Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
I G L A S O V A
anorama K K ~- MAJA 1962 - L E T O II ŠTEVILKA 17
Pred prepevanjem
na Bledu »Stari glasovi« pred mikrofonom
Vsakdo, k i so m u popevke v škodo, ampak b i ga le pr i -i-n še posebej slovenske ko- jetno poživili, l i ckaj pr i srcu z nestrpnost- Medtem ko pevci vadijo z jo pričakuje, kaj nam bo p r i - ve l ik im rev i j sk im ansam-nesel prv i s lovenski festival blom R T V Ljubl jana in tr iom popevk. L jubi te l j i popevk Mo jmira Šepeta v prostorih i n radovedneži bodo lahko R T V v L jubl jani , na B ledu prisostvovali pr ihodnj i četr- zaključujejo s pr ipravami tek. petek in soboto zvečer v dvorane. Zaključili so z vse-f ts t i va ln i dvorani na Bledu, mi invest ic i jskimi del i in iz-F . s t i v a l ima ve l iko nalogo, vedl i tudi nekatere zvoJne rsaj mora pripomoči k temu, izboljšave, da bo proMOr bolj da se slovensRa popevka primeren za predvajanje pokončno vendarle nekol iko pevk. K e r je zanimanje za bel j uvel javi . Ce bo to nalogo ta festival zelo veliko, p r i -i zpo ln i l a l i ne, bo mogoče čakujejo, da bo dvorana, k i reči šele potem, ko bomo s l i - lahko sprejme 700 pcslušal-šali popevke, k i so izdržale cev, vse t r i večere popolno-
Fest ivalna dvorana na Bledu, kjer bo čez teden dni prvi festival s lovenskih popevk
stroge preglede komisi j za ma zasedena g W b o in besedilo.
P r i p rv ih pr ipravah na fe Stival so pr iredite l j i med £ drug im radi zagotavljali, da bo ta prireditev tudi idealna moLnost za uveljavitev novih mlad ih nadarjenih pevcev. Z a l te svoje obljube niso i z po ln i l i . M e d »izbranimi-« pevci namreč najdemo sama >»stara« imena: Marjana Dor-žaj, Je lka Cvetežar, Bet i Jurkovič, Majda Sepe, S lavk a Knez, Stane Marvcini, M a t i ja Cerar, Rafko Irgolič i n N i n o Robič. Res je najbolj enostavno in najmanj tvegano nastopati s preizkušenim i glasovi, vendar pa smo v Zfdnjcm času slišali po radiu že precej mladih talentov, k i bi festivalu n ikakor ne b i l i
+ N E OBRAČAJ G L A V E OD U S O D E
Jur i j Gagar in, ma;or sovjetskega vojnega letalstva in prv i vesoljski potnik, kate rega vzorno zakonsko življenje predstavlja ideal sovjetsk ih družin, je pra/.noval obletnico svojega poleta v družinskem krogu. N a obletnico njegovega poleta je namreč njegova hčerka G.\-l ina praznovala svoj prv i ro'='ni dan.
Na fotografiji, k i mu jo je nam nHa njegova žena V a lent ina Ivanova je zapisano: »Jurij, midva sva najine sreče kovača. Ne obračaj svoje glave od te usode.« Na to posvetilo je Gagar in napisal svoj i ženi: »Naj ta s l i ka s lu ži na j in i večni ljubezni.«
P O L U R N I POŽAR UNIČIL G C S P O D A R S K O P O S L O P J ^ I N H l S O F I L I P A S L I K A R J A N A Z G O R N J I D O B R A V I P R I K R O P I - O T R O K A SO REŠILI V Z A D N J E M T R E N U T K U , S I C E R P A K SREČI NI B I L O ČLOVEŠKIH ŽRTEV
V četrtek zjutraj se je v Janko Balantič iz Sp. Dobra-našem u r t l n i v ' v u oglasil ve pr i K rop i , za katerega ni
'•nsHmiirimiiiiiimimuiuMHiiiitinmuiuitHii
Iz bogate zakladnice svojega spomina je nenehno trgal imena, številke in dogodke značilne za radovljiško matično območje v zadnjih desetih let ih. Tak je 48-letni I V A N R A V N I K , doma iz Bohinjske Bele, k i je pred 33 leti dobi l domovinsko pravico v Radovl j ic i , letos maja pa poteka 10 leto, odkar opravl ja dolžnosti matičarja. Zastavi l i smo mu nekaj vprašanj.
— A l i bi lahko na kratko povedali, kakšen mora bi t i matičar?
— »Vsak matičar mora predvsem poznati vrsto pravnih predpisov In zakonov in seveda prebivalce na svojem področju, zakaj le tako m u je olajšano delo.«
— K o l i k o je bi lo v te mčasu sklenjenih porok, kol iko rojstev, smrt i? |§
— »Na leto se na tukajšnjem matičnem uradu sklene povprečno 105 porok. V zadnjih dveh let ih pa
Matiear s petimi križi je b i lo sklenjenih 223 porok. V zadnjem času ženske •§ rodi jo večinoma v bolnicah, kar potrjuje dejstvo, da je bi lo v zadnjih dveh letih izdanih le U ro jstnih l i stov. Mrliških listov pa izdamo na leto povprečno 9, toda le za tiste, k i so umr l i na matičnem področju '± Radovljica.« |
— Se vam je v tem času vt isni l v spomin kakšen poseben dogodek? Morda ni bi lo enega izmed poročen-cev, zlata, srebrna, železna poroka?
— »Tega, da ne b i eden izmed novoporočencev pr i šel, n i b i lo . Enkra t pa smo preložili poroko, ker je b i l ženin vinjen. V tem času je b i la samo ena zlata poroka, i n sicer staršev Ivana Bertonclja-Johana, k i je bi la 26. maja 1956. leta.« |
— In konjiček? • »Petje in nogomet.« — Recimo, da b i imel i pr i l iko ubrat i še enkrat
življenjsko pot, kako bi jo ubral i? — »Odločil b i se za strojno tehniko.«
Stane Skrabar | JllIlllILllIiUllIlIIllIUlLUlIIIlllIIUlIIlIlIlltlllltllililllllllllllllllltllllllllllfllfllllT uniirTfiimillilIItlI11lf11111ltItTllf*lt*1itf'rM-vt tt =
leut«, motov i l i , da je š*o vedno pod vp l ivam n<-• vad-nega doživetja.
Drugega maja zjutraj Je še poležaval v postelji, ko je ob 6. ur i skozi okno zag edal vel ik ogenj. Gospodarsko po« si op je i n hiša F i l i pa S l ibar-ja iz Zg. Dobrave je bala v plamenih, k i so s« p laz i l i vi-« soko v nebo.
Oškodovani gospodar je b i l sam doma z mlajšim sinom« medtem ko je b i la njegova žena s starejšim fantom na obisku na Mar t in j v rhu . Z ju-« traj ko je otrok še spal, s « je gospodar odpravi l na krm« ljenje živine. Odpr l je skedenj i n se že znašel v d i m u iz katerega morda tudi zaradi strahu ni našel poti. Začel je kl icat i na pomoč i n sosedje so hite l i pomagali ponesrečencu. V tistem t renutku pa se je ogenj že razbohoti l nad vsem gospodarskim poslopjem s hlevom in plamen je že začel oblizovati tudi hišo, v kateri je še spal otrok. V zmedenosti i n s t rahu so vs i pozabili nanj i n so ga k sreči rešili šele v zadnjem trenutku.
Domnevajo, da je bi l kratek stik električnega toka vzrok požara, k i se zaradi mirnega vremena k sreči n i razširil tudi na poslopje bližnjega soseda. Požar je ponehal v približno pol ure, tako da gasilci, k i so prihite l i po-« magat i z Kamne g rice. Krope in Ljubnega, ni o veo utegnil i preprečiti IV aie škode. Gospodarsko posiopjo in hiša sta pogorela do zida« ni h obokov.
Med domačini kroži govorica, da je mati rek la starej* šemn s inu, ko sta odhajalat »Al i n i ve l ik naš dimnik?« -» Čudno naključje. —
(Posnetek na 5. strani) B . Fajon
Berl inski kljač
Prep ih , k i je več mesecev vlekel skoz i Brandenburška vrata, se je slednjič zaustavi l brez večjega neurja. V tej nenavadni pomlad i imajo razgovori , k i j i h že dal j časa vodi jo izmenično v M o s k v i i n VVashingtonu vel iko izgledov za uspeh. V p r v i v rs t i moramo omeni t i predloge, k i j i h je Dean Rusk , ameriški zunanj i minister , prejšnji teden obrazložil sovjetskemu veleposlaniku v VVashingtonu Do-br in j inu .
V O J S K A V C O P A T A H
V političnem pogledu je berl insko vzdušje v vel i k i mer i zapusti la na
petost. Američani ne omenjajo več »piratskih« poletov sovjetskega letalstva v bližini zračne črte, k i povezuje zahodni B e r l i n z Zahodno Nemčijo. Genera l Clay, »posebni odposlanec predsednika Kennedv ja v Berlinu«, je že poslal svoje kovčke v Amer iko . Tud i v lada Vzhodne Nemčije je postala bolj poslušna in zmernejša v svoj ih ocenah. N a drugi strani A t l an t ika je slišati glasove, da bi zmanjšali število ameriških oboroženih s i l v Evrop i na raven pred izbruhom ber l inske krize. V teh zboljšanih razmerah j e prišel ameriški predlog v ob l ik i »paketa«, k i vsebuje več točk.
V političnom jez iku je »lokomot iva ameriških idej« vzela za gorivo staro idejo, da poti, k i vodijo v zahodni Ber l in nadzira posebna mednarodna nadzorstvena komi si ja . Američani so, kot je videt i sprejel i načrt, k i se raz l ikuje od sovjetskih predlogov, v bistvu pa pr iznava mednarodno kontrolo nad zračnimi prihodi k zahodnemu B e r l : m i .
R O K A S K R I T A V R O K A V I C I
P o ameriških načrtih b i nadzorstvo nad zračnimi
potmi prevzel tehniški odbor, k i b i izvrševal n a d zorstvo samo pod pogojem, da Sovjetska zveza da po l i tična jamstva. Položaj v Z a hodnem Ber l inu se ne bi b i stveno spremeni l : zavezniške s i le b i zadržale svoje oborožene s i le v Hi t ler jev i prestolnic i .
V loga mednarodnega telesa za nadzorstvo b i 6e v glavnem omeji la na vzdrževanje sedanjih prometnih zvez. Američani bi se rad : izogni l i , da bi Vzhodni Nemc i ed in i nadzorovali pot i do Ber l ina .
Seveda še ne moremo z gotovostjo trdit i , na kakšen o d z i v bo naletela ameriška ideja pri Rusih. Večkrat se namreč zgodi, da že ena sama beseda povzroči nezaupanje in vrže vse na glavo.
G lavno točko za uspeh ameriških predlogov v id i jo v delnem pr iznanju Vzhodne Nemčije kot države. Vzhodna Nemčija b i sodelovala v mednarodnem telesu i n p r i la-teorstvu dohodnih pot i .
V Ber l inu se včasih zgodi, da se podre kakšen košček z idu , k i loči Berlinčane v dva dela. Ta zbor vojakov pregleduje razdejani z id . Vzhodnonemška pol ic i ja v pogovoru Z dvema francoskima stražnikoma in zahodno 1-^ •''--'--> ---"-sto
I U K N J A V ŽELEZNI Z A V E S I
T udi ostal ih a m e r i J t i h predlogov ne gre podcenjevali. Američani
namreč predlagajo ustanovi tev mešanega odbora, k i b i
Rekli so . . kada »Zdravniki imajo zelo srečno okoliščino:
redijo napako, jo zakopljejo v zemljo.* Else Maxwe l l
»Gospodarske statistike so kakor bikini: pokažejo samo tkto, kar želijo pokazati in zakrivajo, kar bi želeli videti.* K a r i Gasse, lastnik tovarne papir ja
»Politika je veščina, katere bistvo je v tem, da vroče železo primes s tujimi rokami.*
Iz avstrijsega časopisa »Bilder-vvoche«
»Neprijetno v življenju je to, da je treba vsako neumnost plačati. Prijetno pa je med tem, da so neumnosti v večjih količinah cenejše: čim več neumnosti, tem nižja /* njihova cena.* Andre Ma l raux , francoski književ
n ik i n publicist »Hladno vreme v Jugoslaviji ni težko prenašati. Ju
goslovani imajo posebno centralno ogrevanje, slivovko.* Fred Hepp, nemški reporter
»Za srečen zakon je potrebno, da sta mož in žena pripravljena drug drugemu odpuščati svoje vrline.*
Eraest Hemingvva.v, ameriški kn j i ževnik
»Prav osupljivo je spoznanje, da svet upravljajo ljudje, ki o fiziki nimajo niti pojma.*
Aldos Huxley , angleški književnik »Čudno izgleda, da se bo naša doba imenovala »dobri
fstari časi*. Ernest Hemingvvav, ameriški kn j i ževnik
ga sestavl jal i Vzhodna in Zahodna Nemčija, in bi razprav l ja l o obl ikah nemške združitve v prihodnosti . To je ponavljanje predlogov, k i so j ih prvič i z rek l i leta 1959 v Ženevi. Takrat so celo že določili število članov tega odbora, toda delo n i n iko l i oživelo.
V VVashingtonu so sedaj spremeni l i svoje nazore. Mnen ja so, da b i takšen odbor ustrezal rea ln im odnosom, k i obstajajo med obema nemškima državama. Ze nekaj let namreč med Bonnom in Pankovvim vzdržujej o st ike zlasti na gospodar
skem torišču. K temu b i b i lo treba dodati 6amo še ne ke dodatne smer i i n področja .
Strnjeno ima ameriški n a črt precej široko osnovo. ^ VVashingtonu so n a p r a v i l i •-medvedovo uslugo« t u d i Hruščevu, k o predlagajo sklenitev pogodbe o nenapadanju med obema voja k i m a taboroma. P r v i , k i j e to idejo sprožil, je bf l s o v j e ' s k l premier. N a nedavnem za0S-i danju Vrhovnega sovjeta ^ Moskv i j e sovjetski zunan j i minister G rom iko ocen i l »ameriški paket« ko t ohra brujoči znak.
T r g o v i n a s Pop <i T k a in a j ena
G O Z D - M A R T U L J K — O nesreči, k i se je pr ipet i la tu pred prvomajskimi praznik i v petek, 27. apr i la , ob 4. u r i zjutraj smo v našem l i s tu že pisal i . Danes objavljamo še fotografijo razbitega avtomobila. P r i nesreči j e zgubi l življenje Tomaž Trojar. Vozn ik avtomobila Janez Vehar in še tri je sopotniki pa so b i l i huje poškodovani. Vzrok nesreče: a lkohol . Povemo naj še to, da so vs i potnik i člani odbojkarskega kluba Jesenice. — (M. 2. — Foto: Pavlin)
Mnogo se govori o popevk i kot o tipičnem preds tavn iku komercialne
glasbe. Ka j pravzaprav razumemo pod tem pojmom? T u razumemo glasbo, katere namen je dobiček, k i i zv i ra i z njene prodaje potrošniku.
Pričnimo p r i proizvajalcu. Av tor n i proizvajalec, tako kot n. pr. arhitekt. Hiše ne postavi arhitekt, to naprav i j o z idarj i . Tud i avtor ne naprav i popevke, napravi jo jo — sledeči pro izva ja lc i :
Tovarna gramofon, plošč v svoj ih študijih. Popevko n a tisne na plošče i n j i h direktno (preko trgovske mreže) prodaja potrošniku.
Radi jska postaja. Postopek je is t i , le da j e način prodaje neko l iko drugačen.
K a k o poteka postopek p r i snemanju, sem že p isa l . Se
daj b i rad obdelal denarno plat zadeve. P r i R T V L j u b l jana je tako:
Navadno avtor dobi (ali p a ne) honorar za popevko —j temu na R T V L jub l j ana pra-» v i jo odkup. Sedanja t a r i f a znaša 3000 dinarjev za g las* bo. K o komponist odda s v o jo skladbo i n prejme h on o-' rar, je njegova vloga p r i popevki za vselej zaključena^
Popevko dobi v roke g lasbena produkci ja. Odgovorn i napiše naročilnico za aranžma, aranžer ta aranžma n a piše i n dobi delo plačano,' K o l i k o to znaša, ne vemj (Vem le, da živ krst ne bo aranžiral popevke za 3000 di-* naTjev). T a honorar j e enak za tuje i n domače popevka.' N a d lan i je, d a bo vsaft aranžer raje aranžiral tujo popevko, ke r tu i m a možnost
* 1 j
REPORTAŽA - REPORT\Ž\ -REPORT \1\ • REPORTAŽA - REPORTAŽA REPORTAŽA - REPORTAŽ V
RAZLIČNI LJUDJE - RAZLIČNA PRAZNOVANJA P i k n i k i prijatelje? - K o l o s e n a cestah - Konec zabave s pretepom - I « dvorane
T dvorano - Dobrote v domači shrambi - Gostilne tudi bree cigaret ..Filter 65 "
Štiri dn i prvomajskih praznikov, za večino štiri dn i po srečnem koledarskem naključju težko pričakovanih počitnic — mimo rednega dopusta — je bi lo tokrat prehitro konec. Dnev i so b i l i prekratk i za tiste, k i so šli v planine a l i na morje i n za tiste, k i se j i m do četrtka zjutraj še niso odpočile noge od neutrudnega poskakovanja na najrazličnejših plesiščih a l i ~lenarit*nje« doma ob bogato obloženi m i z i dobrot i n kupu časopisov, rev i j i n knj ig n a mehkem divanu. Čeprav smo vs i praznoval i ene. je vendar praznoval 1. maj vsak po svoje.
t D O B R A K A P L J I C A IN D E B E L E K L O B A S E
N ihče ne b i pret iraval , če bi s i upal t rd i t i , da so
jo Gorenjci tudi tokrat na j raje mahni l i v planine. Taksn e oblike prvomajskih praznovanj so za Jeseničane, T r -žičane, Kranjčane i n Skofje-ločane že od nekdaj značilne. Do takrat bolj a l i manj osamljene pot i na Gol ico, C r n i vrh, Mežakljo, Zelenico Kofce. Lubn ik , Smarjetno goro. Jošta, Mohor ja i n d r u gam z majem dobesedno ožive . Iz letniki — od vnukov do dedov, s po ln imi nahrbtn ik i — so tudi tokrat, čeprav je b i lo vreme precej muhasto, uživali v naravnih lepotah, k o so se vzpenjal i po ozelene ! i h i n razvetedih pobočjih. C i m večja je b i la družba, t e m več je b i lo smeha i n za logajev med poči van jem. — P i k n i k p r i p i k n i k u , od kater i h pa so se številni moral i tamkaj domala takšni pogoji končati zaradi dežja a l i pa hladnega vetra.
Da, tudi v planinah j e imel trsak po svoje srečo a l i nesrečo. Nekatere je na Smar-je tn i pri pri jetnem kraml ja n j u na prostem s red i . popoldneva pregnal sneg, Iti ga je
prinesel veter, drug i pa se niso utegni l i poslovit i od M o horja, ker so j i h zadrževale debele klobase i z domače zaseke po 160 dinarjev.
F I C K O . SPAČEK, F I C K O I N D R U G I V M E S
V mestih so ul ice zaživele šele zvečer. Boks i so
b i l i prazni in — če b i na G o renjskem že ime l i na park i -rališčih (vsaj večjih) čuvaje, bi ime l i t i prav gotovo na j bolj k lavrne prvomajske praznike. Brez dela bi j i h utru ja l t rd asfalt, tako kot so bolj a l i manj slabe glavne ceste trpele zaradi moj -nega avtomobilskega prometa. M i m o Zlatega polja v K r a n j u je peljalo po cesti I. reda že predzadnjo nedeljo v apr i lu med 6. i n 20. uro 5260 avtomobilov, nad 2000 motornih koles in 380 avtobusov, za prvomajske prazn ike pa je b i l k l jub dokaj nepri jetnemu vremenu promet verjetno že večji, čeprav so bi le tokrat bolj kot k-:'ai-ko l i letos obremenjene co-t » proti morju. V obe smeri so bile povsod kolone za koto-nami avtomobilov, na čelu teh kolon pa avtomobi l i , k n -ter ih ».jrca« v motorj ih a l i
pa šoferjev za volani prenesejo komaj še 50 ki lometrov hitrosti na uro ! Zaradi prehitevanj v teh pr imer ih je b i lo prav gotovo precej nesreč i n prekrškov, k i so b i l i že a l i pa šele bodo kaznovani , brez posledic pa 6o ostali spet tisti, k i so ov i ra l i promet.
Z last i moramo razumeti nejevoljo t ist ih, k i so se že dlje pr iprav l ja l i , da b i preživeli prvomajske praznike ob Jadranskem morju. K l j u b soncu se noben »belec« n i spremeni l v »črnca«. Račune je prekrižal mrzel veter.
T R I IZ K R A N J A
Drugi dan prvomajskih praznikov - pretekl i po
nedeljek popoldne - sem se sprehodil po Kran ju . P lapolajoče zastave in nevsakdanje okrašene iz'ožbe so dajale videz praznika, g lavni trg in ulice pa so bi le pjste . Ustavi l sem se na glavnem trgu in v tistem trenutku v i del vsega 17 l jud i ! K j e so Kranjčani? Pogledal sem v gon i lno — tudi ta je bila prazna. Natakarice so se z^o-varja'.e ,čeS kaj naj b i poče-le. V nj ihov pogovor 6e ! e vmešal tudi upravn ik gostilne in reke l : »Nobenega avtomobila, mopeda i n n i t i b i c i k la ni pred gostilno. Vse j c v naravi . Ce ni kme 'cv , luđi premeta r,l.« — Po'.em so ee zedini l i in ena natakarica je b i la t sto popoldne i n večer presta.
Pre .Kn ' i večer S S B I se dn zadnjih taktov jazza ključ)
gneči, a vendar v prije tm družbi zadržal v kran jsk i »Evropi«. Tw:st na tvvist, pa tudi kakšna domača vmes. so pošteno oznoj i l i v večini mlade plesalce. Ce je b i la na vrst i vsaj ko l ikor tol iko znana popevka, so peli vsi na plesišču, če je b i l na vrsti v zadnjem času popularni tvvis*, pa so se vs i samo še d r l i i n zvi jal i zaradi »strašnih bolečin«. Kakšen je torej pravi tw:st. še ne vem, če je pa takšen, kot sem ga v ide l , n i prav nič komp l i c i rana zadeva i n se ga lahko V6ak brez posluha za glasbo in občutka za r i tem takoj lot i . Recept za uspeh je na-hripavo se der i , čimbolj ma haj z rokami, noge čimprej streniraj tako, da bodo na slcJ.nj i : nap ihni žile na vratu »O « , v trebuhu pa se prev i jaj kakor hočeš, le to l iko paz i , da ne boš padel.
Toda komaj je odzvenela »nikoli pozabi ena: Lahko noč. . . « , že je b i l pretep. — Zakaj gre, so vedeli zaradi
gneče, le štirje aLi trije, vendar pa sta miličnika vroče-krvneže hitro ohladi la i n če-r.iav je nepri jetni intermez-zo naredi l kon.-c razigranemu veselju, se večina za do-go i ek ni zmsn ' la . — Zabav s podobnimi zaključki je b i lo verjetno še precej in ros je škoda, da se ne moremo otresti tudi tsktalfe tradici j .
V torek sem srečal pr i ja telja. B i l je slabe volje. »Kaj r?~ sploh še polnem?« mi je p c ^ i J r n j a l . »V gostilno ne
zahajam. V plamne zaradi bolezni ne morem. Moj ko njiček — šport i n f i lm — pa sta me pusti la na cedi lu. — Športnih prireditev sploh n i bilo, skromno izbiro f i lmov pa sem si že vso ogledal. — Kratkočasim se lahko le še ob televiz i jskem spre jemniku , toda še tam sem slabe volje, ker v nobeni gosti lni v Stražišču nimajo »Filter 65«, k i j i h edino lahko še k a d im. Ze tretj i dan praznikov j im j i h je zmanjkalo!« ,
K D A J B O K O N E C »POČITNIC«?
Ž i v i v Mar iboru, ker tam tudi študira. Za prvo
majske praznike je prišla domov na Gorenjsko, k j e r sta oče in mati komaj šestnajstletno hčerko dočakala z ve l ik im veseljem.
P r v i d^n : Pri jeten pogovor 0 vseh mogočih zadevah; da ni manjkalo za pod zob, je mati nenehno skrbela. Popoldne družinski sprehod. — Srečanja z mlad imi pari , k i so posedali v parku, so dekletu vzbudila »domotožje« — po Maribora Ka j neki dela? Jaz sem pa »sama«.
Drag i dan : »Veš, mama. v Bredo zvečer moram nazaj , da se bom do četrtkovega popoldanskega pouka lahko odpočila.« — Dobrote n iso več tekni le i n na vsakem koraku slaba vol ja.
Tret j i dan : »Veš, mama, najbolje b i bilo, če bi odpotovala že kar ju t r i zjutraj.' Saj veš, zvečer bodo vs i potovali i n z v lakom do M a r i -
(Nadaljevanje na 5. strani)
k o m e r c i a l n a vrcdtios. poslušanju odgovarjajoče plošče in je delo potem zelo olajšano.
Resnici na l jubo moram povedati, da je honorar enak ne oziraje se na kval i teto i n je torej kva l i te ta de la čisto odvisna od poslovne mo-ra 'e aranžerja.
Nekaj zasluži tudi prepisovalec not. Jasno je, da orkester n i zastonj i n j e to največji izdatek p r i popevki Orkester snema spremljavo najmanj uro r l i dve. Seveda j e višina stroškov odvisna od vel ikost i orkestra.
Končno zapoje še pevec (pevci). K o l i k o znaša njegov honorar, ne vem natanko — vem le, da več kot 3000 d in . Pevec snema 1 do 2 u r i , pa tud i več.
N a splošno cenijo, da stan e produkci ja ene popevke
približno 50.000 dinarjev. Tol iko stane domača popevka, ravno tol iko domača izvedba tuje popevke. To l iko s ta re vsak posnetek, bodisi da je slab, povprečen a l i dober.
Morda bo sedaj bratcu precej jasno, zakaj so domači posnetki zabavne glasbe v splošnem globoko pod evrops k i m povprečjem, posebno kadar gre za domačo glasbo.
Tovarna gramofon, plošč producira plošče. N a magnetofonski trak posneto glasbo enostavno presna me na p l o šče i n te razmnoži. Te plošče gredo v trgovine, potroJ-n ik j i h kupuje. C i m več prodanih plošč, tem večji je dobiček tovarne. K e r je domača glasba slabo komercia lna tovarne tudi kupujejo tu j 3 l icence. K a j to pomeni? Tovarna k u p i (za drage devize seveda) matrico (neke vrcte
negativ) u posnetkom tuje popevke, i n jo nato pod svojo f irmo t iska pr i nas. Lou is Armstrong n i n ikdar snemal p r i »Jugo1.onu« njegove plošče pa tovarna prodaja!
Sicer deviznega poslovanja naših tovarn gramof : « k i h plošč ne poznam, upam pa priseči, d a mnogo v e i licenc kupimo, kot pa prodamo i n da tako »gospodarstvo« z zabavno glr<?bD vsaj m 'n imalno prispeva k deficitarnosti naše zunanjetrgovinske plačilne bilance.
Tako pri nas. K a k o pa v tuj ini?
V tu j in i je precej drugače. Predvsem imamo mnogo konkurenčnih
tovarn, ve"-je tržišče in borbo za publ iko . Jasno je, da bi v inozemstvu v najkra j šem času propadla vsaka tovarna, če b i bi la kval i teta njenih iz:lelk>v taka kot p r i -nas.
Predvsem je bučna reklama za posamezne popevke
reiuLtat konkurenčne borbe za tržišče. V ta namen se vsaka inozemska produkci ja popevk krčevito trudi , da iz najneumnejse popevke naprav i -efektno« ploščo, posnetek itd. Od reklame, poznavanja tržišča i n predvsem kval i tete izdeikov je odvisen komerc ia ln i vspeh. Zato je tuOi kval iteta izdelkov na i z -reJno v isoki ravn i . Ne popevk — ampak izdelkov (p!všč, posnetkov, festivalov iki . )
Najcenejša i n naj ef o k u s il a reklama je ustvarjanje k . i l t a zvezdnistva. Postopek je enostaven. I lustr irani rev i j i se naroči ( in plača) sen-zaccna l en članek o »novo-ozčkritem talentu« — natanko se obdela vse njegovo (predvsem sentimentalno) življenje. Načelno je skrajno
ubog mladenič (ali dekle), k i ga je -umirajočega od g ladu« slišal nek i producent peti , čudovito peti n . pr. pesem o belem k r u h u . Neko l i ko mora znati peti, se razume — vendar: a l i n i pot i z
revšč-ino do zvezclnlštva t iha želja vsakega povprečnega človeka? Tako pr ikazana zgodba mora užgati! C i l j p a je : čl m večja naklada plošč.
To n i iz trte izvito. Načelno postanejo mnogi tu j i pevci pr i nas pr i l jubl jeni t ist i hip, ko o n j ih piše »Tovariš«. Tud i to je rek lama — pa še zastonj 1
Po vsem tem se človeku le vsi l juje vprašanje: a l i j e naša popevka komercialna? Odgovor je, ne. Naša popevka bo komercialna takrat, k o bo prodr la na inozemsko t r žišče. Prodr la bo pa takrat, ko bo kval i teta izvedb domače popevke dosegla tuje — pa še en pogoj je t u : o r i ginalnost. Tako v kompozi c i j i , aranžmaju, izvedbi i n načinu petja. Ne gre tu le za popevko, gre za devize, gre za denar. T u je zainteresirana vsa naša družba. Želeti je, d a b i se tega odgovorni nekol iko krepkoj o zavedali .
dr. V l ad im i r St iasnr |
JI
Konec otroške dobe č l o v e š t r a Rekord : 5 5 7 , 7 0 k m nn uro
Tistega leta, ko se je Goddardova ve l ika raketa raz-počila, i n leto dn i , preden je začel von B r a u n sanjati o medplanetarnih poletih, je le ta lsk i poročnik Orlebar lete l z letalom Supermarine 557,70 ki lometrov n a uro in • tem prvič pr ibor i l absolutni svetovni rekord v hitrost i Ang l i j i . K a k o nesprejemlj ive so bile o medplanetarnih poletih in kako »blazna hitrost« se j « zdela takrat hitrost b l i zu 600 ki lometrov na uro !
Med drugo svetovno vojno zvoka in j i h imajo za sestav-so posamezni leta lc i lete l i že n i de l vojnega letalstva i n dokaj hitreje. Z let i se je ve- ne le v pc izkusne namene, čala hitrost letal . Polet i 195.). A letalstvo je komaj sta-leta je nad puščavo Mojave, rejše od 50 let ! severno od Los Angelesa, na 18 k m dolgi tekmovalni progi in v višini 12.000 m v dveh poletih b i l dosežen nov rekord - 1322,758 k m na uro. To je b i l p r v i merjeni h i trostni rekord v stratosferski višini i n šestdeseti po vrst i .
To letalo j e b i lo torej na-granate in bombnike : hitrost, so kdo ve kako koristne, če menjeno proučevanju delo- učinek. Mars ika j na svetu se so sploh uporabne, vanja vp l i va , k i nastane na ureja z učinkom. Z last i če O kakšnih gor iv ih še l ah -človeka p r i prehodu i z veso- gre za učinek orožja. Dva ko govorimo? — Najprej o Ija v ozračje Zemlje. — To bloka n a svetu se tehtata z atomskem pogonu. A t o m s k i vprašanje j e z a vesoljske vodenimi i zstre lk i , s hitrost- pogon v raketn i uporabi . O
teh časih sanje P°tnike zelo pomembno. n im i rekord i , v izstre l jeva- tem se že zelo dolgo govori Vseminsko letalo a l i 6ate- n J u satelitov, v izstre l jeva- i n tudi nekater i pro jekt i so
l i t k i 6e vrača v ozračje n J u r a k e t prot i L u n i , tehtata že proučevani. Tud i zmesi za Zemlje, 6e ogreje nad 500 ^ v b is tvu s težo raket, z pogon takšnih strojev, kate-stopinj C hitrost se hi t ro n j ihovo učinkovitostjo i n za r i m je atomsko gorivo osno-zmanjšuje' i n teža pi lota se t o zapravl jajo mi l i jarde, k i va, so že znane. G r e za ogre-devetkrat poveča razne s i le b i j i h sicer lahko koristneje vanje p l inov do zelo v i s ok ih delujejo na telo tako, da se uporabi l i . Toda doslej se temperatur. Na ta način l a h -
ljudje n ismo navad i l i druga- ko do neverjetnosti poveča-če mis l i t i kot po vojaško. — mo potisk raketnega c u r k a . Z last i ve l ike si le še niso na- Dob i t i je mogoče hitrost 4000 šle drugačne obl ike sporazu- metrov v sekund i i n še več. mevanja kot z vojsko, kakor Toda atomski pogon zagotav-je to bi lo v navadi skoz i vso 1 ja l e hitrost 20 m v sekund i .
k r i težko pretaka po žilah, kot da je živo srebro, oči i z -
Medtem ko l judje še niso s t o p a j o i z očesnih j am utegni l i prav razmis l i t i zgodovini letalstva, 6 e je že pojavi lo zadnje med na jh i trejšimi leta l i X . To je letalo X-15. Moč motorjev tega letala je b i la enaka moči motorjev 250 najtežjih bomb
preti nevarnost nezavesti . . . D a bi zvedeli čimveč, so v
času, ko so gradi l i letalo X-15, de la l i načrte že za naslednje letalo te serije, k i
zgodovino.
Saj govorimo tudi o spo-Ka j je to prot i 300 k m v sek u n d i !
naj bi se dv igni lo do 700 k m zna van ju vesolja s po jmom: nad Z e m l j o . . . osvajanje! P rav imo : -Človek
Začelo se je obdobje, k i s i želi še večje hi trost i , še obeta atomski pogon v l e ta l - večjih daljav, kot j i h je do-
S T A R A N J E IN P O L E T V V E S O L J E
Toda ko smo že pr i h i t ro -
Nekaj manj kot eno leto n j k o v . k i so j i h uprav l ja l i v pozneje je Peter Tvvis potol- p r e t e k l i vo jn i : letečih t rd-ke l ta rekord za skoraj 500 n j a v _ y to letalo je b i l vgra-ki lometrov na uro. Hitrost j e n r a k e t n i motor s potisno stvu. Toda letalstvo, k i upo- s e g e l > z a k a j človek je osva- £ t i h i n k o govor imo o h i t r o -letal se je močno približeva- e i i 0 30.000 ton. Tako je to- števa pi lota, je k l j u b svoje- c m n o < r Q j c ^ t e , a st i svetlobe, k i naj b i jo do l a številki 2000 k m na uro. - r e j n a s t a l o letalo, k i je mno- mu nezaslišanemu razvoju že Toda letala, s kater imi so g o V eč kot raketno letalo i n skoraj povsem nepomembno, letel i v teh časih, so dobi la pravzaprav več kot letalo. V s e govori le o raketah. R a
kete pa so že 1942. leta presegle tudi šestkratno hitrost zvoka. Sodobne rakete pa lete nekajkrat hitreje.
kar n i osvojil.« S imptomat i -čen način mišljenja!
že naravnost fantastične obl i ke. Svo j im prednikom so b i la komaj podobna i n pogon je b i l že povsem drugačen, turboreakci jski , raketn i i td . O elsah n i b i lo več ne d u ha ne s luha.
T o je b i lo prvo vseminsko letalo!
V E S O L J S K E L A D J E
segli z raketami, se moramo nujno spomnit i E inste inove teorije, da je čas spreme n -
Vsekakor pa je res, da smo J J i v a količina i n da pr ide do radovedni in da naša hote- raztezanja časa pri v e l i k i h nja vodijo izven otsega naše hitrost ih. Za tistega, k i se Zemlje, saj nam to tudi do- pr iprav l ja na pohod v veso-
Ce Razen V - l in V-2 so imel i vol juje zdrav razum. Vemo, Ue ,je to zelo važno. Ce j e V začetku so predvideval i . Nemci že tudi druge, z lasti da je razen našega osončja tako. kot prav i E ins te inova
da bo največja možna hitrost proti letalske rakete. V načr- še ve l iko osončij i n da je v teorija, potem bo vedel koz-Toda kaj je to proti višini sedemkrat večja od hitrost i tu so ime l i tudi vodene i z - vsakem drugem csončju tudi monavt ob vstopu v mccip la-
27 k m nad zemljo, kjer "je zvoka (okr. 7700 k m na uro), strelke, k i bi tehtal i 85.000 k g nekaj planetov. Predpostav- netarno ladjo, da se s s vo j i -človek letel s hitrostjo 2135 Toda ko so izdelal i nova po- in bi preleteli 5000 k m . T i so l jamo, da je v nekem osonč- m i pr i jate l j i ne bo nikč.ar ki lometrov na uro. Letenje s gonska goriva — močnejša b i l i namenjeni — v ser i j sk i j u prav takšen planet, kot je v e č srečal, zakaj v času. k o hitrostjo, k i je dvainpolkrat od tedaj znanih — so ugoto- pro izvodnj i — A m e r i k i . K Zeml ja i n — če je tako — so °o potoval od Zeml je do njej večja od hitrost i zvoka ! L e - v i l i , da lahko le t i vsemirsko sreči j i h je konec vojne pre- za življenje. Ce hočemo pr i t i najbližje zvezde (4,31 sve-talo je vodi l pi lot Charles A . letalo okrog 10.000 k m na hi te l . do takšnega planeta, potem t lobnih let) se bo postaral l e Yager. Z letalom vred ga je uro. V začetku so računali, dv ign i lo v višino težko leta- da se bo to letalo lahko dvig-l o -B-29«. Eno uro ga je n i l o največ do 160 k m vi60-dvigalo do višine 26.000 m. - ko, pozneje so že govori l i o P i lo ta so obkrožali številni največji višini 320 k m . To je
so nam potrebna za rakete P e t let, medtem ko b i po ča-nova goriva, k i bodo dajala s u merjenem z urami n a nove, še večje hi trost i . Naš Zeml j i v is tem času m i n i l o ideal je vsekakor hitrost nekaj stolet i j .
Razuml j i vo je, zakaj so se svetlobe. Ce hočemo prema- Naša zemel jska sekunda j e
V O J A K I ODLOČAJO O R A Z I S K A V A H
instrument i . N i ime l naloge že višina kroženja umetnih vojaki odločili za vodene ra- gati ogromne razdal je veso- 86.400. de l časa, v katerem se doseči hitrostni rekord ! Letel je l ahko le nekaj minut, zakaj reakci jsko raketni motor je žrl ogromno goriva.
V k ra tkem času po prižigu treh raketn ih motorjev je le talo že preseglo hitrost zvok a i n s tem je i z g in i l šum motorjev. Uprav l janje j e b i lo popolnoma avtomat iz i rano. V treh minutah je b i la dosežena dva inpo lkratna h i trost zvoka i n v tem času je zmanjkalo goriva.
T r i tone gor iva ! Da , nezaslišano!
Toda — še niso prenehal i pisat i o tem dogodku na robu vesolja, že se j e po jav i l nov, a sicer neuradni hi trostn i rekord: 3050 k m na uro — v višini 20.000 m. Leta lo j e uprav l ja l F rank K . Everest. To j e b i lo sredi leta 1956.
Tako vemo, da so neuradn i h i trostni rekordi znatno pomembnejši od uradnih, saj j i h prekašajo za čez 1200 k m
topovske Ija, nam manjše hitrost i n i -
CRUSC8TT0 Oi 6LEXK i
Zeml ja obrne okrog svo je osi . Toda ta sekunda ve l ja samo za nas na Zeml j i , d r u god v vesolju, k j e r so d r u gačni pogoji, pa j e seveda drugače. Cas namreč teče počasneje t istemu, k i se gibl je z ogromno hitrostjo, kot pa tistemu, k i miruje .
Ce bo medplanetarna lad ja potovala s približno hitrost jo svetlobe, bodo mora l i po E i n steinovi teori j i (ki že ve l ja za dokazano) vs i biološki i n drug i procesi v njej potekat i počasneje. Tako bodo na p r i mer mehanične ure zaostajale. Naše cel ice bodo počasneje rasle, srce bo počasneje utr ipalo — človek se bo počasneje staral .
Torej bo pomagala narava i n ne tehnika, da bo človek lahko dosegel tudi zelo od daljene zvezde in se v rn i l n a Zeml jo v času svojega živl jenja. Vendar b i ob tem bi lo nemara zelo umestno paz i t i na to, da ob potovanju v ve-
Ameriški astronavt John Gleen v vodoravnem položaju v svoj i kab in i , s katero je poletel solje vzamete s 6eboj vso na uro. Razen tega uporabljajo v vesolje. Sest mesecev se je astronavt pr iprav l ja l , da je spoznal vse signalne lučke i n družino i n da potujete t ja-
vo jna letalstva težke bomb- naprave, s ka te r imi je uprav l ja l In nadzoroval polet. N a s l i k i v id imo obi l ico teh naprav, kaj sami le v pr imeru, če s ta n ike z večkratno hitrostjo vzvodov In ročajev za usmerjanje poleta z ženo sprt i . — V ik t o r Sirec
Zagrebška ve l ika goljufija OgoVufani investitor}! tožijo ^nepr iznanega znanstven ika"
N i čudno, da goljufija ka r naprej dobro cvete, ko pa je na svetu tol iko l jud i , k i prav naivno verjamejo, da kupček svojega denarja brez večjih težav lahko nekajkrat pomnožijo. Zagrebčan M a r i j a n D ju r ina je nekaj let izdelova l »stroj za proizvodnjo neizčrpne energije« i n za to svojo sleparijo pr idobi l celo vrsto naivnežev m?d najrazličnejšimi l j udmi : od natakarjev do klobučarja, profesor-ja. zdravnika, učitelja i n knjigovodja. K e r pa ta i zum n ikako r n i b i l usposobljen za delo (ker je izde lan na p r inc i pu perpetuum mebile, so s trokovnjaki potrdi l i , da sp loh ne more delati), so nekater i »bodoči milijonarji« posumi l i v njegov uspeh i n se zatekl i na sodišče. T u se sedaj samozvani »prevarani znanstvenik« zagovarja za goljufije k i poneverbe obenem s svoj im pomočnikom Ze l j -kom Brešekom, »bivšim pesnikom«. Mnog i Zagrebčani menijo, da oba obtoženca nista pr i najbolj zdrav i pameti : mars ika j mis l i jo seveda tud i o darežljivih naivnežih.
I I Z U M I T E L J ljal«. Njegov družabnik Bre-Mar i j an D ju r i n je po po- šek meni, da je pesnik. Pred
Idicu l ad i j sk i električar, ven- let i sta začela izdajati » In-dar je že od nekdaj »izum- dustr i j sk i r ek lamni informa
t i vn i zabavnik«. T i skana je b i la l e ena številka, zaradi katere je »glavni urednika D j u r i n odsedel štiri mesece v zaporu. Pred osmimi let i ga je obsedla mise l , da bo i zumi l »stroj za proizvodnjo najcenejše energije na p r in c ipu vzgona vode.« Zapust i l je delo v tovarni »Rade Končar« in začel izdelovati skice. Dele svojega 6troja je naročal p r i obr tn ik ih . P r v i investitor je bi la stanodajal-ka , pr i kater i sta se partnerja tudi prepričala, da ne bosta imela težkoč p r i iskanju lahkovernežev. Na oglas v časopisih »iščemo posojilo za 3 mesece z odličnimi obrestm i - sta takoj dobi la šest ponudb in odbrala ugodne.
RAZKOŠNI P O S L O V N I P R O S T O R I D jur in in Brešek sta de ln i
čarjem pokazala naprave in risbe, obenem sta začela s falsi f ikati na vel iko. Izdelala s t a »službeni dopis« i z mišljenega »odbora za i zvr šitev in polnomočno zakonsko garancijo pr i Sekretar iatu za industri jo Izvršnega sabora N R Hrvatske«. V tekstu je bi lo med drug im nap i sano, da daje Sabor i zumitelju na razpolago 2 mil i jona dinarjev s tem, da mu 5J m i li jonov izplača po demonstraci j i epohalnega izuma. — Zbra la sta tol iko denarja, d a sta lahko v centru Zagreba odprla svojo pisarno. I zmi s l i la sta 6i celo dogovor z »ameriško firmo« M . A . C , k i je »ponujala« celo dva
mi l i jona dolarjev. Nove »žrtv e « sta l ov i l a s pogumnimi oglasi. K m a l u sta urad prese l i la v še lepše prostore, k i so b i l i urejeni z ogledali , umetniškimi s l i kami i n z ma l im barom. Pover jenik i , k i so zahajali v urad, boječ se za svoj denar, so dob i l i takele odgovore: »Kdor želi, lahko odstopi. Toda t ist im. k[ bodo ostali, obl jubl jam obrest i na vlogo 1:50.
L a n i marca je D ju r in povabi l delničarje na demonstraci jo izuma, k i je pa n i bilo. D jur ina so zapr l i , vendar ni ničesar pr i zna l . Užal jen je zahteval svinčnik in papir, da v pre iskovalnem zaporu konča »epohalni izum«. P r i ogledu risb in naprave v uradu mu je uspelo celo pobegniti, vendar je čez nekaj dn i sam prišel k preiskovalnemu sodniku, češ da se n ima česa bati, ker ima čisto vest. K e r je Brešekov advokat zahteval, da mora Brešek najprej na psihiatričn i pregled, je b i lo sojenje odloženo za nedoločen čas.
0 D E N A R V R U S K I H B A N K A H
Mary Hemingway, žena ameriškega pisatelja, bo na popotovanju skozi Sovjetsko zveza skušala zaprav i t i del denarja, k i se je nabral v rusk ih bankah na račun avtorskega honorarja za prevedena Hemiugwayjeva dela. Tega denarja namreč n i mogoče prenesti v inozemstvo.
Don J vi me de Mora y Ara-^ I
gon brat belgijske kra l j i ce Fabiole, je osebnost, k i se o njem v r imsk ih krogih naj« več govori zaradi zan imiv ih škandalov i n spora z belgi jsk im dvorom. N a s l i k i ga vidimo v srednjeveškem ob* lačilu, ko se pr ipravl ja za eno izmed oddaj po it a l i jam sk i te leviz i j i . j
Različni ifudje-različna praznovanja
Na prv i strani poročamo o požaru na B le j sk i Dobravi . Požar j e i zbruhn i l nenavadno hitro i n pojenjal že po pol ure, tako da gasilci n i so utegni l i več preprečiti
nastale škode
(Nadaljevanje s 3. str.) bora, pa s tol iko prtljago, res n i pri jetno potovati.«
Četrti dan: Pol jubi na kolodvoru in ha svidenje! — Zvečer razočaranje v M a r i boru. Njega n i ! »O zakaj n i sem ostala še doma?!«
A M A T E R IN P R O F E S I O N A L E C V Z A D R E G I
Oče je k u p i l » f ička«. Za praznike bo družina obi
skala sorodnike na Dolenj skem. Za 1. maj so se že v zgodnjih jutranj ih urah p r i p rav i l i na odhod. Lepo mirno vreme je b i lo i n nad J e senicami skoraj ni bi lo »znamenitega železarskega« prahu.
Precej naložen »fieko« je drve l prot i Javorn iku i n se kmalu ustavi l . »Kaj je zdaj to? Smerni kazalc i ne delajo ! « V s i so b i l i naenkrat na cesti i n ogledovali »fička«. — »Hudimana, saj je nov! Nič bi mu ne smelo biti.« Da bi se družina ne osramoti la, ne bi smel i zaradi novega »f ička« nadlegovati ostal ih vozi l na cesti. — Očetova odločitev: »Nič, do doma se bomo že pr ipe l ja l i naj bo kar hoče. Tukaj malo posedimo in po-
malieajmo, n a Dolenjsko bomo šli pa ju t r i , zvečer tako a l i tako pr ide pri jatel j n a obisk, ta se pa spozna n a avtomobile.«
Pr i jate l j je zvečer sedel v »f ička« i n zamenjal eno va rovalko in »f ičko« je b i l spet nov!
V eni izmed tržiških gost i ln se je znašel samo »zlo-dej « — »pravi profesionalni fakir« — k i se je pr ipe l ja l od nekod i z bližine K ran j a . Ves večer je osvajal goste — za l i ter v ina je z zobmi zdrob i l kozarec in ga pojedel. — Kozarce je plačeval sam. Po l noči je že odbila i n »fakir-ju « je zmanjkalo denarja tu d i za kozarec. S lavna »kariera« se je tokrat k lavrno končala — naslednje jutro jo je mahal peš domov, ker n i imel denarja n i t i za avtobus.
P R I J E T N O D O M A \\T jubo doma, kdor ga
ima«, je star pregovor, k i je k l jub »sivim la sem« prav gotovo še vedno »v modi«. Dobro založena shramba, m i r i n pri jatel j stvo v družini sta b i la tokrat zaradi bolj apri lskega kot
majskega vremena vsekakof najprijetnejše 4-dnevno p r a znovanje. In če so prišli zvečer n a obisk še sosedje ali bližnji znanci , je balo k r a m ljanje a l i kartanje ob pogrnjeni miz i , dobr i kap l j i c i i n zvok ih i z radijskega sprej emnika res lahko pr i jetno i n veselo. — T u d i takšnih j « bilo precej in zadovol jni so. - B . Fajon
4 K R A L J E V A K R I V Z A P O R U
K r a l j Saud, v ladar S a ud-) ske Arabi je i n oče 22 s inov i j e dal zapreti svojega s ina Favasa, k i je povzročil pro-> met no nesrečo. V pre isko* varnem zaporu bo s in pust i * nje dočakal obravnavo sodi-« šča, k i bo raziskalo njegovo kr ivdo v prometni nesreči.
O ŽVEČILNA G U M A Ph i l i p K . Wrigley, največ
j i ameriški tovarnar žvečilne gume, je napovedal novo žvečilno gumo, k i b i naj slu-* žila l judem z umetnim zo« bovjem. Wr ig ley : »To je zelo važno za naše evropsko tržišče, k j e r imajo l judje že z 21 let i umetno zobovje.«
Radio Poročila poslušajte vsak
dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter radi jski dnevnik ob 19.30 ur i . Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter radi jski dnevn ik ob 19.30 u r i .
S O B O T A - 5. maja
8.05 Poštarček v mlad insk i glasbeni redakci j i
8.35 Glasba ob de lu 8.55 Radi jska šola za nižjo
6topnjo 9.25 Glasba i z babičinega
predalnika 10.15 Od tod i n ondod 11.00 Iz starih i ta l i janskih
oper 12.05 Deset minut s Kmečko
godbo 12.15 Kmet i j sk i nasveti —
Mar i ca Krambergar : Ureditev okol ice hiš v naših nasel j ih
12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Morda je to vaša melo
d i ja 14.00 Ar i j e i z franc. oper 14.35 Naši poslušalci česti
tajo i n pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Igra klar inet ist M i h a
Gunzek 15.40 Mar iborsk i komorni
zbor 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v k ino 17.50 Les Paul i n njegove
ki tare 18.00 Aktualnost i doma in
v svetu 18.10 Uverture i n scherzi 18.45 Okno v 6vet 19.05 Zdaj pa kar po domače 20.00 Za pri jeten konec tedna 20.20 Radi jska komedi ja 22.15 Oddaja za naše izse
ljence 23.05 Želimo vam dobro
zabavo
N E D E L J A - 6. maja
6.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro
6.30 Napotki za turiste 8.00 Mlad inska radi jska igra 8.40 V glasbeni sobi
Mar i jana Koz ine 8.55 Glasbena m odigra 9.05 Z zabavno glasbo v
nov i teden 9.45 »Rdeči mak« — jugoslo
vanske pesmi 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 P isan glasbeni dopol
dan 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Melodije za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestita
jo i n pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne v
priredbi K a r l a Pahorja 14.15 Naši poslušalci čestitajo
i n pozdravljajo — II. 15.15 Petnajst minut z orke
strom Al f red Scholz 15.30 Rudolf Franc i i n L a d -
ko Korošec pojeta samospeve
15.45 Dva Švicarja - pianistka in viol inist
16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko
popoldne 17.05 Zabavni intermezzo 17.15 Radi jska igra 18.16 Orkestralna m odigra
18.30 Športna nedelja 19.05 Petindvajset minut
lep ih melodij 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni orkester
Hugo VVinterhalter 21.10 Koncert solistov l jub
ljanske opere 22.15 Ansambl i i n solisti
R T V L jubl jana 23.05 Zadnj i ples na va lu
327.1
23.45 K o se r i tem u m i r i
P O N E D E L J E K - 7. maja 8.05 Simfonična matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Naš zabavni kaleido
skop 10.15 S s lovenskimi operni
m i pevci 11.00 Komorn i zbor R T V
Ljubl jana poje slovenske narodne pesmi
11.15 Naš podlistek
11.35 Glasbene razglednice 12.05 Viški fantje igrajo 12.15 Kmet i j sk i nasveti —
ing. M i l eva Kač: Škropljenje sadnega drevja po cvetenju
12Č25 Melodi je ob 12.25 13.30 Sl ike z rastave 14.00 Vr t imo vam ploščo
za ploščo 14.35 Naši poslušalci česti
tajo i n pozdravljajo 15.20 Iz Lisztovega opusa 15.40 L i terarn i sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut l jubitel jem
operne glasbe 18.00 Aktualnost i doma in
v svetu 18.10 Portret i jugoslovanskih
skladateljev zabavne glasbe
18.45 Radi jska univerza 19.05 Naši mladi glasbeni
umetnik i 19.27 Druga koncertna etuda
za k lav i r 20.00 Koncert mešanega zbo
r a Slov. f i lharmonije 20.55 Ku l tu rna tr ibuna 21.38 M a l i ansambli v ples
nem r i tmu 22.15 S popevkami po svetu 22.50 L i terarn i nokturno 23.05 Od pianina do b ig
banda
23.45 Melodije za lahko noč
T O R E K - 8. maja 8.05 Voka ln i kvintet
»Kranjčani« 8.25 Naš zabavni kaleido
skop
5 m * 8.55
9.25 10.15 11.00
11.15
11.30 11.40
12.05
12.15
12.25 13.30
13.50
14.05
14.35
15.20 15.30 16.00 17.05 17.47
18.00
18.10
18.45 19.05
20.00 20.30 21.43
Radi jska šola za srednjo stopnjo Simfoni ja v e-molu Izberite melodijo tedna Baletna glasba i z opere Faust Napredujte v angleščini T r i pesmi za tri glasove V io l ina i n klar inet v skladbah Pav la S iv i ca Zadovol jni K ran j c i so v gosteh Kmet i j sk i nasveti — ing. V i n k o Sadar: P r i lagoditev poljedelstva zakasneli pomladi Melodije ob 12.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Melodije na tekočem traku Radi jska šola za višjo stopnjo Monologi iz VVagnerje-ve opere »Tannhauser« Harfa in vibrafon V torek nasvidenje Vsak dan za vas Izbor iz Cajkovskega Tema z var iaci jami za k lav i r v As -duru Aktualnost i doma in v svetu Kotiček za mlade l jub i telje glasbe S knjižnega trga Godala in zabavni voka ln i ansambli Simfoni ja št. 6 v C-duru Radi jska igra Nastopa k lav i r sk i trio R T V L jubl jana
22.15 Uvod v glasbo 20. stol. 23.05 Moderna plesna glasba 23.45 Želimo vam prijeten
počitek
S R E D A - 9. maja
8.05 Iz »Grobijanov« 8.35 Dvajset vedr ih minut 8.55 P isani svet pravl j ic i n
zgodb 9.25 Plesna orkestra Horste
Wende in E r w i n Hal letz 9.45 Iz fo lk lornih zapiskov
Tončke Maroltove 10.15 Orkestralne podobe
z Mediterana 11.00 Orkester Norr ie Para-
mor i n ansambel Hazv Osterwald
11.15 Človek in zdravje 11.25 Popevke i n r i tm i 12.05 10 minut z Vesel imi
hribovci 12.15 Kmet i j sk i nasveti —
ing. Tanja Hlišč: Oskrba mladih sadovnjakov
12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Dueti iz »Manon
Lescaut« 14.05 Radi jska šola za sred
njo stopnjo 14.35 Morda je vmes vaša
melodija? 15.20 Siepčeva za v io l ino i n
k lav i r 15.30 Basist Ivan Petrov po
je samospeve rusk ih klasikov
16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Dve skladbi z orke
strom Raphaele 18.00 Aktualnost i doma in
v svetu 18.10 Intermezzo z godali 18.45 L judsk i parlament 19.05 Zabavni orkestri naših
radi jsk ih postaj 20.00 Iz studiov naših rad i j
sk ih postaj 21.00 Pojoči mozaik 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 L i terarn i nokturno 23.05 M lad im plesalcem 23.45 Romantične melodije
za lahko noč
Č E T R T E K - 10. maja
P E T E K - 11. maja
8.05 Kvartet za flavto, oboo, v io lo in violončelo
8.30 Naš zabavni kale idoskop
8.55 Radi jska šola za višjo stopnjo
9.25 Pomladno potovanje — orkestralna suita
9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje
10.15 Od tod in ondod 11.00 K Z R T V poje slovenske
narodne pesmi 11.15 Ruski tečaj za začet
nike 11.30 Ar i j e iz Be l l in i zev ih i n
Donizett i jevih oper 12.05 Dalmatinske narodne
pesmi 12.15 Kmet i j sk i nasveti —
ing. E r i k Eiselt : P r i prava govedi za pašo
12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Plesni zvoki izpod ze
lenega Pohorja 13.50 Fantazi ja i n ples 14.05 Radi bi vas zabaval i 14.35 Naši poslušalci česti
tajo i n pozdravljajo 15.20 Deset minut operetnih
napevov 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah
poslušalcev 18.00 Aktualnost i doma i n
v svetu 18.10 Igra violončeli6t
Oton Bajde 18.30 Dva domača pevca 18.45 Ku l tu rna k ron ika 19.05 Koncert za k l a v i r in
orkester št. 2 20.00 Četrtkov večer doma
čih pesmi i n napevov 20.45 Kvintet George Shea-
r m g z orkestrom i n zborom
21.00 L i te rarn i večer 21.40 Lepe melodije 2"2.15 Naši tonski tehniki vam
predvajajo 22.45 V e l i k i zabavni orkestr i 23.05 V io l ina — violončelo —
glas 23.30 Fantazi ja za k l a v i r
opus 17
8.05 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« poje pesmi
8.25 Eno v drugo, minuto za minuto
9.25 Kotiček za mlade l j ub i telje glasbe
10.15 Dve skladbi Georgea Fr iedr icha Haendla
10.35 Sestanek z orkestrom Ray Mar t i n i n pevcem Deanom Mar t inom
11.00 Plesi i z Galante 11.15 Naš podlistek 11.35 Do dvanajstih pa nekaj
melodij za dober tek 12.05 L jub l jansk i oktet poje
slovenske nar. pesmi 12.15 Kmet i j sk i nasveti —
ing. Jože R ihar : Izbira lege za čebelnjak
12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Poje baritonist T i to
Gobbi 14.05 Radi jska šola za nižjo
6topnjo 14.35 P r i sk ladate l ju J a n k u
Ravn iku 15.20 Godala i n zabavni zbori 15.45 Jez ikovn i pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz del jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Aktua lnost i doma i n
v 6vetu 18.10 Za vsakogar nekaj i z
arhiva s lovenskih narodnih pesmi
18.45 Iz naših kolekt ivov 19.05 Panorama popevk i n
lep ih melodij 20.00 Dva prizora iz hrvaških
oper 20.15 Tedenski zunanje
politični pregled 20.30 Glasbena medigra 20.35 Spoznavajmo svet in
domovino 21.35 Ob zvok ih zabavne
glasbe 22.15 O mor ju i n pomor
ščakih 23.05 Sodobni koncert i
Drugi program S O B O T A — 5. maja
19.00 Uver tura i n pr izor i z V/agnerjevega Lohen-gr ina
20.00 S skladatel jem Richar-dom Straussom v gorah
20.55 K l a v i r i n hammond orgle
21.15 Jazz na koncertnem odru
22.15 Sobotni ples
N E D E L J A — 6. maja
12.00 Nedel jski koncert ob dvanajst ih
13.10 Operne melodije 14.00 Radi b i vas zabaval i 14.30 Dva radi jska ansambla 15.15 Pr i jetno popoldne ob
zabavni glasbi 19.00 Pri l jubl jene popevke z
jugoslovanskimi pevci 20.00 Nekaj Mozartove
glasbe 20.40 Glasbena medigra 20.45 Lahka i n plesna glasba 21.00 V nedeljo ob devetih
zvečer 22.15 Poje sopranistka Ondi-
na Ot ta-Klas inc 22.35 Zaključni akordi
P O N E D E L J E K - 7. maja
19.00 Ar i j e i z manj znanih oper
20.00 Konce r t i ra Leon id Kogan
20.30 Napredujte v angleščini
20.45 Vr t i l j ak vsega za vsakogar
21.39 Dvanajst mlad insk ih skladb za k lav i r štiri-ročno
T O R E K - 8, maja
19.00 L jubl janski akvare l i 20.00 Iz romantične zborov
ske l iterature 20.45 Orkestra Raphaele in
A l f red Scholz 21.00 Kv inte t za k lav i r , oboo 21.30 Mednarodna radi jska i n
televiz i jska un iverza 21.45 Jazz ob 21.45
S R E D A - 9. maja
19.00 Angleščina za mlad ino 19.15 Nekaj ameriških po
pevk 20.00 Hande l i n Va l en t in i 20.30 Rusk i tečaj za začet
n ike 20.45 Odmevi iz Bukarešte 21.45 T r i o Horwedel i
Č E T R T E K - 10. maja
19.00 Zveneče kaskade 20.00 P r v i festival s lovenskih
popevk »Bled 1962«
P E T E K - H . maja
19.00 Zapišite narek 19.15 Po t ipkah i n strunah 20.00 P r v i festival s lovenskih
popevk »Bled 1962« 21.30 Nenavadne zgodbe i z
znanosti i n domišljije 21.45 Jaz ob 21.45
Televizija S O B O T A - 5. maja
18.30 Celovečerni igrani f i lm R T V Beograd
20.00 Sedem dn i 20.45 VVeekend v S i sku
R T V Beograd 22.00 Sektor D - T V drama
P O N E D E L J E K - 7. maja
R T V L jub l jana 18.00 Buta lska so l
R T V Zagreb 18.30 Znanost i n tehnika
R T V L jubl jana 19.00 Izkušnje upravl javcev
R T V Zagreb 19.00 Pregled
J R T 20.00 T V dnevnik
R T V Beograd 20.20 Tedenski športni
pregled R T V L jubl jana
20.35 Hlapec Jernej i n njegova prav ica J R T
21.35 T V dnevnik II.
T O R E K - 8. maja N i s p o r e d a
S R E D A - 9. maja
R T V Beograd 18.00 Zločin Silvestra
Bovarda - T V pr iredba za mladino R T V Zagreb
19.00 T V pošta 19.15 Panorama — oddajo
o umetnosti J R T
20.00 T V dnevnik R T V Beograd
20.20 Propagandna oddaja 20.35 N a tajnem kana lu
Ital i ja 21.05 Glasbena revi ja
R T V Ljubl jana 22.615 Poštna kočija —
&erijski f i lm R T V Beograd
22.15 Vremenoplov 22.45 T V dnevnik II.
R T V L jub l jana 18.00 V deželi sanj —
oddaja za otroke 18.30 Risani f i lm 8.40 Ribolov II -
dokumentarni f i lm 19.05 Sodobna k i rurg i j a
R T V Beograd 18.00 En-den-dinus
R T V Beograd 18.30 Džungla -
ser i jski f i lm R T V Zagreb
18.45 Otroški magazin 19.00 J i m iz džungle —
seri jski f i lm R T V L jub l jana
19.30 T V obzornik J R T *
20.00 T V dnevnik R T V Zagreb
20.20 Propagandna oddaja 20.30 T V magazin
R T V Beograd 21.30 Loto
J R T 21.40 T V dnevnik II.
Ital i ja 22.05 Bonsoir Catherine —
glasbena revi ja
Č E T R T E K - 10. maja
N E D E L J A - 6. maja
R T V Beograd 10.00 Oddaja za kmetovalce
R T V Ljubl jana 10.30 Veter - seri jski f i lm
R T V Zagreb Športno popoldne
R T V Zagreb 1«.00 T V v šoli
R T V Beograd 18.00 Dobrodošli 18.45 K r a t k i f i lm 19.00 Cas ljudje in dogodki
J R T 20.00 T V dnevnik
R T V Ljubl jana 20.20 K r a t k i f i lm
R T V Zagreb 20.30 Pi jana noč 1944 —
T V drama R T V L jubl jana
21.30 I. festival slovenske popevke — prenos z Bleda
Zadnja poročila R T V Beograd
21.30 Spomin i 21.45 F i l m
22.15 T V dnevnik II.
P E T E K - 11. maja R T V Zagreb
18.00 Veter — ser i jsk i f i lm R T V Beograd
18.30 Tajn i dnevnik dr. Hudsona
19.00 Magaz in vsakdanj ih 6krbi R T V L jub l jana
19.30 Doma i n na tujem R T V Beograd
19.30 S l ike i n skulpture J R T
20.00 T V dnevnik R T V L jub l jana
20.20 S T V po svetu 20.35 Spoznavajmo svet i n
domovino 22.00 K u p e št. 9-10 -
T V drama J R T
23.00 T V dnevnik II. • R T V Zagreb J R T
PREŠERNOVO GLEDALIŠČ V K R A N J U
S O B O T A — dne 5. maja ob 19.30 Franck : SREČA N A U P A N J E - red S O B O T A
N E D E L J A - dne 6. maja ob 16. ur i Franck: SREČA N A U P A N J E - I Z V E N
ČETRTEK - dne 10. maja ob 20. u r i Franck : SREČA N A U P A N J E - red D I J A ŠKI
S O B O T A - 5. maja »Center« — angleški fanta
stični f i lm D U H O V I O S V A J A J O Z A P A D ob 16. u r i , francoski barvni W f i lm D V O J N I O B R A T ob 18. in 20. u r i , premiera francoskega barvnega f i lma NESREČN I K I I. D E L cb 22. ur i
»Storžič« — nemški f i lm Z A L J U B L J E N A D E T E K T I V A ob 10., 16., 18. in 20. u r i
»Letni k ino Partizan« — angleški fantastični f i lm D U H O V I O S V A J A J O Z A P A D ob 20. u r i
»Svoboda« — nemški C S f i lm P L A N E T S M R T I ob 20. ur i
»Krvavec Cerklje« *- ameriški barvni f i lm P R I J A T E L J J O E ob 20. ur i
N E D E L J A - 6. maja »Center« — francoski barv
n i W f i lm D V O J N I O B R A T ob 18. in 20. ur i , nemški f i lm Z A L J U B L J E N A D E T E K T I V A ob 16. ur i
»Storžič« — domači mlad insk i f i lm P I K O I N D I V J A N J E Z M O T O R J E M ob 10. ur i matineja, francosko sovj. f i lm E S K A D R I L A N O R M A -D U A N J E M E N ob 13. u r i , nemški f i lm Z A L J U B L J E N A D E T E K T I V A ob 15., 17., 19. in 21. ur i
»Svoboda« — premiera francoskega C S f i lma N E SREČNIKI I. D E L ob 16., 18. n 20. u r i
»Krvavec Cerklje« — ameriški barvni f f iai P R I J A T E L J J O E ob 16. i n 19. u r i
»Naklo« — ameriški barvni f i lm O S A M L J E N I ČLOVEK ob 17. u r i
»Šenčur« — ameriški f i lm O B T E Z I L N A P R l C A ob 16. ur i
»Preddvor« — ameriški f i lm O B T E Z I L N A PRIČA ob 19. u r i
P O N E D E L J E K - 7. maja »Center« — francoski barv
n i CS f i lm NESREČNIKI I. D E L ob 16., 18. in 20. u r i
»Storžič« — franc. sovj. f i lm E S K A D R I L A N O R M A N D I J A N J E M E N ob 10., 16., 18. in 20. u r i
»Letni k ino Part i zan — premiera domačega f i lma ŠEKI S N E M A P A Z I S E ob 20. u r i
T O R E K - 8. maja »Center« — francoski C S
f i lm NESREČNIKI I. D E L ob 16., 18. in 20. u r i
»Storžič« — franc. barv. C S f i lm NESREČNIKI I. D E L matineja ob 10. u r i , ameriški f i lm F R A N K E N S T E I N ob 16. 18. i n 20. u r i
»Letni k ino Part izan — domači f i lm ŠEKI S N E M A P A Z I S E ob 20. u r i
»Svoboda« — domači f i lm V Z K I P E L O M E S T O ob 20. u r i
Jesenice »RADIO« 5. do 7. maja francoski f i lm
S V E T N I K V O D I I G R E 8. do 9. maja jugoslovanski
f i lm N E U B I J A J 10. maja francoski barvni
f i lm P E V E C IZ M E H I K E 11. maja jugoslovanski f i lm
D V A
Jesenice » P L A V Ž « 5. do 6. maja jugoslovanski
f i lm P R E D SONČNIM ZAH O D O M
7. do 8. maja francoski f i lm S V E T N I K V O D I I G D R E
9. maja francoski barvni f i lm P E V E C IZ M E H I K E
Žirovnica 5. maja i ta l i janski f i lm
G R E M O V S A N R E M O 6. maja i ta l i janski barvni
C S f i lm N O C V E L I K E G A N A P A D A
9. maja francoski f i lm S V E T N I K V O D I I G R E
Dovje 5. maja angl. f i lm S. O. S.
P A C I F I K
6. maja i ta l i j ansk i f i lm G R E M G V S A N R E M O
10. maja francoski f i lm S V E T N I K V O D I I G R E
Koroška Be l a 5. maja i ta l i j . barvn i C S
N O C V E L I K E G A N A P A D A 6. maja jugoslovanski f i lm
N E U B I J A J 7. maja nemški f i lm P R E D
SONČNIM Z A H O D O M
K r o p a 5. maja barvn i f i lm DR.
B R E Z D E L A ob 20. u r i 6. maja ameriški barvni
f i lm D O L G O T O P L O L E T O ob 16. i n 20. u r i
10. maja ameriški f i lm D N E V N I K A N E F R A N K ob 20. ur i
L jubno 5. maja sovjetski barvn i
CS f i lm K A P I T A N O V A H C l ob 20. u r i
6. maja sovjetski barvni C S f i lm K A P I T A N O V A H C l ob 18. u r i
6. maja i ta l i janski barvaj C S f i lm C A R S T V O S O N C A ob 16. ur i
10. maja nemški f i lm PR -F O K S ob 20. u r i
Škofja L o k a »SORA« 5. maja nemški f i lm Z A
L J U B L J E N A D E T E K T I V A ob 18. in 20. u r i
6. maja nemški f i lm Z A L J U B L J E N A D E T E K T I V A ob 9.30., 17., 20.30 u r i
8. maja rusk i f i lm T U J I O T R O C I ob 20.30 u r i
9. maja rusk i f i lm T U J I O T R O C I ob 18. in 20.30 u r i
10. maja ameriški f i lm P O L K O V N I K I N J A Z ob 20.30 ur i
11. maja ameriški f i lm P O L K O V N I K IN J A Z ob 18. in 20.30 ur i
Radovl j ica 5. maja ameriški barvn i V V
f i lm D V O R N I N O R E C ob 20. u r i
5. maja francoski barvni f i lm Z V E Z D E O P O L D N E ob 18. u r i
6. maja ameriški barvni V V f i lm D V O R N I N O R E C ob 18. i n 20. u r i
8. maja sovjetski f i lm I S K A N J E A F R I K E ob 20. u r i
9. maja sovjetski f i lm I S K A N J E A F R I K E ob 18. in 20. u r i
10. maja i ta l i j . barvn i CS f i lm O R I E N T A L K E ob 20. ur i
11. maja francoski filtri D V O J N I P R E O b i * . \ T ob 20. u r i
Dup l i ca 5. maja ameriški barvn i C S
f i lm O K L A H O M A ob 20. u r i 6. maja ameriški barvn i C S
f i lm O K L A H O M A ob 15., 17. in 19. u r i
9. maja švedski f i im P O U K O L J U B E Z N I ob 18. u r i
10. maja švedski f i lm P O U K O L J U B E Z N I ob 20. u r i
Športi^ priredij
A T L E T I K A J u t r i ob 9. ur i bo na dvo r i
šču osemletke Franceta P r e šerna v K ran ju osnovnošolsko prvenstvo v at le t ik i za kranjsko občino.
KOŠARKA V kran jskem Savskem l o
gu bo drev i ob 19. u r i p r v en stvena tekma II. zvezne k o šarkarske l ige (zahod) med Slavonskim Brodom in domačim Tr ig lavom.
Ju t r i se bo nadal jevala t u d i republiška košarkartaka l iga. Jeseničani bodo odšli n a pot v Šoštanj, kjer se bodo pomeri l i s tamkajšnjim moštvom, Skofjeločani pa bodo na domačem igrišču igra l i z I l i rsko Bistr ico.
N O G O M E T V nedeljo bodo ligaške
tekme v s lovenski conski l i gi odpadle. — V L jub l jan i se bodo sešli le mladinc i l j u b ljanske reprezentance, k i bodo igra l i z i zbranim moštvom Gorenjske.
J U D O Kran j sk i judoist i bodo d a
nes in ju t r i v okv i ru repub l i ške lige nastopi l i v S lovens k i B is t r i c i i n Mar iboru .
O D B O J K A Ženska ek ipa Tr ig lava bo
j u t r i ob 9. u r i igrala s partner icami v I. republiški l i g i — z Jeseničankami. T e k m a bo na igrišču v Savskem l o gu. - Moški bodo ig ra l i v IL'*: republiški l i g i (zahod). Tako se bodo g imnazi jc i pomer i l i z Jesenicami po ženski tek- ' m i , v K r o p i bodo z domačim i odbojkarj i i g ra l i Crnuča-n i , medtem k o Zirovničani odpotujejo v K a m n i k .
Bohin jska doli i a že spre jema prve turiste
Dom * družina * moda Iz francoskega slovarja lepega
vedenja za mlada dekleta Itd. Raje ne uporabljajte »Oprostite!« Naj vas n i k o l i lo: pet, sedem a l i t r i , celo
pogosto te male besede p r i ne bo sram reči »oprostite«, eno. To vel ja za ve l ike rože; vsakem odstavku v p i smu aH a l i »žal m i j e « , saj to n i p r i - seveda pa bo šopek v i jo l i c p r i pogovoru. Raje povejte, znanje poraza, pač pa dokaz p r a v tako lep i n pr imeren, k a r ste m i s l i l i . dobre vzgojenosti, v l judnost i N i k o l i ne darujte rože mo-
Točnost. Čakanje nI n i t i i n takta. pri jetno n i t i dopustno, če gre za mlada dekleta. V gledališču morate sedeti n a svoj e m sedežu vsaj pet minut preden se dv igne zavesa. Na kos i l o a l i večerjo se mora p r i t i do minute točno. T u d i p r i sestankih s pr i jate l j i je točnost zaželena, 6trogo pa se morate držati ob dogovoru • tujcem.
Račun. Navadite se plačati račun takoj a l i še v istem tednu. Sprav i te račun takoj v denarnico a l i v kuverto, kamor pač dajete te stvar i , da ga boste takoj našli, če bo treba.
Rože. K o l i k o rož se d a r u je? N i k o l i šest a l i dvanajst; pač pa vedno neparno števi-
O š k i l j e n j u
škemu; pač pa svo j i mater i , pr i jate l j ic i . Nesite tja, k a mor ste b i l i povabl jeni na kosi lo i n misl i te , da boste edini povabljenec, s seboj nekaj cvetja. Razvesel i te s cvetjem bo ln ika , toda rože naj ne dišijo preveč, da ga ne b i vonj mot i l . Z a poroko pošljite rože v bel i a l i roza barv i . Navada je, da se cvetje pošlje prej i n ga ne nosite s seboj. V i z i t k o pr i t r d i cvelJičar na šopek; ne pozabite pr ip isat i par v l judnostn ih besed na v iz i tko ah še bolje na drobno pisemce. — Cvetličar bo tud i poskrbel .
Cim prej začnemo škilave- vol j zgodaj, to je med prv im ga otroka zdrav i t i , tem več je in četrtim le tom starosti. Ce upanja na uspeh. L e redko odpravimo škiljenje, še pre- da bo šopek prišel v prave namreč ta bolezen z let i i z - d en začno otroka v rs tn ik i p r i roke. (Na žalost te navade, gine, zato pač ni nobenega igri zasmehovati in zapostav- da b i cvetličarne razpošilja-razloga. da b i zdravljenje Ijati, m u lahko pr ihranimo le cvetje n a dom, p r i nas odlagali na poznejša leta. Ne- ve l iko duševnega trpl jenja. skoraj ni!) katere vrste škiljenja se dajo popraviti z naočniki, drage pa z va jami . Vsekakor pa je M 4 T 1 N i K V K T I kirurški poseg v splošnem A T J M . r m . M J M. i l r a KW ¥ . U L J M. m. najboljši način zdravl jenja in ue je treba zanj odločiti do- • Morda ste v modnih ča- ne obleke. P r i t l eg otnejši
sopisih že opaz i l i , da so se dvodelni obleki lahko zave-n a oblekah spet pojavi le žete tudi lep širok trak na broške, toda ne ve l ike kera- pentljo. mične, temveč prav ozke i n £ Na noge kaj radi pozab-dolge, ter zlate a l i vsaj v l jamo pr i običajni negi tele-barvi zlata. Z njo se zapenja sa, čeprav tega ne zaslužijo, jopica kost ima, k i je brez Nanje se spomnimo šele. ko
Dvodelne obleke za v i tka mlada dekleta. Leva je kro jenu v V ob l i k i i n obrobl jena z belo treso. B luza je prevezana z va l jast im pasom. Desna bluza ima odstopajoč ov ra tn ik enkrat zavezan i n se končuje s resami. K r i l a so položena v gube
gumbov, tako jo zapnete v višini prsi i n nanjo zataknete zlato verižico: večkrat zdrsne tudi na k r i l o a l i na rokav.
4 Nekaj časa smo nosi le obleke stisnjene s širokim
naša hoja n i več prožna i n ko nas bolečine opozorijo, da n i nekaj v redu. Ozk i kon i časti čevlji so st isni l i prste skupaj i n poleg otiščancev nam je mogoče zrasla celo vzbok l ina p r i palcu, ker se
usnjenim pasom, nato pa j e je le-ta preveč nagnil k osta-ta popolnoma i zg in i l . P r i oblekah ga je zamenjal pas i z istega blaga oz iroma pas iz mehkega usnja brez z a ponke. Star i pas lahko nade-nete p r i dvodelni obleki , sa mo da je rahlo zapet in neko l iko n a bokih, da se v id i izpod zgornjega dela dvodel-
Televizija in vid
l i m prstom. Moda se sicer nagiba k zaokroženim ob l i k a m čevljev, posledic prejšnje mode pa najbrž ne bo mogla odstranit i . Naj vam preide v navado, da boste zjutraj stopi l i nekajkrat po sobi po prst ih i n še posebno zvečer po vroči kopel i . — Členke n a prst ih na tr i le z ol jem i n z obema rokama močno premikajte prste n a nogah. Nato prste stisnite i n razširite najmanj desetkrat. S ta l poskušajte pobrati robec a l i kamen z vsemi prsti hkrat i , ne da b i pr i tem i z gubi l i ravnotežje.
£ Masiranje kože na glavi P o nekem poročilu, k i ga
je ob jav i l B r i t i sh Medic al Journa l , j e mogoče povzeti , je potrebno, če hočete, da da dolgotrajno gledanje tele- bodo lasje l ep i i n bleščeči. — viz i je ne škoduje v idu otrok. Masaža krep i lasne korenine, Proučevanje, v katerega so poživi živce i n sprosti kožo. zajeli več kot 1000 angleških Potrebno je samo deset m i -otrok, je pokazalo, d a se šte- nut zjutraj a l i zvečer. Lase v i l o kratkovidnost i ne pove- razdel i te n a pramene i n k a -čuje sorazmerno s številom n i te na glavo par kapl j ic las-
ob leka brez u r> k i j i h posamezni otroci ne vode. Nato postavite pal-ov ra tmka* i n rokavov, l ahko prebi jejo pr i gledanju te levi- ca obeh rok n a senca ter z • • • I B I J I M pro t i robo, pr inces ' . os ta l imi prst i masirajte k o -kro ja . K r a s i t a jo dve podolž- Vendar pa je priporočljivo, žo v ma jhn ih krog ih , n i črti dvobarvn ih t rakov , k i d a med gledanjem televiz i j t nato še krtačite v vseh ue ponovi ta tud i n a pasu. ne ugasimo sobne roča. r eh .
Enostavna
Lase
Ali s t e r a d o d a r n i ? Oglejte si spodnja vprašanja in poskušajte ugotoviti,
kako je z vašo darežljivostjo. A l i s i upate pr iznat i , da ste včasih stiskaški? Za vsak D A si pripišite 3 točke, za VČASIH po eno točko i n za vsak N E nič točk.
1. A l i darujete kadarkol i morete? 2. K a d a r imate nekaj denarja več v žepu, a l i tako
pogostite prijatelje, da nimate občutka, da so ostali vaši dolžniki in a l i od nj ih to pričakujete?
3. Dob i l i ste tisočak, da bi nekomu kup i l i dar i lo A l i bi dodali nekaj denarja iz svoj ih prihrankov, da bi kup i l i stvar, k i si jo oni že dolgo želi?
4. A l i ste ravnal i tako, da ste se odpovedali svoj im majhnim zadovoljstvom, d a bi denar pokloni l i v dobrodelne namene (za slepe, za ponesrečence, za l judi s potresnega področja?)
5. A l i nudite priložnost tovarišu pri ig r i , d a vas premaga, čeprav je slabši od vas, samo da b i mu naprav i l i veselje?
6. N a tomboli a l i srečolovu ste zadel i predmet, k i s i ga je že dolgo želel vaš pri jatel j . A l i ste m u ga pripravl jeni odstopiti?
7. A l i znate oprostit i žalitev? 8. A l i priznavate, d a je nekdo v nečem boljši od
vas, ne da b i pr i t em občutili zavist? 9. A l i ste radodarni i z lastnega nagiba (spontane)?
10. Ce bi zadel i večji znesek n a loter i j i a l i športni napovedi večjo vsoto, a l i b i b i l i pr ipravl jeni del pokloni t i vašim revnejšim sorodnikom?
30 TOČK: Popolnoma vam je neznana beseda »U-skaštvo.
24 do 29 TOČK: Preveč se zavedate, da ste darežljivi l n velikodušni, d a b i lahko dosegli idealno radodarnost, k i jo imajo samo sk romn i l judje.
18 do 23 TOČK: Preveč poudarjate svojo radodarnost, ker v a m prinaša ugled i n zadovoljstvo. Radodarni ste, toda škoda, da to lastnost uporabljate za a f i rmi ra nje svoje osebnosti.
12 do 17 TOČK: Vaš razum je radodarnejši od vašega srca ; pustite raje srce do besede. Ne dajejo največ t is t i , k i imajo, ampak t ist i , k i darujejo iskreno. Večja radost je v darovanju kot v sprejemanju.
6 do 11 TOČK: Neodločni ste pr i darovanju zaradi s trahu, d a ne b i vam primanjkovalo. Mis l i t e , da imate ka j malo, kar b i darova l i . Napravite poizkus s skromnejšim dar i l om, če boste tudi p r i tem občutili strah pred svo j im pomanjkan jem
0 do 5 točk: Sami ste b i l i deležni premalo pozornos t i , da b i se spomni l i tud i d rug im pr iprav i t i neko majhno radost.
K d o je k r i v Malce hudobna razmišljanja o našem f i lmu in o nas samih
D raga^av Sekularac, po domače Sek i , nogome
taš in pol, je zašel n a platno :n na našo f i lmsko stran pravzaprav čisto brez svoje kr i vde . Za igra l je pač pred kamero 6amega sebe in f i lm 6o imenoval i po njem — »Sek i snema, pazi se«. Vse b i bi lo v redu, nihče se ne b i obregni l , če to ne bi b i l s lab f i lm, namreč zelo slab. Tako slab, da j e njegovega režiserja Mar jana Vajdo, k i j e že prej posnel nekaj komerc ia ln ih -umetnin«, Društvo
f i lmsk ih delavcev Srbi je izključilo i z svo j ih vrst. P a t u d i Va jda n i čisto sam k r i v — i n to • so njegovi s tanovski
F i l m tovariši tud i lepo povedal i . Povedal i , da so ga izključili v opomin i n poduk vsem drug im tak im »umetnikom«, predvsem pa t is t im f i lmsk im podjetjem, k i dajejo denar
noro na litjem Nad ja T i l l er , k i smo jo pred k r a t k i m v ide l i v »Aferi
Nine B« , bo zaigrala vamp-ženo, demonsko mcr i iko L u l u v istoimenskem f i lmu, k i bo že tretj i prenos na platno te VVedekindove tragedije. F i l m bo režiral RoK Thiele, v ostalih vlogah pa bodo igral i Je Hildejrarde Knef , O. E . Hasse in Rudol f Forstcr.
Shel lv VVinters bo v svojem novem f i lmu »Chin-chin« Američanka, k i se zal jubi v Ital i jana, tega pa bo igral Vi t tor io Gassman. Najbol j zanimivo pr i tej stvari je, da je b i la Shcl lev nekaj let v resnic i zal jubl jena v Vit tor ia .
Nekater i napovedujejo, da bo Marg.-.r^th I.cc na 1 d-nica M . M . Prav tako kot ona je začela ko l fotografski model i n tako prišla k f i lmu. Po prv i viogi v f i lmu - Pre izkusimo se v ljubezni«, so j i I tal i jani zdaj že po
nudi l i vlogo v drugem f i lmu. Začvtck > kar običajen, vendar pa je dekle res malce podobno M . M .
Ob vsej r ek lami menda tudi pr i nas že skoraj ni nikogar, k i ne bi slišal za E lke Sommer. Ve ncl.tr pa verjetno ne vedo vsi , da ta, zdaj že kar pepela: na igra lka v francoskih in nemških f i lmih , tudi poje — seveda samo popevke. Se več — izkazalo se je, da tudi komponira. Svoji prv i popevki je d a l i naslov -Sama«. Doslej še niso ugotovil i , kako j i je prišlo na misel , da je dala svoji pesmi tak naslov, saj je povsod zelo iskana.
Vsem otrokom i n vsem, k i so to nekoč b i l i , obe'.a mojster Walt Disnev spet prijetno presenečenje. Na f i lmski trak namreč namerava prenes'.i klasično delo mladinske l i terature, K ip l ingovo »Knjigo o džungli«.
za take f i lme. Torej so k r i v i producenti? Samo recite j i m kaj takega, pa bodo takoj povedal i , da so p r i vsem skupaj pravzaprav čist* nedolžni. D a rabi jo denar i n — končno je k r i v o občinstvo, saj 6i tak ih f i lmov želi, da naravnost hrepeni po n j i h ! Na srečo je f i lmsko občinstvo nekaj tako nedoločenega, da se obtožbi ne more upret i . Sicer pa je f i lmsk i potrošnik že tako navajen, da plača in tudi »gor plača«.
No, šalo na stran in p r i znajmo, da takole odr ivanje kr ivde, k i malce spominja na tisto otroško: gospod k a -puc ina r . . ., ne pelje n i k a mor in je rudi brez pomena. K r i v ; smo pravzaprav vs i , k i se med seboj obtožujemo — i n še kdo povrh. Začetek vsega zla pa je pravzaprav eama f i lmska umetnost. Z a kaj to vam je dvolična gospodična — po eni strani b i bi la rada umetnost, po drug i strani pa bi rada čim več zaslužila. Toda, če smo pravičn i , j i je treba pr iznat i , da se je zadnje čase malo pobol j šala. Vsaj tista njena hčerka, k i se je nasel i la pr i nas, n i ve j tako dvolična in se ne gre veČ umetnosti . Pravi jo , da so jo malce pr i t i sn i l i , ta kole . . . finančno. D a mora m3lo bo'j pazit i , kje bo dobi la denar.
A mpak — dekle s tvar i n . prav razumelo. Povejmo
kar naravnost: t ist i , k i se za njo skr iva jo i n k i j i h redi. niso stvari prav razumel i . Ce se j i m reče: »Gospoda, treba bo malo bolj pazit i na denar, na to, da bodo l judje hodi l i vaše f i lme gledat in vam plačali zanje, » to še ne pomeni, da naj se gredo bra
njevcev. Ne? Končno tisti, k i hodimo v k ino, tudi n ismo tako neumni i n skromni , d a bi hote l i živeti samo od p r h -njenih kričeče pobarvanih bolj a l i manj »sodobnih« lectovih src, k i j i h prodajajo na svo j ih sto jn icah!
No, v idite, pa smo le tudi m i k r i v i ! K e r se nam ne zdi vredno — n i t i , da bi b i l i užal jeni , n i t i , da bi j i m to pokaza l i , n i t i , da b i se naučili ceni t i dobre f i lme. Zakaj le tako b i p r i s i l i l i branjevce, da nam ponudi jo tudi kaj boljšega. S icer pa — k i n o je tako za zabavo, kdo se bo pa učil še zabavati !
Saj ne rečem, da n i precej tudi tak ih, k i znajo i n to res znajo. Ampak , kaj ko j i h je premalo in še tem ne dajo živeti. V r h u vsega j i h j e pa še preveč — 18 producentskih hiš: kaj n i to malo preveč? A l i imamo res to l iko f i l m sk ih umetnikov? Da se razumemo, mi smo veseli , pa še kako, če j ih je res tol iko.
- duš
Francosko igravko B nma-« nuel le R i v a smo v ide l i že v dveh odličnih f i lmih »Capo-« i n »Hirošima, l jubezen moja« . Ko t smo že poročali sedaj zopet snema i n sicer s Kanujem Frevem in režiserj em Franjujem.
* ° l j a -5 tremi srci«. Med takoimenovane komercialne zabavne f i lme, k i so v zadnjem času nastal i p r i nas, sodi tud i »UFUS«-ov »Medaljon s t remi srci«, v katerem sta zaigrala tudi Severin Bijelić in Stanis lava Pešić. Nad f i lmom se n i aavduSIa n i t i k r i t i k a , n i t i pub l ika pa vendar podjetje še n i prepričano, da ne rab imo tak ih f i lmov, o čemer priča njegova naslednja produkc i ja — »žvižg ob 8. uri«
Juck C'laj'iGii, k i „e .-.vo » a * . . 1 kot režiser l i l m a »Pot v visoko družbo«, je čakal skoraj t r i l e ta , preden se je spet l o t i l de la kot režiser. S icer so m u medtem ponujal i režijo vrste f i lmov, med kater imi so b i l i tudi »Sinovi i n ljubimci«, »V soboto zvečer — v nedeljo zjutraj« i n »Svet Suzie VVong«, vendar je n i hotel prevzeti. Ko t vzrok navaja, da so biK t i f i lm i po svo j i tematiki preveč podobni njegovemu prvemu f i lmu i n nadaljuje: »nisem pa hotel n a tej stopnji ponavl jat i tega; kar sem že nekoč stor i l — želel sem naprav i t i nekaj popolnoma različnega.«
Zato je čakal na delo, k i ga bo resna-...o privlačita in vmes opravl ja l druge posle. Sicer pa je b i l tega že vajen. V f i lmske ateljeje je namreč stop i l i e leta 1935 in delal kot asistent režije, nato p r i montaži, med vo jno p« tudi zrežiral za angleško letalstvo »Neapeljsko bojišče«. To vojni je b i l predvsem asistent režije i n d i rektor štev i ln ih f i lmov. Vendar j e ves ta čas želel samo. lo jno režirati, pa m u n i uspelo. V protest je v lastn i produkc i j i zrežiral k r a t k i f i lm »Naročeni plašč« i n z n j i m odnesel nagrade na fest ival ih v Ed inburghu i n Benetkah. T a uspeh je v ve l ik i mer i pripomogel k temu, da je dobi l režijo -Po t i v visoko družbo«.
Vendar pa, kot smo v ide l i , C lay toa n i zadovoljen z vsako snovjo in raje počaka, kot da b i s tor i l kaj prot i svojemu umetniškemu prepričanju i n hoienjo. Selc pod konec lanskega leta je, po tr i le tnem čakanju, začel spet režirati. F i l m , k i ga je tokrat pr i tegni l , so »Brezmadežni-* po povesti skr ivnost i Henrv ja Jamesa »Obrat vijaka«. Ta mu je že od nekdaj ugajala, poleg tega pa j e pomeni la iranj izziv. Zaka j po njegovih besedah je to zgodba, k i j o je izredno težko povedati v f i lmskem j e z iku . C lav ton j e ta f i lm posnel za ameriško družbo »20th Century-Fox«, glavne vloge pa so obl ikoval i Deborrah K e r r , M i c h a e l Rcdgrave, Mcgs Jcnk ins i n pa dek l ica Pame la F r a n k l i n in fantič Mar t i n Stephens, kateremu C!ayton na s l i l d pravkar razlaga, kako naj zaigra.
16 Hote l sem vp i t i i n jokat i , obenem pa pol jubl jat i T ino. N i še b i l čas za počitek, vendar sem zapeljal na rob ceste in počasi ter pazl j ivo zavil v pustinjo. Odpel jal sem avtomobi l i n pr iko l i co približno sto petdeset jardov stran od ceste, zavr l in pr i s luhn i l . Iz pr ikol ice n i bi lo slišati glasu, očitno so zaspali . Ugasni l sem motor, se obrn i l k T in i , jo po l jubi l , objemal i n m r m r a l besede, kakršnih še n iko l i n i slišala iz mo j ih ust.
N a avtomobi lska vrata poleg mene je nekdo potrka l . Prestrašeno sem se obrn i l . B i l je Guv — zaspan z lahnim nasmeškom na l i c ih .
»V sedmi deželi sta,« je tiho dejal i n odšel. »Jim boš zdaj povedal?« je zašepetala T ina . »Tako je,« sem dejal i n odpr l vrata. T ina je stopi la ven in odšla okrog avtomobi la. Guv in Jerrv sta se vsak
zase sprehajala po kadul j i , B r i c k je sta! ob vrat ih pr ikol ice . B i l je kakor zajetna senca na srebrnkastem alumini jastem ozadju pr iko l ice , k i se je sveti la v mesečini. K o sem stopal prot i n jemu, sem videl, kako je i ska l cigareto v srajčnem žepu. »Imaš minuto časa, Brick?« sem dejal i n stopi l preden j .
»Da,« je dejal, obrn i l sem se od pr ikol ice in odšla sva v pust injo. Ne vem, kaj me je napeljalo, da sem kot prvega nagovori l prav B r i c k a .
Vod i te l ja n ismo izbra l i . Vodje n i b i lo in če b i ga imel i , b i b i l to povsem razuml j i vo Jerrv, k i je imel največ zaslug p r i vsem načrtu. Toda k l jub vsemu sem hotel sprva govorit i z B r i ckom , ga vprašati za mnenje in morda celo pr idob i t i za svoj predlog.
Stopala sva skozi resje. Približno sto jardov od pr ikol ice sva našla zapuščeno ogrado in sedla nanjo.
»Brick, nerad b i t i povedal . . . « » . . . da t i i n T ina nočeta več z nami.« Potegnil je cigareto in ko je
zažarela, sem videl , da se je smehljal . »Je tako?« »Da, tako je. Za l m i je, toda . . . Prav, povedal t i bom razloge, če te
zanimajo.« »Ne,« je dejal s poudarkom. »Ne zanimajo me. M o r d a b i me celo
prepričal.« »Morda b i te zanimalo.« »Ne, vaj ini razlogi me prav nič ne zanimajo.« B r i ck je spet potegnil
cigareto. Smehl ja l se je in me pri jazno gledal. »Zaradi tega, ker nimajo nobenega pomena. Zdaj ne več. To pa zaradi tega, ker vaju ne morem pust i t i , da b i odšla, A l . Zame je stvar prepomembna. Pred nami je resna možnost, da dobimo dost i denarja in te ne smemo izpust i t i , želim o b o gateti. Al, i n zato potujem po denar.«
B i l sem v zadregi. »Brick, prekleto m i je žal, toda to je stvar, o kater i mora vsakdo med nami sam odločati. Tako smo se tudi sporazumeli . Ce t i moje pripovedovanje n i všeč, lahko odideš . . . «
»Ah ne!« Govor i l je s pr i jazn im glasom. »Ne gre za to. Problem je ta, da trije ne zadoščajo za uresničenje našega načrta. Potrebujem te.«
»žal m i je, Brick.« »Poglej, Al,« za trenutek m i je položil roko na koleno. »Sovražim
surovo govorjenje, posebej še z nekom, k i m i je l jub. Toda sam sem surov,« je dejal sladkobno, »mislim, da to dobro veš, vendar se m i zdi . da se ne zavedaš, kako okreten sem v resnici« Naglo je nadaljeval: »Mislim, d a o tem n i potrebno govorit i . Želim, da b i spremenil svoje mnenje, A l , in to povsem po lastni vo l j i , ne da b i m i bi lo treba govorit i še kaj več. A l , srečen boš! Pomis l i na medene . . . «
»Kaj pomeni to surovo govorjenje, B r i ck? Razloži m i , n ikar ne skr iva j . Napre j ! Nada l ju j , zastraši me!«
Z a trenutek je molče sedel v pust inj i . Zatem je potegnil iz žepa zavojček cigaret. »Boš cigareto, Al?«
»Hvala.« Vze l sem cigareto in jo prižgal. Ves čas sem ga pozorno opazoval, ka r je v idel , ko sem prižigal cigareto.
»Al, razumeti moraš i n m i verjeti : fant sem, k i si želi denarja. In če hočeš vedeti prav vse o meni , vedi, da bom stor i l prav vse, da b i ga dobi l . Zdaj imamo priložnost, da ga dobimo in pre imenitna je, da b i jo izpust i l i i z rok. To moramo izpel jat i . V s i skupaj . N i k a r ne zahtevaj, da povem še kaj več.«
O d k i m a l sem. »Ne, nadal ju j ! Zanima me.« B r i c k je znova potegni l cigareto. D i m se je počasi v i l v zrak, v mese
čini ga je b i lo še dolgo časa videt i . Ogorek vžigalice je vrgel v pust in jsk i pesek, kjer sva še nekaj časa gledala majhno iskr ico . »V redu. A l . Poslušaj! Ostal boš z nami a l i pa bom šel tja i n pretepel T ino. Obdeloval jo bom dalj časa, morda kar po l ure. K o b o m nehal , b o živa, ne v nezavesti. Odpel j a t i j o bo sicer treba v bolnišnico, pa se bo že poprav i la — telesno namreč. Toda to bo vpl ivalo n a njen duh, ka j t i kaj takega še n i doživela. Poznam l j ud i i n vem, kako b i to delovalo na T ino . B i l o b i hudo. Vp i l a b i i n ko ne b i mogla več kričati, b i . . . «
»Ubil te bom,« sem s ikn i l . Zatem sem skočil pokoncu, razsrjen do skra jnos t i , i n pričel vp i t i : »Ti, pas j i s in , ub ib t e bom . . . «
Osorno me je zgrabi l za roko i n potegnil nazaj. »Utihni!« Spet sem globoko vd ihn i l , da b i zavpi l , ko me je močno stresel, tako
da sp loh n isem mogel spregovorit i . »Utihni, A l , sicer t i bo presneto žal, ver jemi m i ! Poslušaj!« Tako m i je dejal, še preden sem m u lahko odgovor i l Za tem j e u t i h n i l , me za trenutek opazoval in potem dejal : »Vem, da l ahko ostaneš, če le hočeš. Poskušal boš, če s i me le dobro razumel . Pozneje me ne boš več našel, A l . Pobegni l bom, ker se te bom bal . Hote l me boš u b i t i , k e r t i b o Ho za življenje, vendar b o m šel po svoj ih poteh. M i s l i m , da nu> W n a W To ie *rrar k i » bom treeal.«
Jeza se je malce ohladi la, spet sem obvladal svoja čustva. »Ubil te bom,% še preden t i bo uspelo v lomi t i v Haro ldov k lub . Preden boš lahko na kogarkol i položil roko . . . «
»Ne.« B r i c k je segel v srajčni žep po drugo cigareto. »To je smešno. A l , toda ne bo t i uspelo. Želiš sicer tako, vendar bo drugače. To je nenavadno, ka j t i m is l im, da b i mal i Guy res napravi l kaj takega, a l i pa t i , č-3 b i b i l v njegovi koži. Toda ti n ikdar ! Pozneje — po ropu — že in p r i bogu, upam, da se takrat ne bom več srečal s teboj.« Skomign i l je z rameni . »Toda t i n is i dečko, k i lahko kogarkol i spravi ob glavo, preden b i t i res s tor i l kaj zlega. Premis l i o tem kakšno minuto.«
Sede sem strmel v noč, opazoval cigaretni d im in nisem vedel, kaj naj s to r im. N isem vedel, a l i naj m u p r i t r d i m a l i zavrnem njegove predloge i n možnost, da ima morda res prav, me je dražila. »Poslušaj, B r i c k . tole je bedasto. N i važno, če imaš prav a l i ne, vendar ne vem, čemu braniš, d a b i izstopi l iz igre? Dotakni se Tine in ub i l te bom — zares.«
P r i k ima l je. »Vem. če boš mogel. Toda pozneje, ne pred Renojem.« »Prav. Morda . Vendar se preveč ne zanašaj!« B r i c k se je rahlo nasmehnil in vlekel iz cigarete. »V redu,« sem nestrpno dejal. »In kakšna bo razl ika? Načrt bo ures
ničen in . . . « »Prav v tem Je smisel vsega.« P o t a p l j a l me je po kolenu, da b i po t rd i l
svojo misel . »Ce bo tako, bom ušel z vsem skupaj . M a r ne razumeš? Saj me sam siliš k temu, da b i pozneje ušel.«
»Tn če povem Guy ju in Jerrv ju . . .« »Postavili se bodo na tvojo stran i n načrt bo padel v vodo,« je neza
dovol jno dejal. »Al, mar ne vidiš? K a r k o l i boš že pričel, T vsakem p r ime ru boš uničil načrt. In to, kar sem t i povedal, drži.«
»Tine odslej še za sekundo ne bom pust i l same. Zapust i la bova p r i ko l i co in tako ne boš imel priložnosti...«
-Nemogoče. Ce ne danes, pa ju t r i . Ce ne ta teden a l i mesec, nas lednj i a l i t ist i za n j im . In če ne tukaj , nekje drugje. Vedno ne boš mogel b i t i s T ino , bo že trenutek, ko ne bosta skupaj . In jaz vaju bom zasledoval, čeprav bosta poskušala zabrisat i svojo sled. Tole je mo j trden sklep. A l , in če nekaj sklenem, to tudi storim.«
Sedel je in me za trenutek opazoval, potem pa vstal in odšel nazaj p ro t i p r iko l i c i .
Zatem smo se odpeljal i . P r iko l i ca se je rahlo zibala, streha je komaj v idno trepetala. Guy je imel zadnjo izmeno za volanom. T ina je spala med menoj in steno, Jerrv pa na nasprotni strani . B r i c k je pravkar zaspal. Ležal je na hrb tu tik za menoj. Prekrižal sem roke pod glavo in bde l do ju t ra .
Sprva sem premišljeval, kako b i ušla. Lahko b i odpr la vrata, ko b i se ustavi l i p r i cesinem znamenju v kakšnem mestu, pr i je l b i T ino za roko , stopi la b i na cesto in j i m povedala, da ne greva dalje z n j im i . B r i ck b i naju sicer lahko zasledoval, toda vprašanje je, če bi to res 6toril? P r e p r i c n sem, da ne b i . "Načrt b i tedaj res padel v vodo in stvar b i bi la končana, ne oziraje se na vse, ka r m i je pripovedoval. Ljudje pač počno kup bedari j . Ka j b i stor i l B r i ck , nisem vede l . . . «
Zatem sem razmišljal, kako b i ga ub i l . V pust in j i b i počila zračnica. K o bi v zračnico nastavil žebelj, b i mora l i p r i poprav i lu postavit i dvigalo za kolesa na pesek. B r i c k b i izmenjal kolo in ko b i ga snel, b i ga u b i l , morda z železom za izbijanje kolesa. Osta l i b i ta čas sedeli v p r i ko l i c i . Potem b i ga zavlekel pod kolo, i zmakni l dvigalce in avtomobi l b i z vso težo zdrobi l Br i ckovo glavo. Tako b i b i lo vse skupaj videti kakor nesreča. Ka j takega se lahko zgodi, če človek n i previden i n takšna nesreča b i se utegnila zgoditi prav tukaj v pust in j i . Predstavl jal sem si v mis l ih B r i c k a , kako kleči v senci pr iko l ice poleg osi, pa sebe z vročim železom v rokah t ik za Br i ckovo sklonjeno glavo, potem — kako dvignem palico — toda s l ika se je pretrgala kakor f i lm, postala neresnična, nemogoča, ne-uresničliiva.
Imel je prav! So ljudje, k i imajo čut, da zmorejo še takšen zločin na vsakem kra ju in ob vsakršni priložnosti — brez predsodkov a l i vesti. So pa tudi ljudje, k i preveč premišljujejo. B r i c k me je poznal. B i l sem človek, k i dela načrte, ima zamis l i in j i h v glavi kuha tako dolgo, dokler ne pos!a-nejo neuresničljive in nemogoče. Spominja l sem se verza iz Hamleta, učili smo se ga p r i urah iz angleške književnosti. »So ljudje, k i j i m čud na eno stran prevaga,« je dejal Shakespeare. B i l o je resnično: človek lahko r>T-mišljuje o vsem mogočem, dokler stvari ne postanejo meglene in neresnične, nemogoče. Nasi l je je b i lo zame nekaj nemogočega, vsaj dotlej , dokler m i nekdo ne b i stor i l kaj hudega, zares neprijetnega. Prot i temu, kar m i je rekel B r i ck , pa sem b i l zares brez moči. Saj nama fizično ničesar n i s tor i l .
T ina me tistega dne n i več spraševala. Sam sem j i povedal še prejšnjo noč, ko sem se v rn i l k p r iko l i c i , da nisem mogel B r i c k u reči o naj inem odhodu. B i l a b i preveč zmedena in prestrašena, ko b i čula resnico. Deja l sem j i , da je še dovolj časa za to in da bom kma lu govoril z n j im. Soglašala je. B r i ck se je že v rn i l v prikol ico. G u y i n Jerry pa sta se prav tako bližala i n nekaj minut kasneje smo se že pel jal i .
Naslednjega ju t ra smo odpr l i konserviran kompot in običajni zajtrk je m i n i l ob prepečencu in vodi . že nekaj dn i p r i za j t rku sploh n ismo govor i l i . V s i smo navadno sedeli i n strmel i v stene in strop, jedl i ter čakali prihodnjega dne. Dnevi so mineval i , drug je b i l podoben drugemu. Obi čajno smo spal i a l i vsaj poskušali zaspati . Popoldne nam je T ina glasno b ra l a k r im ina ln i roman, v katerem l judem očividno n i delalo težav, če so mora l i kogarko l i u b i t i .
Divji mož na Tolstem vrhu N ad dol ino Završnice j eza pastirjevanje da l i letošnjo na piščal. In g le j ! Vse ovce pred ovčnjakom, kjer ga je Se tisto jesen pa je prebr i -
gora Tolst i v rh . V nje- pr ire jo ovčje črede.«. so pr i tek le k ovčarju. že čakal prebrisani pastir. In sani pastir dob i l od gospo-n i h hostah se je včasih - C e boš v jeseni zares p r i - Pesem pastirjeve piščali ker so bi le ovce na varnem, darja, k i mu je s Tolstega
i k r i v a l d iv j i mož, takšen ko- gnal domov vse ovce, t i bom pa je gani la kamni to srce ematinec, da je b i l poraščen dal vso prire jo i n še novce,« ©d temena do stopal. Kdo r - j e ob l jub i l gospodar. ko l i je šel na Tolst i v r h i n se je srečal z n j im, se n i n i ko l i več povrni l v dol ino;
mlada Tast
Drugo jutro je past ir odšel z ovcami n a Tolst i v rh , k jer je v pozdrav v i gredi p i ska l na piščal, da se je vsa ovčja čreda jagmi la okrog njega. N i še m i n i l dan , ko je na frato, k jer je pasel, pr i tacal d i v j i mož. K o so ga
divjega moža, k i je sedel na bližnjo skalo i n za moml ja l :
»Oj pastir, zapiskaj m i še eno pesem! Piskaš pa že tako lepo, da še n i ko l i n isem s l i šal tako.«
<
div j i mož je ime l Kamnito erce i n je vsakega, k i 6e pred n j im n i pravočasno s k r i l , neusmil jeno zadavi l , njegovo truplo pa treščil v enlamol.
A četudi je b i l ta kosmat i nec, pred kater im so trepetal i \-si oglarj i , pastir j i i n dr var j i , tako močan, da bi se l ahko preživljal sam, je k r a -
-Zdaj pa zares ne utegnem,« se je sprenevedal past ir . - A če boš prišel pred p a < 3 l J ^ Sq J € pastir sk r i l za
ovce zagledale, so preplaše- m 0 J ° k o č o » k o **> n o č > n pečino in še dalje p iska l . no zablejale in se razkropi le . P » * a l na vso moč.« K e r pa v temni noči d iv j i D i v j i mož pa v d i r za n j im i , Tako j e d i v j i mož prazn ih mož n i v idel prepada, je zgr-da b i vsaj eno ukrade l — rok odšel. K o pa je na zem- mel v mlamol . kjer se je
takrat pa je past ir zap iska l l jo padla noč, se je pojav i l ub i l .
je pastir zavr iskal , nato pa vrha pr igna l vse ovce, de-na vso moč za piskal na p i - vet jagnjičev — vso pr i r e -ščal, vstal i n odšel v črno jo ovčje črede, i n še po ln noč.
Z a n j im je tacal d i v j i mož.
Tako sta hodila in hodi la, dokler nista prispela do prepada, kamor je d iv j i hostnik metal svoje žrtve. Ob pre-
N
0 pisatelju in njegovem slugi ek i pisatelj je prenoče- je tako mokra,« je odvrn i l z i rn i . Dvoje del sem oprav i l ,
va l v hiši skupaj s svo- 6luga. j i m slugo. »Ugasni luč!« je dejal pisa-
»Zapri vrata,« je dejal pisatelj.
»E j ! « je pokl ical pisatelj . . . sulgo, »Poglej na cesto, a l i
de l zdaj t u adaj tam i n p r i - dežuje a l i n e « »2avijte s i glavo s čimerko-tacal , ko so se ga najmanj dežuje!« je odvrn i l s lu - l i , pa vam bo temno in s lad-nadejal i zdaj na Ovčevnike ga> n e <ja bi vstal i z postelje, ko zaspite,« je rekel sluga, zdaj na Rovt, koder j e vd i - »Od kod to veš?« se je za -M v pastirske koče i n v čudil pisatelj. »Saj vendar le-ovčnjake ter ovčarjem k r a - žig j n spiš!« de l najlepše ovce. K a d a r je »Kokoš j e pr i tek la z dvor i - »Ej, brat moj!« se je odre-trfejanje preplašenih ovac šča. j a z p a sem jo spodi l , ker zal sluga. »Bodite vendar ob-pas^irje prebudilo sred noči, so bi l i brez moči; nihče se n i prcdTznil, d a b i ga podi l , saj je v.-a kdo vedel, da bi ga d iv j i hostnik ub i l , nazadnje pa še najlepšo ovco pokončal i n jo ukradel . Z a dne pa, ko so se ovčje jate 6 svoj i m i pastir j i premesti le v ckr i vne globeli i n na frate, pa je često prištramal v prazne pastirske koče, kjer Ce je do sitega najedel sira i n i zprazni l latve.
Slo je že tako zares, da se tarad i divjega moža noben kmet i z dol ine n i upa l iti v les, kjer bi sj nasekal drv Za ogrev. Rajši je vso z imo zmrzoval, kakor da b i se bal, kda j ga bo srečal d iv j i mož, ga zadavil h i treščil v globok prepad.
Takrat pa se je p r i bogatem kmetu v Brezn ic i u d i n ja l za ovčarja mlad pastir, k i je ime l čudežno piščal, da [je ovce z lahka vardeval. K a dar je zapiskal na sv i re l , so ovce pridroBencljale k nje-
»Najlepše pašnike imam na ffol&iem vrhu. A četudi je tamkaj najbolj sočna paša, t i svetujem, da moje črede n ikdar i n n iko l i ne paseš tam.«
»Zakaj pa ne?« »Zato, k e r se po Tolstem
v r h u k la t i d i v j i mož, k i j e v c l k na ovce. Vsak dan bd t i eno Zadavi i n do jeseni vse pos-ravil.«
»No, če je d iv j i mož zares takšen požeruh i n pojeduh, p a vedite, da jaz tud i nisem od muh. Ovce bom pasel v Tolčttem vrhu, če mi obl jubi -m u . Gospodarju j e b i l past ir všeč, vendar m u je de ja l : •e, da m i boste še to jesen
odgovoril sem vam, seclaj pa naredite eno sami.«
Indijska narodna
k lobuk bakrenih novcev.
M za vse enako
P lanšarji, k i so vse poletje pasli govedo in drobnico, so se na zimo odpravl ja l i
s planine in si za slovo spekl i ovco.
V»nj pečenke je pr ivab i l tudi volka, k i je od daleč zavistno gledal to pojedino i n sline so se mu redih?. Jezno je zamrraral :
»Njim nihče nič ne reče, če bi pa jaz zmakni l eno samo ovc«, to bi bilo v ika in k r i k a ! Preganjal i bi me in zmerjal i s krvnlcrn im t t t im! « d
B i l a je še živa
S lava je prepros-la babi - »Povej, kje je <!: ;i ; t r i ba? *
co, da bi smela z njo »V reki,« je zamrmrala na trg. Babica je do- Slava,
vol i la. Vze l i sta vsaka svojo »Kako v reki?« mrežo i n odšli. Na tgu sta »Bila je še živa, pa sem jo kup i l i dev r ib i , redkvice, so- spust i la v reko, ko sva šli lato in se odpravi l i domov, čez most.-»Babica, a l i težko nosiš?«
»Seveda, saj zato sem te tudi vzela s seboj, da mi boš pomagala,« je odvrni la babica i n j i dala mrežo z r i bami. ,
K o sta prišli domov, j e babica vzela Slav i mrežo — toda v mreži je b i la samo ena riba.
»Ka j j e to? K j e j e še ena riba? K a k o si vendar nosila mrežo!« se j e babica bodovala n a Slavo. S l a va je sklonila glavo i n obmolkni la .
C i m višje tem boljše. To navado zasledimo že p r i o l roc ik (Foto: F. Perdan)
Č m r l j i n p r o f e s o r
Cmrl j i n čebela sta se prepirala, kdo glasneje brenči. Slednjič sta sk l en i l a , d a bosta kar poskusi la. K d o r drugega preglasi, bo zmagovalec.
Najprej t iho zabrenči čebel ica: »Z z z z z z z . . . «
Nato zagode čmrlj: »Zum. zum, zum, zum . . . «
Vsa pol jana j e zazvenela od njegovega glasu. Čebela je b i l a premagana i n j e b i l a l jub i la , d a bo s svojim de lom žalostna s ledi la v e l i k im naporom. N a
Od zmagoslavja omaml jen i slavnostnem prostoru se j o čmrlj pa je godel močneje i n zbralo precejšnje število v a * glasneje. To j e čul profesor, ščanov. V s i so napeto poslu«« k i je l o v i l metulje i n razne šali govornika, k i je prebra l žuželke d a b i j i h pokazal d i - čestitko mladine izpod Sorske jukom v šoli. K e r j e čmrlj planine. M lad ina j e bOa nav« brenčal n a ves glas, ga je dušena i n se je razšla zado* profesor z lahka našel in u ie l . voljna in sr**nk.
U G A N K E Okrogel j e grič. 1 na njem pa gozdič, i n goste grabije vsak dan« ga naravnajo v pravo
stran.
Kovaoka poznam, k i noč in dan kuje, se teboj žalosti set
s teboj se raduje.
N a strehi je v isok orjak* z glavo sega pod oblaki kadar zatul i , kot tropa
\ »Ikov, vesel ai, ker očka se
vrača domov«
Brez drv , premoga, "* t i kuha kosi lo, če se j e dotakne! , te strese nemalo. ^
S o r i c a z a Dan mladosti
V s a mlad ina vasi Sor ica j o posebno lepo ponesla štafet* no pal ico skoz i vas. V p ismu tovarišu T i tu je mlad ina ob-
[
ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STR
PO S P O M I N U POROČILO
B R E Z B E S E D
P O T O V A N J E
— Nisem m u pozirala, nas l ika l me
je iz spomina!
P R E V I D N O S T
— P r o s i m dve vozovnici za sedmo — G o t o v o je eden Izmed tistih, k i _ G o s p o d zdravnik, lepša sem iz
nebo. m u dolguješ denar. profila.
N ekega lepega jesenskega dne sem se brez cilja sprehajal po ulicah. Začutil sem željo, da
se vsedem pred kavarno in opazujem mimoidoče in, da pri tem ničesar ne mislim. Izpolnil sem si željo, sedel na prijeten pleten naslonjač in naročil oranžado. Opazoval sem ulični vrvež, dokler se nisem utrudil. Nato sem se posvetil nekemu ilustriranemu časopisu. Tu me je kot magnet pritegnila križanka, nedotaknjena in čista!
Šest Vrgel sem se nadnjo s strastjo,
prepričan, da jo bom lahko hitro rešil.
Dobro tem začel: otrok po italijansko — bambino, sredstvo za pranje perila — detergent. Pri vprašanju: znamenita osebnost, mi je priskočil na pomoč natakar, ki je gledal preko mojih ramen.
— Notabilitet, — je rekel ponosno.
— Kako ste rekli? — sem vprašal.
— - Znamenita osebnost je notabilitet, — je ponovil moj pomočnik.
— Seveda, — sem rekel in izpolnil rubriko, majčkeno užaljen, ker se tega nisem sam spomnil.
Ko sva prišla do latinskega naziva za »sredino* so nastale težave. Niti jaz niti natakar nisva znala rešiti tega problema.
— Počakajte! — je vzkliknil natakar — tisti stari gospod pri tretji mizi je profesor. Takoj ga bom vprašal.
Nekaj besed in moj sodelavec se je ves ožarjen vrnil in vzkliknil: »media*! Bilo je pra-vilno. Komaj sva prispela 3o »razcepa cerkve*, ko se je profesor pridružil moji mizi.
— Kaj pravite? Razcep cerkve? To je »šizma*. Ne mešajte »šiva*, to je indijsko božanstvo.
enciklopedijo. — Principielno sem proti takim
pomagalom — je rekel, — toda ker je vse odvisno le od tega...
V prineseni knigi smo našli ime že na platnicah: Duden. S tem smo rešili križanko. Polni ponosa smo se pogledali.
Študentka je prva spregovorila: — Sedaj nam morate vsem dati
svoj naslov. Ostali so sprejeli: — To je vprašanje časti!
navpično Da je »Cicikar* mesto v Mand
žuriji s 7 črkami, nam je ljubeznivo povedala študentka geografije, ki je sedela za drugo mizo levo in ki se nam je pridružila kot četrti član.
Natakar, ki je stal za menoj, je imel najboljši pregled. Kmalu se je naše moštvo povečalo še za zakonski par, ki se je odlično spoznal na botaniko. Končno se narn je pridružil še neki prevajalec, ki je govoril dva jezika.
D elali smo s polno paro, a noč • se je polagoma spuščala na
mesto. Vse je bilo rešeno razen »šest navpično*. Nihče izmed nas se ni mogel spomniti nemškega znanstvenika — enciklopedista. Pet črk, druga »u*, peta »n*. Končno se je natakar odločil, da bo šel v knjigarno preko ulice in si sposodil
— Zakaj vam je potreben moj naslov? — sem se začudil.
Da vas lahko poiščemo, če dobi križanka nagrado. Ce vam damo svoje nasl&ve, nimamo nikakršne kontrole...
Kakšno nagrado?! — sem se zdrznil. — To je najnavadnejša križanka brez vsakršne nagrade ...
— Kaj?! — je odgovoril zbor, — to je vrhunec! Kaj smo mi žrtvovali svoj prosti čas za čisto »navadno križanko*?
Čeprav je bil čudovit jesenski večer, je le malo manjkalo, da nisem bil tepen.
Od tega dne imam veliko »antipatijo* (občutek odpora z 10 črkami) do vseh kavarn s pletenimi naslonjači in križankami.
V. Wegner
Križanka št. 21 — In zdaj poslušajte poročilo bla
gajnika.
t • 1 l 1 T i
J { m 0 1
r m i?
13
15
m 17 18
19 10
H 22
• n
Vodoravno: 1. glavno mesto ev« ropske države, 7. skupina znanstven ikov a l i raziskovalcev, 9. ožina n a Mala jskem polotoku, 10. l i jak, 11. začetnici najboljšega slovenskega pesn ika balad, 12. teža, 13. zanos, 14. zakoličena smer ceste aLi železnice, 16. lastnina, 17. krat ica za p lava ln i k lub, 19. žerjsko ime, 20. veznik, 21. prometni znak na križišču, 23. težko delo.
Navpično: 1. živilo, 2. pol jska reka , 3. belgijsko kopališče, 4. avtomobi lska oznaka Kranja , 5. pojedina ob slovesu, 6. sporočilo, ovadba* 8. grški junak pred Trojo, 12. p r i prava za lovljenje, 13. prehoJ. 14. cestišče, 15. sodobna orientao .jka naprava, 17. ograja, 18. vrsta tkiva* 20. kratica za akademski plesni o r kester, 22. samoglasnik in soglasni:k.
Križanka št. Ll 1 • s s s
4 7
a 10
ti 12
n t *
L u
• Križanka je magična, zato velja
prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično:
1., 1. najvišje f i lmsko priznanjo v Amer ik i ; 6., 2. gora v Ju l i j c ih ; 8., 3. začetnici p r i imka in imena podpredsednika ZIS; 9., 12. oseba iz religije; 11., 4. razčlenitev; 13., 5. židovski učenik; 14., 16. začetnici slovenskega pisatelja; 15., 7. os t r ina ; 17., 10. mehka kamenina.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 19
Vodoravno: 1. stran, 6. termin, 8.] rr , 9. etan, 11. Amer ika , 13. n i t i , 14, az, 15. nakana, 17. nazal.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 20
Vodoravno: 1. opereta, 8. karaj mel , 9. as, 10. M i k i , 11. dar, 12. plaz," 14. K A , 16. tonalit, 18. avenija.