro-cenite deka vi e potrebna na{atapoddr{ka. Morame da im stavimeblokada na Grcite zo{to ne mo`atda pravat so nas {to sakaat. Pa niene sme zamor~iwa tie da si igraat sona{eto zdravje. Poglednete im vodvorot. Kupi{ta petrol koks, na-mesto vo silosi go ~uvaat neza{ti-teno vo dvorot.

Sini{a Staleski

Odgovor: Sekojdnevno ja sledimesituacijata so Cementarnica Usje.Nikoj nema na gra|anite na Op{ti-nata d aim servira prikazni za malideca, kako gumata ne bila {tetna pozdravjeto. Onoj {to ja {iri taa teza,verivajte ima golem interes istotoda go pravi. Nikoga{ nema da dozvo-lime Cementarnica da gori evtinogorivo gumi, koe vpro~em slu~i samoza bogatewe i profit. Blagodarimeza poddr{kata, i se raduvame dekasite gra|ani vo Op{tinata sfatijadeka ova pra{awe nema vrska so po-litikata tuku ima vrska so - ekologi-jata. Zatoa ni treba gra|anski kon-cenzus.

DA SE NAPRAVIKANALIZACIJA

VO PRIPOR

Gospodine gradona~alnik, dali voop-{to ste go posetile Pripor i ste gipra{ale `itelite kakvi problemiimaat? Konkretno, stanuva zbor za no-vogradbi (golemi ku}i blizu zgrada-ta) so plateni komunalii koi se u{tenemaat kanalizacija, a ostanatitiraboti kako pat, struja, voda sami si

gi napravija. Vo 21 vek u{te imamejami. Ve molime za razbirawe i danapravite ne{to so kanalizacijata.

DragiOdgovor: Vo izminatite 20 godini voOp{tinata, vo nekoi delovi, ilimalku ili voop{to ne se rabotelo navakvite komunalni problemi. VoPripor gradona~alnikot nekolkupati bil i razgovaral so gra|aniteza problemite. Del od poso~eniteproblemi vo momentov se re{avaatvo Sektorot za urbanizam.

ASFALTIRAWE NAULICITE VO 11-TI

OKTOMVRI

U{te vo juni 2007 godina, po nalog naOp{tinata, vo naselba 11 Oktomvribaraki se raskopaa ulicite so cel dase asfaltiraat onie delovi kade {toasfaltot be{e o{teten. Kako {tose raskopaa, za `al, taka se u{te sto-jat. Problemot da bide u{te pogo-lem, nitu {utot ne be{e krenat, pabevme prinudeni na svoja smetka dago otstranime. Na pove}e na{i reak-cii, telefonski upateni do va{ataadministracija, dobivme sramen od-govor. Odgovorot e vo smisla deka zatolku malku rabota, na Op{tinatane se isplatelo da isprati ekipi dagi asfaltiraat ulicite!!! Pa gospo-da, vo ovoj slu~aj se nametnuva pra-{aweto: Kako £ se isplate{e naOp{tinata „za tolku malku rabota”da isprati ekipi koi }e gi raskopaatulicite i }e otvorat dupki koi, pak,se pri~initeli na ogromni {tetinapraveni na na{ite vozila. i zakraj, molam otvoreno i javno da odgo-vorite: ]e ja dovr{ite li nekoga{rabotata {to ja imate zapo~nato ili,nie treba i ova na sopstvena smetkada go zavr{ime?

Grupa gra|ani

Odgovor: Vo Mz 11-ti Oktomvri, pos-tojano sme prisutni. Posleden patzaedno so gra|anite so bogata kul-turna manifestacija ja odbele`avmegodi{ninata na mesnata zaednica.Tokmu pred mesnata zaednica deno-vive go vozobnovivme pristapot sobekaton plo~ki, koi patem is~eznalepreku no}, ili pak, ako sakate beaukradeni. Inaku, grade`nata sezonazapo~na i predvideni se da se sani-raat i asfaltiraat pove}e ulici voOp{tinata. Za neprimernite odgov-ori koi ste gi dobile od vrabotenivo Sektorot za urbanizam, }e ve za-molime da gi prijavite na telefon2785 411. Op{tinata e servis na

gra|anite i tie mora profesional-no da si ja vr{at rabotata. Dokolkue poinaku, istite }e bidat sankcio-nirani i kazneti spored Zakonot zadr`avni slu`benici.

ZO[TO NE SE DONESUVA DUP-OTZA CVETAN DIMOV

Po kojznae koj pat pi{uvam i dokolkui sega ne mi se odgovori na pra{awetoistoto }e go postavam i do mediumite,pi{ani i elektronski. Zo{to ne senosi DUP na #Cvetan Dimov#?

Haris

Odgovor: Toj be{e izgotven no poproverkata od Ministerstvoto zatransport i vrski e vraten na dora-botka. Predvideno e vo prvata polov-ina na godinata kone~no da se donese.

CEMETARNICA USJEKAKO ,,PA[I,,

Ne mo`am da sfatam kako vo dene{-no vreme, ima cementarnica i toa sredgrad. Apla, ne zagaduva, pa zgora natoa i ni dava pamet vo stilot da ne sebunime. ^estitki za Op{tinata kojaim zastana na patot na lu|e koi mis-lat na parite, a voop{to ne se intere-siraat za zdravjeto na lu|eto. Sekoj{to ima internet }e mu bide jasnozo{to gradona~alnikot Arsov se spro-tivstavuva Cementarnica kaoo gori-vo da gori petrol koks. Pa, toa e pos-lednoto |ubre {to treba da gori ednaCementarnica {to egzistira vo urba-na sredina. Zamislite, firma od Ma-kedonija da ima{e Cementarnicasred Atina, da gi zagaduva Grcite i

nadle`nite tamo{ni instituciipogotovo Ministerstvoto za Ekolo-gija, da ja {titi makedonskata firma.Pa, toa }e bide skandal na nacional-no nivo vo Grcija. Ovde nekoj upornogi {titi. Se pra{uvam Zo{to?

Grupa na gra|ani od 11-ti Oktomvri

Odgovor: Kako Op{tina na{ata bor-ba prodol`uva protiv Cementarnica.Nie kako Op{tina nikoga{ nema dadozvolime Cementarnicata da gorigumi, a vo momentov sme protiv koris-teweto na aktuelnoto gorivo petrolkoks zatoa{to mislime deka istoto e{tetno za zdravjeto na lu|eto. Stavotna Op{tinata e deka Cementarnicatreba da go koristi ekolo{ki po~is-tiot zemjen gas kako gorivo.

KOGA ]E SE ISELIBOLNICATA

ZA ZAVISNICI?

Po~ituvan gradona~alnik, pri va-{eto doa|awe na gra|anite im vetiv-te deka }e ja iselite bolnicata za za-visnici no, do den denes toa ne gonapravivte. Dali mislite deka }e do-biete u{te eden mandat pa, se odne-

suvate tolku lagodno. Jas i ne o~eku-vam mnogu od vas i pravo da vi ka`ami ne glasav za vas.

BokiOdgovor: Va{e e pravoto za kogo }eglasate a na{e e {to podobro da rabo-time. Gra|anite dobrata rabota, se-pak znaat da ja prepoznaat i nagra-dat. [to se odnesuva do dislokacijatan a Domot za zavisnici, morame dave razo~arame. Rabotata e zavr{enai ve}e imame na~elen dogovor soMinisterstvoto so Zdravstvo za ovojproblem. Onie {to ne uspeale da gore{at ovoj problem i patem go done-se domot vo Kisela Voda, ovaa lo-kalna vlast so mnogu trud uspeva dago re{i problemot i na gra|anite odtoj prekrasen reon daim ovozmo`ipodobar `ivot. Naskoro, zaedno }ebideme svedoci na seleweto na zav-isnicite od Domot vo najstariot delvo Op{tinata.

KONTEJNERI NAPOGRE[NO MESTO

Imam eden mal problem so otpadot{to se talo`i pred mojot dvor. Sta-nuva zbor za tri kontejneri postave-ni na ul. #Viktor Igo#, pred ku}ataso br.4. Javnoto pretprijatie si javr{i svojata rabota, me|utoa i tiene mo`at da postignat bidej}i naulicata gi ima samo tie 3 kontejnerii po moe mislewe se nao|aat na pog-re{no mesto. Imeno, toa e delot odulicata poblisku do ul. #Ogwan Pri-ca#, kade {to ima samo individual-ni stanbeni zgradi (ku}i), dodeka vodelot kade {to se nao|aat zgraditenekoj gi trgnal kontejnerite i celi-ot smet zavr{uva samo vo tie trikontejneri od celata ulica. Sekojagodina li~no jas najmuvam lu|e i pre-vozno sredstvo za da go otstranat {u-tot. Dali i kade treba da se obratamda podnesam barawe za otstranuvawena tie kontejneri od taa pozicija?Imam predlog za sekoja ku}a da sepostavi plasti~ni kanti kako {tove}e ima vo nekoi op{tini. Se soz-dava mnogu lo{ miris vo toplite de-novi, a gletkata e zastra{uva~kilo{a. Nastrana pri~inata {to nemo`e voop{to da se sedi vo dvorot.Ve molam, dokolku mo`ete da mipomognete.

Goce Doj~inovski

Odgovor: Ulicata #Viktor Igo#naskoro treba da se asfaltira i }ebidat napraveni pove}e xebovi zakontejneri.

Raba

[to se slu~uva so zgradata na Raba,odnosno na Milka Prenkovska?

Monika Pecova

Odgovor: Za zgradata se u{te nemaplateno komunalii.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

Page 15: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit
Page 16: III BROJ 25 APRIL 2008 - opstinakiselavoda.gov.mkopstinakiselavoda.gov.mk/files/217/KV_Broj_23.pdf · op[tinski vesnik godina iii • broj 25 • april 2008 besplaten primerok ^estit

S P O R T

Nata{a VELKOVSKA

Vo u~ili{nite sport-ski igrali{ta i sali, voOp{tina Kisela Voda pov-torno se vrati detskiot`agor. Navivawe, raduvaweza postignat gol ili ko{ nasvojata {kolska ekipa, za-bava, dru`ewe i rekreacijase klu~nite elementi vou~ili{niot sportski sis-tem nare~en - u~ili{ensport. Zatoa i se primenu-va nasekade vo Evropa. A,istiot, kaj nas, dolgo vremeapstinira{e od u~ili{ta-ta. Generacii u~enici gozavr{ija osnovnoto obrazo-vanie, za `al, topka da ne{utnat, a mo`ebi me|u nivimalo i talenti so evrops-

ki i svetski kalibar, no ne-koj edenostavno ne im dal{ansa da se doka`at. Takabe{e vo minatoto. Da go za-boravime toj vremenski pe-riod, kade {to po obi~aj,

vinovnikot s¢ u{te e nepo-znat. Sega, so procesot na de-centralizacijata, dirigent-nskata palka nad u~ili{ta-ta kone~no ja prezema Op{-tinata.

Spored zacrtanata pro-grama na Op{tisnkiot so-juz za u~ili{en sport, godi-nava vo Kisela Voda uspe{-no se realiziraat sport-skite ligi vo niza sportovi.U~enicite, kone~no mo`atvo svoite u~ili{ta, posle~asovite, besplato da gi ko-ristat sportskite sali zaedukativen-trena`en pro-ces vo fudbal, ko{arka,rakomet, odbojka, gimnasti-ka, atletika... Za vakvotovozobnuvawe na u~ili{ni-ot sport najgolemi zaslugiimaat upornite nastavnicipo fizi~ko vospituvawe od

site osum osnovni u~ili{-ta, u~enicite koi gi pri-fatija programite i Op{-tinata koja nesebi~no se za-lo`i za realizacijata naprogramite.

- Dobro e {to trgnavmeod mrtva to~ka. Nesfat-livo e kako mo`e, tolkugolem vremenski periodu~ili{niot sport bukval-no da bide zaboraven. Vona{ata programa, prvo dvegodini rabotevme na eduka-tivniot pristap kon u~e-nicite vo delot na pojasnu-vaweto na golemoto zna-~ewe na u~ili{niot sport.Organiziravme niza tur-niri i sportski manifesta-cii, za da godinava kone~nopo~neme so ligite, vo ne-kolku sportovi po prethod-no dostaveni programi naOp{tinskiot sojuz za u~i-li{en sport. Raduva toa{to interesot na u~eni-cite e golem. Kisela Vodadoka`a deka e rasadnik na

talenti. Istovremeno, vore~isi site sportovi nik-nuvaat talenti koi verojat-no }e bidat dostojna zamenaza legendarnite sportistiDarko Pan~ev i Petar Nau-movski, koi poteknuvaat odOp{tina Kisela Voda, aprvite sportski ~ekori ginapravile tokmu vo u~ili-{nite ligi.

Op{tina Kisela Vodai vo idnina ne samo {to }ebide pokrovitel na ovienatprevari, tuku }e bidedvigatel za jakneweto i uso-vr{uvaweto na u~ili{ni-ot sport, izjavi gradona~al-nikot na op{tinata KiselaVoda, Xorxe Arsov, izvedu-vaj}i go po~etniot udar voligata vo mal fudbal.

U~ili{en sport

KISELA VODA E RASADNIK NA SPORTSKI TALENTI- Op{tina Kisela Voda i vo idnina ne samo {to }e bide pokrovitel na ovie

natprevari, tuku }e bide dvigatel za jakneweto i usovr{uvaweto na u~ili{niotsport, izjavi gradona~alnikot Xorxe Arsov, izveduvaj}i go po~etniot udar

vo ligata vo mal fudbal

S P O R T - F L E [Se odr`a \ur|ovdenskata

atletska trkaTradicijata prodol`uva. Vo COU #Rajko @inz-

ifov# po 32-ri pat, po povod op{tinskiot patronenpraznik \ur|ovden, se odr`a atletskata uli~na trka.Na atletskata manifestacija u~estvuvaa u~enici odosnovnite u~ili{ta Rajko @inzifov, Kuzman{apkarev i Kliment Ohridski. U~enicite od pettodo osmo oddelenie bea podeleni vo ~etiri kategoriitr~aa od 500 do 800 metri.

Inaku atletskata manifestacija koja blagodare-nie na entuzijastot, profesorot QubenApostolovski, trae ve}e tri decenii i godinavazapo~na so bogata kulturno-umetni~ka programa. Vonaredniot broj podetalno }e ve zapoznaeme so rezul-tatite od manifestacijata.

Od 7 do 9 Maj tridnevno planinarewe na Jakupica

U~enicite }e prestojuvaat vo planinarskiot dom ^eplesRealiziraj}i ja godina{nata nastavna progra-

ma, grupa na u~enici od OU #Partenie Zografski#,#Kiril Pej~inovi}# i #Kuzman Josifovski Pitu#,predvodeni od profesorite po fizi~ka kulturaPetre Ivanov i Aco Minovski }e prestojuvaat voplaninarskiot dom ^eples. Ovaa programa e del odtridnevnoto planinarewe na planinata Jakupica ie vo sklop na godi{nata programa na u~ili{tata, navon~asovnite formi na slobodni u~eni~ki aktivnos-ti. Planinareweto e del od aktivnostite od progra-mata za odbele`uvawe na Denot na Op{tina KiselaVoda -6-ti Maj \ur|ovden.Vo vodstvo OU Krume Kepeski

Vo ligata vo mal fudbal (do zatvoraweto na ves-nikot) se odigraa ~etiri kola. Vo vodstvo e OU #KrumeKepeski# so 9 boda pred OU #Kuzman [apkarev# so 8 navtoroto mesto, dodeka OU #Rajko @inzifov# na tre-toto i OU #Partenie Zografski# na ~etvrtoto mestoimaat po 7 boda.

MNOGU KANDIDATI ZA PLEJ-OFKone~ni rezultati (4-to kolo): OU #Kiril Pej~inovi}# - OU #Kuzman Josifovski Pitu# 2:1, OU #Partenija Zografski# -OU #Kuzman [apkarev# 2:2, OU #Kliment Ohridski# - OU #Nevena Georgieva Duwa# 1:1 iOU #Rajko @inzifov# - OU #Krume Kepeski# 0:1

Idno kolo ( vtornik, 29.04. 2008) : OU #Kuzman[apkarev# - OU #Kliment Ohridski#, OU #K.J. Pitu# -OU #Rajko @inzifov#, OU #N. G. Duwa# - OU #KirilPej~inovi}# i OU #Krime Kepeski# -OU #P. Zografski#.

Natprevarite se igraat na igrali{teto vo OU#Kiril Pej~inovi}#, so po~etok vo 13 ~asot.

TABELA MAL FUDBAL

1. OU „Krume Kepeski“.................................9

2. OU „Kuzman [apkarev“..........................8

3. OU „Rajko @inzifov“............................7

4. OU „Partenie Zografski“......................7

5. OU „Kiril Pej~inovi}“.........................4

6. OU „Kuzman Josifovski - Pitu“..............3

7. OU „Kliment Ohridski“..........................1

8. OU „Nevena Georgieva - Duwa“...............1

Plej - ofPo zavr{uvaweto na ligata se igra plej-of za kone~en{ampion. Vo polufinaleto igraat prvoplasiraniot i~etvrto plasiraniot, dodeka vo vtoroto polufinale sesre}avaat vtoro i tretoplasiranite vo ligata.

Pobednicite od polufinaleto igraat za {ampionskatatitula, dodeka porazenite za tretoto mesto.

Sojuz za u~ili{en sport na op{tina Kisela Voda

Po~etniot udar za

gradona~alnikot

OU „Rajko @inzifov“ OU „Krume Kepeski“