AJDOVŠČINA, Goriška c. 25 c, tel. 065/62455, 62477, faks 62733 LJUBLJANA, Titova 59, tel. 061/312-577, faks 311680

Uspehi hrvaške vojske v zahodni Slavoniji so okrepili napade na Osi-jek, Novo Gradiško, Sisak in Zadar - Kaj se je dogajalo na Baniji? OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 18. decembra - Medtem ko politiki in državniki raz-pravljajo o priznanju Hrvaške in Slovenije, se je moč dokopati do prave resnice le na bojiščih, kjer je ogroženo prav vse, kar zahteva za človeka spodobno življenje, je ob današnjem obisku v Osijeku poudaril član komiteja za zunanje zadeve in oborožene sile ameri-škega kongresa Franck Mc Closky, ki je že po včerajšnjem obisku Podravske Slatine in ugotovitvah o strahotnem pokolu hrvaškega življa v Vočinu in Humu ostro kritiziral Bushovo administracijo

Vendar pa je hrvaška vojska v zadnjih dneh prav v zahodni Slavoniji zadala srbskim agresor-jem hud udarec, kot je po današ-njem obisku na osvobojenem ozemlju na Papuku poudaril glavni inšpektor hrvaške vojske

Izpustili Parago • Danes so iz pripora izpustili predsednika HSP Dobrislava Pa-rago, kije v preiskovalnem zapo-ru prebil 28 dni. Vrhovno sodiš-če Hrvaške je upoštevalo pritož-bo Parage, ki se bo zdaj lahko branil s prostosti.

di več ranjenih in mrtvih. Enako težke ure preživljajo tudi v val-povski občini in na spodnjem koncu zahodne Slavonije, v Novi Gradiški in okoliških vaseh, kjer so danes spet skušali s kombini-ranim pehotnim in topniškim na-padom razbiti čedalje močnejšo hrvaško obrambo, ki napovedu-je, da bo čez dan ali dva začela zaključne operacije na takt) ime-

novanem okučanskem bojišču. Da pa se prenagljenost pri izpol-njevanju ofenzivnih nalog uteg-ne hudo maščevati, je na Baniji občutila 102. brigada hrvaške vojske - ta se je namreč 11. de-cembra z rekruti, ki so imeli za seboj le šestdnevno urjenje, spu-stila v neenakopravni boj z JA. V javnosti je slišati, da naj bi pri preboju pokupskega bojišča na desnem bregu Kolpe sovražniki odrezali in onesposobili več sto hrvaških vojakov. Zato so iz po-veljstva omenjene brigade spo-ročili, da so res doživeli poraz, a z dosti manjšimi posledicami. Uradno naj bi bila le 2 mrtya. 8 vojakov naj bi zajeli.

PETER POTOČNIK

Yurij Šentjur Vital Mestinje Vino Brežice Akcijska prodaja Javna skladišča Smartinska 152, hala II Odprto non stop

ČETRTEK, 19. DECEMBRA 1991 • LJUBLJANA GLAVNI IN O D G O V O R N I LETO XXXIII • ŠT. 297 • C E N A 22 T O L A R J E V U R E D N I K 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 33,00 YUD D O B E R S E K

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

I' n̂ i&SOSHRlPMHHHBHMHHBPSĤ . Književni listi: Nadaljevanje ankete o Slovarju slovenskega knjižnega jezika - Čas velike zmede v sovjetski kulturi - Biseri Alp

večerno

I H G I I L v sodelovanju z naravo

Carrington: Pri Sloveniji ne bo težav Po pogovorih s Kučanom je iz-javil, da ne vidi nikakršne ovire za priznanje sredi januarja

G R A D E C , 18. decembra - Na graškem letališču se je da-nes predsedujoči mirovne konfe-rence o Jugoslaviji lord Carring-ton sestal s predsednikom slo-venskega predsedstva Milanom Kučanom, še prej pa s hrvaškim predsednikom dr. Franjom Tu-dmanom. Namen njegove misije v Jugoslaviji - iz Gradca je od-letel v Beograd — je pojasniti si na novo nastali položaj po spre-jemu bruseljske deklaracije o priznanju jugoslovanskih repu-b l i k . ' Z a Slovenijo je bistvena predvsem Carringtonova izjava po pogovorih s Kučanom, da ne vidi »nobenega problema« za priznanje Slovenije 15. januarja, saj naj bi bilo to vprašanje ureje-no »brez težav«.

Milan Kučan nam je po pogo-vorih povedal, da mu je Carring-ton zastavil dve bistveni vpraša-

• Po Kučanovih besedah je Carrington mnenja, da je treba nadaljevanje haaške konference preložiti na čas, ko bodo znani odgovori jugoslovanskih repu-blik na vprašanja, ki jih je zasta-vila ES, in ko bo znana razsodba arbitražne komisije glede sukce-sije.

nji: kako bo Slovenija odgovori-la na pogoje, ki jih je postavila Evropa, in drugič, kakšni so slo-venski pogledi na problematiko pravnega nasledstva Jugoslavije oziroma ali bi Slovenija sprejela vlogo in odločitve arbitražne ko-misije v okviru konference o Ju-goslaviji, kar zadeva pravno na-sledstvo. Kučan je na obe vpra-šanji odgovoril z »da« in dodal, da bo Slovenija vsekakor izrazila željo po priznanju in da bodo odgovori na zastavljena vpraša-nja zelo kratki glede na to, da menimo, da ne bi smelo biti te-žav, kar je potrdil tudi Carring-ton in pojasnil, da sprejem nje-govega predloga o varstvu pravic manjšin (eden od pogojev za priznanje) ne zadeva Slovenije. Poleg tega je Kučan glede arbi-tražne komisije, ki naj bi prevze-la urejanje pravnega nasledstva Jugoslavije, povedal, da vidi pravo vlogo nadaljevanja haaške konference predvsem v tem, da to postane konferenca o pravni dediščini Jugoslavije, ker pa se celoten postopek arbitriranja lahko zelo zavleče, je predlagal, da bi bilo smotrno sukcesijo za-četi urejati najprej znotraj ek-spertnih skupin, ki naj ugotovi-jo, katera vprašanja so sporna, nato pa bi jih morali reševati na najvišji ravni.

DARIJAN KOŠIR

Vlada še brez pravega razvojnega programa

karikatura: Franco Juri

Takšni so bili najpogosteji očitki poslancev slovenske skupščine, ko so razpravljali o vladnem programu gospodarske politike za leto 1992 LJUBLJANA, 18. decembra - Zmanjšanje inflacije, zagotavljanje razmer za postopno gospodarsko rast in presežek plačilne bilance so temeljne naloge na gospodarskem področju v prihodnjem letu. O tem, kako jih uresničiti, so v nadaljevanju včeraj začete seje poskušali odgovoriti poslanci slovenske skupščine, ko so razpravljali o vladnem programu strukturnega prilagajanja in gospodarske poli-tike v 1992. letu, o čemer je uvodoma na skupnem zasedanju govoril predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle.

V razpravi so poslanci vladi očitali, da nima izdelanega kon-kretnega raz vojnega programa in da bi ga morala predložiti vsaj takrat, ko bo parlament odločal

• Zbori se še niso odločili o predlogu zakona o spreminja-nju deviznih vlog občanov pri NBJ v dolg republike Slovenije, saj se morajo o tem izreči še pri-stojna skupščinska telesa.

Kremelj bo brez zastave, Gorbačov pa brez države Uradno in simbolično se konec decembra izteče obdobje Sovjetske zveze, sta se domenila Jelcin in Gorbačov - Težave v vrhovnem sovjetu

Kravčukom. in da se ta strinja OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 18. decembra — Zadnjega decembra, ko bodo s kre-meljske kupole sneli rdečo zastavo s srpom in kladivom, naj bi se simbolično in čisto uradno končalo sovjetsko obdobje. O tem sta se včeraj popoldne domenila Boris Jelcin in Mihail Gorbačov. Težave pa nastajajo v vrhovnem sovjetu ZSSR : čeprav se je konstituiral šele proti koncu oktobra, brez poslancev iz Ukrajine, se zdaj punta proti »neustavni« odpravitvi ZSSR. Pravzaprav se je zvezni zbor parlamenta že lotil skupnega likvidacijskega opravila s parlamen-tarci Ruske federacije, zbor republik pa vztraja pri ustavnem postopku. Tudi Gorbačov meni, da bi moral vrhovni sovjet razgla-siti razpustitev ZSSR in objaviti Skupnost neodvisnih držav.

Jelcin je pred svojim odhodom v Rim v intervjuju za dnevnik La Repubblica izjavil, da predsedni-ku Gorbačovu konec decembra poteče mandat in da mora vsaj do srede januarja odstopiti. »Da bi lahko izjavili, da Sovjetske zveze ni več, je treba počakati še dva tedna, dokler zvezne struk-ture oblasti v celoti ne preidejo

Umrl je kongresnik John Blatnik Naš rojak je bil odločen za-govornik delavske zakono-daje in državljanskih pravic

NEW YORK, 18. decem-bra - Včeraj je na svojem domu v Forest Heightsu (ne-daleč od Washingtona) v Marylandu za srčno kapjo umrl 80-letni John F. Blat-nik, slovenski rojak in dolgo-letni poslanec iz države Min-nesote v ameriškem kongre-su in šef ameriške vojaške misije pri glavnem štabu slo-venske partizanske vojske med drugo svetovno vojno. Ameriška javnost se ga spo-minja predvsem kot odločne-ga zagovornika »delavske za-konodaje« in državljanskih pravic. Znan pa je tudi po tem, da je eden izmed petih »očetov« zgodovinskega meddržavnega avtocestnega programa Z D A . Kot pred-sednik pomembnega kon-gresnega odbora za javna de-la se je zavedal pomena jav-nih del v ekonomskem raz-voju (Blatnik je svojo politič-no zrelost dosegal v času ve-like ameriške krize), gre mu pa tudi nesporna zasluga, da SQ v Z D A zgradili pomemb-no prometno povezavo - ta-ko imenovano St. Lavvrence Seaway — ki državam ameri-škega Srednjega zahoda omogoča večno pomorskega

trgovanja. Bil je tudi velik Slovenec. Več na 4. strani.

M. M.

v jurisdikcijo Rusije,« je rekel Jelcin.

Kar pa zadeva domneve o tem, da bi lahko Ukrajina za-pustila Skupnost neodvisnih dr-žav (SND), če bi se ta razširila na veliko večino bivše ZSSR, je Jelcin odvrnil, češ da se skoraj vsak dan po telefonu pogovarja z ukrajinskim predsednikom

Konferenca o Jugoslaviji bo v Bruslju Portugalska, ki bo predse-dovala Evropski skupnosti, je za belgijsko prestolnico

BRUSELJ, 18. decembra - Portugalska, ki z novim letom prevzema predsedovanje Evropski skupnosti, je praktično že privoli-la, da bo mirovno konferenco o Jugoslaviji vodila kar v Bruslju. Kot je slišati tudi iz nizozemskega zunanjega ministrstva, ki je za konferenco skrbelo doslej, so se Portugalci odločili za belgijsko glavno mesto predvsem zato, ker so tu boljše možnosti za delo kot na primer v Lizboni. Ni pa še zna-no, kdaj bo spet mirovna konfe-renca in kakšen utegne biti njen dnevni red, niti, kdo se je bo spioh udeležil. Še naprej pa jo vodi lord Carrington. Po zadnjem sestanku evropskih zunanjih ministrov v Bruslju, ki so se odločili za na-daljnji postopek priznavanja jugo-slovanskih republik, spet postaja pomembnejša tudi mirovna konfe-renca, katere zadnje neformalno srečanje je bilo minuli ponedeljek v Haagu. V belgijskem zunanjem ministrstvu so že uradno potrdili, da se bo konferenca 1. januarja preselila v Bruselj. S. Ž.

in s pridružitvijo skupnosti Kazah-stana in štirih republik srednje Azije. Pričakujejo, da bo v sobo-to v Alma Ati med podpisniki ustanovitvenega akta razširjene skupnosti tudi Moldova.

Kaj bo z oboroženimi silami ZSSR in še posebej njenega je-drskega arzenala? Jelcin o tem pravi, da bo vrhovno poveljstvo nad slednjimi prešlo v roke po-klicnega vojaka, da pa v zasnovi SND ni mesta za prezidenta. To-

• »Milijone ljudi vodijo danes v klavnico. Jelcin pošilja svoje vojake v vojno, strahopetci so nam zaukazali 'psi', mi pa smo se poslušno vdali,« je dal duška svoji jezi eden od vodij parla-mentarne frakcije Sojuz, pol-kovnik Viktor Alksnis. Njegov poslanski kolega Suhov pa mu je pred sovjetom sekundiral s takš-nole izjavo: »Gorbačov je so-vražnik ljudstva in naše države. Naši predsedniki se ne posvetu-jejo s svojim ljudstvom, ampak z Bushom. Na oblast so prišli tisti, ki s o j o izgubili leta 1917.«

rej tudi »črni kovček« s kodami za uporabo jedrskega orožja ne bo več pri Gorbačovu, marveč bodo voditelji držav obrambne zveze imeli vrhovno politično oblast.

V zvezi z ugibanji o prihodnji usodi Mihaila Gorbačova je Še-vardnadze dejal, da se bo prezi-dent očitno sprijaznil s podob-nim statusom, kot ga je imel sam teh enajst mesecev po odstopu s položaja zunanjega ministra. »Saj ni ravno nujno potrebno, da si prezident ali minister, da lahko služiš ljudstvu,« je Ševard-nadze namignil na to, da se Gor-bačov ne bo umaknil iz politike.

V zveznem parlamentu se vse zadnje dni dajejo s kvorumom in vprašanjem, kako speljati zade-vo do konca. Medtem ko se je zvezni zbor nekako sprijaznil s tem, da bo pač vsega konec, se zlasti poslanci iz zbora republik hudo razburjajo zaradi postop-kov, ki potekajo. Z ustavo naj bi razpustili samo parlament. Am-pak Ukrajina vanj sploh ni dele-girala svojih poslancev. Ruska federacija in Belorusija pa sta umaknili svoji delegaciji prejšnji teden.

ANTON RUPNIK

o predlogu proračuna za prihod-nje leto. Takrat naj bi bilo bolj jasno, koliko bo kdo dobil. Kot je predvideno v osnutku prora-čuna, o katerem so tudi razprav-ljali poslanci, naj bi ta znašal skoraj 109 milijonov tolarjev. Precejšen del denarja naj bi bil namenjen obrambnemu in zuna-njemu ministrstvu.

V okviru razprave o bodoči razvojni politiki so poslanci oce-nili tudi letošnje stanje v turiz-mu, ki je bilo katastrofalno, saj je bil celoten izpad tujskega tu-rizma v primerjavi z lani približ-no 75-odstotne. Ker sta k temu

• Obseg in zahtevnost nalog ministrstva za notranje zadeve sta se ob osamosvajanju Sloveni-je nenehno povečevala, med drugim bo prihodnje leto treba zagotoviti na 34 mejnih prehodih s Hrvaško pogoje, ki veljajo na drugih mejnih prehodih.

• Ce bomo izgubljali čas za razprave o delitvi tega, česar ni-mamo, za strukturo proračuna, ki so ga druge države dosegle v stoletjih demokratičnega kraz-voja, ali če se bomo šli dinastič-ne boje in nizke igre brez poslu-ha za bistveno, potem ne bo uspehov, ki bi jih lahko dosegli.

Iz govora Lojzeta Peterleta

v dobršni meri prispevala od-klapljanje od Jugoslavije in voj-na, je treba turizmu pomagati z likvidnostnimi sredstvi. Nalož-be v turizem bi se namreč lahko hitro vrnile, še pred tem pa mo-ra pristojno ministrstvo pripravi-ti zasnovo razvoja turističnega gospodarstva.

Zbori so se danes zbrali tudi na delovni skupni seji, na kateri so poskušali uskladiti predlog zakona o zadrugah. Zbori so ne-usklajeni pri enem vprašanju, in

sicer pri vračanju zadružnega premoženja, pri čemer zbor združenega dela vztraja, da se to poglavje črta iz zakona. Kljub nekajkratnim poskusom je lahko predsedujoči skupni seji dr. Lud-vik Toplak ugotovil, da je v dvo-rani vedno premalo poslancev, in sicer iz zbora združenega de-la. Zato je sejo prekinil. Takoj potem je nekaj poslancev sklica-lo tiskovno konferenco, na kate-ri so zboru združenega dela pri-pisali obstrukcijo.

Ker imajo zbori na dnevnih redih še nekaj točk in predvide-nih še nekaj usklajevanj predlo-ženih zakonov, bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Več na 3. strani.

MAJDA VUKELIČ

Dr. Voljč novi minister za zdravstvo?

LJUBLJANA, 18. decembra - Dr. Božidar Voljč, poslanec Ze-lenih in predsednik skupščinskega odbora za zdravstvo ter direktor republiškega zavoda za transfuzijo krvi in docent na medicinski fakul-teti, bo - kot kaže - novi minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo.

Skupščinska komisija za volitve in imenovanja je namreč danes brez pomislekov soglašala z vlad-nim predlogom, da skupščina ra-zreši dr. Katjo Boh - na njeno lastno zahtevo - dolžnosti članice izvršnega sveta in ministrice za zdravstvo, za novega člana vlade pa izvoli in imenuje za ministra dr. Božidarja Voljča. Zadnjo besedo o tem predlogu bo imel seveda parlament. Komisija za volitve in imenovanja pa je danes soglašala tudi z vladnim predlogom, naj bi skupščina imenovala za namestni-ka ministra za zakonodajo Pavla Sveteta.

Elektro Slovenija za 80-odstotno podražitev Prvega januarja nas čaka podražitev elektrike - Kaj bo storila vlada? - Zastarela oprema

LJUBLJANA, 18. decembra — Bomo po novem letu poleg bencinskega šoka doživeli tudi električni šok? Pri tem nimamo v mislih »električnih mrkov«, temveč novih cen, kijih priprav-ljajo v javnem podjetju Elektro Slovenija. Po njihovih prvih računih bi se morala elektrika s 1. januarjem podražiti kar za SO odstotkov, če bi hoteli poravnati vse stroške, kijih pri poslova-nju pričakujejo prihodnje leto.

Dokazovanje tega, ali je elektrika v Sloveniji predraga ali prepoceni,je vedno dvigovala temperaturo na novinarskih pogo-vorih z vodilnimi v slovenskem elektrogospodarstvu. Tako je bilo tudi tokrat, ko so vodilni elektrikarji s številkami dokazo-vali, da je povprečna cena slovenske elektrike za dobro polovico, cena gospodinjske elektrike pa celo za trikrat nižja kot v sosed-njih državah. Ob tem se niso pustili zmesti s podatkom, da so tudi naše plače vsaj desetkrat nižje od tujih, saj glavni direktor Elektro Slovenija mag. Ostoj Kristan trdi, da stroški za pridobi-vanje elektrike pri nas niso prav nič nižji od stroškov v tujini in da naši elektrikarji zagotavljajo uporabnikom enako kakovostno energijo kot njihovi kolegi v tujini. Kdo lahko trdi, sprašuje Kristan, da je elektrika predraga, če uporabnik pri povprečni porabi elektrike 250 kilovatnih ur na mesec plača zanjo 750 tolarjev, za dva meseca pa 1500 tolarjev. To je seveda pov-prečna poraba, ki ne prenese kuhanja na električnem štedilniku, gretja vode z električnim grelcem ali ogrevanja stanovanja z električno pečjo. To pa je po njegovem že udobje, ki ga je treba plačati.

Povsem neutemeljeni so očitki, pravi Kristan, da morajo gospodinjstva poravnavati račune velikih neplačnikov z višjo ceno elektrike. Ti neplačani računi niso bili nikoli všteti v podra-žitve, temveč je šla vsa izguba elektrogospodarstva v zadnjih letih na račun nižje amortizacije elektrogospodarskih podjetij in ustavljanja naložb, kar dolgoročno ni dobro, saj postajajo po iztrošeni opremi že pravi muzej.

Energetskemu ministru dr. Tomšiču, ki drži roko nad ceno elektrike in tudi nad tarifnim sistemom, so hkrati s predlogom za novo podražitev poslali tudi predlog, naj vlada ublaži visoko podražitev s tem, da zmanjša ali celo ukine 20-odstotni davek na električno energijo. To bi, trdijo v elektrogospodarstvu, več prispevalo k umiritvi cen kot pa uvedba socialne tarife, o kateri razmišlja energetski minister, saj ta ne bo nikoli za vse pravična, za povrh pa b&zahtevala cel kup dodatnih stroškov. V elektrogo-spodarstvu menijo, da so razni popusti tako ali tako stvar državne censke politike. Vlada mora torej odločiti, kdo bo plačeval za elektriko več, če bo nekomu priznala nižjo ceno. Sicer pa podpirajo ministrov predlog, naj bi za eno uro zjutraj tod 7. na 6. uro) skrajšali trajanje nižje tarife.

O plačah zaposlenih v elektrogospodarstvu direktor Kristan nerad govori, prav tako tudi o svoji plači, pravi le, da te, ki so zdaj zamrznjene, ne vplivajo veliko na ceno elektrike, saj pome-nijo že manj kot 10 odstotkov vseh njihovih stroškov. O usodi jedrske elektrarne pa, naj po njem odloča država. Če jo bodo zaprli, bo treba zapreti tudi velik del industrije, zlasti velikih porabnikov ali pa energijo uvažati. In ta ne bo nikoli cenejša od domače.

TONJA SLOKAK

Odprli Infos 91 LJUBLJANA, 18. decembra - V preddverju Cankarjevega doma so danes odprli letošnjo (deveto po vrsti) izobraževalno-sejemsko prire-ditev Informatika na Slovenskem (Infos 91). Udeležuje se jc okoli 40 razstavljalcev, med katerimi je cela vrsta na novo ustanovljenih računalniških firm. Poleg razstave (trajala bo do sobote, 21. decem-bra) bo prireditev spremljala cela vrsta predavanj, seminarjev, okro-glih miz itd. Več na 3. str. (F. D., foto: Igor Zaplatill)

TEMA DNEVA

Krč Se bo Slovenija zdaj, ko se bo slednjič zgodilo tisto, kar se je

še nedavno zdelo skoraj nedosegljivo - mednarodno politično priznanje - dvignila ali pa bo dokončno klonila, celo za dlje časa potonila?

Za to, da se zadnje ne bi zgodilo, je potrebno troje: znanje, hotenje in nekaj osnovne dobronamernosti. Velikemu delu vlade premiera Lojzeta Peterleta manjka več kot eno.

Ideološka polarizacija, ki ji je premier podlegel zgodaj spo-mladi (lastninski preobrat), je gospodarstvu naredila velikan-sko škodo. Vlada, ki svojega tedanjega revolucionarnega pre-skoka seveda ni mogla ustrezno argumentirati, pa se je znašla v popolni pat poziciji.

Včasih, še v starem sistemu, so poslanci opozarjali vlado, naj vendar stopi na trda tla in pogleda resnici v obraz. Zdaj razmišljujoči del parlamenta vladi očita, da je s svojimi črnogle-dimi projekcijami in pomankanju konkretnih operativnih potez preveč vdana v usodo in preveč mlahava.

Od vlade, ki se ukvarja predvsem sama s seboj, poleta tudi ni mogoče pričakovati. Še slabše pa je, da tudi signale, ki priha-jajo v vladne kabinete od zunaj, zaradi ideoloških predsodkov sprejema z odporom, prepočasi. Mar potem preseneča, da njene reakcije dosegajo vse kaj drugega kot svetlobno hitrost?

Parlamentarna razprava o gospodarskem programu in prora-čunu za prihodnje leto tako žal poteka predvsem v tihem pričakovanju rešitve vladne krize. Krč, v katerem se je skupaj z vlado znašel parlament, pa zanesljivo ne more prispevati k poglobljenosti tako pomembnih razprav.

MI J A REPOVŽ

Pismo iz Bruslja že v Ljubljani

LJUBLJANA, 18. decembra — Po ponedeljkovem sklepu čla-nic EŠ v Bruslju, da naj bi vse jugoslovanske republike, ki si želijo mednarodno priznanje, do 23. decembra skupnosti oddale svojo »prošnjo«, je danes v Ljubljano že prispela okrožni-ca s pojasnili, kaj mora »proš-nja« vsebovati. Podpisal jo je ni-zozemski zunanji minister van den Broek, v njej pa je več vpra-šanj, na katera morajo republike odgovoriti pozitivno.

Predvsem morajo privoliti v nadaljnje sodelovanje na haa-ški mirovni konferenci in spreje-ti vse zahteve iz bruseljske de-klaracije (varstvo človekovih pravic, manjšin itd.). Zanimivo je, da so ta hip dovolj samo pri-trdilni odgovori na posamezna vprašanja, in se ne zahteva nika-kršna pismena elaboracija dose-ženih ukrepov. D. S.

KAJ JE NAJVAŽNEJŠE? - Ko sta se na graškem letališču sestala predsedujoči mirovne konference lord Carrington in slovenski predsednik Milan Kučan, sta se poleg glavne teme, priznanja, dotaknila tudi pravnega nasledstva Jugoslavije in konkretnih koristi za Slovenijo. (Foto: Igor Modic)

D A N E S V D E L U • Luknje na

morja široki cesti Samostojnost prehi-teva pomorsko zako-nodajo

• Ni soglasja o pravici do splava Vendarle se bodo lahko poslanci odlo-čali po svoji vesti

stran 2

• Čas (zdaj) dela za desnico Izstop Emila Milana Pintarja iz SDP opo-zarja, da je ta stranka v vse hujši krizi iden-titete

stran 5

• Človeški ribici v Parizu Na mednarodnem muzejskem salonu bosta januarja pred-stavljali slovenske muzeje

stran 6 • Preobrat

v Kranjski Gori? Naši alpski smučarji slabo začeli sezono

stran 8 • Marihuana le ni

tako nedolžna, kot trdijo nekateri Izkušnje šolskega zdravnika in psihote-rapevta za mladino dr. Viljema Ščuke

stran 9

KRIK VPIJOČEGA V PUŠČAVI

Iz grajskih kleti za Vas - naše novo peneče vino - GRAJSKI BISER

V Mariboru ustanovili Evropsko hišo Z njeno pomočjo bodo navezovali še tesnejše sti-ke z mesti po svetu

MARIBOR, 18. decembra — Ob navzočnosti predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana so danes v Univer-zitetni knjižnici Maribor ustanovili Evropsko hišo. Kot je dejala mari-borska županja Magdalena Tovor-nik, je to prva hiša Evropa v Slo-veniji, kar pa ne pomeni, da je last Maribora, ampak cele Slovenije. Tudi Milan Kučan je dejal, da jc vesel, ker je odprta v Mariboru.

Prvi predsednik Evropske hiše, podpredsednik mariborske občin-ske skupščine, Boris Sovič pa je dejal, da bodo z njeno pomočjo skušali navezovati še tesnejše stike z mesti po svetu. Otvoritve so se udeležili tudi generalni konzuli Re-publike Avstrije, zvezne republike Nemčije, Republike Madžarske in Republike Italije ter častni konzul Kraljevine Belgije. Prišla pa sta tu-di predstavnika Evropskih hiš iz Gradca in Zagreba. V imenu mini-strstva za zunanje zadeve Republi-ke Slovenije pa je navzoče pozdra-vil Zoran Thaler. V. V.

Hrvaški protinapadi

general zbora (armade) Martin Špegelj. Zato pa srbski okupa-torji s topovi in drugim težkim strelnim orožjem nenehno ob-streljujejo Osijek — danes so med drugim povsem uničili osrednjo knjižnico, bilo pa je tu-

» B I Z E L J S K O - BREŽICE«

N> i p t j • MJ

IZVIR INFORMACIJ - V danes odprti Evropski hiši v Mariboru bodo skušali ustanovitelji predvsem pomagati tistim, ki se bodo želeli izobraževati, ki bodo željni informacij in stikov s svetom. Kol nadstrankarska institucija bo skušala uresničevati evropske ideje. (V. V., foto: Bogo Čerin)