Hisni Zdravnik september 2010

DUŠEVNO ZDRAVJE

Naučimo se avtogenega treninga

Kaj in kako jesti pri težavah s težo?

Poporodna depresija ogrozi mater in otrokaZdravljenje debelosti z zdravili ZDRAVO BIVANJE

Hočemo varnost? Zgradimo dirkališče!Najstniki s 50 kilogrami prevečTEST

Kako dobro razumete prebrano?

Izberimo pravo zavarovanjeZDRAVA PREHRANA

Antioksidanti od a do žGovorimo o cerebralni paralizi

Dispepsija in GERB »kriva« za večino prebavnih težav

PREVERITE ZDRAVJE

10 strani testov in vaj

Sestavitesvoj medicinski

vodnik

Hišni zdravnikVSE O ZDRAVJU • Letnik 2 • številka 8 • september 2010 • Cena: 3,90 eurw

ww

.his

niZ

DR

AV

NIK

.si

VsebinaBiološko zdravilo tocilizumab tudi za revmatoidni artritis 4Avtoimunske bolezni: Ko organizem napade samega sebe 5Prva pomoč pri površinskih poškodbah 6Koliko beljakovin potrebujemo in kako do njih? 8

Stres in izgorelost vodita v popolni zlom 14Vloga hranil za zdrav razvoj otroka 20

Samostojnost težja za starše kot za varovance 22Uporaba magnetnih polj v terapiji – 2. del 26

SPB: Vsaj enkrat okuženih osem od desetih odraslih 30Najbolj ogrožena skupina so mladi 32ZORA: Pregledanih več kot 80 odstotkov žensk 34S pomerjanjem kopalk do sramnih uši 36Migrena: Napad lahko sproži že košček čokolade 38Cilj zdravljenja preprečiti razvoj kronične migrene 40Kriteriji za pomoč pri prepoznavanju migrene 43

Fotoreportaža: Festival Zdravja v Europarku Maribor 45

Koliko vas ogrožajo bolezni srca in ožilja? 54Kakšna osebnost ste? 56

Kako poskrbeti za hrbtenico med vožnjo? 63S katerimi zdravili na dopust? 64

100 NAJPOGOSTEJŠIH

BOLEZNI

DUŠEVNO ZDRAVJE ZA VSE

FRIDINE STRANI

PREVERITEZDRAVJE

2 september | 2010Hišni zdravnik

U V O D N I K

Zdravniki niso javni uslužbenciZdravniki so javni uslužbenci samo na papirju. Če bi delali tako, kot delajo ostali priklopljeni na državne jasli, bi nas bilo živih precej manj. Na tem mestu ne morem mimo zgodbe izpred nekaj mesecev, ko so oropali banko v mojem kraju. Policisti (policijska postaja je čez cesto) so potrebovali več kot dvajset minut, da so prišli na kraj dogodka. Peš razdaljo pre-magaš v petih minutah. Si predstavljate, da bi tako ravnali zdravniki? Javnost bi jih raztrgala.

V zadnji vojni vedno bojevitega Fidesa in vlade se javno mnenje močno nagiba na stran slednje. Prav-zaprav na stran aktualnega ministra za zdravje, ki izstopa iz ekipe, ki ji očitajo sumljive manire in celo čudne posle. Ljudje ne razumejo, da predstavniki zdravnikov ne razumejo, da denarja ni. Zdravniki ne razumejo, da ljudje ne razumejo, da so njiho-ve osnovne plače sramotno nizke. Osnovna plača zdravnika specialista za redni delovnik (40 ur na te-den) je okrog 2100 evrov bruto.

Zdravniki (in medicinsko osebje) so tudi edina skupina javnih uslužbencev, ki jih je v resnici premalo. Statistika: število zaposlenih samo v organih državne upra-ve se je v desetih letih povečalo za skoraj četrtino, in to v dobi, ko praktično vse lahko opravimo z nekaj kliki. Število ljudi, ki živijo v Sloveniji, se je v tem času povečalo za manj kot za 3 odstotke. Komentar ni potreben.

Posebna zgodba je organizacija dela v zdravstvu. Kirurški sanatorij Rožna dolina z enakimi viri (človeškimi, tehničnimi…) v enakem času opravi še enkrat več posegov – govorim o primerljivih storitvah, kot druge bolnišnice. Komentar ni potreben.

Za tako sporna dežurstva v zdravstvu gre vsako leto 117 milijonov evrov, od tega 57 milijonov za dežurstva v zdravstvenih domovih. V ustanovah, kjer dežurstvo večinoma poteka tako, da se bolnika »pošlje naprej«! Plačilo pa je enako kot za dežurne na urgenci UKC Ljubljana, ki noč in dan pokriva območje, v katerem živi 700 tisoč ljudi, ali pa za dežurne na oddelkih intenzivne nege! Logično, da v precej zdravstvenih domovih ne pišejo poročil o delu med dežurstvom, saj nimajo kaj napisati! Komentar – ne da ni potreben, človek ostane brez besed.

Mojca Šimenc

Letnik 2, številka 8, september 2010Cena: 3,90 eur

Izdajatelj:OSTANIMO ZDRAVI Brničičeva 131231 Ljubljana – Črnuče

Glavna in odgovorna urednica:Mojca Š[email protected]

Oblikovanje:Žiga Jokićatree, d.o.o.

Lektoriranje:Vesna Novak

Oglasno trženje:[email protected]

Telefon uredništva: 01 565 3416Faks uredništva: 01 565 3417Spletni naslov: www.hisniZDRAVNIK.si

Na leto izide 12 številk. Letna naročnina na revijo Novi Hišni zdravnik znaša 46,8 evrov. Naročnikom priznavamo 25 odstotkov popusta, kar znese 35,1 evra z ddv. Za naročila pokličite: 01 565 3416 ali naročilnico pošljite po faksu: 01 565 3417 ali elek-tronski pošti: uredniš[email protected]

Za članke o delovanju učinkovin in zdravil velja opozorilo:»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravna-va zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem boln-iku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne in-formacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.«

Uredništvo ne odgovarja za vsebine, navedene v oglasnih sporočilih.

Hišni zdravnik

VsebinaBiološko zdravilo tocilizumab tudi za revmatoidni artritis 4Avtoimunske bolezni: Ko organizem napade samega sebe 5Prva pomoč pri površinskih poškodbah 6Koliko beljakovin potrebujemo in kako do njih? 8

Stres in izgorelost vodita v popolni zlom 14Vloga hranil za zdrav razvoj otroka 20

Samostojnost težja za starše kot za varovance 22Uporaba magnetnih polj v terapiji – 2. del 26

SPB: Vsaj enkrat okuženih osem od desetih odraslih 30Najbolj ogrožena skupina so mladi 32ZORA: Pregledanih več kot 80 odstotkov žensk 34S pomerjanjem kopalk do sramnih uši 36Migrena: Napad lahko sproži že košček čokolade 38Cilj zdravljenja preprečiti razvoj kronične migrene 40Kriteriji za pomoč pri prepoznavanju migrene 43

Fotoreportaža: Festival Zdravja v Europarku Maribor 45

Koliko vas ogrožajo bolezni srca in ožilja? 54Kakšna osebnost ste? 56

Kako poskrbeti za hrbtenico med vožnjo? 63S katerimi zdravili na dopust? 64

3september | 2010 Hišni zdravnik

NoviceI Z B R A N O

Nedonošenčki z več težavami v šoliZahvaljujoč sodobni medicini danes preživijo tudi novorojenčki, rojeni pred 32. tednom nosečnosti in z izjemno nizko porodno težo. Skupina avstralskih in nizozemskih raziskovalcev pa je odkrila, da sta prav ta dva dejavnika zelo povezana z motoričnim razvojem otroka ter povezavo tudi ocenila. Skupina je opravila metaanalizo izbranih raziskav, rezultate pa objavila v reviji JAMA. V analizo so vključili podatke za skupno 9653 otrok, pri katerih so gibalni razvoj ocenjevali s tremi različnimi vprašalniki. Povprečna gestacijska starost vključenih otrok ob rojstvu je bila 28,2 tedna, povprečna porodna teža pa 1060g. V 24-ih raziskavah so motorični razvoj ocenjevali z vprašalnikom Bayley Scales of Infant Development II (BSID-II), v 7-ih z vprašalnikom Bruininks-Oseretsky Test of Motor Proficiency (BOTMP) in v 10-ih z vprašalnikom Movement Assessment Battery for Children (MABC).Ocena motoričnega razvoja po vprašalniku Bayley Scales of Infant Deve-lopment II (BSID-II) je edina pokazala, da nedonošenčki in dojenčki z nizko porodno težo v prvih letih razvoja dohitevajo vrstnike, rojene ob roku. Drugi dve, predvsem MABC, pa je pokazala zaostajanje tako v osnovni kot srednji šoli. Prav tako je analiza pokazala, da so otroci po vseh treh merilih (BSID, BOTMP, MABC) dosegali slabše rezultate od svojih vrstnikov.(tz)

Vitamin B6 zmanjšuje tveganje za raka pljučSkupina raziskovalcev iz nekaterih večjih evropskih središč je v junijski številki revije JAMA (The Journal of the American Medical Association) objavila rezultate velike raziskave EPIC (European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition), ki je vklju-čevala skupno kar 400.000 ljudi in v kateri so ugotavljali vplive prehranskih navad na pojavnost rakavih obolenj. Izkazalo se se je, da povezava obstaja in da je precej močna. V eni od ločenih študij so ugotavljali tudi »prehranske« dejavnike tveganja za raka pljuč, ki je pri moških ena od najbolj pogostih vrst raka. Vanjo so (povprečno 5 let pred pojavom bolezni) zajeli 899 preiskovancev, katerim so izmerili raven vitaminov B2, B6, B12, folata, metionina in homocisteina v krvi, ter 1770 ustre-znih kontrolnih preiskovancev po starosti, spolu, dnevu odvzema vzorca krvi in državi izvora. Prav tako so izključili vplive nekaterih pomembnih dejavnikov, povezanih z nastankom raka na pljučih. Analiza je pokazala, da je bil pojav pljučnega raka pri preisko-vancih z visoko koncentracijo vitamina B6 in metionina v krvi bistveno manjši kakor pri tistih z majhno koncentracijo. Ugoto-vili so tudi, da jakost zaščitnega učinka ni povezana s kajenjem. Podobno je bilo tudi pri visoki koncentraciji folata, vendar pa je bila v tem primeru pojavnost raka manjša le pri kadilcih in bivših kadilcih. (tz)


Internet in depresija mladostnikovDejstvo je, da se je uporaba računalnikov v zadnjih nekaj dese-tletjih močno povečala, kar glede na to, da živimo v dobi mo-derne tehnologije, ni nič presenetljivega. Prav tako vemo, da prekomerna uporaba interneta povzroča problematično vedenje s simptomi, podobnimi nekaterim drugim vrstam odvisnosti. Vseeno pa so zaskrbljujoči rezultati raziskave, objavljeni na sple-tni strani revije Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine, ki so jo izvedli kitajski in avstralski raziskovalci. Spremljali so na-mreč povezavo med vedenjem, ki ga povzroča bolezenska raba interneta, in duševnim zdravjem mladostnikov.Raziskava je potekala na Kitajskem, vanjo pa so zajeli 141 mla-dostnikov iz srednjih šol, v povprečju starih 15 let (od 13 do 18 let). Preiskovanci so na začetku raziskave morali izpolniti vpra-šalnik o uporabi interneta, imenovan Pathological Use of the Internet Test. Ta je pokazal prekomerno uporabo interneta pri 62 najstnikih (6,2%). Kasneje, po devetih mesecih, so pri vseh sodelujočih v raziskavi ocenili stopnjo depresije in tesnobnosti. Visoko stopnjo tesnobnosti so ugotovili pri osmih (0,2%), visoko stopnjo depresije pa kar pri 87 (8,4%) sodelujočih. Statistična analiza je pokazala, da imajo mladostniki, ki prekomerno upo-rabljajo internet oz. so od njega odvisni, kar 2,5-krat večjo mo-žnost za pojav depresije. (tz)

Uspeh umetne oploditve odvisen od starosti ženskeUspešnost nosečnosti in poroda brez hujših zapletov po znotrajmaternični osemenitvi zaradi težav s plodnostjo sta izjemno nizka, približno 10% na krog. Tako so francoski raziskovalci iz Univerzitetnega medicinskega centra v Amiensu v reviji Fertility and Sterility objavili študijo o dejavnikih, ki bi lahko napovedovali uspeh osemenitve. Poskušali so jih prepoznati z analizo stro-kovne literature in štiriletnih poskusov.V raziskavo so vključili 353 parov ter preučili podatke za 1038 krogov oplo-ditve. V 24,3 % je bil vzrok za neplodnost pri ženski, v 32,6 % pri moškem, v 32,6 % pri obeh, v 10,5 % pa je vzrok ostal neznan. Pri vseh poskusih so drugi dan menstruacijskega cikla pričeli spodbujati jajčnike z gonadotropini in nadaljevali do ovulacije, 2 dni po slednji pa so opravili še osemenitev z mehkim katetrom s podkožno injekcijo 250 µg rekombinantnega hCG. Ženske so bile v prvem poskusu povprečno stare 31,4 leta, pri vsakem paru pa so naredili povprečno po 2,5 kroga. Vsega skupaj so dosegli 153 uspe-šnih znotrajmaterničnih osemenitev - od tega je bila v 5,2 % to biokemična nosečnost, v 2,6 % ektopična, v 13,5 % primerov je prišlo do spontanega splava, v 11,7 % pa se je nosečnost nadaljevala.Analiza je pokazala starost kot najpomembnejši dejavnik obstoja nosečnosti. Uspešnost osemenitve pri ženskah, mlajših od 30 let je bila 38,5%, pri žen-skah, starejših od 40 let pa 12,5%. (tz)


Z D R A V O B I V A N J E

6 september | 2010

Hočemo varnost? Zgradimo dirkališče!

Statistika, ki kaže upad prometnih nesreč, je varljiva, saj večino trkov brez poškodovanih vozniki »uredi-jo« sami, brez prisotnosti policistov. Smo res slabi vozniki?»Pred 20, 30 leti smo bili v primer-javi z Evropo res zelo slabi vozniki,« pravi Brane Küzmič, nekdaj uspešni dirkač, zdaj že skoraj dve desetletji vodja prve šole vadbe varne vožnje pri nas. Z leti se je to zelo spremeni-lo, še pove. Smo boljši vozniki, ven-dar veliko bolj raztreseni, površni na cesti se nam mudi bolj kot včasih. »Vendar podobne vzorce opažam tudi v tujini.«

Slovenija je po prometni varnosti pri dnu Evrope. Od januarja do decembra lani je na naših cestah v skoraj 21 tisoč prometnih nesrečah umrlo 171 ljudi, od tega 31 motoristov.

Pred leti smo vzroke za nesreče iskali v slabih cestah, slabih av-tomobilih … . Tega zdaj ni več. Je torej vsa krivda za prometno »sta-nje« izključno na voznikih?»Večinoma. Res je, da imamo veliko boljše ceste in avtomobile. Vendar so se povprečne hitrosti v prometu zmanjšale na račun gneče na ce-stah. In – vedno se nam mudi, tudi za volanom.«

Mladi kot dežurni krivci…»Mladi se vedno hočejo dokazova-ti in kuriti adrenalin, vendar jih je

takih procentualno zelo malo, kljub veliki publiciteti, ki so je zato, ker iz-stopajo, deležni. Najlaže je mladim pripisati krivdo za vse. 95 odstotkov mladih je v resnici zelo dobrih voz-nikov. Tisti ostali problematični pa mečejo slabo luč na vse. Analiza hu-dih prometnih nesreč tudi pokaže, da jih zelo pogosto zakrivijo starejši vozniki.«

Kaj največkrat na cesti delamo na-robe? Kaj opažate na tečajih varne vožnje?»Vozniki še nikoli niso prišli v kritič-

Če imamo iz virtualnega sveta v podzavesti, da

trk dveh avtomobilov »ni nič«, to pričakujemo tudi

v realnem življenju.

Hišni zdravnik

7september | 2010 7september | 2010

Če nekdo dve uri inten-zivno izživlja adrenalin

na dirkališču, na običajni cesti vsaj mesec, dva vozi

normalno.

Brane Küzmič, vodja šole vadbe varne vožnje

no situacijo in ne znajo pravilno re-agirati. Veliko jih nikoli niti do konca ni »stopilo po zavori« – k sreči jim ni bilo treba. Ko se jim to zgodi na tečaju, so precej presenečeni. Mnogo voznikov tudi sploh ne ve, kaj imajo v avtomobilih in kako to deluje. Devet od desetih jih novih sistemov, ki olajšujejo vožnjo, sploh ne zna uporabljati (abs, esp, asr…). Tudi temu so namenjeni tečaji var-ne vožnje: da spoznajo svoje vozilo. Z novimi tehnologijami se tehnike vožnje spreminjajo. V tem je tudi problem avtošol: uči-jo še vedno »po starem«, tako da je prestrukturiranje pri njih nujno potrebno. V tujini obstajajo tovrstni tečaji za inštruktorje vožnje, vendar ker našim zakon udeležbe ne pred-pisuje, se jih pač ne udeležujejo.«

Bi lahko za kakšen avto rekli, da je bolj varen od drugega? Govoriva o avtomobilih zadnje generacije.»Praktično ni več slabega avtomobi-la. Danes imajo vsi novi avtomobili abs zavore, z letom 2013 bodo vsi avtomobili morali imeti elektronič-no stabilni program… . Dejstvo pa je, da težji kot je avto, bolj je varen. Pri težjih avtomobilih masa prevza-me večji delež udarcev.«

Ali smo slovenski vozniki pripra-vljeni dodatno investirati v učenje dobre in varne vožnje?»Običajni vzorec pri mladih voznikih je, da so prepričani, da »obvladajo vožnjo in vozilo, takoj ko naredijo

izpit. Pa saj smo bili vsi nekdaj taki. Opažam, da večji del mladih v tečaj varne vožnje pošljejo starši.«

Kakšne je struktura ljudi, ki se udeležujejo tečajev varne vožnje? Ali kdo demografsko izstopa?»Predvsem gre za ljudi srednjih let, veliko jih je tudi starejših od 50. Obi-čajno tisti, ki že tako in tako varno vozijo, gredo še v tečaj. Radi pa bi v tečaje dobili tiste, ki vozijo nevarno. Ti bi dodatno izobraževanje nujno potrebovali. Z mladimi je užitek delati. Željni so znanja, hitro osvojijo vaje, vzorec reakcije hitro sprejmejo in ga, če je napačen, spremenijo. Spremeniti napačen vzorec reakcij in vedenja pri nekom, ki ima vozniško dovolje-nje 30 let, je bistveno težje. Njihov vzorec je bil sicer pravilen pri prej-šnjih generacijah avtomobilov, se-daj pa je napačen.«

Kakšna je najbolj pogosta reakcija po opravljenem tečaju varne vo-žnje?»Žal mi je, da nisem prišel prej.«

Katere napake morate pri večini tečajnikov najprej odpraviti? Poča-snost reakcij?»Ne odpravljamo napak, pač pa uči-mo, kako reagirati v kritičnih situa-cijah. V vsaki kritični situaciji je podza-vestna reakcija voznika, da zavira. Razlika je samo v tem, da pri starej-ših traja sekundo ali več, pri mlajših pa manj kot sekundo.«

Pa je to vedno prava reakcija?»Ne gre za to, ali je prava ali ne. Nanjo preprosto nimamo vpliva. Ka-sneje pa je bistveno, ali vemo, kaj storiti. Če vemo, to tudi naredimo,

Hišni zdravnik


če ne, držimo nogo na zavori in ča-kamo, kaj se bo zgodilo. V tečajih učimo točno to: kako pravilno zave-stno reagirati. Če bi hoteli, da se tudi ta odvije zelo hitro, bi morali napra-viti zelo veliko število ponovitev in jo spraviti v podzavest. Za vsako zavestno reakcijo namreč porabimo več kot sekundo. V tem času pa av-tomobil pri hitrosti 50 kilometrov na uro naredi skoraj 13 metrov… . In smo v jarku. Pri višjih hitrostih pa – tudi če vemo, kaj narediti, se nam to pogosto časovno ne izide. Zato je tako pomembna hitrost vožnje. Ko vozniki to doživijo v živo, postanejo bolj previdni.«

Koliko na prometne nesreče vpliva nekoncentracija med vožnjo? »Ogromno. Naš reakcijski čas je okrog ene sekunde. Ko nismo skon-centrirani na vožnjo, se poveča in če je to samo za pol sekunde, v tem času prevozimo 20 metrov. Telefo-niranje med vožnjo reakcijski čas voznika podaljša najmanj na 2 se-kundi. To je najbolj nevarno opravilo med vožnjo sploh! V nekaterih dr-žavah so kazni za telefoniranje med vožnjo že višje kot za prekoračitev hitrosti.«

Kaj pa visoke kazni?»Ni vse v kaznih. Imamo ene od najvišjih kazni v Evropi, v času sa-

mostojne Slovenije smo sprejeli že štiri prometne zakone… učinka pa skoraj nobenega. Manj hudih ne-sreč in mrtvih na cestah ni zaradi kazni, pač pa zato, ker so hitrosti, ki so najbolj usodne, zaradi gostote prometa znižale.«

Kako poteka tečaj varne vožnje?»Uro in pol je teoretičnega dela, kjer tečajniki spoznajo ogromno novih stvari. Vsa teorija se potem praktično izvaja. Sledijo tri vaje do-poldan in dve popoldan. Delo pote-ka v skupinah – na šest tečajnikov je en inštruktor. Tečajnik posamezno vajo ponavlja toliko časa, dokler je ne osvoji.«

Ali značajski tip človeka vpliva na to, kako vozi? »Seveda. Značaj človeka se na nje-govi vožnji zelo pozna. Vožnja je tudi najnevarnejše delo, ki ga opra-vljamo, pa se tega sploh ne zave-damo.«

Kaj pa razlika po spolu? Vozimo ženske drugače?»Da. Ženske so veliko bolj pazljive voznice kot moški. Na naših tečajih se to zelo opazi. Primer: vajo de-lamo pri hitrosti 55 kilometrov na

uro. Ženske prvič ne vozijo toliko. Začnejo s 45, 50 kilometri na uro, vajo uspešno opravijo in so potem tudi pri 55 in 60 kilometrih na uro uspešne. Pri moških je obratno. Niti eden ne vozi 55 kilometrov na uro, pač pa najmanj 60. Vaje seveda ne opravijo, toda tudi potem, ko jo po-novijo pri 50 kilometrih na uro, jim ne uspe, ker so že od prej preveč nervozni.«

Slovencem očitajo pomanjkanje vozniške kulture…»Vozniška kultura pomeni dati pred-nost pešcu, ne voziti v rdečo, upo-rabljati smerne kazalce pri menjavi voznega pasu, ne začeti iskati pre-stavne ročice, ko se na semaforju prižge zelena. Način vožnje pa je nekaj povsem drugega. Slovenci doma vozimo prehitro. Zakaj pa je v tujini drugače? In zakaj tujci, ko pri-dejo enkrat na naše ceste, začnejo »divjati«? »

Ko vozimo, se vsi prilagajamo veči-ni. Če drugi vozijo

počasi, vozimo tako tudi sami.


Telefoniranje med vožnjo reakcijski čas voznika po-

daljša najmanj na 2 sekun-di. To je najbolj nevarno

opravilo med vožnjo sploh!

Zakaj?»Zato, ker se pri vožnji vsi prilaga-jamo večini. Če drugi vozijo počasi, vozimo tako tudi sami, in obratno. Tipična situacija: tujec se pripelje skozi Karavanke, vozi tako, kot je navajen. Počasi. Že do Jesenic ga prehiti 50 avtomobilov. Posledica: tak način vožnje sprejme tudi sam.«

Koliko bi pri varnosti na cesti po-magalo, če bi imeli dirkališče?»Ogromno. Vozniki, ki adrena-lin kurijo v prometu, bi ga izživeli na dirkališču. Vendar ne gre samo zato. Na dirkališču vozniki lahko tudi preizkusijo avtomobil, zavore, svoje reflekse… . Pa še bolj varno je. Namreč: pri »cestnem divjaku« je 20 odstotkov njegove pozorno-sti usmerjeno v to, kje bo zagledal policista. Z 20 odstotki »gleda«, kdo mu bo pripeljal nasproti. Svoji vožnji tako nameni le 50 do 60 odstotkov pozornosti in temu primerne so tudi reakcije. Na dirkališču pa vso kon-centracijo lahko usmeri samo »v vo-

lan«. In če nekdo dve uri intenziv-no kuri adrenalin na dirkališču, na običajni cesti vsaj mesec, dva vozi normalno.«

Če voznika »razmeče« na dirka-lišču, ga to strezni za vsakdanjo vožnjo? Mu neprijetna izkušnja ostane? »Seveda. Trdim, da bi bilo na naših cestah najmanj 50 odstotkov moto-ristov manj mrtvih, če bi imeli dir-kališče. Dirkališče ni samo za dirkanje, pač pa tudi za vzgojo in pridobivanje iz-kušenj.«

Najpogostejši izgovor za hitro vo-žnjo je: ker se mi mudi. Je upravi-čen?»Nikakor. Pred leti so s sedmimi kamerami spremljali mene in kole-ga na vožnji od Ljubljane do Celja. Kolega do Trojan ni upošteval niti talnih oznak niti omejitev hitrosti. Čez Trojane – avtoceste še ni bilo, je upošteval talne oznake, omejitev hitrosti pa ne. Sam sem vozil stro-go po predpisih. Razlika na cilju je bila sedem minut. Pa je on vozil »v smrt«, jaz pa točno po predpisih. Res pa je, da so vozniki za menoj precej trobili…«

Ali obsedenost mladih z virtualnim svetom, v katerem se nikoli niko-mur nič ne zgodi, vpliva na njihovo vožnjo? Če imamo iz virtualnega sveta v podzavesti, da trk dveh avtomobi-lov »ni nič«, in da polomljene kosti

ne bolijo, to pričakujemo tudi v re-alnem življenju. Streznitev pride že, ko malo bolj pritisnimo na zavoro in nas »odnese« naprej… . »

Podpirate obvezne tečaje varne vožnje za voznike začetnike, ki jih prinaša novi zakon?»Da. Menim celo, da bi tovrstni zakon morali dobiti že veliko prej. Vendar bo treba biti pri izvajanju tega zakona zelo pazljiv in ga po potrebi dopolniti. Voznik začetnik tečaj potrebuje, ko že ima določene izkušnje in prevozi določeno število kilometrov.«

Ki je koliko?»Vsaj pet tisoč. Šele takrat sama vožnja (prestavljanje, zaviranje, spreminjanje hitrosti…) postane avtomatizem in se tečajnik lahko skoncentrira na vaje. Ne pa da pre-mišljuje, aha, zdaj pride sklopka, pa prestavna ročica… . »

Pri pripravi novega zakona inštruk-torji varne vožnje niste sodelovali?»Ne.«

Ali bi bili obvezni tečaji varne vo-žnje smiselni tudi za starejše vo-znike? Med povzročitelji najhujših nesreč jih je precej…»Ne bi bilo slabo, tudi zaradi vse nove tehnike, ki je vgrajena v av-tomobile in ki je mnogi starejši ne znajo uporabljati. Mislim pa, da si tega nihče ne upa zakonsko prepi-sati.«

Mojca Šimenc


Z D R A V A P R E H R A N A

Antioksidanti od A do ŽHipotetično so naše celice zmožne živeti 140 let. Šele pri tej starosti se telomere tako skrajšanjo, da celična smrt nastopi sama od sebe. Ampak tako teorija. Praksa je nekaj čisto drugega.


Način življenja, vplivi okolja, bolezni povzročijo, da telesni procesi pote-kajo precej drugače. Povprečna ži-vljenjska doba v razvitem svetu se je sicer v zadnjih sto letih zvišala za 25 let. Bi se lahko še bistveno več?

Oksidativni stres vzrok za bolezniČloveško telo je velika kemična to-varna in eden od najbolj pomemb-nih gradnikov v njej je kisik. Ko se porablja, nastajajo prosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne kemič-ne reakcije, ki poškodujejo celice. Proces imenujemo oksidativni stres. Preprečujejo ga antioksidanti, ki nase vežejo proste radikale in jih

tako nevtralizirajo. Oksidativni stres pospešuje staranje, slabi imunski sistem, negativno vpliva na gibalni in živčni sistem, povzroča bolezni. Če bi naše telo ostalo brez antioksidan-tov, bi umrli v nekaj minutah! Prosti radikali bi se vezali na druge mole-kule in povzročili usodne poškodbe.

Osiromašena industrijska hranaVečine antioksidantov človeško telo ne izdeluje samo in jih moramo vanj vnesti s hrano. Paradoks je, da z industrijsko pridelano (predelano) hrano v telo vnašamo vse manj vita-minov in posledično antioksidantov, potrebujemo pa jih vse več.

Najpomembnejši antioksidanti so: vitamin C, vitamin E, provitamin A (betakaroten), selen, cink, flavonoi-di, resveratrol, likopen, karoteni, iz-oflavoni, glutation (slednjega celice proizvedejo iz aminokislin in ga ni potrebno vnašati s hrano. Je eden od najbolj pomembnih celičnih antioksi-dantov, ki med drugim sodeluje pri odstranjevanju ogljikovega peroksi-da ) in koencim Q10. Glede na topnost ločimo dve veliki skupini antioksidantov. Hidrofilni (vi-tamin C, glutation…) so topni v vodi, lipofilni oz. hidrofobni pa v maščo-bah (vitamin E, koencim Q10…) .

Vitamin CVitamin C je najpomembnejši vodo-topni antioksidant. Pospešuje celje-nje ran, krepi delovanje imusnkega sistema, sodeluje pri sintezi hormo-

Naravni vitamin B je po delovanju za tretjino

»močnejši« od umetno pridobljenega.



nov in nevrotransmiterjev, pospe-šuje vsrkavanje železa in zmanjšuje tvorbo kancerogenov nitrozaminov. Sodeluje pri nastajanju kolagena in drugih molekul, ki utrdijo žilno steno ter tako preprečujejo arterosklerozo. Če je vitamina C v telesu premalo, le-to žile »utrjuje« drugače: mikro-skopske razpoke gladi s holestero-lom. Priporočljivi dnevni vnos vitamina C za odrasle je 75 (ženske) oz. 90 mg (moški), najvišji dnevni odmerek pa je 2000 mg. Najboljši naravni viri vitamina C so ananas, pomarančem limone, gre-nivke, limeta, borovnice, vrtne ja-gode, ribez, zelje, špinača, paprika, petršilj, brokoli, brsični ohrovt, para-dižnik, krompir.

Vitamin EVitamin E je skupina, ki jo sestavlja osem različnih vitaminov: tokofe-rolov in tokotrienolov. Topni so v maščobah in zlahka prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado in celič-ne membrane. Je zelo močan an-tioksidant, saj ena sama molekula pred oksidacijo varuje tisoč fosfoli-pidov, molekul, ki so glavni gradniki celične membrane. Vitamin E je pomemben za pravilni razvoj in delovanje živčevja. Pripo-ročeni dnevni vnos je 15mg na dan. Dolgo je veljalo, da je v prevelikih odmerkih škodljiv, vendar je študija

s 50-krat preseženim priporočenim dnevnim odmerkom pokazala, da to ne drži. Domnevajo, da se prese-žek z blatom izloči iz telesa. Najboljši naravni viri so hladno sti-snjena rastlinska olja, marelica, špi-nača, stročnice, oreški, neoliščena žita, otrobi. Naravni vitamin B je po delovanju v telesu za tretjino »moč-nejši« od umetno pridobljenega.

Provitamin APomemben je za normalen vid, kre-pi imunski sistem in vpliva na pra-vilni razvoj zarodka. Sestavljata ga dve večji skupini: retonol in karote-noidi. Priporočeni dnevni vnos je 7 (ženske) do 9 (moški) miligramov na dan. Najboljši naravni živalski viri (reto-nol, retinal) so rumenjak, mleko, siri, maslo, jetra. Najbolši rastlinski viri (karotenoidi) so: vsa zelenja-va zelene barve, korenje, petršilj, buča, paradižnik, marelice, mango, melona. Med karoteonidi velja posebej omeniti likopen in lutein. Likopen, karotenoid rdeče barve, ščiti pred nekaterimi vrstami raka (pljuča, prostata, maternični vrat, mehur, trebušna slinavka) in prepečuje tvorbo LDL holesterola ter s tem ar-teriosklerozo. Lutein preprečuje na-stanek sive mrene. V prvem trimesečju nosečnosti pre-doziranje z vitaminom A (več kot 30

mg na dan) lahko zveča tveganje za spontani splav in razvojne deforma-cije plodu. Tudi predoziranje pri od-raslih ima lahko neželjene stranske učinke.

PolifenoliGre za skupino močnih antioksidan-tov, katerih najbolj »znani« pred-stavniki so flavonoidi, resveratrol in antocianidi. So rastlinskega izvora in delujejo tako, da vežejo nase proste radikale ali preprečujejo oksidacijo vitamina C. Flavonoidi poleg antioksidacijskega delovanja tudi preprečujejo vnetja in delujejo protimikrobno. Antocianidini (najdemo jih pred-vsem v lupini sadja) izboljšajo ela-stočnost žil in krepijo imunski sis-tem. Sadju dajejo vijolično in modro barvo. Falvonoid epikatehin se v veliki količini nahaja v črni čokoladi (je tisti, ki daje grenak okus). Iz te-lesa se zelo hitro izloči. Pomemben j za zdravo srce in ožilje. Viri polifenolov so: lupina grozdnih jagod (resveratrol), cvetje bezga in lipe, glog, njivska preslica, ajda.

Katarina Košenina

Če bi naše telo ostalo brez antioksidantov, bi umrli v nekaj minutah.


Koencim Q10, vrelec mladostiZnanstveniki univerze v Wisconsinu, ki so leta 1956 iz mitohondrijev srca goveda izolirali rumeno kristalno snov, niso slutili, da so odkrili eno od najbolj pomembnih molekul sploh. Kemijsko ime: 2,3-dimetoksi- 5-metil- 6-dekaprenil- 1,4-benzokinon so ji določili na Inštitutu za biokemijske raziskave na univerzi Austin v Teksasu.


Koencimi so spojine, ki pomagajo pospešiti ali upočasniti kemijsko reakcijo. Po strukturi so podobni vitaminom in iz njih v telesu tudi največkrat nastanejo. Če v telo ne vnesemo dovolj vitaminov s hrano, se koencimi ne morejo tvoriti.

Upad za četrtino povzroči bolezniKoencim Q10 je v vsaki človeški celici. Odtod tudi drugo ime zanj: ubikinon. Brez njega ni življenja, saj sodeluje pri nastajanju energije v celicah (tvorbi molekul ATP). Nje-gove koncentracije v tkivih različne. Največ ga je v srčni mišici, jetrih, skeletnih mišicah, trebušni slinavki in ledvicah. Celokupna količina koencima Q10 pri človeku je ocenjena na okrog 1,5 grama, od tega se ga polovica

nahaja v mitohondrijih. Čeprav ga človeško telo večinoma proizvaja samo, po 30. letu starosti njegova količina začne hitro upadati. Ko se zniža za več kot za 25 odstotkov, pride do nastanka različnih bolezni. Na srečo velja tudi obratno: vnovič-na vzpostavitev ravnovesja številne bolezni ustavi ali upočasni njihovo napredovanje, vendar mora za to Q10 doseči najmanj trikratno pla-zemsko vrednost. V praksi to pome-ni uživanje vsaj 150 do 300 mg Q10 na dan, pri nevroloških boleznih

celo do 2400 mg na dan.Pri tvorbi koencima Q10 v telesu so-delujejo številni elementi v sledeh ter vitamini B2, B6, B12, vitamin C, folna in pantotenska kislina. Po-manjkanje Q10, ki se najprej zgodi v organih, ki za svoje delovanje po-trebujejo največ energije: v srcu in v možganih.

Q10 in staranjeKer se koencim Q10 dobro vsrkava preko kože, je nepogrešljiv v kozme-tičnih izdelkih. Dokazano upočasnjuje staranje: zmanjšuje gube in pozitivno vpliva na antioksidativnost kože. Do-bro ga prenašajo vsi tipi kože. Tudi lep nasmeh je odvisen tudi od koencima Q10. Krepi dlesni in prepre-čuje zobno gnilobo. Študije so poka-zale njegovo pomanjkanje pri 60 do 90 odstotkih bolnikov z obolenji dle-

12-tedensko jemanje 225mg Q10 na dan je

sistolični tlak zmanjšalo za okrog 17mm Hg, di-astoličnega pa za okrog

10mm Hg.


sni. Ko so začeli uživati Q10, se je sta-nje dlesni že po treh tednih bistveno izboljšalo. Pri fizični aktivnosti se poraba kisika poveča tudi do desetkrat. Za več ener-gije telo potrebuje tudi več koencima Q10. Q10 povečuje vzdržljivost, saj spodbuja celice k porabi kisika. Poleg tega, da je nujen za tvorbo energije in da deluje kot primarni antioksidant, tudi regenerira druge antioksidante, stimulira rast celic ter zavira progra-mirano celično smrt.

Q10 in bolezni srca

Velja, da odrasel človek dnevno po-trebuje okrog 50mg Q10 na dan. Crane v svoji študiji Biochemical functions of coenzyme Q10 sicer za zvečanje morebitne zmanjšane koncentracije priporoča 100 mg na dan. V zadnjih letih tečejo raziska-ve z orjaškimi odmerki (od 1200 do 3000 mg Q10 na dan). Kljub zelo vi-sokim odmerkom testne osebe niso imele neželjenih stranskih učinkov. Terapevtska uporaba Q10 se je v za-dnjih letih zelo razširila. Uporabljajo ga pri srčnih operacijah, saj se iz-boljša pooperacijsko delovanje srca in zmanjša strukturno poškodbo. Odmerki znašajo 200 mg na dan. Q10 upočasni kronično srčno popu-ščanje (triletno preživetje bolnikov, ki so uživali 300 mg Q10 na dan, je znašalo 75 odstotkov, triletno preži-vetje bolnikov na konvencionalnem zdravljenju pa je bilo 25 odstotno).

Q10 in krvni tlak

Q10 je učinkovit pri kardiomiopati-jah, aritmijah, hipoksiji srca, prepre-čuje arteriosklerozo in znižuje krvni tlak. Študija, ki jo je vodil prof. dr. Rosenfeldt in v kateri je sodelovalo 362 hipertonikov, je pokazala, da je 12-tedensko jemanje 225mg Q10 na dan sistolični tlak zmanjšalo za okrog 17mm Hg, diastoličnega pa za okrog 10mm Hg. Točnega me-hanizma, po katerem Q10 vpliva na krvi tlak, niso odkrili, nekatere štu-dije pa dokazujejo, da Q10 zavira ra-zvoj sprememb endotelija pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom.

Dvojno slepa randomizirana študija je pokazala, da 120 mg Q10 na dan pomembno zmanjšuje verjetnost kasnejših srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh, ki so preživeli miokardni infarkt. Druga (japonska) študija je pokazala, da uživanje Q10 zmanjšu-je napade angine pektoris. Bolniki so po štirih tednih količino zdravil zmanjšali za polovico.

Q10 in bolezni živčevjaKoencim Q10 je v velikih odmerkih koristen za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in pri vseh boleznih, pri katerih je okvarjeno mitohondrij-sko delovanje ali so prisotne oksi-dacijske okvare. Študija na bolnikih, ki so prejemali 1200 do 1500mg Q10 na dan, je pokazala izboljša-nje motoričnih funkcij. Odmevna je

študija izpred treh let, v kateri so bolniki prejemali 1200, 1800, 2400 ali 3000mg koencima Q10 na dan ter 1200 IE vitamina E. Prišlo je do uspešnega zavrtja napredovanja bolezni. Podobne rezultate so dale študije na bolnikih z demenco in živčno-mišičnimi obolenji (mišična distrofija, huntingtonova horea…).Starostna degeneracija rumene pege zelo okvari centralni vid, pri-zadene pa predvsem starejše od 50 let. Je neozdravljiva. Študija (Feher in sod.) je pokazala, da je Q10 v kombi-naciji s karnitinom in omega 3 izbolj-šal vidno polje in ostrino vida. Več študij je pokazalo, da uživanje 300 mg Q10 na dan zmanjšuje po-gostnost napadov migrene (po treh mesecih kar za 55 odstotkov).

Katarina Košenina

Q10 je nujen za tvor-bo energije, deluje kot primarni antioksidant,

regenerira druge antio-ksidante, stimulira rast

celic ter zavira programi-rano celično smrt.

D E N T A L N A M E D I C I N A

Skrb za zobe otroka se začne v nosečnostiKakovost prehrane vpliva na sistemsko zdravje in posledično tudi oralno zdravje. Pove-zava med prehrano in zdravimi zobmi se začne že pred rojstvom. Prehrana nosečnice vpliva na kakovost zob otroka, saj se formacija zob začne že v šestem tednu nosečnosti.


Slaba prehrana vpliva tudi na obrambno sposobnost telesa in zmožnost remineralizacije trdih tkiv. (zob, kosti). Sladkorji so glavna hra-na bakterijam, ki povzročajo zobni karies. Bolj kot količina zaužitih slad-korjev je pomembna frekvenca. Več-krat kot zaužijemo s sladkorji bogato hrano, boljše pogoje ustvarimo za razmnoževanje bakterij in nastanek zobnega kariesa.

Sklenina, dentin,pulpa, cement

Sklenina je najtrša, vendar zelo krh-ka snov v človeškem telesu. Je celič-ni produkt celic ameloblastov, ki jo izdelajo, preden zob izraste v ustno votlino. Sestavljena je iz kristalov kalcijevega hidroksiapatita, ki so zelo pravilno zloženi v skleninske prizme.

Kristali po svoji dolžini prevajajo svetlobo, po širini pa slabo. Zaradi prevajanja svetlobe je sklenina na različnih delih krone različne barve. Na griznem robu je modro siva, na sredini krone je sivo bela in ob robu dlesni rumenkasta. Barve so odvi-sne od struktur, ki ležijo pod skleni-no, in od debeline sklenine. Kemična sestava sklenine je 4 odstotke vode, 1 odstotek organskih snovi in 95 od-stotkov mineralnih snovi.Naloga sklenine je, da omogoča žvečenje in grizenje, varuje dentin, daje estetski videz in ima vlogo pri govoru.

Dentin je zelo mineralizirano tkivo, ki tvori glavno zobno maso. Pokriva ga sklenina, v njem pa leži zobna pulpa. Od pulpe proti površini pote-kajo dentinski kanali. V kanalih se nahajajo podaljški celic odontobla-stov, katerih telesa ležijo v pulpi, ter živčna vlakna. Zaradi živčnih vlaken zunanje vplive na dentin tudi čutimo kot bolečino. Sestavljajo ga manjši kristali kalcijevega hidroksiapati-ta in druge anorganske snovi(Ca, P, Mg, F…). Kristali so postavljeni manj urejeno kot v sklenini in so nanizani okoli kolagenske mreže. Zaradi kola-genske mreže in tekočine v dentin-skih kanalih je dentin prožen in delu-je kot blažilec griznih sil.

Pulpa je specializirano vezivno tki-vo. Nahaja se v pulpni votlini in je povezana z organizmom preko api-

Najpogostejši bolezni, ki ogrožata zobe, sta zobni karies in parodontalna

bolezen.


kalne odprtine na vrhovih korenin. Skozi apikalno odprtino je pulpa pre-krvavljena in oživčena. Sestavljajo jo različne celice, v medceličnini pa različna vlakna, žile in živčna vlakna. Naloga pulpe je izdelava dentina, prehranjevanje dentina in sklenine, zaznava dražljajev in obramba zoba pred vdorom mikroorganizmov.

Cement pokriva koreninski del den-tina. Je sestavni del zoba, vendar je funkcijsko del obešalnega aparata zoba. Po sestavi je podoben kosti. Sestavlja ga 12 odstotkov vode, 28 odstotkov organskih snovi in 60 od-stotkov mineralnih snovi. V cementu so pritrjena kolagenska vlakna po-zobnice, s katerimi je zob pritrjen v čeljustni kosti.

Osveščenost preprečuje kariesNajpogostejši bolezni, ki ogrožata zobe, sta zobni karies in parodontal-na bolezen. Karies prizadane same zobe, med-tem ko parodontalna bolezen uniču-je obešalni aparat zob in tako priza-deti zobje izgubijo funkcionalnost, se začno majati, lahko pa tudi izpadejo.Pojavnost kariesa je zaradi dobre preventive in obveščenosti ljudi v razvitih državah v upadu. Enako pa ne velja za parodontalno bolezen, ki je bolj prikrita, ne povzroča bolečin in se jo opazi šele, ko začne povzro-čati težave.

Pravilna nega zobTemeljito čiščenje zob, dvakrat na dan z zobno ščetko ter zobno pasto s fluoridi bo dovolj za ohranitev lepih in zdravih zob. Zjutraj si zobe očisti-mo po zajtrku in zvečer po zadnjem

obroku. Pri tem pa je zelo pomemb-no, da si znamo zobe očistiti pravil-no. Vsak zob ima 5 ploskev in vsaka ploskev mora biti očiščena. Poleg lastne skrbi za zobe je zelo priporočljivo dvakrat letno obiskati ustnega higienika, ki vam bo poleg preventivnega pregleda strojno oči-stil zobe in odstranil zobni kamen.Pri pregledu ustne votline pacientov, ki si redno umivajo zobe, pogosto opazimo zobne obloge na težje do-stopnih mestih ter okoli zob, ki ležijo globje v ustni votlini. Na takšnih me-stih se sčasoma pojavijo težave na zobeh ali obzobnih tkivih. Ustni higienik ali zobozdravnik vas bosta podučila kako si zobe očistite pravilno in učinkovito.

Zobna pasta naj vsebuje fluoridePri izbiri zobne paste izdelovalec ni tako pomemben, pomembno pa je, da vsebuje fluoride. Fluoridi so po-memben dejavnik pri preprečevanju nastanka kariesa. Površinsko nanaša-nje fluoridov na sklenino zmanjšuje demineralizacijo sklenine, pomaga pri remineralizaciji in zmanjšuje aktiv-nost bakterij, ki povzročajo karies. Poznamo zobne zobne paste proti

kariesu, za zmanjševanje preobču-tljivosti korenin, proti zobnemu ka-mnu, belilne paste... Uporabljajmo takšno pasto, ki je namenjena našim težavam in nam odgovarja. Zmerno uporabljajmo le paste za beljenje zob, ker vsebujejo groba abrazivna sredstva, ki ščasoma poškodujejo sklenino in dlesen.

Ščetko zamenjajmo vsak mesecPomembne lastnosti zobne ščetke so gostota ščetin, zaobljenost vrhov ščetin, velikost glave in dobra lega v roki. Če je glava ščetke prevelika, težko dosežemo težje dostopne plo-skve zob. Večina ščetk na tržišču je dovolj dobrih. Električne zobne ščetke so enako učinkovite kot ročne, vendar so laž-je za uporabo, za to jih priporočamo osebam, ki niso dovolj spretne z roč-no ščetko. Ščetko je priporočljivo za-menjati vsak mesec.Priporočljivo je uporabljati tudi zob-no nitko in interdentalne krtačke, s katerimi očistimo medzobne prosto-re, ki jih ni mogoče doseči s ščetko.

Uroš Perović, diplomant stomatologije

Fluoridi so pomemben dejavnik pri preprečeva-

nju nastanka kariesa.

Karies prizadane same zobe, parodontalna bole-zen pa uničuje obešalni

aparat zob.

D E N T A L N A M E D I C I N A

Parodontalna bolezen zvečuje tveganje za kap in infarktParodontalna bolezen je ena od najbolj razširjenih bolezni človeštva. Po nekaterih virih jo ima 80 odstotkov populacije, v Sloveniji kar 98 odstotkov vseh tridesetletnikov.


Parodontalna bolezen se pojavi kot preprosto vne-tje dlesni, ki je posledica

zobnih oblog.

Miha Bobič, spec. dentalne medicine, Zobozdravstveni center Babit

Glavni vzrok za parodontalno bole-zen sta nezadostna ustna higiena in zobne obloge. O njej smo spre-govorili z Miho Bobičem, zobozdrav-nikom iz zobozdravstvenega centra Babit v Ljubljani, kjer v skladu s filozofijo celostnega pristopa k pa-cientu delujejo tudi ustni higieniki. Ena od njihovih prioritet je izobra-ževanje pacientov o pravilni tehniki čiščenja ustne votline z namenom preprečevanja ustnih bolezni.

Zakaj nastane parodontalna bole-zen in kateri so dejavniki tveganja?Vzrok za parodontalno bolezen je prisotnost čezmerno namnoženih bakterij v obzobnih tkivih. Dokaza-nih je okoli 500 različnih vrst, ki so sicer normalno prisotne v ustih in neorganizirane ne delajo škode. Iz mehkih zobnih oblog, ki ostanejo na površini zob, se zaradi nenatanč-nega čiščenja zob razvije zobni ka-men oz. trde zobne obloge (plak). Plak je glavni predispozicijski faktor za razvoj parodontalne bolezni. Tve-ganje za razvoj parodontalne bole-zni povečajo še kajenje, stres, ra-zne bolezni, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa, sladkorna bolezen… . Pojavnost parodontalne bolezni s starostjo narašča.

Kakšen je mehanizem razvoja paradontalne bolezni?Bakterije, ki so v obliki plaka v stiku z dlesnimi, povzročajo njihovo vne-tje. Če so dlesni pordele in nabrekle, govorimo o gingivitisu. Po daljšem obdobju se nečiščeni plak mineralizi-ra in spreminja v zobni kamen. Ko se vnetje razširi v globja tkiva in priza-dene kosti, govorimo o parodontalni bolezni. Prvi znak je krvavitev iz dlesni pri bla-gem dotiku, oteklost dlesni, temno rdeče dlesni, včasih se pojavijo izte-kanje gnoja, zadah ter majavost zob.

Gnojno vnetje in majavost zob zahte-vata nujen obisk zobozdravnika!Navadno se bolezen pojavi kot pre-prosto vnetje dlesni, ki je posledica zobnih oblog. To spremlja krvavenje in nabrekanje dlesni. Začetna stopnja (gingivitis) je ob ustrezni higieni ter profesionalni odstranitvi trdih in meh-kih oblog še popolnoma reverzibilna. Čez čas se vnetje razširi na ostala ob-zobna tkiva, prihaja do razgradnje ko-sti in nastanka globokih obzobnih že-pov, polnih bakterij, ki so v idealnem okolju za nadaljnje razmnoževanje. Ob napredovanju pride do omajanja ter izgube zob, ki izgubijo kostno pod-poro. Bolezen, ki poteka počasi in neboleče, ima poleg izgube zob tudi sistemske učinke.

Na katere organske sisteme lahko kvarno vpliva?Parodontalna bolezen je dokazano povezana z boleznimi, ki prizade-nejo druge organske sisteme. Je dejavnik tveganja za aterosklerozo, zvečzje nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Lahko je vzrok za prezgodnji porod in nizko poro-dno težo novorojenca.

Kako preprečiti parodontalno bolezen? Osnovno sredstvo proti parodontal-ni bolezni in proti skoraj vsem bo-leznim ustne votline je učinkovito odstranjevanje bakterij. Obloge je treba mehansko očistiti, to je prvo pravilo. Ustne vode, vodne prhe in podobno so le dodatek, bistveno bolj pomembni sta zobna nitka in medzobna ščetka. Namen zobne


Ob napredovanju pride do omajanja ter izgube zob, ki izgubijo kostno

podporo.

Umik dlesni zaradi parodontalne bolezni.

Vnetje dlesni.

Parodontalni absces.

paste je, da deluje kot detergent in da ščiti sklenino s pomočjo fluoridov. Priporočam zobno ščetko z majhno glavo, mehkimi, a številnimi ščeti-nami, zobno nitko, medzobno ščetko in pasto, ki vsebuje fluoride. Pravilno tehniko čiščenja in uporabo pripo-močkov za čiščenje pokaže in nauči zobozdravnik ali ustni higienik.Redno, temeljito in pravilno ustno higieno naj obvezno spremljajo tudi redni obiski pri zobozdravniku in pri ustnem higieniku. Tega se Slovenci ne zavedamo in te navade še nima-mo. Večina jih pravzaprav niti nima dostopa do ustnega higienika.

Kakšna je pojavnost paradontalne bolezni?Več kot 90 odstotkov ljudi ima neko obliko parodontalne bolezni. Napre-dovalo stopnjo, kjer je že ogrožen obstoj samih zob in ki ima dokaza-ne negativne sistemske učinke, ima približno tretjina prebivalstva. V Sloveniji je delež okoli 98 odstot-kov, vendar so sem vmeščene tudi blažje oblike. To sicer ne pomeni, da smo vsi Slovenci neuki v skrbi za ustno higieno, pač pa, da se mora-mo bolj posvetiti kakovosti higiene. Glavno merilo je torej, kako natanč-no si očistimo zobe. Tu je nepogre-šljiva profesionalna pomoč in moti-vacija za pravilno ustno higieno, ki jo nudijo ustni higieniki.

Ali k parodontalni bolezni lahko pripomore beljenje zob?Beljenje je omejeno na sklenino in naj ne bi vplivalo na obzobna tkiva. Ob stiku z mehkimi tkivi pa povzro-ča opekline, zato naj obvezno pote-ka le pod strokovno kontrolo.

Katarina Podnar


Osebna zavarovanja: Kako izbrati pravega?Potreba po varnosti je ena izmed osnovnih človekovih potreb in ker nesreča nikoli ne počiva, lahko prizadene vas, vaše najbližje ali vaše imetje. Zato je smiselno, da se zava-rujete in v času nesreče vsaj malo omilite posledice.


Naglica ne vodi nikamorV postopku odločanja za zavarovanje se nikar ne prenaglite. Premislite, ali želeno zavarovanje morda ni krito že v kakšnem obveznem socialnem ali drugem zavarovanju. Nato si najprej pridobite podatke o zavarovalnih po-gojih in premijah različnih zavaroval-nic, ter jih primerjajte med seboj. Ko izberete najprimernejšo zavarovalni-co, še natančneje preberite običaj-no zajetne zavarovalne pogoje, tudi drobni tisk, da ugotovite, kaj zavaro-valna pogodba krije in česa ne, ter v katerih okoliščinah, preden podpiše-te zavarovalno polico.

Dobro je vedeti Zavarovalna premija je dražja, če kri-je pogoste nevarnosti.Zavarovalno premijo je mogoče zni-žati, če se iz zavarovalne pogodbe izključijo nekatere nevarnosti oziro-ma se vanjo ne vključijo (na primer tvegani športi).Če v zavarovalni pogodbi ni neka-terih za zavarovanca pomembnih nevarnosti, je le-te pogosto mogoče vključiti v kritje z doplačilom.Zavarovana premija se lahko zniža, če se v pogodbo vključi franšiza - če zavarovalec prevzame nase del ško-de v zavarovalnem primeru. Zavarovalni pogoji od zavarovanca zahtevajo, da z zavarovanimi stvar-mi ravna skrbno, odgovorno in kot dober gospodar, sicer je v zavaroval-nem primeru izplačana zavarovalni-

na lahko znižana ali zavarovanec do nje celo ni upravičen (na primer, če ni zaklenil ukradenega avtomobila).Zavarovalec naj se zaveda, da prav vsega ni mogoče zavarovati. Nekatere nevarnosti so namreč preveč nepred-vidljive oziroma posledica »višje sile«.

Vrste osebnih zavarovanjZa začetek je potrebno predvsem opozoriti, da je cena zavarovanja in izplačanih premij odvisna od vsake-ga posameznika, saj se zavarovalne pogodbe sklepajo na podlagi podat-kov, kot so vaša starost, spol, čas za-varovanja, zdravstveno stanja, celo vaše kadilske navade, ter seveda denarja, ki ste ga pripravljeni vložiti.

Življenjsko zavarovanjeŽivljenjska zavarovanja so name-njena zaščiti družinskih in drugih najbližjih članov, ki bi bili v primeru smrti zavarovane osebe obremenje-ni s pokritjem raznih finančnih obve-znosti. Med najpogostejše finančne obveznosti spada plačilo najetih še neizplačanih kreditov. Marsikdo se ne zaveda, da se posojila v prime-ru smrti kreditojemalca dedujejo na

najbližje družinske člane, kar pome-ni, da morajo v primeru smrti pokriti obveznosti iz tega naslova.

Za življensko zavarovanje se je smi-selno odločiti že v mladih letih, ker so mlajše osebe manj rizične in je zavarovanje zato cenejše, izbrano zavarovalno obdobje pa je lahko daljše. S tem za potrebno zavaroval-no vsoto plačujemo nižje premije. Življenjska zavarovanja se najpogo-steje delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Ločimo:

Kapitalska zavarovanja: izplačilo s pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote oz. kapitala v enkratnem zne-sku (v primeru smrti ali doživetja)Zavarovanje za primer doživetja: predvideva izplačilo dogovorjene za-varovalne vsote le po poteku zavaro-valne dobe, če je zavarovanec še živ.Zavarovanje za primer smrti: izpla-čilo dogovorjene zavarovalne vsote le, če zavarovanec umre.Zavarovanje za primer smrti in doži-vetja: mešano zavarovanje – izplačilo dogovorjene zavarovalnine v prime-ru doživetja ali smrti.Zavarovanje na točno določen rok: zavarovalna vsota se ob poteku za-varovalne dobe izplača ne glede na doživetje ali smrt zavarovanca.Zavarovanje za primer smrti in doži-vetja s kritjem kritičnih bolezni:Življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovalec prevzame naložbeno tveganje: zavarovalna vsota se spre-minja z indeksom (borzni indeks).

Premislite, ali želeno za-varovanje ni morda krito že v kakšnem obveznem

socialnem ali drugem zavarovanju.


Rentna zavarovanjaTo je oblika osebnega varčevanja s katero lahko danes, ko smo še ak-tivni, poskrbimo za finančno neod-visnost v prihodnosti. Bistvo tega zavarovanja je, da z vplačilom enkra-tne premije ali z obročnimi vplačili zagotovimo sebi ali svojim bližnjim izplačevanje mesečne rente določe-no časovno obdobje ali dosmrtno, odvisno od dogovora.

Nezgodno zavarovanje in nezgodno zavarovanje otrokKakovostno sklenjeno nezgodno za-varovanje ob nezgodi zagotovi soci-alno varnost posamezniku, pa tudi njegovi družini.

Predvsem je to pomembno pri zapo-slenih, pri katerih začasna ali trajna nezmožnost opravljanja poklica po-meni tudi izgubo dela dohodka. ZPIZ loči med nezgodo, ki se je zgodila na delu, poklicno boleznijo, nezgodo, ki se je zgodila v prostem času.

Premija za nezgodno zavarovanje otrok je ponavadi med tistimi izdatki, ki jih imajo starši na začetku šolske-ga leta. Zavarovalnice na svojo po-nudbo opozorijo z letaki, ki jih dobijo otroci v šoli, pred sklenitvijo pa je smotrno pretehtati, kateri nezgodni primeri imajo največje finančne po-sledice, in si glede na to izbrati ustre-zno kombinacijo zavarovalnih vsot. Najbolj klasične kategorije, ki jih kri-jejo zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja, so dnevno nadomesti-lo, nadomestilo za bolnišnični dan, trajna ali stoodstotna invalidnost ter nezgodna ali naravna smrt.

Zdravstveno zavarovanjeS sklenitvijo dopolnilnega zdra-vstvenega zavarovanja se lahko zavarujemo pred doplačili stroškov zdravstvenih storitev in zdravljenja. Možna je tudi sklenitev nadstandar-dnega zdravstvenega zavarovanja, ki nam omogoča večje udobje v proce-su zdravljenja v bolnišnici. Zdravstve-no zavarovanje je torej zavarovanje, ki nam zagotavlja višjo socialno var-nost ob bolezni ali poškodbi. Deli se na dve osnovni obliki: obvezno zdra-vstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bo-lezni in poškodbe izven dela ter po-škodbe pri delu in poklicne bolezni. Zavarovancem zagotavlja pravice plačila stroškov zdravstvenih storitev, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, posmrtnino in pogrebnino in povra-čila potnih stroškov v zvezi z uporabo zdravstvenih storitev.Prostovoljno zdravstveno zavaro-vanje zavarovancem krije stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicin-sko-tehničnimi pripomočki, ter izpla-čila dogovorjenih denarnih nadome-stil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja.Poznamo tudi dopolnilno prosto-voljno zdravstveno zavarovanja, ki je posebnost našega sistema zdra-vstvenega zavarovanja. Je zakonska obveznost zavarovanca, da sam po-ravna razliko med deležem, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in celotno vrednostjo uporabljenih zdravstvenih storitev

v okviru standarda obveznega zdra-vstvenega zavarovanja.

Asistenčno zavarovanje Če veliko potujete, premislite o skle-nitvi asistenčnega zavarovanja, s katerim si zagotovite materialno in/ali intelektualno pomoč in storitve, doma ali v tujini. Pakete asistenčnih zavarovanj lahko sklenete za različna področja: turistično zdravstveno za-varovanje z asistenco v tujini, zava-rovanje pomoči na cestah... .

Zavarovalnice pri nasNa našem zavarovalniškem tržišču je prisotnih veliko zavarovalnic. Med večjimi domačimi ponudniki zavaro-vanj so zavarovalnice Triglav, Mari-bor, Tilia, Generali, Adriatic Sloveni-ca, KD-življenje, od tujih pa Grawe, Wiener Stadtische in Ergo. Vse imajo precej podobno ponudbo, tudi pre-mije se ne razlikujejo veliko. Najbolj se izplača, da osebno zavarovanje sklenete pri tisti zavarovalnici, pri kateri že imate kakšno drugo zava-rovanje, zaradi česar ste deležni po-sebnih ugodnosti. Med poplavo ponudb se ni lahko odločiti, zato dobro razmislite, kaj z zavarovanjem želite doseči in potem izberite zavarovanje, ki bo najbolj zadovoljilo vaša pričakovanja in po-trebe. Osebna zavarovanja se lahko med seboj zelo razlikujejo, zato skrb-no proučite, če so lastnosti izbrane vrste zavarovanja skladne z vašimi pričakovanji. Srečno!

Matej Dimec

Življenjska zavarovanja se najpogosteje delijo

glede na način izplačila zavarovalnine.

D U Š E V N O Z D R A V J E Z A V S E

Naučimo se avtogenega treningaAvtogeni trening je ena od najpogosteje uporabljenih tehnik telesnega in mentalnega sproščanja. Številne raziskave kažejo, da je učinkovita metoda za zmanjševanje stresa in izgorelosti pri delu in v življenju. Z rednim prakticiranjem dosežemo intenzivno sprostitev z dolgotrajnimi učinki.

Avtogeni trening je znanstvena metoda, ki temelji na avtosugestiji. Razvil jo je nevrolog in psihiater Jo-hannes Heinrich Schultz na podlagi raziskav o delovanju človeških mož-ganov in dela z ljudmi v hipnozi.

Samopriklic občutka teže in toploteDr. Schultz je uporabil izkušnjo ljudi, ki so v hipnozi navajali, da doživlja-jo prijeten občutek teže in toplote v telesu. To spoznanje je razvil tako, da si človek sam prikliče občutek teže in toplote in se s tem spravi v avtogeno stanje, ki je podobno hipnotskemu. Priklicu občutka teže in toplote je dodal še štiri vaje, s katerimi suge-riramo pomembnim organom v na-šem telesu uravnoteženo delovanje. Sugeriramo si z močjo predstave in s ponavljanjem.

Šest osnovnih vaj Avtogeni trening obsega dve skupi-ni vaj: osnovne vaje in višjo stopnjo avtogenega treninga. Ko govorimo o avtogenem treningu, najpogosteje mislimo na osnovne vaje. Gre za šest vaj, s pomočjo katerih se poleg telesnih sprememb doživlja tudi psihična relaksacija. Naučijo nas vplivati na zmanjševanje napetosti v mišicah, uravnavanje krvnega priti-ska, uravnavanje dihanja, uravnava-nje bitja srca in uravnavanje delova-nja organov v trebušni votlini.

Izvajalec hkrati dajalec in prejemnik sugestijPri avtogenem treningu uporabljamo sposobnost lastne sugestibilnosti, ki jo imamo vsi, saj je naraven pojav. Besede, ki jih sprejemamo iz okolja in misli, ki jih proizvaja naša psiha, de-

lujejo sugestivno na našo osebnost. Naše odločitve in naše vedenje so po-gosto posledica teh sugestij. Avtogeni trening ta pojav uporablja tako, da organizirano, zavestno in pozitivno uporabi tisto misel oz. pred-stavo, ki je koristna za nas. Oseba, ki izvaja avtogeni trening, ima občutek, da je vse v njenih rokah, ker je istoča-sno dajalec in prejemnik sugestij.Avtogeni trening je zelo koristen, če ga redno izvajamo. Blagodejno deluje na razpoloženje in kvaliteto življenja in ima pozitivne učinke pri številnih boleznih.

Avtogeni trening namesto uspavalaVaje za sproščanje zvišujejo dejav-nost celic, ki uničujejo tujke v orga-nizmu in na ta način krepijo imunski sistem. Poleg tega z vajami avtoge-


nega treninga vplivamo na uravna-vanje krvnega pritiska, dihanja, bitja srca in delovanja organov v trebušni votlini, kar pripomore k ponovnemu vzpostavljanju ravnovesja v telesu.Pri nespečnosti avtogeni trening omogoča umirjanje do te mere, da človek brez večjih težav normalno zaspi in tudi kakovost spanja je dru-gačna. Pogosto se dogaja, da zaspi-mo že med samimi vajami.

Koristi za kardiovaskularni sistemPri zdravljenju obolenj srca in ožilja je potrebno preprečiti nadaljevanje bolezni, pri čemer je pomembna razbremenitev stisk srčnega bolnika. Avtogeni trening se je pokazal kot odlična metoda za doseganje oseb-nega umirjanja in s tem tudi razbre-menitve srčne mišice, zmanjšanja krvnega pritiska, preprečitve infarkta in drugih obolenj.Astmatik lahko z vajami avtogenega treninga doseže razbremenitev na-petosti, ki ustvarja težave pri diha-nju. Psihična razbremenitev prinese bolniku olajšanje, saj so dihalne poti v tem primeru sproščene in ne pri-haja do krčenj, ki zraku ovirajo prosto pot do pljuč. Pri glavobolih je bistvenega pome-na, da se naučimo sprostiti napeto-sti. Pri tem lahko pomaga avtoge-ni trening, ki nam omogoča, da se naučimo sprostiti in tako vplivati na ožilje, saj glavobole povzroča prav njegovo krčenje.

Kako poteka učenje?Učenje šestih vaj avtogenega trenin-ga poteka postopoma (običajno traja

6 tednov po eno uro na teden) in se dopolnjuje z učenjem še dveh dru-gih tehnik, ki pripomoreta k celoviti psihofizični sprostitvi in večji dovze-tnosti za avtosugestijo. Na vsakem od šestih srečanj se učimo tehnik po sledečem vrstnem redu:

· Progresivna mišična relaksacija (po-stopno sproščanje mišic), ki temelji na sistematičnem ozaveščanju na-petosti v mišicah in sproščanju vsa-ke skupine mišic posebej, po točno določenem vrstnem redu.

· Vaje avtogenega treninga, ki se nadgrajujejo tako, da se na prvih dveh srečanjih uči priklicati občutek teže in toplote, na naslednjih sreča-njih se uči vplivati na uravnavanje ritma dihanja, uravnavanje bitja srca, uravnavanje delovanja organov v trebušni votlini, na zadnjem sreča-nju pa kako prekiniti tok svojih misli, če to želimo.

· Imaginacija varnega kraja (ima-ginarno doživljanje varnega kraja s čim več čutili), ki pripomore k raz-vijanju občutka varnosti, notranjega miru in regulaciji čustev.

Za učinkovito izvajanje se avtogene-ga treninga učimo pod vodstvom iz-urjene vaditeljice/vaditelja, vendar je za dosego dolgotrajnih pozitivnih učinkov potrebna redna, sistematič-na vadba 5 -15 minut dnevno tudi doma. Ko tehniko osvojimo, jo lahko uporabljamo v različnih življenjskih situacijah.

Tamara Trobentar, specializantka in-tegrativne relacijske psihoterapijeInštitut Satori, Inštitut za psihoterapijo in psihosocialno pomoč, Ljubljana


Kaj pridobimo s prakticiranjem

avtogenega treninga:

· Uravnotežanje napetosti in sprostitve

· Kvalitetnejši stik s sabo in z drugimi

· Zmanjševanje anksioznosti (tesnobnosti), strahu, treme

· Lažje in uspešneje dosegamo zadane cilje: znano je, da

naše misli vplivajo na naša delovanja in da pozitivne

predstave pripomorejo k uspehu.

· Pomoč pri premagovanju notranjih odporov

in okrepitvi motivacije.

· Z redno vadbo dosegamo bolj indiferenten odnos do

mnogih neugodnih pojavov, ki imajo za nas emocionalen

pomen in v nas vzbujajo neprijetna čustva.

· Večjo učinkovitost pri športu, učenju pilotiranja, itd.

· Boljše samospoznavanje, ki nam omogoča učinkovitejše

spremljanje dogajanja v našem telesu in doživljanju, more-

bitne telesne spremembe in znake, ki nam dajejo pomemb-

ne informacije o našem psihofizičnem stanju.

Z vajami avtogenega treninga vplivamo na

uravnavanje krvnega pri-tiska, dihanja, bitja srca in delovanja organov v

trebušni votlini.

P S I H A

Kako je bilo, ko ste bili v otroštvu prvič resno bolni?K sreči v otroštvu nisem bila resno bolna. Mogoče je bila pljučnica še najhujša. Tudi to smo pozdravili v domači oskrbi z antibiotiki in čaji.

Kaj je bil najbolj nenavaden na-čin, ki ste ga uporabili za samoz-dravljenje? Nikoli še nisem uporabila kakšne-ga nenavadnega načina samozdra-vljenja. Čaji moje mame in kakšna

tableta so mi doslej pomagali pri okrevanju.

Katera bolezen pri svojcu vas je zelo pretresla, vam zamajala tla pod nogami?Vedno me pretrese, ko izvem, da ima kdo od mojih prijateljev ali znancev raka, še posebej, če so to mladi ljudje. In vedno znova sem presrečna, če jim ga uspe prema-gati. V ožji družini imamo sladkor-no bolezen. Zelo zahrbtna je in nam je prezgodaj vzela našega očeta.

Kaj ste ob tej hudi bolezni spozna-li, kakšno izkušnjo pridobili?Uživaj življenje vsak dan! Če pride bolezen, se z optimizmom spopri-mi z njo.

Kaj od sadja in zelenjave imate najraje?Najraje imam brokoli, fižol, borov-nice in gozdne jagode.

Nam zaupate recept za solato po vašem okusu?Brokoli samo za pol minute damo v vrelo vodo. Odcedimo ga in zabeli-mo z malo slanine.

Ali veste, kaj je državni program SVIT?Poznam program SVIT.

Če bi dobili povabilo vanj, bi se ga udeležili in zakaj?Zagotovo bi se ga udeležila, saj je pravočasno odkrivanje bolezni zelo pomembno.

Vaš najljubši pregovor ali modra misel, povezana z zdravjem:Dobra misel – pol zdravja.

ministrica za gospodarstvoDarja Radić,

Kaj vsak teden naredite za to, da varujete svoje zdravje?Zavedam se, da žel premalo nare-dim za varovanje svojega zdravja. Dokler si zdrav, se ne zavedaš, ka-kšno bogastvo imaš.

Kako se spominjate svojega prvega obiska pri zdravniku?Pravzaprav se svojega prvega obi-ska pri zdravniku ne spominjam. Nisem bila kaj dosti bolna. Kakšna angina ali prehlad, ki smo ju naj-večkrat pozdravili kar doma.


P S I H A

ministrica za gospodarstvo minister za zdravjeDarja Radić, Dorjan Marušič,

Kaj ste ob tej hudi bolezni spozna-li, kakšno izkušnjo pridobili?Vsaka izguba je boleča in izguba člo-veka vedno pretrese. Prinašajo pa spoznanja kot je, da je življenje treba živeti in biti odprt in iskren do sebe in drugih.

Kaj od sadja in zelenjave imate najraje?Sadje in zelenjava sta stalnica moje-ga jedilnika. Letno pojem zelo veliko sadja in zelenjave in pri tem nisem izbirčen. Posegam predvsem po se-zonskem sadju, saj skušam slediti naravnemu ciklusu letnih časov. Če-šenj si na primer ne bi zaželel po-zimi, jih pa z veseljem jem maja in junija, v času sezone.

Nam zaupate recept za solato po vašem okusu?Zelena solata, fižol, avokado so se-stavine solate, ki mi jo po svojem re-ceptu pripravi soproga Alenka. Preliv za solato ne sme biti slan, da se oku-sijo vsi okusi zelenjave. Dovolj je le prava kombinacija kisa, oljčnega olja in nekaj popra.

Ali veste, kaj je državni program SVIT?Seveda, dobro ga poznam, tudi po službeni dolžnosti. Je eden od prese-jalnih programov za zgodnje odkri-vanja raka, za katere vsi želimo, da bi se vanje vključilo čim večje števi-lo ljudi, ki po pošti prejmejo vabila. Program Svit, program za zgodnje odkrivanje raka na debelem čreves-ju in danki, je še mlad, poteka nekaj več kot leto dni in po podatkih stroke je že rešil nekaj življenj.

Če bi dobili povabilo vanj, bi se ga udeležili in zakaj?Vabilo sem prejel, izbrali so me po ključu, kot vsakega drugega drža-vljana, in sem se ga že udeležil. Program Svit je dobro zastavljen, saj vključuje vse ključne elemente: od preprečevanja bolezni, zgodnjega odkrivanja, zdravstvene obravnave, vključno s psihosocialno podporo, rehabilitacijo, raziskovanjem in pali-ativno oskrbo. Uresničevanje tega programa bo pri-spevalo ne le k zmanjševanju bre-mena raka v Sloveniji, ampak tudi k zmanjševanju bremena drugih kro-ničnih bolezni, zato vabim vse bral-ce, da se vabilu po pošti odzovejo.

Vaš najljubši pregovor ali modra misel, povezana z zdravjem:Dobra volja in optimizem veliko pri-pomoreta k pozitivnemu pogledu na življenje in tako tudi k zdravju posa-meznika in skupnosti.

Kaj vsak teden naredite za to, da varujete svoje zdravje?Kolikor mi čas dopušča, tečem. Zato me, ko sem čez teden v Ljubljani, lahko srečate v Tivoliju. Veliko tudi plavam, predvsem, ko sem v Kopru, saj je plavanje moj način športnega udejstvovanja že od malega, ko sem plavanje treniral.

Kako se spominjate svojega prve-ga obiska pri zdravniku?Obiskov pri zdravniku se slabo spo-minjam, prvega pa se sploh ne spo-mnim, dobro pa se spominjam, da sem zaradi pogostih angin zdravniku moral večkrat »kazati jezik« in seve-da grlo.

Kako je bilo, ko ste bili v otroštvu prvič resno bolni?Spominjam se, da sem zaradi močne škrlatinke moral v bolnico na odde-lek za infekcijske bolezni. Dni v bol-nišnici se spominjam le bežno.

Kaj je bil najbolj nenavaden na-čin, ki ste ga uporabili za samoz-dravljenje? Če je samozdravljenje tudi odganja-nje glavobola, tega blažim tako, da pijem kavo z limono. Presenetljivo, napitek mi pomaga.

Katera bolezen pri svojcu vas je zelo pretresla, vam zamajala tla pod nogami?Rak je bolezen, ki me vedno pretre-se, že od smrti stare mame. Je bo-lezen, ki prehitro vzame človeka. Če gre za znanca, je bolečina krajša, kot če gre za bližnjega, na katerega si tako ali drugače navezan. Tega po-grešaš bolj in dlje časa.


P R E B A V I L A

Dispepsija in GERB »kriva« za večino težavBolečine v želodcu, napenjanje, zgaga, zaprtje… . Težave s prebavili mučijo skoraj vsa-kega odraslega. Vzroki zanje so številni, v večini primerov pa gre za dispepsijo in GERB (gastroezofagealni refluks).


Prva izbira zdravljenja je zdrav ži-vljenjski slog s pravilno, uravnote-ženo prehrano, dovolj gibanja in brez razvad, kot sta kajenje in pre-tirano uživanje alkoholnih pijač.

GERB (refluks) najpogostejše kronično obolenje prebavilZa GERB sta značilna pekoč obču-tek za prsnico ter zgaga in vračanje želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo, tudi spahovanje, pretirano slinjenje, dolgotrajen kašelj, bole-čine v prsih, težka sapa… Največ-krat nastane zaradi ohlapne mišice zapiralke med želodcem in poži-ralnikom, zaradi česar se želodčna vsebina vrača v požiralnik in ga po-škoduje. Dejavniki tveganja so psihične obremenitve, uživanje mastne in močno začinjene hrane, debelost, kajenje, pitje veliko kave

in alkohola ter slabe prehranjeval-ne navade. Med zdravili so prva izbira zaviralci protonske črpalke, redkeje kirurško zdravljenje.

Dispepsija pogostejša pri ženskahZ dispepsijo označujemo več simp-tomov v zgornjem delu trebuha: napihnjenost, spahovanje, zgago, slinjenje, pekočo bolečino v želod-cu, občutek hitre sitosti, tudi silje-nje na bruhanje. Za odpravljanje dispepsije največ naredimo sami. Izogibati se je po-trebno preobilnim obrokom, težki, mastni ali močno začinjeni hrani, alkoholu, zelo mrzli ali vroči hra-ni in pijači ter kofeinskim in gazi-ranim napitkom. Uživanje večjih količin sadja, zelenjave, rib in žit zelo pripomore k izboljšanju sta-

nja, poleg tega pa tudi preprečuje nastanek nekaterih drugih bolezni. Izboljšanje prinese tudi počasnejše hranjenje, več manjših obrokov, od katerih naj bo najmanj obilna ve-čerja, ki naj bo vsaj 2 do3 ure pred spanjem. Pomembna sta gibanje in skrb za normalno telesno težo.Zdravila bolezenske znake le blaži-jo. Ko jih bolnik preneha jemati in če ne spremeni prehranskih navad, se težave ponovijo.

Nina Križaj

BOLEZNI SO DOMA V ČREVESJU

Vzrok številnih bolezni se skriva v črevesju. Naš imunski sistem deluje tako, da vse tujke, strupe, viruse, bakterije, ki pridejo v stik z njim, imunske celice ocenijo in nato telo začne proizvajati protitelesa. Približno 70% imunskih celic je v črevesni sluznici, to pomeni da je 70% delovanja našega imunskega sistema odvis-nega od zdravega črevesja. Zato je pri večini bolezni za trajno in uspešno ozdravitev potrebno obravnavati tudi črevesje. Že sami lahko naredimo veliko, tako da pazimo kaj zaužijemo.

Noki d.o.o. tel.: 01 436 84 01, gsm 041 710 625, www.regulat.si

Pripravek REGULAT® celostno vpliva na telo. Pomaga poti utrujenosti, razdražljivosti, stresu in težavam s prebavo. Okrepljeni encimi ugodno učinkujejo na mnoge procese v telesu ter s tem prispevajo k vitalnosti in zdravju.


DepresijaDepresija

· Depresija: Prepoznajmo jo pravočasno!

· Bolnikom je težko celo vstati iz postelje

· Poporodna depresija lahko resno ogrozi mater in otroka

· Prespala sem cele dneve ne meneč se za otroka



Tveganje za epizodo depresije pri otrocih in najstnikih je 10 do 15

odstotno.

Depresija vpliva na človekovo raz-mišljanje, vedenje in delovanje, manifestira se z raznolikimi telesni-mi težavami in je lahko vzrok po-polni nezmožnosti delovanja, kakor tudi smrti. Čeprav je njen negativni vpliv še vedno podcenjen, pa hude posledice nosi tako posameznik, ki trpi za depresijo in njegovi družinski člani, kakor tudi družba v celoti, saj bolezen vpliva na bolnikovo delaz-možnost, ki je zmanjšana še dolgo časa po zdravljenju.

Vzroki in dejavniki tveganjaVzroki za nastanek depresije še niso popolnoma raziskani, vendar pa so dejavniki tveganja, povezani z njo, kompleksne narave. Povezujejo jo z genetiko, saj je 30 odstotkov več možnosti, da se depresija pono-vi pri otrocih depresivnih staršev. Depresija se pogosteje pojavlja pri

nekaterih endokrinoloških boleznih (Cushingova bolezen, bolezni obšči-tničnih žlez..). Epizode depresije v otroštvu ali mla-dosti napovedujejo večje tveganje za ponovitev bolezni v bodočnosti. Pri ženskah tveganje povečuje hor-monsko neravnovesje, ki se dogaja v času menstruacije, nosečnosti, po-roda in obdobja po njem, ob meno-pavzi. Depresija je v tesni povezavi tudi s psihološko socialnimi dejavniki (samski status, slabo socialno za-ledje, nesoglasja v zakonu, stres) in osebna zmožnost premagovanja stresa.

Depresija:

Prepoznajmo jo pravočasno!Depresija je čustvena motnja, ki je pogosto neprepoznana in zaradi različnih vzrokov tudi nezdravljena. Še vedno je povezana s stigmatizacijo. Dvakrat bolj pogosta je pri ženskah kot pri moških, čeravno prizadene oba spola in je prisotna v vseh življenjskih obdobjih.

Simptomi, ki kažejo na veliko depresivno epizodo

Depresivno motnjo označujejo simptomi, ki so prisotni vsaj 14 dni večino časa ali vsak dan in se ne po-javljajo posamično, ampak vsaj pet skupaj od navedenih. Od teh mora bolnik občutiti depresivno razpolo-ženje oz. žalost, obup, izgubo zani-manja in razpoloženja. Zmanjšano zanimanje in zadovolj-stvo se pojavi skorajda pri vseh de-javnostih, tudi pri tistih, za katere je bolnik kazal izrazito zanimanje. To se nanaša tudi na spolne aktivno-sti, ali pri porodnicah na skrb za no-vorojenega otroka. Pojavi se lahko neješčost oziroma popolna izguba apetita, kar povzroči tudi zmanjša-nje tesne teže. Lahko pa se bolnik začne hraniti prekomerno in se po-sledično poveča telesna teža.


Depresivno motnjo ozna-čujejo simptomi, ki so

prisotni vsaj 14 dni veči-no časa ali vsak dan .

Tudi pri spanju sta možna dva sce-narija. Nekateri znaki se kažejo s prekomernim spanjem, ali pa z ne-spečnostjo. Običajna je utrujenost in izguba življenjske energije, onemo-glost. Pogosti so občutki krivde in brezvrednosti. Sposobnost mišljenja in osredotočenosti je zmanjšana, pojavi se tudi neodločnost. Pri hudih depresijah se pojavijo misli o smrti, ki se vse bolj pogosto ponavljajo, pa tudi poskusi samomora ali fizično nasilje do tretje osebe (detomor).

Depresija prizadene tudi otrokeDepresija v otroštvu se lahko pojavi ne glede na socialno ekonomski po-ložaj, izobrazbo, starost družine v ka-teri je otrok. Po nekaterih podatkih ima prav vsak otrok ali mladostnik 10 do 15 odstotkov možnosti za ne-nadni izbruh depresije. Pojavnost velike depresivne motnje je v sku-pini otrok in mladostnikov, starih od 9 do 17 let, približno 5 odstotna. Če se to zgodi, je verjetnost, da se bo ponovila v bodočnosti, veliko večja.Okoli dvajsetega leta starosti pojav-nost depresije naraste. K temu pri-pomorejo dejavniki tveganja, ki so bili prisotni že v otroštvu, depresivni starši, nasilje v družini, pomanjka-nje varnosti. Hudo depresivno mo-tnjo v odrasli dobi napoveduje de-presivno razpoloženje, anhedonija in spogledovanje s smrtjo.

Nosečnost velik dejavnik tveganjaV odrasli dobi je depresija pri žen-skah dvakrat bolj pogosta kot pri moških. Značilno zanjo je obdobje nosečnosti in poroda. Med nosečno-

stjo opazijo depresivne simptome pri 20 odstotkih žensk, 10 odstot-kov pa jih razvije hudo depresivno motnjo. 10 do 15 odstotkov mater prizadene poporodna depresija, ki se pokaže po nekaj ( 5 tednov do 6 mesecev) tednih po porodu. Tiste nosečnice, ki so imele depresijo že v času pred ali med nosečnostjo, ima-jo večje tveganje za pojav depresije po porodu.Depresija med starejšimi je po ne-katerih podatkih zastopana v viš-ji meri, kot kažejo uradni podatki (6,5%). Pogosteje kot sama depre-

sivna motnja so izraženi posamezni depresivni simptomi, povezani z drugimi boleznimi. Najpomemb-nejši dejavniki tveganja za razvoj depresije v tem obdobju so žen-ski spol, žalost ob izgubi ljubljene osebe (vdove), motnje spanja, ne-zmožnost in depresija v preteklosti. Nanjo vplivajo tudi finančni položaj, izguba doma oz. neprostovoljna premestitev v dom ter osamljenost. Tudi v tem obdobju je samomor po-gosto posledica depresivne motnje.

P. K.



Dolgotrajno jemanje anksiolitikov (več kot

nekaj tednov) ni pripo-ročljivo, saj lahko vodi v

odvisnost.

Kakšno je sodobno zdravljenje depresije in tesnobe?Depresija in tesnoba sta lahko loče-ni duševni motnji, ki pa velikokrat nastopata skupaj, zato je tudi njuno zdravljenje dokaj podobno. Glede na to, da je pri depresiji in te-snobi navadno potrebno dolgotraj-no zdravljenje (več mesecev), ga je potrebno skrbno načrtovati. To velja tako za zdravljenje s psihološkimi sredstvi oziroma psihoterapijo, kot za zdravljenje z zdravili (farmakote-rapijo). Najbolje je, če se pri zdra-vljenju uporabljata hkrati psihotera-pija kot farmakoterapija. Poleg navedenega je pri tesnobno-sti včasih koristno, če se bolnik iz-ogiba večjemu uživanju kofeina in drugih poživil, saj ta lahko prav tako povečajo tesnobnost. Pri tesnobno-sti so koristne tudi različne vaje za sproščanje, ki se jih je moč naučiti

na tečajih, lahko pa si pomagamo tudi s katero od knjižic s tovrstno te-matiko, v zadnjem času so na voljo tudi zgoščenke in DVD plošče z opisi vaj. Vse navedeno je seveda na vo-ljo v slovenščini, še veliko večji izbor vsebin pa je moč najti na medmrež-ju, a je večinoma v angleščini. Tam najdete tudi naslove društev in organizacij, ki so vam lahko v pomoč pri obvladovanju depresije in tesnobnosti. Poleg pomoči, ki jo najdete pri vašem zdravniku oziro-ma terapevtu, lahko veliko naredite tudi sami.

Bolnikom je težko celo vstati iz posteljeO zdravljenju najpogostejše duševne motnje razvitega sveta – po nekaterih ocenah se z njo vsak dan spopada 130 milijonov ljudi, smo se pogovarjali z prof. dr. Rokom Tavčar-jem, psihiatrom iz Psihiatrične klinike Ljubljana.

Ali je bolnikovo sodelovanje pomembno?Poleg že opisanega je pri depresi-ji potrebna postopna aktivacija, to je počasno ponovno prevzemanje vedno več nalog in zadolžitev, ki jih je zaradi depresije bolnik odlo-žil ali vsaj zmanjšal. Seveda tu ne gre nujno za naporne in dolgotraj-ne naloge, v začetku bo težko že iti na sprehod ali narediti kaj na vrtu, pospraviti stanovanje itd. Količino aktivnosti je potrebno prilagajati trenutnim zmožnostim in jo ob iz-boljševanju stanja počasi povečevati.

Pri izvajanju zastavljenih aktivnosti (seveda prilagojenih zmožnostim) je vsaj v začetku potrebno vztrajati tudi, če trenutno ne prinašajo po-sebnega zadovoljstva oziroma so celo v breme. Tako bomo največ naredili za čim hitrejšo ozdravitev.


Antidepresivi ne začno delovati takoj, ampak

šele po nekaj (približno dveh ali treh) tednih.

Ni koristno samo pasivno čakati na izboljšanje. Po drugi strani pa se med zdravljenjem tudi ne gre pre-več obremenjevati, saj bi morebiten neuspeh pri preveč ambiciozno za-stavljenih nalogah lahko vzel še ti-sto malo volje, ki jo trenutno bolnik ima. Kot rečeno je zdravljenje navadno dolgotrajno, odložen pa je tudi na-stop učinka. Tako se morda v pr-vem tednu zdravljenja ali dveh ne bo zgodilo nič, morda se bo počutje celo še malo poslabšalo ali pa bodo nastopili blažji neželeni učinki zdra-vil, vendar bolnik ne sme obupati. Izboljšanje bo prišlo!

S katerimi zdravili uspešno zdravite depresijo in tesnobo?Klasična delitev na zdravila za zdra-vljenje depresije (antidepresive) in tista za zdravljenje tesnobnosti (an-ksiolitike) praktično ne velja več, saj za obe motnji lahko uporablja-mo enaka zdravila. Tu so mišljeni zlasti antidepresivi, predvsem tisti iz skupine zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI). Gre za novejša zdravila, ki delujejo tako na depresijo kot tesnobnost. Ta zdravi-la predstavljajo temelj zdravljenja depresije in tesnobnosti in so za-radi svoje varnosti in učinkovitosti navadno prvi izbor pri zdravljenju. Zdravljenje z njimi lahko začne že družinski zdravnik, veliko pa se upo-rabljajo tudi v specialističnih ambu-lantah in bolnišnicah. Pri nekaterih navedenih zdravilih je potrebno po-stopno povečevati odmerek, obra-ten postopek pa je priporočljiv pri ukinjanju zdravila. Kot izhaja iz imena, ta zdravila veči-noma delujejo le na kemični prena-šalec serotonin.

Poleg antidepresivov iz skupine SSRI so na voljo še številna druga zdravila, tudi takšna z dvojnim de-lovanjem (ta delujejo na dva ali več sistemov, ki skrbijo za kemični pre-nos informacije v možganih). Sem spadajo poleg novejših tudi starejša zdravila, imenovana triciklični anti-depresivi (ime se nanaša na njihovo kemično strukturo). Antidepresivna zdravila delujejo tako, da povečajo koncentracijo ke-mičnih prenašalcev informacije v možganih.Vsa navedena zdravila se jemljejo v obliki tablet ali kapsul enkrat ali morda dvakrat dnevno, nekaj jih je na voljo tudi za intravenske infuzije, kar pa se v sedanjem času razmero-ma redko uporablja.Izbor antidepresivnih zdravil je torej zelo velik in bo vsakdo lahko našel zase ustrezno zdravilo, ki ga bo do-bro prenašal in mu bo pomagalo. Hkrati pa je izbor anksiolitikov ve-liko manjši. Na voljo so predvsem benzodiazepini, od katerih nekatere uporabljamo tudi kot uspavala.

Kako delujejo antidepresivi na pacienta?Prva razlika je že na začetku delo-vanja. Antidepresivi ne začno de-lovati takoj, ampak šele po nekaj (približno dveh ali treh) tednih. To sicer ne pomeni, da sprva ni nobe-nih učinkov, vendar je na polni uči-nek potrebno počakati nekaj časa. Navadno se po začetku jemanja an-tidepresivnih zdravil najprej izbolj-ša spanje in zmanjša tesnobnost, samo razpoloženje, volja in koncen-tracija pa še ne. Tudi sicer je izbolj-ševanje simptomov depresije nava-dno postopno. Zato pa antidepresivi ohranijo svojo učinkovitost ves čas zdravljenja, tudi več let, hkrati pa ne povzročajo odvisnosti.

Kakšno delovanje je značilno za anksiolitike? Anksiolitiki delujejo obratno od anti-depresivov, saj je nastop njihovega

učinka navadno takojšen, kar bolnik občuti kot takojšnje olajšanje, s či-mer je seveda zelo zadovoljen. Ven-dar pa se kmalu (že po nekaj urah) pojavi pojemanje učinka, sprva po-maga, če vzame nov odmerek, a se tudi njegov učinek kmalu izčrpa. Zato se anksiolitiki navadno jemlje-jo večkrat dnevno. A po nekaj te-dnih nastane toleranca, kar pomeni, da do tedaj predpisan odmerek ne pomaga več in je potrebno za enak učinek povišati odmerek zdravila. Vendar tudi povišan odmerek po-maga le določen čas, slej ko prej je spet potrebno povišanje odmerka.

Ali je pri dolgotrajnem uživanju an-ksiolitikov možna odvisnost in kako ukrepate, da do tega ne pride?Prav zaradi omenjenega mehaniz-ma delovanje je pri anksiolitikih ob dolgotrajnem jemanju možen ra-

Prof. dr. Rok Tavčar, Psihiatrična klinika Ljubljana



Najbolje je, če se pri zdravljenju uporabljata hkrati psihoterapija in

farmakoterapija.

zvoj odvisnosti. Če bolnik ne vzame zdravila, ima lahko odtegnitvene simptome (tresenje, znojenje, ne-mir, celo mišični krči), ki trajajo dlje časa. Iz navedenega je zato moč sklepati, da ni priporočljivo dolgo-trajno jemanje anksiolitikov (več kot nekaj tednov).Če je zaradi povečane tesnobnosti potrebno tudi zdravljenje z anksio-litiki, se jih predpiše le za najkrajši možni čas in v najnižjem še učin-kovitem odmerku, hkrati pa se že

uvedejo tudi antidepresivi. Ko začno antidepresivi po nekaj tednih delo-vati, se anksiolitike počasi ukine. Načelno so tako (vsaj novejši) anti-depresivi kot anksiolitiki varna zdra-vila, ki jih lahko uporabljamo tudi hkrati z večino drugih zdravil.

Dejstva o depresiji

Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Ob motnjah pri-lagajanja in s stresom povezanih motnjah je na drugem mestu po pogostosti.Pri ženskah se pojavlja kar dvakrat pogosteje kot pri moških.Hujšo obliko depresije doživi 6 do 8 odstotkov bolnikovDomnevajo, da kar 50 odstotkov primerov z depresijo ne prepoznajo 10 do 15 odstotkov bolnikov naredi samomor.

Katarina Podnar

vednoVeč ko

polovico časa

Manj kot polovico

časanikoli

1. Sem potrta in žalostna 0 1 2 3

2. Sem umirjena in spokojna 3 2 1 0

3. Sem polna energije, živahna in aktivna 3 2 1 0

4. Zbujam se sveža in spočita 3 2 1 0

5.Moje vsakodnevno življenje je polno dogodkov in stvari, ki me zanimajo

3 2 1 0

Vir: Materinska knjižica; DZS d.d., avtorica: Vladimira Esejev dr. med

SZO/EURO lestvica dobrega počutja Priporočljivo, da se vprašalnik izpolni v 20 tednu nosečnosti, od 32 do 34 tedna nosečnosti, tretji dan po porodu ter 6 tednov po porodu, vsakič na poseben list! Nosečnica oziroma porodnica, ki zbere manj kot 7 točk naj se zglasi pri področnem psihologu oziroma na Ginekološki kliniki v Ljubljani, Psihološka ambulanta. Za obisk naj se dogovori preko socialno svetovalne službe po telefonu: 01/231 55 96, 01/522 61 32 in 01/522 62 79.

Višja številka pomeni boljše počutje


Poporodno otožnost lahko opazimo pri 80

odstotkih otročnic in po nekaj tednih izzveni brez

posledic.

Pri poporodni depresiji običajno po-iščejo pomoč samo ženske ali njeni svojci pri najtežjih oblikah. Statistika kaže, da je na samomor (kot posle-dica psihične motnje) odpade kar 15 odstotkov smrti pri ženskah v rodnem obdobju ( od 15 do 49 leta starosti). O poporodni depresiji smo se pogo-varjali z mag. Ireno Virant, dr. med, specialistko ginekologije in porodni-štva, vodja porodništva v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Kako se razvije poporodna depre-sija in kateri so dejavniki tveganja?Mehanizem bolezni ni povsem pojasnjen. Strokovnjaki še niso po-

polnoma enotni, ali je poporodna depresija samostojna bolezen ali pa gre za depresivno motnjo, ki se je slučajno pojavila v obdobju po po-rodu. Dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek so nenadne hormonske spremembe, motnje osebnosti, mo-tnje dojenja, zunanji stres, motnje v družinskih odnosih in genska pre-dispozicija. Poporodna depresija se

Poporodna depresija lahko resno ogrozi mater in otrokaPoporodna depresija je psihična motnja, ki se pojavi v obdobju po porodu. Prizadeta je mati, ki ne more uživati z otrokom, in otrok, ki ni deležen materine ljubezni. V prvem letu po porodu zaradi nje pomoč poišče kar 10 do 15 odstotkov žensk. V polovici prime-rov gre za hudo poporodno depresijo.

pojavlja pogosteje pri neuravnove-šenih ženskah in pri ženskah, ki so že imele psihične motnje.V poporodnem obdobju je ženska čustveno labilna, znajde se v novi vlogi, postane mati. Tako kot obdo-bje pubertete in menopavze sta tudi nosečnost in porod zelo pomembni prelomnici v življenju ženske. V njih ženska normalno čustveno zori, lah-ko pa pride do bolezni. Zaradi nege otroka in okrevanja po porodu je mamica utrujena, pogosto ne spi dovolj, telo je zaradi poroda spremenjeno, nekatere je strah, da jih partner nima več rad, morda dojenje ne teče lepo, nekatere se znajdejo v hudi socialni stiski. Če je bil porod te-

Mag. Irena Virant, specialistka ginekologije in porodništva, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj



Huda poporodna depre-sija je lahko ogrožujoča tako za porodnico kot za

njenega otroka.

žak, če je otrok prizadet ali prezgodaj rojen, je povezava matere z otrokom zelo motena. Pomemben je odnos s partnerjem in celotno družino pa se-veda ekonomsko stanje.

Pri katerih bolnicah je večja mo-žnost razvoja poporodne depresije?Bolj ogrožene so ženske po dolgole-tnem zdravljenju neplodnosti, tiste ki so imele več spontanih splavov, ki so rodile prezgodaj, bile zlorabljene ali so še vedno zlorabljene s strani partnerja in pa seveda ženske, ki so že imele epizodo resne duševne bolezni.Sama se pri svojem delu srečujem predvsem z bolnicami, ki so že imele duševno bolezen. Pri njih je verjetnost pojava poporodne depre-sije močno povečana. Običajno te

pacientke niso tako problematične, saj vedo in poznajo bolezen, tudi njihovo okolje prepozna problem in vedo kam po pomoč. Svojega psi-hiatra obiščejo že pred zanositvijo in se z njim dogovorijo o morebitni potrebni menjavi zdravila, potenci-alnih tveganjih za otroka. Nepoučene velikokrat prekinejo z zdravljenjem v strahu, da ne bi škodovala otroku. Pri ženski z ana-mnezo duševne bolezni je običajno potreben dolg pogovor že pri prvem obisku pri ginekologu. Če sama ni obiskala psihiatra, jo tja napotimo ginekologi.

Problem predstavljajo predvsem ženske, ki so bile pred porodom brez duševne motnje. Večine teh ne pre-poznamo, saj pomoč psihiatra poi-ščejo le tiste z najtežjimi oblikami.

Ali poporodno depresijo lahko opazite že v porodnišnici? Kako se kaže in ali se lahko ponavlja?Običajno ne, saj se poporodna de-presija najpogosteje izrazi šele po odhodu z bolnišnice, nekaj tednov po porodu, ko je ženska že doma. Spremembe lahko opazi patronažna sestra ali svojci. Po porodu je večina žensk utrujenih, otožnih, čustveno občutljivih. Nor-malno je, da je ženska po porodu bolj jokava, čustveno bolj občutljiva, labilna, utrujena. To stanje imenuje-mo poporodna otožnost, ki jo lahko opazimo pri 80 odstotkih otročnic. Po nekaj tednih sama po sebi izzve-ni in ne napoveduje težjih duševnih težav. Pri nekaterih se to stanje podaljša, začetno vzburjenje lahko preide v stanje, ko se ženska ne more odpo-čiti. Problem je, če okolica tega ne prepozna in se depresija ne zdravi ustrezno. Lahko se razvije huda po-porodna depresija z značilnimi fizio-loškimi zapleti. Ženska izgubi apetit, pojavi se glavobol, zaprtost in huda utrujenost.

Kakšne so lahko posledice hude poporodne depresije?Huda poporodna depresija je lahko ogrožujoča tako za porodnico kot za njenega otroka, saj poskus samo-mora v tem času ni redkost, pojavlja pa se tudi zanemarjanje in ogroža-nje otroka. Ženska ne ve, da je z njo kaj narobe, zato je zelo pomembna prepoznava bolezni s strani okolice: patronažne sestre, družinskega zdravnika ali iz-branega ginekologa. Ko se porodni-ca zglasi na prvi pregled h gineko-logu, jo je potrebno povprašati tudi po psihičnem počutju in se z njo pogovoriti. Ob natančni anamnezi lahko ugotovimo, ali ima težave s poporodno depresijo oziroma ka-kšno je njeno psihično stanje. Zgodnje prepoznavanje in zdravlje-nje je zelo pomembno, saj se lahko depresija ponavlja in ponovno izrazi v še hujši obliki kot se je prvič.


Samomor kot posledica psihične motnje predsta-vlja 15 odstotkov smrti pri ženskah v rodnem

obdobju.

Kdaj in kako je potrebno ukrepati? Ali se pripravljajo kakšne novosti na tem področju?Dokler je ženska le utrujena, žalo-stna in občutljiva, potrebuje podpo-ro partnerja in družine. Pomembno je, da se lahko naspi in odpočije. Ko se začno pojavljati psihofiziološke težave, je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka. V Sloveniji je bolnik, ki potrebuje obravnavo psihologa ali psihiatra še vedno nekako sti-gmatiziran s strani laične okolice. Vendar pa se počasi tudi te stvari spreminjajo na boljše. Počasi se tudi o teh boleznih govori več.

Pomembno je, da ženska ostane v stiku s svojim ginekologom ali babi-co in jima zaupa. In na tem podro-čju se uvajajo določene novosti. Me-nim, da bi bilo dobro za porodnice,

da tudi babico vključimo v proces nosečnosti, poroda in poporodne-ga obdobja. Ta proces je že v teku, sicer babice preventivnih pregledov trenutno še ne opravljajo, saj je to neizvedljivo, ker jih je premalo.

Koliko pregledov bodo opravile babice?Želja je, da bi v prihodnosti babice opravile štiri preventivne preglede, ostale pa ginekolog, seveda, če bi nosečnost potekala brez zapletov. Tako bi bodoča mamica babico, ki bo vodila njen porod in jo spremlja-la v poporodnem obdobju, spoznala že v času nosečnosti. Pri tem je pomembna tudi vloga ginekologa: če bi imela ženska te-žave, bi bilo zelo dobro, če bi ga lahko poklicala. S tem bi hitreje pre-poznali znake poporodne depresije in mogoče celo preprečili kakšno nepotrebno smrt zaradi samomora. Seveda pa bi bilo potrebno izobra-ziti zdravnike (ginekologe, pediatre, družinske zdravnike), da bi znali

razlikovati običajne poporodne te-žave od duševnih motenj. Potrebovali bi tudi več kliničnih psihologov, ki se ukvarjajo z ome-njenim področjem, saj vemo, da bi žensko, pri kateri bi opazili psihične težave, laže poslali k psihologu.V pomoč je tudi vprašalnik dobre-ga počutja v Materinski knjižici, ki je obvezen dokument vsake noseč-nice. Že na oddelku otročnic bi jih morali vzpodbujati, da ga izpolnijo. Če bi porodnica dosegla določeno število točk, bi bilo potrebno to tudi povedati ginekologu, ki bi glede na rezultat in pogovor presodil, kako ukrepati.

Najbolj pa bi bili veseli seveda, če bi imela vsaka porodnišnica kliničnega psihologa. Trenutno je omenjenega kadra čisto premalo. V Slovenji ima-ta samo terciarna centra (Ljubljana, Maribor) svojega psihologa, ki pa sta že sedaj preobremenjena.

Katarina Podnar

Ž I V L J E N S K A Z G O D B A


Na prvi pregled h gine-kologu po porodu sem

prišla shujšana, s podoč-njaki, brezvoljna in ne-

skončno utrujena.

Porod je bil čisto običajen, je rekla babica. Meni se po enajstih urah ni zdelo tako. Bolečine ob popadkih so bile hude in rojstvo je bilo olajšanje zame in za moža. Težko sem čakala, da so mi štručko položili v naročje, pričakovala vzhičenje ob materin-stvu, srečo, o kateri sem toliko pre-poslušala. Pa nič. Počutila sem se kot prazna lupina. Tako je ostalo ves čas, ko sem bila v porodnišnici.

Doma so se težave poglabljale. Bila sem neprespana, čemernost so do-mači pripisovali utrujenosti. Mož je svojo porodniško zaključil, zato mi je na pomoč priskočila moja mama. Sama sem vse bolj poležavala in vse večkrat prespala cele dneve. Brez mamine pomoči bi bilo stano-vanje nepospravljeno, otrok lačen in jaz komaj živa. Prijateljica mi je omenjala depresijo, pa je nisem re-sno jemala. Svoje stanje sem pripi-sovala izključno utrujenosti.

Na prvi pregled h ginekologu po porodu sem prišla shujšana, s pod-očnjaki, brezvoljna in neskončno utrujena. Že en sam pogled je bil dovolj, da je v ambulanto pokli-cal še moža. Končno sem dojela, da vse le ni posledica poporodne utrujenosti. Večje težave imam. Gi-nekolog me je napotil k psihiatru , ki je potrdil njegove sume. Diagno-za: poporodna depresija. Že sama omemba depresije in zdravljenja z antidepresivi me je navdala z grozo in sramom. Kaj bodo rekli doma? Ali sem za v norišnico? Kaj sem si zakuhala? Zdravnica me je potolaži-la, mi razložila delovanje zdravil in

Prespala sem cele dneve, ne meneč se za otrokaPribliževal se je čas rojstva mojega prvega otroka. Otroška soba je bila pripravljena, oblačila, ki so jih darovale prijateljice, so zapolnile vse police v omari. Vse so mi tudi za-upale svoje izkušnje s porodom in časom po njem, in najpogostejši nasvet je bil: naspi se sedaj, ko se še lahko. Vse po vrsti so bile izmučene od zbujanja in drugačnega ritma, ki ga je prinesel otrok. Njihovim nasvetom sem se smejala.

mi svetovala, kaj naj storim sama in kako naj me podpirajo domači. Brez njih bi res težko zmogla.

Prvih nekaj tednov ni bilo večjega izboljšanja. Kasneje sem se z vsa-kim dnem počutila bolje, tudi spala nisem več ves čas. Prišli so sprehodi, počasi sem bila pripravljena tudi za obiske. Veselje se je počasi vračalo. Ob pogledu na prvorojenca, družino in prijateljice sem se začela veseliti drobnih vsakdanjih stvari. Stvari so se postavile na pravo mesto.

Danes zaradi vsega, kar se m je zgodilo, nimam več občutka krivde. Nisem žalostna, ker nisem doživela vzhičenja ob rojstvu svojega otroka. Bom pa pri naslednjem veliko bolj pozorna nase in na svoje potrebe. Zagotovo pa bom poslušala kori-stne nasvete prijateljic .

Mamica

Debelost:

Kaj in kako jesti pri težavah s težo

Debelost je bolezen, ki sodi k zdravniku!

Zdravljenje debelosti z zdravili

Najstniki s 50 kilogrami preveč

19

Kaj in kako jesti pri težavah s težo

36

Človeštvo se spopada z enim od največjih zdravstvenih problemov v zgodovini: debelostjo. Nobena epidemija v zgodovini doslej še ni zajela 2 milijardi ljudi (do leta 2015 naj bi število naraslo na 3 milijarde) in čeprav se na prvi pogled zdi, da ne more biti usodna, temu ni tako.

Debelost (v kombinaciji z ne-gibanjem, ki je v tem primeru tako vzrok kot po-sledica) je najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja (vsako leto zaradi njih umre 17 milijonov lju-di), diabetes top 2 (300 milijonov bol-nikov, umre jih več kot milijon na leto), bolezni skeleta in mišic ter je močno vpletena v najbolj pogoste vrste raka.

Naglica pri prehranjevanju nas drago stane

V razvitem svetu prevladuje cenena, a bogato zapakirana in oglaševana hra-na, ki je oropana koristnih mikrohranil, hkrati pa je izrazito, a nevidno »oboga-tena« s kalorijami. V naravi energetsko tako bogate in po koristnih snoveh tako siromašne hrane sploh ni.

Pogosto pozabljamo, da je hrana vir zdravja in energije za milijarde naših ce-lic. Hrana je najcenejše zdravilo, kar jih sploh obstaja! Zdravje nam v največji meri prinaša raznovrstna, pretežno ra-stlinska hrana (sadje, zelenjava, neolu-ščena žita, stročnice, semena in oreški), ki ji lahko dodajamo zdravo živalsko hrano: čimbolj pusto in naravno meso (bolj belo kot rdeče), posnete mlečne iz-delke in vsaj enkrat na teden ribe. Bolj kot je hrana preprosta in naravna (sveža, industrijsko nespremenjena, ekološko pridelana), bolj je zdrava.

Visoko kalorična hrana vzrok za bolezniTako imenovana zahodna prehrana z veliko maščobami (trans in nasičeni-mi), rafiniranimi ogljikovimi hidrati (malo vlaknin, manj vitaminov in mi-neralov), veliko dodanega sladkorja in soli nam v kombinaciji s sedečim na-činom življenja in uživanjem premalo svežega sadja, zelenjave in neoluščenih žit prinaša bistveno zvečano tveganje za bolezni srca in ožilja (srčna in možgan-ska kap), več vrst raka in sladkorno bo-lezen – bolezni, ki v razvitem svetu ter-jajo daleč največ življenj. Da o debelosti z vsemi njenimi telesnimi in duševnimi posledicami sploh ne govorimo. Bolezni, ki so nekoč prizadele predvsem starejše, se zdaj pojavljajo pri vse mlajših ljudeh, celo pri otrocih. Zanimivo je, da so s prevzetjem zahodnega načina pre-hranjevanja začele skokovito naraščati tudi v deželah v razvoju.

Kaj jesti in česa raje ne?

Na zmanjšanje nagnjenosti k vnetju lahko vplivamo z zdravo hrano, na pri-mer z ribami, oreški, semeni (lan), sojo, temno zeleno listnato zelenjavo, neolu-ščenimi žiti in nekaterimi zelišči ter za-čimbami (kurkuma, rožmarin, ingver, paprika, čili), zelenim čajem (in obra-tno - proinflamatorno delujejo rdeče meso in jajca, sladkor, presežki kave in alkohola, rafinirani ogljikovi hidrati ter hrana z veliko holesterola ali hidrogeni-ranih maščob).«Prehranskih dodatkov – predvsem so to vitamini in minerali, včasih tudi ami-nokisline in vlaknine – ne smemo ra-zumeti kot rešitev za našo osiromašeno prehrano. Prava uporaba prehranskih dopolnil je lahko le pika na i zdravi pre-hrani in načinu življenja. Noben pre-hranski dodatek ne bo nikoli mogel na-domestiti naravne in raznovrstne hrane.

K. K.

Bolj kot je hrana prepro-sta in naravna (sveža, industrijsko nespremen-jena, ekološko pridelana), bolj je zdrava.

D E B E L O S T

37

1 0 0 N A J P O G O S T E J Š I H B O L E Z N I

Debelost je bolezen, ki sodi k zdravniku!Debelost je bila nekoč statusni simbol: obilni so si »lahko privoščili«. Danes je bolezen, ki bila lahko, kot pojasnjuje dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in vodja centra za zdra-vljenje debelosti Medico, usodna za cele generacije.

Kaj je najbolj pomembno pri hujša-nju? Naj se debeli ljudje (ITM 30 in več) hujšanja lotevajo sami?»Da bi lahko posameznik shujšal in telesno težo obdržal, mora v svojem funkcioniranju, samoorganizaciji, iz-biri prioritet in načinu življenja marsi-kaj spremeniti, kar je izredno težko. Še posebej težko je ozdravljiva tista oblika debelosti, ki je posledica motnje hranje-

nja. Resna ogroženost zdravja je lahko dober, a pogosto le kratkoročen mo-tiv. Hujšanja naj se nikoli ne bi lotevali sami, lahko pa se nanj motivacijsko pri-pravimo tako, da na primer uvedemo prehranski red in zmanjšamo uporabo sladkorja, živalskih maščob in sladkih napitkov.« Ali je debelost bolezen? Kdo najtežje shujša?»Od leta 2005 spada med bolezni tako debelost (indeks telesne mase nad 30) kot tudi prekomerna teža (indeks tele-sne mase med 25 in 30). Ekstremno debeli bolniki (indeks te-lesne mase nad 40) so praviloma težje ozdravljivi, velikokrat pa težko shujša in zadrži nižjo težo tudi posameznik, ki nima ekstremno povišane teže, je pa že velikokrat hujšal z različnimi dietami in se nato po opustitvi diete znova zredil. Težko ozdravljiva je tudi debelost pri otrocih, ki za opustitev ugodja, ki jim ga prinaša hrana, niso motivirani, in pri bolnikih, ki nimajo ustreznih kognitiv-nih in psihofizičnih sposobnosti, da bi lahko sledili zahtevam zdravljenja.« Kje pri hujšanju je mesto gibanja? Zakaj je pomembno?»Za hujšanje je potrebno predvsem vzpostaviti ustrezen način prehranje-vanja na dolgi rok. Izguba kalorij, ki jo doprinesemo s telesno aktivnostjo, je si-cer pomemben del urejanja teže, vendar k hujšanju doprinese manjši delež kot

ustrezna redukcijska (manj kalorična) dieta. Redna primerna telesna aktivnost pa je predvsem ključnega pomena, ko telesno težo po hujšanju vzdržujemo in zato, da preprečimo porast teže. Je torej pomemben dejavnik, s pomočjo katere-ga bi lahko zajezili naraščanje epidemije debelosti v svetu.« Ali je debelost dedna? Kaj vpliva na njen nastanek? »Debelost ni le dedna bolezen. Na na-stanek debelosti v veliko večji meri kot dednost vplivajo družinski vzgledi: otroci staršev, ki imajo težave s težo (to velja v enaki meri za bolezni s preniz-ko težo, to je za anoreksijo), bodo imeli pogosteje težave s težo kot otroci staršev z normalno težo in z zdravimi prehran-skimi navadami. Dedna zasnova pa vpliva na našo pre-snovo, na to torej, ali naše telo potrebuje več ali manj kalorij v mirovanju in med aktivnostjo, delež tega vpliva na težo pa naj bi bil le 25-odstoten.«

Dr. Tina Sentočnik, special-istka interne medicine in vodja centra za zdravljenje debelosti Medico.

Večina ljudi se po dietah ponovno zredi, v diete nato ne zaupajo več in velikokrat preživijo večino življenja v iskanju idealne diete – a vedno predebeli.

38

D E B E L O S T

Ali narava pozna debelost? Ali imamo živa bitja v telesu vgrajeno varovalko, ki upravlja z apetitom? »Pri živih bitjih, ki še živijo v svojem na-ravnem okolju, debelosti ne zasledimo. Danes debelost razumemo kot posledi-co slabe prilagoditve človeka na izobilje, ki nam ga ponuja sodobni čas. Pri tem nimam v mislih le izobilja hrane, ampak tudi tehnološke dosežke, ki nas usmer-

jajo k neaktivnemu načinu življenja, ko ne moremo potrošiti kalorij, ki smo jih konzumirali s hrano. Ob boljši pri-lagoditvi na tak način življenja bi imel človek razvit tako imenovani črevesni blok, ko bi odvečno hrano izločil skozi prebavno cev neprebavljeno. Tako ima na primer človeško telo že razvite me-hanizme, ko določene snovi izločimo prek prebavil ali ledvic, če jih zaužijemo

več, kot jih telo potrebuje. Ali se bo člo-vek na izobilje hrane prilagodil na tak način (znanstveniki so izračunali, da bi za tako prilagoditev potreboval nekaj milijonov let) ali pa bo debelost iztrebila cele generacije, nam ob skokovitem na-raščanju epidemije debelosti ni potreb-no prav veliko ugibati.« Na kaj je treba biti pozoren pri hujša-nju otrok? »Hujšanje otrok mora vedno poteka-ti pod zdravniškim nadzorom in ob ustrezni vključitvi celotne družine v proces zdravljenja. Tudi hujšanje odra-slih mora voditi zdravnik, pogosto pa je tudi v ta proces potrebno vključiti dru-žinske člane. Drži dejstvo, da se največ debelosti začne že v otroštvu oziroma pred dvajsetim letom starosti.« Kako pomemben pri zdravi telesni teži otrok je šport? »Za zdravo težo otrok je gibanje izredno pomembno.« Zakaj so ločevalne diete v zadnjem času tako priljubljene in kakšno je sta-lišče medicinske stroke do njih? »Ločevalne diete so medijsko prenapih-njene oblike prehranjevanja, ki tipično navajajo ljudi k cikličnemu prehra-njevanju in soprispevajo k naraščanju števila debelih ljudi. Večajo tudi število bolnikov, ki postanejo rezistentni na zdravljenje, se pravi, da se na poznejše diete slabo odzivajo. Večina ljudi se na-mreč po dietah ponovno zredi, v diete

Zdravljenje debelosti se ne zaključi, ko pacient shujša, pač pa, ko je nje-gova teža stabilna in ko lahko verjamemo, da ne bo več porasla. To včasih traja več let.

39


nato ne zaupajo več in velikokrat pre-živijo večino življenja v iskanju idealne diete – a vedno predebeli. Zdravljenje debelosti je veliko več (in veliko težje), kot le dieta.« Kako nekdo pride do zdravljenja pri vas?»K nam prihajajo različni pacienti (z napotnico splošnega zdravnika ali kot samoplačniki), ki so težje ozdravljivi, ki so že velikokrat poskušali hujšati, pa jim ni uspelo, ter tisti, ki imajo motnjo hranjenja. Seveda pa je med njimi tudi veliko ozaveščenih ljudi, ki hujšajo pr-vič, a se zavedajo, da potrebujejo stro-kovno pomoč in se zaradi tega obrnejo na naš center. Pacienti, ki želijo shujšati in poiščejo strokovno pomoč, imajo veliko večjo možnost v procesu zdra-vljenja vzdržati toliko časa, da dosežejo primerno telesno težo, potem pa težo tudi obdržati. Zdravljenje debelosti se namreč ne zaključi takrat, ko pacient shujša, ampak takrat, ko je njegova teža stabilna in lahko verjamemo, da ne bo več porasla, kar včasih traja tudi nekaj let. Prva faza zdravljenja je hujšanje, druga pa stabilizacija teže.« Ali in kdo lahko uspešno shujša brez strokovne pomoči?»Običajno tisti, pri katerih je zgodovina prekomerne teže kratka in je posledica nekega enkratnega dogodka. Ženska na primer, ki je imela celo življenje normal-no težo in je med nosečnostjo pridobila nekoliko preveč kilogramov, a ima zdra-ve prehranske navade in vzorce gibanja, bo zagotovo težo lahko popravila sama. Ali pa posamezniki, s sicer normalnim prehransko – gibalnim vedenjem, pri katerih je telesna teža blago porasla ob neki pomembni življenjski spremembi: na primer selitvi od primarne družine, začetku študija, poroki – takrat lahko traja kar nekaj časa, da najdejo »novi red«, v katerem bodo živeli. V takih primerih je za padec teže dovolj uved-ba samodiscipline, prehranskega reda

Debelost ni le dedna bolezen. Na nastanek debelosti v veliko večji meri kot dednost vplivajo družinski vzgledi.

in telesne aktivnosti. A žal je pri večini pacientov z debelostjo potrebno zdra-vljenje. Vsakemu, ki je poskušal shujšati dvakrat ali trikrat in bil pri tem neuspe-šen, bi priporočala, da se obrne po stro-kovno pomoč.«

Mojca Šimenc

Zdravljenje debelosti z zdravili

40

Svetovnemu trendu strmega naraščanja debelosti sledimo tudi pri nas. Kaj nam lahko pri boju z njo ponudi farmacija, smo se pogovarjali z doc. dr. Mojco Lunder iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Za zniževanje prekomerne telesne teže je nujna sprememba življenjskega slo-ga. Kakršnakoli dodatna farmakološka terapija tej spremembi samo sledi, pra-vi dr. Mojca Lunder.

Katera zdravila za zdravljenje debelo-sti so na voljo pri nas? Pri nas je trenutno na voljo samo ena učinkovina, ki pomaga zniževati tele-sno težo, in sicer orlistat. To je trenutno edina farmakološka terapija debelosti.

Kdaj se uporablja orlistat?Orlistat se uporablja, kadar je indeks telesne mase višji od 30 kg/m2 oziroma kadar je višji od 28 kg/m2 in so pridru-žene bolezenski zapleti: sladkorna bole-zen tipa 2, kardiovaskularni zapleti… . Vendar se tudi takrat najprej poskuša z zmanjšanim vnosom hranilnih sno-vi (kalorična restrikcija) in več telesne aktivnosti. Izkazalo pa se je, da se pri pacientih velikokrat pojavi neka do-datna motivacija, kadar je priključena farmakološka terapija.

Kako uspešen je orlistat?Uspehi so skromni. Oseba, ki s spre-membo življenjskega stila izgubi 3 ki-lograme, bo ob sočasnem jemanju 120 mg orlistata trikrat dnevno izgubila dodatne 3 kilograme. Pomembno je tudi vedeti, da orlistat pri nekaterih ljudeh ni učinkovit. Če oseba po 12 tednih uporabe orlistata ne izgubi vsaj 5 odstotkov izhodiščne telesne mase, je potrebno farmakolo-ško zdravljenje ukiniti. Pri uporabi orlistata se je potrebno strogo držati diete in se izogibati hrane, ki vsebuje preveč maščob.

Zakaj?Zaradi mehanizma delovanja zdravila. Orlistat deluje tako, da zavre delovanje pankreasne lipaze, encima, ki v pre-bavnem traktu razgradi maščobo in s tem omogoči njeno absorbcijo. Zaužita maščoba ostane nerazgrajena v preba-vilih in se izloči z blatom.

Zdravilo prepreči absorpcijo okrog 30 odstotkov maščob. Prav zato tudi na-stanejo najbolj pogosti neželeni učinki: prebavne motnje, oljnato blato, fekalna inkontinenca, napenjanje, vetrovi. Neže-leni učinki so odvisni od tega, koliko se bolnik »pregreši« pri uživanju maščob.Lahko se pojavita tudi glavobol ali infekcija zgornjih dihal. Našteti simp-tomi se večinoma pojavijo na začetku zdravljenja in sčasoma izzvenijo.

Ampak to ne pomeni, da je dieta brez maščob?Maščobe so dovoljene v količinah, kot jih priporočajo načela zdrave, uravno-težene prehrane. Nenazadnje so ma-ščobe za naše telo življenjskega pome-na. Priporočljivo je, da znaša kalorični delež maščob približno 30 odstotkov in da je porazdeljen v tri glavne obroke. Če obrok ne vsebuje maščob, ali ga iz-pustimo, orlistata ni potrebno vzeti.

Ali orlistat vpliva na vsrkavanje osta-lih hranilnih snovi?Zaradi zmanjšane absorbcije maščob – večji del le-teh se izloči iz telesa z

Dr. Mojca Lunder, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani.

D E B E L O S T

Orlistat se uporablja, ka-dar je indeks telesne teže višji od 30 kg/m2 oziroma kadar je višji od 28 kg/m2 in so pridružene bolezen-ske posledice debelosti.

41


blatom, je zmanjšana tudi absorbcija nekaterih lipidotopnih vitaminov (vi-taminov, ki se topijo v maščobah; A, D E in K). Zato je smiselno uživanje čim več sadja in zelenjave, če je potrebno, pa tudi multivitaminskih pripravkov.

Ali farmakološko zdravljenje debelo-sti »sodi« k zdravniku ali ga lahko iz-vajamo sami?Izkazalo se je, da je zdravljenje debe-losti uspešnejše, če je je nadzorovano. Večina ljudi s prekomerno telesno maso je ob nekem strokovnem nad-zoru dodatno motivirana za vztrajanje pri spremenjenem življenjskem slogu. Ni pa nujno, da ga izvaja zdravnik. Programe zmanjševanja telesne mase v državah ZDA in Evrope izvajajo že ne-kaj let tudi v lekarnah. Takšen program so vpeljali tudi pri nas v Celjskih lekar-nah javnem zavodu. V okviru teh pro-gramov farmacevt svetuje, izobražuje o zdravi prehrani in gibanju, pomaga pri postavitvi realnih ciljev, spremlja rezultate in zdravstveno stanje (indeks telesne mase, krvni pritisk, koncentra-cije glukoze, trigliceridov, holesterola v krvi) in nenazadnje lahko tudi pripo-roča in spremlja potek farmakološke terapije.

Ali je farmakološko zdravljenje debe-losti z orlistatom primerno za otroke? Kakšne so še kontraindikacije?Ne. Delovanje orlistata pri otrocih ni bilo raziskano, zato se ga osebam mlaj-šim od 18 let ne predpisuje. Zdravila ne smejo uporabljati osebe, ki imajo moteno izločanje žolča (holesta-za), kronični malabsorpcijski sindrom (motnje absorpcije določenih hranil iz prebavnega trakta), alergijo na katero-koli sestavino zdravila in doječe mate-re. Posebna previdnost je potrebna pri diabetikih (v kliničnih raziskavah se je kot neželen učinek pojavila hipoglike-mija).

Kaj pa druga zdravila za zdravljenje debelosti?Še do nedavnega je bila v uporabi tudi učinkovina sibutramin, ki deluje na centralno živčevje, tako da zmanjšuje apetit. V možganih se nahaja precej zapleten mehanizem regulacije vnosa hrane, v katerega je vpletenih je zelo veliko pep-tidov in živčnih prinašalcev. Sibutramin v stikih med živčnimi ce-licami v možganih poveča količino se-rotonina in nor-adrenalina, posledica tega pa je zmanjšanje apetita. Po dolo-čenem času uporabe se je izkazalo, da ima precej nevarnih stranskih učinkov, predvsem na srčnožilni sistem: pove-čalo se je tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, srčne aritmije, tudi srč-

ne in možganske kapi, zato so ga uma-knili iz prometa. Učinkovina rimonabant pa je bila že v četrti fazi kliničnih preizkušanj. Tudi ta zmanjšuje apetit. Deluje tako, da zavira delovanje tako imenovanih kanabino-idnih receptorjev. Na iste receptorje delujejo tudi spojine iz marihuane, vendar ravno obratno in poleg ostalih učinkov pri uporabnikih sprožijo tudi močan občutek lakote. Žal se je tudi pri

Pri pacientih se velikokrat pojavi neka dodatna moti-vacija, kadar je priključena farmakološka terapija.

42

D E B E L O S T

Orlistat deluje tako, da zavre encim v prebavnem traktu, ki razgradi maščobo in s tem omogoči njeno absorbcijo.

rimonabantu izkazalo, da ima še druge učinke na centralno živčevje. Močno poslabša ali izzove depresivne motnje, , opazili so tudi nespečnost, anksio-znost, celo suicidnost, zato so raziskave ustavili.

Sta bila sibutramin in rimonabant zelo učinkovita?Pri obeh je bil pozitivni učinek na zmanjšanje telesne teže zmeren. Oba naj bi bila le neko pomožno sredstvo ob spremenjenem načinu življenja. Pri nas tako v uporabi ostaja orlistat, ki ima to prednost, da deluje periferno, v prebavnem traktu, izven katerega se skoraj ne absorbira. Je varno zdravilo.

Ali se orlistat predpisuje na recept?V odmerku 120 miligramov se ga predpisuje na recept. V nižjem odmer-ku (60 miligramov) pa je na voljo tudi v prosti prodaji v lekarnah.

Debelost je velik poslovni potencial in verjetno predmet številnih študij, pa vendar še nič ne kaže na preboj… Tudi pri nas se veliko ukvarjamo s tem področjem. Nekaj časa je bilo precej naših študij usmerjenih na pankreasno lipazo – to je tarča, na katero deluje tudi orlistat. Iskali smo naravne zavi-ralce lipaze (med rastlinami in gliva-mi), in nekaj izsledkov je bilo precej obetavnih. Kasneje smo se tega lotili z metodo bakteriofagni prikaza. V za-dnjem času pa veliko raziskujemo cen-tralno delujoče peptide, ki vplivajo na apetit: grelin in leptin.

Debelost postaja neozdravljiva kro-nična bolezen, ki ima to posebnost, da smo zanjo razen redkih izjem krivi izključno sami… . Ali boste farmacev-ti dejansko odkrili nekaj, kar nas bo rešilo epidemije debelosti?V znanstvenih krogih je precej debate o tem, ali o debelosti lahko govorimo kot o bolezni ali gre za slabo zdravstve-

no stanje. Mnenja so zelo deljena. De-finitivno so bolezen vsi sekundarni za-pleti, ki spremljajo debelost: metabolni sindrom, okvare skeleta… Farmacija se seveda trudi, da bi našla nekaj, kar bi bilo učinkovito. Ampak človeški organizem je »narejen« za stradanje. Evolucija je pri človeku obli-kovala varčni genotip, ki se je šele v zadnjem času znašel v okolju presežka.Je pa res, da nekateri ljudje zaradi pose-ben genske zasnove lahko veliko poje-do, pa se ne bodo zredili.

Potekajo tudi študije ljudi, ki veliko pojedo, pa se ne zredijo?Debelost je izjemno popularna proble-matika, ki se jo znanstveniki lotevajo iz vseh možnih zornih kotov. Seveda nas zanima tudi, kakšen je genotip, ki je nagnjen k debelosti in obratno. V poskusih na živalih so odkrili že števil-ne gene, katerih spremenjeno izraža-nje vodi v debelost ali v odpornost na debelost. Telesna masa posameznika je posledica delovanja velikega števila različnih genov in nenazadnje okolja. Izredno malo je primerov, ko je razvoj debelosti neposredna posledica mu-tacije točno določenega gena. Pri teh boleznih so poleg debelosti, prisotni še številni drugi precej očitni znaki. Gre torej za veliko majhnih razlik, ki dopri-nesejo k genotipu, ki je ali ni nagnjen k debelosti. Vendar to nikakor ne sme služiti kot izgovor.

Kaj bo prinesla prihodnost?Raziskovanje zapletenega mehanizma regulacije telesne mase razkriva ve-dno nove potencialne tarče za razvoj zdravilnih učinkovin. Številni peptidi in živčni prenašalci, ki v centralnem živčevju vplivajo na apetit, ponujajo veliko potencialnih mest preko kate-rih lahko zmanjšamo občutek lakote in vnos hrane. Centralno delovanje učinkovin pa je običajno povezano

s precej nepredvidljivimi stranskimi učinki, zaradi tega so številne raziska-ve usmerjene tudi v periferno delujo-ča zdravila. Zdravila, ki bi zmanjšala absorpcijo hranil iz prebavil, povečala porabo energije na račun proizvajanja telesne toplote ali delovala neposredno na metabolizem v maščobnih celicah. Glede na to je človeški organizem tako dobro prilagojen na stradanje, pre-vladuje mišljenje, da bo za učinkovito zmanjševanje telesne mase v priho-dnosti potrebno delovati na več meha-nizmov hkrati s kombinirano terapijo.

Mojca Šimenc

43


Najstniki s 50 kilogrami prevečPlaz prekomerno hranjenih otrok se je pri nas začel prožiti v zadnjih letih, vendar najhujše šele prihaja. Debelost ima pri otrocih popolnoma enake posledice kot pri odraslih. O njih smo se pogovarjali z dr. Natašo Bratina, specialistko pediatrije z dodatnimi znanji endokrinologije in diabetologije iz Pediatrične klinike v Ljubljani.

Dejansko bomo morali začeti v Sloveni-ji biti plat zvona, ker smo na poti tja, kjer so vse zahodne države, pravi dr. Nataša Bratina. »Število prekomerno hranjenih otrok pri nas narašča, v zadnjem času se zgodi celo, da v obravnavo na klini-ko dobimo otroke, ki tehtajo še enkrat toliko, kot bi bilo normalno. Otrok, ki bi moral imeti 20 kilogramov, jih ima 40. Imamo primere najstnikov, ki so že zdavnaj presegli težo 100 kilogramov.«

Kakšne so posledice debelosti pri otrocih? Posledice debelosti so pri otrocih enako resne kot pri odraslih. Prekomerna pre-hranjenost prinaša povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, moteno pre-snova sladkorjev…

Pri otrocih z močno povečano telesno težo najdemo posledice na več organih. Opažamo zamaščena jetra z povišanimi jetrnimi encimi. Ti otroci imajo pogosto težave z dihalnim aparatom. Lahko pri-de do motenj dihanja med spanjem. Če so izjemno prekomerno prehranjeni, so lahko prisotne restriktivne dihalne mo-tnje – prsni koš se pod težo maščevja ne zmore več širiti tako, kot bi se pri nor-malno prehranjenem otroku. Pričakujemo tudi, da bodo ti otroci že zgodaj imeli težave z gibalnim aparatom, predvsem s hrbtenico, s kolki in s koleni. Pri dekletih se lahko na to naveže še mo-tnja menstrualnega cikla v smislu polici-stičnih jajčnikov, prekomerna porašče-nost, aknavost…

Žal smo v letošnjem letu že pri 7 otrocih diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 2, kar je ob 35, pri katerih smo diagnosti-cirali sladkorno bolezen tipa 1, ker velik odstotek. Najmlajši je bil star 11 let.

Enaka shema, kot velja za odrasle in ki kaže, da debelost lahko prizadene vsak organski sistem, velja tudi za otroke.

Ali ti uničevalni procesi pri otrocih potekajo hitreje kot pri odraslih?Literatura predvsem pri sladkorni bole-zni tipa 2 svari, da se je treba pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so pre-komerno prehranjeni, zelo zgodaj za-vedati, da so procesi, ki vodijo v pozne zaplete bolezni, zelo intenzivni. Pri otrocih je tudi doba, ko lahko debe-lost škodljivo vpliva na telo, daljša kot pri ljudeh, ki se zredijo v odraslosti.

Kaj je metabolni sindrom in ali je de-belost nujni pogoj za njegov razvoj?Metabolni sindrom vključuje vrsto mo-tenj: motnjo pri presnovi sladkorja v obliki inzulinske rezistence, glukozne intolerance ali sladkorne bolezni tipa 2, povišan holesterol, povišan krvni tlak. Gre za najbolj nevarno kombinacijo de-javnikov tveganja za zgodnji infarkt ali zgodnjo možgansko kap.Na naši kliniki izjemno prekomerno prehranjene otroke pregledamo iz vseh vidikov: spremljamo krvni tlak in ma-

Dr. Nataša Bratina, special-istka pediatrije z dodatnimi znanji endokrinologije in diabetologije, Pediatrična klinika Ljubljana.

Še pred tremi leti smo vse otroke s sladkorno boleznijo tipa dva lahko prešteli na prste obeh rok. Letos smo jih diagnostici-rali že sedem.

44

D E B E L O S T

Dojenček naj bi na teži v prvih mesecih mesečno pri-dobival okrog 750 gramov.

ščobe v krvi ter opravimo obremenilni test z glukozo. Rezultati kažejo, da se pri teh otrocih že zgodaj pojavlja inzulinska rezistenca in da imamo vedno več pri-merov motene glukozne tolerance. Krv-ni tlak je zelo pogosto na zgornji meji normale. Nekateri otroci potrebujejo še bolj podrobno obravnavo pri naših spe-cialistih za visok krvni tlak in občasno tudi zdravila.

Ali otrok, ki je normalno prehranjen, sploh razvije metabolni sindrom?Pri zdravem otroku z normalno telesno težo se metabolni sindroma ne razvije. Vendar pa ena od teorij govori, da so otroci, ki so rojeni kot zahirani, bolj na-gnjeni k diabetesu in debelosti. Tako da je zelo nizka porodna teža za gestacijsko starost lahko eden od dejavnikov tvega-nja za razvoj metabolnega sindroma.

Kako zdravite polno razvit metabolni sindrom?Prva stvar pri zdravljenju je dietno sve-tovanje in svetovanje za zdrav način življenja. Vendar starši zelo težko sprej-mejo, da otrok uživa količinsko in po sestavi neustrezno hrano. Prepričani so, da ne je preveč in si ne priznajo, da je hrana, ki mu jo ponujajo, neprimerna.

Uspeh zdravljenja je torej ključno odvisen od staršev?Da. Brez tega praktično ne dosežemo nič. Tudi pri otrocih, ki so resnično naj-bolj ogroženi, saj imajo polno razviti metabolni sindrom, vključno s sladkor-no boleznijo tipa 2, starši in okolica tega pogosto ne vzamejo dovolj resno. Od zdravil v prvi meri priključimo me-tformin, ki ugodno vpliva na presnovo sladkorja in ima določen uspeh tudi pri

zniževanju telesne teže. Po potrebi doda-mo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Otrok s polno razvitim metabolnim sindromom bo verjetno tudi precej zgo-daj potreboval statine za zniževanje ho-lesterola v krvi.

Koliko se zaradi debelosti pri otroku zmanjša pričakovana življenjska doba?Koliko se skrajša življenjska doba, je težko reči. Zavisi od tega, kakšno kom-binacijo resnih obolenj ima otrok. Ne-kateri otroci so izjemno debeli, pa pri njih sprva ne opazimo kakšnih resnih zdravstvenih posledic debelosti.

45


Raziskava Cindy pa kaže, da je polovica Slovencev prekomerno hranjenih (ITM 25 in več). Res pa je, da odstotek ekstremno prede-belih ljudi (ITM 40 in več) zaenkrat narašča počasi.

Zagotovo pa je otrok, ki ima pri enajstih polno razviti metabolni sindrom, »kan-didat« za infarkt pri štiridesetih.

Pred nekaj leti otrok s polno razvitim metabolnim sindromom niste poznali…Ne. Vendar jih sedaj sistematično odkri-vamo. Res je tudi, da še pred desetimi leti na kliniko ni bilo toliko napotitev pre-težkih otrok. Srečujemo se tudi z dve, tri leta starimi otroci, ki so že izjemno prekomerno hranjeni. Tak malček je za-radi svoje teže gibalno oviran, ne zmore kontrolirati svojega apetita, saj bi rad posegel po hrani, katere okus mu je všče čim bolj pogosto. Ker je praviloma ne le težji, pač pa pogosto veliko večji od vr-stnikov nastane pogosto prvi vtis, da v razvoju kasni za vrstniki. V resnici pa je to zelo mlad otrok v prevelikem in pre-težkem telesu... Starši pogosto pozabljajo, da so oni ti-sti, ki otroku odredijo prehrano in da se otrok sam od sebe ne bo ustavil pred škatlo sladkarij. Morajo se naučiti, da otrokom hrano razdelijo na porcije in razumeti, da gre tukaj dejansko za vzgo-jo. Eno leto star otrok nikakor ne potre-buje piškotov, oblitih s čokolado. Ravno tako zadovoljen bo s koščkom sadja. Otrokom začnemo prehitro ponujati kalorično bogato prehrano, na drugi strani pa jim žal uživanja le-te ne ome-jujemo dovolj.

Ste se problema debelosti pri otrocih kot vodilni terciarni center lotili tudi globalno? V sodelovanju s Fakulteto za šport smo pripravili smernice za športno aktivnost pri otrocih, ki predvidevajo izven šole vsaj eno uro športne aktivnosti vsak dan. Ni treba, da je to neka organizirana športna aktivnost, ampak je lahko tudi igra z vrstniki, ki je danes praktično ni več. Največji korak smo naredili pozimi, ko smo za pediatre širom Slovenije orga-

nizirali delavnico, kjer smo govorili o debelosti in njenih zapletih pri otrocih ter o povišanem holesterolu in smo tudi pripravili smernice za zdravljenje debe-losti in hiperlipidemij pri otrocih. Zdaj želimo objaviti še smernice za športno

aktivnost, ki bodo marsikateremu špor-tnemu pedagogu ali zdravniko v oporo in pomoč. Pediatrom, ki delajo na terenu, smo ponudili dietne nasvete v obliki članka, sedaj pa želimo delo nadaljevati tako, da bi organizirali mrežo pediatrov, ki bi se v vseh slovenskih regijah ukvarjali z debelostjo. Tako bi omogočili, da bi bili prekomerno hranjeni otroci pod do-brim zdravstvenim nadzorom. Radi bi tudi oblikovali slovenski cen-ter ali celo več regijskih centrov, kjer bi potekala šola zdravega življenja in bi se starši naučili, kako pravilno hraniti otroke.

Mojca Šimenc

Glikemični indeks posameznih živilGlikemični indeks (GI) je enota, s katero merimo hitrost, s katero se hrana v telesu razgradi v krvni sladkor. Njene vrednosti so od 1 do 100. Višje, kot so, hitreje se hrana razgradi, kar pomeni hiter porast sladkorja v krvi, temu primerno večje količine insulina ter posledično nalaganje maščobe oziroma debelost.

D E B E L O S T

Dieta GI temelji prav na tem spoznanju: spodbuja uživanje živil z nizkim glike-mičnim indeksom in omejuje uživanja živil z visokim glikemičnim indeksom. Živila razvršča v tri kategorije: zeleno, rumeno in rdečo. V zeleni so tista, ki imajo nizki glikemični indeks in jih lah-

Zelena 35 Mandljevo mleko 20

Grah (sveži) 35 Bambus 20

Sezamovo seme 35 Jajčevci 20

Pomaranče (svež sadež) 35 Limonin sok - nesladkan 20

Slive (svež sadež) 35 Fruktoza, sadni sladkor 20

Sončnična semena 35 Tofu 20

Paradižnikova omaka (nesladkan) 35 Artičoke 20

Jogurt 35 Palma areka 20

Jabolko (svež sadež) 35 Kakav v prahu brez sladkorja 20

Rjavi fižol 35 Sojino mleko 20

Fige (svež sadež) 35 Šparglji 15

Sladoled s fruktozo 35 Otrobi (ovseni, pšenični.) 15

Nektarine (svež sadež) 35 Brstični ohrovt 15

Breskve (svež sadež) 35 Zelena 15

Granatno jabolko (svež sadež) 35 Cikorija, endivija 15

Kompot brez sladkorja 35 Bučke 15

Paradižnikov sok 35 Janež 15

Beli fižol 35 Ingver 15

Kvas 35 Por 15

Marelice (svež sadež) 30 Olive 15

Korenje (surovo) 30 Kikiriki 15

Česen 30 Pistacija 15

Džem (brez sladkorja) 30 Kislo zelje 15

Mleko 30 Sladka paprika 15

ko uživamo prosto, v rumeni so tista, ki imajo srednje visok glikemični indeks in ki naj bi jih uživali občasno. V rdeči pa so živila z visokim glikemičnim in-deksom, ki naj bi jih uživali čim manj. Za dieto sicer GI veljajo vsa pravila zdravega prehranjevanja: jemo petkrat

na dan, ob istih urah, hrano uživamo počasi, glavni obrok je zajtrk, med po-sameznimi obroki pijemo dovolj vode ter na jedilnik »uvedemo« redno telesno vadbo.

VIR: GI dieta

Mleko v prahu ali sveže 30 Mandlji 15

Paradižnik 30 Črni ribez 15

Leča 30 Brokoli 15

Stročji fižol 30 Zelje 15

Grenivke 30 Cvetača 15

Marmelada brez sladkorja 30 Čili 15

Hruške (svež sadež) 30 Kumare 15

Skuta 30 Kalčki 15

Mandarine, tangerine 30 Lešniki 15

Surova repa 30 Gobe 15

Borovnice 25 Čebula 15Temna čokolada (več kot 70% kakava) 25 Hren 15

Kosmulje 25 Zelena solata 15

Kikirikijev namaz, pire (nesladkan)25 Šalotka 15

Rdeče grozdičje 25 Soja 15

Jagode (svež sadež) 25 Špinača 15

Lešnikov namaz (nesladkan) 25 Orehi 15

Robidnice 25 Avokado 10

Češnje 25 Kis 5

Zelena leča 25Začimbe (peteršilj, bazilika, origano, cimet, vanilija)

5

Malina (svež sadež) 25 Raki 5

Grah posušen 25

Mandljev namaz (nesladkan) 25

Živila z nizkim glikemičnim indeksom (zelena)

46


Govorimo o cerebralni paralizi Jakob je vesel in sproščen dvanajstletnik. V vseh pogledih je enak sošolcem, razen v drži telesa in gibanju. Desna roka je v nenaravnem položaju in je krčevito pritisnjena ob telo.

Ob premikanju se opazi šepanje na desno nogo, ki jo nekako »vleče« za seboj. Stopalo ima rahlo obrnjeno navznoter. Celotno gibanje je oteže-no. Zaradi tega ima težave tudi pri pisanju. Prsti so sicer gibljivi, vendar zaradi prisiljenega položaja roke v nenaravni poziciji. Zato si pomaga s prilagojeno držo, pri kateri lahko zadovoljivo drži pisalo in piše. Pisa-va je okorna in težko čitljiva. Pri hoji in vseh gibalnih aktivnostih je poča-snejši in okornejši, kar pa nadokna-di s svojo zgovornostjo in odličnim smislom za humor, zaradi česar je zelo priljubljen med sošolci.

Definicija in dejavniki tveganjaCerebralno paralizo lahko definiramo kot skupino motenj gibanja, povzro-čeno zaradi poškodb možganov v no-sečnosti, med porodom ali po porodu. Pojem »cerebralna« se nanaša na

možgane, »paraliza« pa na motnjo gibov in položajev pri gibanju. Pri-zadeto področje možganov je obi-čajno eno od tistih, ki nadzoruje mi-šice in določene gibe telesa. Cerebralna paraliza je lahko tudi po-sledica raznih nesreč, pri katerih pri-de do poškodb centrov v možganih, odgovornih za gibanje.

Vzroki in dejavniki, ki povzročajo oziroma povečujejo verjetnost poja-va cerebralne paralize pri otroku, so:

· razne genske nepravilnosti, · različne infekcije, kot so toksoplazmoza, herpes, rdečke..., · pomanjkanje kisika,

· različna zdravila v času nosečnosti, · težak ali prezgodnji porod, · možganske krvavitve,· težave s prekrvavitvijo možganov,· edem možganov,· nenormalno razviti možgani, · bolezni, · zastrupitve, · alkohol, · fizično nasilje nad materjo…

Znaki za sum na cerebralno paralizoSum na cerebralno paralizo pri otroku zbujajo naslednji znaki: · slaba kontrola glave po starpsti treh mesecev· prekomerna napetost ali mlaha-vost mišičja,· nesposobnost sedenja brez podpo-re od 8 meseca dalje,· uporaba samo ene strani telesa,· težave s hranjenjem otroka,· odsotnost nasmeha...

Ljudje s cerebralno para-lizo so lahko nadpovpreč-

no, povprečno ali pod-povprečno inteligentni.





Glede na povedano je zelo važno, da se starši seznanijo s normalnim gibalnim razvojem dojenčka in opo-zorijo svojega pediatra, če se poja-vijo odstopanja od le-tega. Razlikujemo tri osnovne vrste cere-bralne paralize: spastično, atetoidno in ataxično. Spet drugi jo delijo na spastično obliko, ekstrapiramidne oblike - ataksija, atetoza,distonija in mešano obliko.Zaradi zapletenosti cerebralne para-lize in njenih učinkov je včasih težko natančno opredeliti, kateri tip cere-bralne paralize ima otrok, saj se ce-lotna slika razlikuje od ene do druge osebe.Končno diagnozo cerebralne parali-ze daje nevropediater.

Spastična cerebralna paralizaSam izraz spastičen pomeni krčevit. Osebe s to vrsto cerebralne paralize zelo težko kontrolirajo nekatere ali vse svoje mišice. Na pogled so vi-

deti trdi, otrdeli. Njihove mišice so napete, vendar šibke. Roke, noge in glava so pogosto v čisto določeni, zanje značilni drži.Do te cerebralne paralize pride na-vadno takrat, ko živčne celice v mo-žganski skorji (cerebralni korteks) ne delujejo pravilno.Če sta leva ali desna polovica te-lesa spastični, druga polovica telesa pa deluje normalno, to imenujemo hemiplegija.Če sta prizadeti obe nogi, roki pa sta normalni ali pa le rahlo prizadeti, to imenujemo diplegija.Pri kvadriplegiji (tetraplegiji = bila-teralni hemiplegiji) pa so prizadete vse štiri okončine - obe roki in obe nogi, pridružene so še težave pri drži trupa in glave.

Atetoidna cerebralna paralizaPri ljudeh s to vrsto cerebralne pa-ralize se napetost mišic ali mišični tonus spreminja (iz ohlapnosti v na-

Medicinsko tehnični pripomočki za invalide visoke kakovostiV podjetju Medimaj d.o.o. so želje in zahteve kupca najpomembnejše!Podjetje Medimaj d.o.o. se ukvarja s tr-ženjem medicinskih pripomočkov - labo-ratorijskega materiala in medicinskih pri-pomočkov za diabetike in invalide. Smo zastopnik za podjetja Greiner Bio-One GmbH, Avstrija, HMM GmbH, Nemčija in Pelikan Technologies GmbH, Nemčija, ki proizvajajo izdelke višjega kakovostnega razreda. NOVOST je prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov za invalide proi-zvajalca DIETZ REHA –PRODUKTE GmbH, NEMČIJA, kot so:• Invalidski vozički,

• Invalidski vozički na elektromotorni pogon,• Električni skuterji,• Pripomočki za hojo – bergle, hodulje s kolesi ali brez, tri ali štirinožne palice za oporo pri hoji,• Sanitarni pripomočki – toaletni stol, sedež za tuš kabine, nastavki za toaletne školjke,…• Pripomočki za umetno dihanje,• Blazine proti preležaninam.Dietz Reha –produkte GmbH, Nemčija je specializirano podjetje s proizvodnjo iz-delkov za ljudi, ki zaradi različnih razlogov v vsakdanjem življenju potrebujejo po-

moč pri hoji, gibanju,… Inovativni izdelki so oblikovani tako, da poenostavijo upo-rabo v vsakdanjem življenju in s tem bi-stveno izboljšajo kakovost življenja vseh vpletenih. Mobilnost je še vedno ključ življenja. Z našim lahkimi in moderno oblikovanimi invalidskimi pripomočki smo zagotovili varnost in udobje – za Vas.

Proizvajalec: Dietz – Reha produkte GmbH, Nemčija www.dietz-reha.com

NA VSE IZDELKE NUDIMO 2 LETI GARANCIJE!SMO POGODBENI DOBAVITELJ MEDICINSKO--TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS !


Ortopedsko zdravljenje potrebujejo predvsem

otroci s spastično obliko cerebralne paralize.

Cerebralno paralizo lahko definiramo kot

skupino motenj gibanja, povzročeno zaradi

poškodb možganov. V delovno terapijo se

lahko vključujejo že štiri-mesečni otroci.

petost). Prisotni so še številni neho-teni gibi brez nadzora, zlasti dlani in stopala. Zaradi težav z nadzorom jezika, dihanja in glasilk je lahko go-vor pri teh osebah težko razumljiv. To vrsto cerebralne paralize povzro-ča nepravilno delovanje osrednjega dela možganov.

Ataxična cerebralna paralizaPri tej vrsti cerebralne paralize ose-be težko lovijo svoje ravnotežje. Pri hoji, če se že naučijo hoditi, so ponavadi zelo nestabilni. Pri tem tresejo z glavo in imajo sunkovit govor. Ataxična cerebralna paraliza je posledica nepravilnega delovanja malih možganov.

Posledice: Od komaj opaznih do hude prizadetostiPosledice cerebralne paralize so raz-lične. Nekatere osebe so komaj kaj prizadete, mogoče se jim malo po-zna pri pisanju ali govoru. Drugi ima-jo težave z govorom, hojo ali upo-rabo rok in nog. Spet tretji ne bodo nikoli sposobni samostojno opra-vljati vsakodnevnih nalog in sedeti brez podpore. Opazni so nespretni, počasni ali sunkoviti gibi, slabotnost, otrplost, mlahavost telesa oziroma določenega dela, nehotni ali spre-mljajoči nezaželeni gibi.

Zaradi teh značilnosti osebe lahko razvijejo določene vzorce gibanja, ležanja ali sedenja, kar vodi v okva-re hrbtenice in sklepov. S primerno terapijo pri fizioterapevtu lahko te težave omilimo in posledično zmanjšamo kasnejše zaplete.

Epilepsija pogosto pridruženo stanjeVelika težava za osebe s cerebralno paralizo je epilepsija, ki prizadene enega od treh otrok. Zelo je po-membno, da se epilepsija primerno obravnava s strani specialistov. Ljudje s cerebralno paralizo so lahko nadpovprečno, povprečno ali pod-povprečno inteligentni. Glede na svoje potrebe otroci dobijo potreb-no pomoč ali jih uvrstimo v prime-ren vzgojno izobraževalni program.Pri otrocih s cerebralno paralizo je zelo pogosto škiljenje. Lahko pride

tudi do okvare dela možganov, ki je odgovoren za razumevanje slik, ki jih otrok gleda. Tak otrok ima zdra-ve oči, vendar ne vidi normalno. V skrajnem primeru je lahko slep, v večini pa ima težave pri branju. Lahko pride tudi do motenj zazna-vanja prostora, na primer preso-janje razdalje ali tridimenzionalne predstave objekta. Možne so tudi okvare sluha. Pogoste so težave z govorom, žve-čenjem in požiranjem. Govorno po-dročje razvija in korigira logoped.

Nujna individualna obravnavaGlede na to, da ne obstajata dva otroka z enako sliko cerebralne paralize, je potrebna individualna obravnava za vsakega otroka pose-bej. Fizioterapevt, delovni terapevt in logoped bodo skušali izboljšati otrokov tonus, gibanje in govor.



Učinkovitost teh terapij je odvisna od stopnje poškodb možganov in od drugih okvar ali stanj, ki smo jih našteli že predhodno. Zelo pomem-ben je čas, ko smo začeli s terapijo, intenziteta, s katero jo izvajamo ter medsebojno sodelovanje vseh stro-kovnjakov, ki obravnavajo otroka. Terapije se lahko izvajajo v raznih inštitucijah ali na otrokovem domu.

Delovna terapija

Skozi ciljno naravnane aktivnosti in aktivno sodelovanje otroka in star-šev skupa delovni terapevt izboljša-ti spretnosti, ki so nujne za čimbolj samostojno funkcioniranje osebe. V delovno terapijo se lahko vključuje-jo že štirimesečni otroci. To je dobra priložnost tako za delovnega tera-pevta kot za starše, da izmenjajo svoje izkušnje in jih uporabijo v prid otroka. Končni cilj delovne terapije je povečati samostojnost osebe pri skrbi zase in izboljšanju kakovosti življenja.Najvažnejši so razvojni pristop, igralna terapija, aktivnost kot tera-pija ter izobraževanje staršev. De-lovni terapevt prilagaja pristop in aktivnosti glede na otrokovo starost in napredek.

Kreativne delavniceV kreativnih delavnicah sodeluje skupina do deset članov pod stro-kovnim vodstvom delovnega te-rapevta. Čeprav temeljijo na ele-mentih likovne terapije, upoštevajo delovnoterapijske principe in so z vodenimi aktivnostmi usmerjene na posameznika s cerebralno para-lizo. Rezultat delavnice je predvsem razvoj samostojnega mišljenja in delovanja članov skupine ter izbolj-ševanje njihove kakovosti življenja. Terapije se izvajajo tudi v inštitu-cijah, namenjenih obravnavi teh oseb.


Viri: · SONČEK: Zveza društev za cerebralno parali-zo Slovenije· TELEVIZIJA AS (oddaja Tudi jaz živim - video posnetek); http://www.tv-as.net· SEMOLIČ, Andreja: Igriva vadba za dojenčke spodbuja uspešen gibalni razvoj / Andreja Se-molič. – Ljubljana : samozaložba, 2008 MB, El· VODNIK po pravicah invalidov v slovenski za-konodaji / [avtorji Barbara Kresal …[et al.].: prevod Marko Novak]. 1. Natis. – Ljubljana : Inštitut za delo pri pravni fakulteti, 2007 MB

Pokličite: 040 807 327 (Tina) www.magus.si

Medicinski pripomoček za lajšanje vrsto zdravstvenih težav!

Možnost najema za 6 tednov (pripeljemo, namestimo, poučimo).

Ortopedsko zdravljenjeK terapiji spada tudi ortopedsko zdravljenje. Potrebujejo ga pred-vsem otroci s spastično obliko ce-rebralne paralize. Lahko je kon-zervativno ali operacijsko. Osnovni namen je doseči hojo in mobilnost otroka v čim večji meri. Pri tem so v pomoč ortoze za roke in noge, orto-pedska obuvala in pripomočki, kot so invalidski vozički, hojice, stoli, ra-zne opornice…Kljub vrhunskim diagnostičnim me-todam in operacijskim tehnikam se najboljši rezultati dosegajo s pre-ventivo, zgodnjim začetkom tera-pije (za kar je ključno zgodnje od-krivanje), izobraževanju staršev in kontinuirano razvojno rehabilitacijo ter spremljavo otroka.

Kaj lahko storijo starši?Važno je, da starši sprejmejo svojega otroka kot osebo, ki ima cerebralno paralizo in ne kot cerebralno para-liziranega otroka. Najpomembnejši terapevti so prav starši. Pomembno je, da vedo, da je otrok edinstvena oseba, ki se lahko v okviru svojih zmožnosti uči in napreduje. Obrav-navati naj se začne čimbolj zgodaj. Če menijo, da niso dovolj poučeni, naj se informirajo, poiščejo pomoč, se včlanijo v društva in podporne skupine, v krog ljudi, ki prestajajo ali so prestali podobno. Podprli jih bodo in jim skušali pomagati. Kajti ne gre za en velikanski korak. Gre za veliko drobnih korakov.

Helena Zupančič, prof. defektologije

K O M P L E M E N T A R N A M E D I C I N A

Prehranjevanje ljudi s kapha fluidomKapha fluid je, kot smo se že seznanili v enem izmed prvih prispevkov o ajurvedi, sestavljen in elementov vode in zemlje. Zato je precej gost in odgovoren predvsem za količino in kvaliteto sluzi, ki obdaja sluznice v našem telesu.

Kapha ljudje so zelo ču-stveni in se v življenjskih stiskah pogosto zatekajo

v hrano.

Kapha fluid 'domuje' v želodcu in pljučih, kar pomeni, da se ob nerav-novesjih najprej nabira na teh me-stih. Ajurveda veleva, da bi kapha ljudje morali jesti hrano, ki je po svojih energetskih kvalitetah suha, topla in lahka. Sladek, kisel in slan okus večajo kapha fluid, zato se jim odsvetujejo. Trpek, grenek in pekoč okus pa kapha fluid manjšajo, zato so ti okusi za njih primerni in bi jih kapha ljudje morali v svoji prehrani poudariti. Ker so kapha ljudje zelo čustveni in se v življenjskih stiskah pogosto zatekajo v hrano, morajo to svojo lastnost ozavestiti in posebno po-zornost nameniti temu, da hrano ne uživajo kot čustveno nadomestilo.

Dovolj trije obroki na dan Primarni ukrep pri prehrani kapha ljudi je uživanje količinsko zmernih obrokov – trije obroki dnevno jim zadostujejo. Zajtrk in večerja naj bosta lahka, ko-silo, ki naj bo med 13. in 15. uro, pa naj bo količinsko in vsebinsko najmočnejši obrok. Zajtrk naj ne bo pred 9. uro (pozimi uro kasne-

je), večerja pa naj ne bo po 20. uri poleti, oz. po 19. uri pozimi. Kapha ljudje naj en dan v tednu izberejo za post, ko lahko pijejo le zelenjav-ne sokove, zeliščne čaje in vodo. Še nekaj je pomembno: nikoli naj ne gredo spat po obroku. Raje naj odidejo na lahek sprehod. Tako se bodo na primeren način za svojo naravo sprostili in telesu pomagali, da obrok prebavi.

Voda: potrebujejo je manj!Kapha fluidu je lastna večja zasto-panost elementa vode, zato ljudje, ki jim ta fluid dominira, potrebujejo manj vode kot drugi tipi ljudi. Izogi-bajo naj se pitju mrzle vode ali do-dajanju ledu v napitke. Lahko pijejo pravi čaj (črni), zeleni čaj, zeliščne čaje (predvsem grenkega in trpke-ga okusa). Kavo lahko uživajo, toda nesladkano. Tudi čaji naj bodo, če je le mogoče, nesladkani. Če upo-rabljajo sladila – v hrani ali pri na-pitkih – naj bo to predvsem in skoraj izključno med. Sadje – splošno govoreč – ohlaja in v telesu zvišuje količino vode, zato ga je pri kapha konstituciji treba uživati v nekoliko omejenih količinah. Pri kapha konstituciji se še posebej ogi-bamo kombinacij sadja z mlekom in sladkorjem. Zelo sladko sadje (ananas, man-go, banane, 'medene' hruške, zre-le breskve... suho sadje) ni dobro

za kapha ljudi, saj ima sladek okus enako sestavo elementov kot kapha fluid, torej ga veča. Dobro pa jim dene sadje, ki ima rahlo grenkast in trpek priokus, kot so črni ribez, bo-rovnice, brusnice, robide, grenivke, granatno jabolko, vanila kaki, vino-gradske breskve, samorodne vrste grozdja, jabolka, čvrste (ne preslad-ke) hruške, limone …

Kapha ljudje in zelenjavaZelenjava je po svoji energetiki ve-činoma lahka, zato je za kapha lju-di zelo priporočljiva. Toda le, če jo zaužijejo surovo (v toplih mesecih), kuhano na vodi ali sopari ali dušeno z zelo, zelo malo olja, z dodatkom toplih in pekočih začimb in z zelo malo soli. Zelenjava, ki iz telesa odvaja vodo: zelena, peteršilj, pastinak, rumeno korenje... je pri kapha konstituci-ji še posebej primerna za uživanje v večjih količinah. Tudi stročnice, ki so po svoji energetiki bogate z elementom zraka, ki kapha fluidu manjka, so sprejemljive, še posebej leča, fižol ledvičar, mung dal in ad-zuki fižol. Začimbe, še posebej tople in peko-če (česen, poper, kajenski poper, čili, ingver, kurkuma, curry, hren, gorčica, rožmarin, majaron, timijan, bazilika, klinčki, cimet, kardamom, koriander, kumina in janež, sablja-sti triplat) so zaželene v prehrani


Mleko je po svoji energe-tiki skoraj v vseh ozirih

'kapha' živilo, zato se mle-ko in mlečni izdelki kapha

ljudem odsvetujejo.

kapha ljudi. Le soli se je potrebno izogibati – dovoljena je v manjših količinah v zelo vročem vremenu.

Proč s kravjim mlekom in pšenicoKapha ljudje (razen seveda otrok) v svoji prehrani ne potrebujejo žival-skih izdelkov, ker so njihova tkiva dobro in zadostno razvita. Torej naj opustijo vse vrste živil živalskega iz-vora (meso, živalske maščobe, jajca). Žitarice – polnovredne in kuhane na vodi (razen pšenice, ki kapha ljudem ni dovoljena) so kvalitetna in ustre-zna hrana za kapha človeka. Žitarice naj v obrokih nadomestijo kruh in testenine, saj za slednje velja, da so 'lepljiva' živila in v telesu proizvajajo večje količine pregoste sluzi. Mleko je po svoji energetiki sko-raj v vseh ozirih 'kapha' živilo, zato se mleko in mlečni izdelki kapha ljudem odsvetujejo. Presnavljanje mleka in mlečnih izdelkov je zanje velikokrat bolj zahtevno kot presna-vljanje mesa in lahko pripelje do alergij na hrano. Kot zamenjavo za kravjega lahko uživajo sojino ali ri-ževo mleko. Otroci lahko občasno in v majhnih količnah uživajo pinjeno in kozje mleko (lahko razredčeno z vodo).

Zaključimo tale prispevek z navo-dilom za uporabo olj, ki naj bi bila v prehrani kapha ljudi zastopana le minimalno, s 'tankimi' olji, kot so koruzno, sojino, sončnično, repičino, in - kot dodatek po kapljicah - laneno olje.

Biljana Dušič, dr. med, specialistka ajurvedske medicine


T E S T I R A J T E S E

Trenirajmo svoje možgane!

Z možgani je tako kot z ostalimi deli telesa: bolj, kot jih silimo k delu, boljši so. Z va-jami jih ohranimo v odlični formi visoko v starost. Pripravili smo sklop vaj za urjenje možganov. Primerne so za vse starosti.


1. V tabeli imate navedenih 9 predmetov. Imate eno minuto časa, da si jih zapomnite.

stol miza kloplijak pipa ogledalozofa naslanjač kavč

Pokrijte tabelo in jih poskusite v enakem zaporedju vpisati v prazna polja.

2. Bela pika se v vsakem koraku premakne za dve mesti v nasprotni smeri, kot teče ura, črna pa se v vsakem koraku premakne za eno mesto v smeri, kot teče ura. Po koliko korakih se bosta srečali v istem vogalu?



3. Vpišite ustrezno število.

72496 ustreza 1315 in 62134 ustreza 97 in 85316 ustreza 167 torej 28439 ustreza ?

4. Razvrstite naslednje besede po abecedi:

Artropoda, arterija, arteriola, artičoka, artritis, artikulacija, artilerija, artritičen.

5. Kolikor hitro je mogoče, izračunajte naslednje račune.

6. Koliko časa preteče med naslednjimi rami:

19:10 do 23:05 = (03:55)

02:05 do 11:20 = (09:15)

14:25 do 20:30 = (06:05)

05:45 do 13:25 = (07:40)

11:05 do 18:30 = (07:25)

19:20 do 21:10 = (01:50)

19:15 do 22:45 = (03:30)

03:35 do 06:55 = (03.20)

20:10 do 00:55 = (04.45)

07:35 do 12:45 = (05.10)

03:50 do 13:55 = (10:05)

03:10 do 08:35 = (05:25)

01:45 do 16:25 = (14:40)

11:40 do 13:35 = (01:55)


7. Kateri števili nadomestita vprašaja?

100, 95, ?, 79, 68, ?, 40, 23

8. Katera beseda ne sodi zraven?

Slaven, priznan, bajen, znamenit, sloveč

9. Kateri dve besedi sta si po pomenu najbolj nasprotni?

Namišljen, realističen, nečitljiv, neizvedljiv, radikalen, olepšan

10. Katera skupina črk ne sodi zraven?

CDEG LNOR ŠUVŽHJKN PSŠU DFGI

11. Katera slika ne sodi zraven?

12. Pomikajte se med sosednjimi črkami navpično in vodoravno in poiščite besedo z 12 črkami. Poiskati morate prvo črko in dodati manjkajoče črke. Ne smete se pomikati diagonalno.

N A CG I Z IR O J

13. Družabnik je sodelavcu to, ker je sokrivec:

Spremljevalcu, prijatelju, soudeležencu, tovarišu, privržencu.

14.

15. Katera črka je tretja proti desni od črke takoj na levo od črke, ki je četrta proti levi od črke G?

A B C Č D E F G H

16. Kateri kvadratek manjka?



Povz

eto

in p

rirej

eno

po: G

. Moo

re: T

rain

you

r Bra

in, P

. Car

ter:

Inte

ligen

čni t

esti,

Uči

la 2

008

Rešitve:

17. Poln sod vode vsebuje 85 litrov. Koliko litrov ostane v sodu, ko porabimo 40% vode?

18.

19. Koliko časa preteče med naslednjimi urami:

04:05 do 10:45 = (06:40)

01:55 do 14:10 = (12:15)

03:50 do 23:20 = (19:30)

12:30 do 05:20 = (16:50)

02:10 do 06:30 = (04:30)

11:50 do 20:45 = (08:55)

20:00 do 22:45 = (02:45)

12:45 do 16:35 = (03:50)

12:15 do 22:55 = (10:40)

10:00 do 12:25 = (02:55)

06:05 do 09:15 = (03:25)

12:15 do 15:35 = (03:20)

16:05 do 18:20 = (02:15)

04:05 do 17:05 = (13.00)

20. Kolikor hitro je mogoče, izračunajte naslednje račune.

2. Po 4 korakih.

3. Število 12.

4. Arterija, arteriola, artičoka, artikulacija, artilerija, artritičen, artritis, artropoda.

7. Številki 88 in 55. Odštevajte: 5,7, 9, 11, 13, 15, 17

8. Bajen.

9. Realističen, neizvedljiv.

10. HJKN. Ostale sledijo vzorcu: CčDEfG.

11. Slika A.

12. Organizacija.

13. Soudeležencu.

14. Liku B.

15. Črka E.

16. C. Vodoravno dodamo črno piko, navpično dodamo krog.

17. 51 litrov.

18. A. Število stranic se zmanjša za 1. Število pik se poveča za 1 in spremeni barvo.



Kako ustvarjalni ste?Ustvarjalnost velja za osmo inteligenco. Gre za miselne procese, ki vodijo do edinstvenih idej in rešitev in za ka-tero je pri večini ljudi odgovorna desna polovica možganov. Ker je ne uporabljamo tako pogosto kot levo in ker sodobna družba zahteva izrazito analitično razmišljanje, pri mnogih ljudeh ostaja vse življenje neizkoriščena.

S šolsko oceno od 1 do 5 ocenite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami. Če trditev v celoti velja za vas, jo ocenite z oceno 5, če sploh ne velja za vas, pa z oceno 1.

1. Zelo težko se dlje časa osredotočam samo na en projekt. Vmes rad-a počnem druge stvari. 5 4 3 2 1

2. Bolj kot poslovna osebnost bi se opisal-a kot vizionar-ka. 5 4 3 2 1

3. Pogosto si izbiram nove hobije, na primer slikanje ali igranje na inštrument. 5 4 3 2 1

4. Ne bojim se izraziti svojega mnenja, tudi, če je neprijetno. 5 4 3 2 1

5. Rad-a se umaknem v svoj svet in ne maram, če me zmotijo med razmišljanjem. 5 4 3 2 1

6. Nered me ne moti. 5 4 3 2 1

7. Izkušnja je najboljši učitelj. 5 4 3 2 1

8. Pri okoljevarstvenih vprašanjih sem bolj občutljiv-a kot povprečni ljudje. 5 4 3 2 1

9. Sodobna umetnost me zanima in je ne zavračam. 5 4 3 2 1

10. Pogosto razdrem stvari, da vidim, kako delujejo. 5 4 3 2 1



11. Moj um je aktiven tako zelo, da včasih ne morem zaspati. 5 4 3 2 1

12. Všeč mi je, da sem nekonvencionalen-a. 5 4 3 2 1

13. Mislim, da sem bolj intuitivna kot razumska osebnost. 5 4 3 2 1

14. Na predavanjih mi misli pogosto uidejo drugam. 5 4 3 2 1

15. Zelo me moti, če ne morem narediti stvari tako dobro, kot bi rad-a. 5 4 3 2 1

16. Raje imam samoto kot živahna družabna srečanja. 5 4 3 2 1

17. Dlakocepska pravila in predpisi me motijo. 5 4 3 2 1

18. Moja domišljija je zelo živahna. 5 4 3 2 1

19. Željan-a sem novega znanja. 5 4 3 2 1

20. Pogosto imam sanje, ki jih ne znam pojasniti. 5 4 3 2 1

21. Sem zelo neodvisen-a v razmišljanju. 5 4 3 2 1

22. Ko dobim navdih ali idejo, jo poskusim uresničiti. 5 4 3 2 1

23. Rad-a preživljam čas v samoti. 5 4 3 2 1

24. Všeč mi je, da sem drugačen-a od drugih. 5 4 3 2 1

25. Kadar govorim po telefonu in imam pred seboj svinčnik in papir, skoraj vedno začnem čečkati. 5 4 3 2 1

Rezultati:90 do 125 točk:Zelo ste ustvarjalni. Vaša desna polovica možganov je izjemno dejavna. Ljudje, ki so po naravi ustvarjalni, se ne bojijo preizkušati novih stvari. Tudi, če svoje ustvarjalnosti še niste preizkusili, je priporočljivo, da to storite, ne glede na starost. Hkrati še naprej razvijajte svoje analitične spretnosti.

65 do 89 točk:Doseženi rezultat nakazuje, da ste povprečno ustvarjalna oseba. Imate določeno mero nagnjenja do ustvarjalnosti, vendar nimate časa ali samozavesti, da bi se preizkusili. Nujno je, da zavzamete bolj sproščen odnos do intelektualnega tveganja. Imate odlično izhodišče, da svoje ustvarjalne sposobnosti uravnotežite z logičnimi in analitičnimi.

Manj kot 65 točk:Doseženi rezultat nakazuje nižjo ustvarjalno raven od povprečja, vendar za to običajno obstaja več vzrokov. Zelo mogoče je, da imate mnogo idej, vendar raje sledite ustaljenim načelom in tradiciji. Verjetno ste vse svoje sposobnosti usmerili na določeno področje in tako nimate časa za raziskovanje drugih vidikov življenja.

Povzeto in prirejeno po: G. Moore: Train your Brain, P. Carter: Inteligenčni testi, Učila 2008



S šolsko oceno od 1 do 5 ocenite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami. Če trditev v celoti velja za vas, jo ocenite z oceno 5, če sploh ne velja za vas, pa z oceno 1.

1. Pri delu imam pogosto postavljene kratke roke. 5 4 3 2 12. Glasni zvoki me motijo. 5 4 3 2 1

3. Ko začutim šibke bolečine, me pogosto skrbi, da je kaj resnejšega. 5 4 3 2 1

4. Včasih od skrbi na morem zaspati. 5 4 3 2 1

5. Težko odmislim težave in se sprostim. 5 4 3 2 1

6. Pogosto se razjezim nase, če naredim napako ali opravim nekaj slabše, kot sem načrtoval. 5 4 3 2 1

7. Ujamem se, da begam naokoli hitreje kot ponavadi. 5 4 3 2 1

8. Pogosto imam občutek, da je čas moj vladar. 5 4 3 2 1

9. Hitro govorim. 5 4 3 2 1

10. V prometni gneči se pogosto razburim. 5 4 3 2 1

11. Pogosto kritiziram druge. 5 4 3 2 1


Ste po naravi anksiozni ali sproščeni?Osebnost se oblikuje že zelo zgodaj v otroštvu in nas spremlja vse življenje. Določa, kako se bomo najverjetneje odzivali v najrazličnejših situacijah: agresivno, odločno, plaho…, in skoraj v celoti pogojuje naše socialno življe-nje. Zelo vpliva na čustveno inteligenco, ki pogosto bistveno določa, kako uspešni smo v življenju.


12. Ne prenašam bedakov. 5 4 3 2 1

13. Zelo se ženem za dosego cilja. 5 4 3 2 1

14. Sem bolj resna kot brezskrbna oseba. 5 4 3 2 1

15. Veliko gestikuliram. 5 4 3 2 1

16. Točnost mi je zelo pomembna. 5 4 3 2 1

17. Večkrat se mi zgodi, da določena stvar za več dni okupira moje misli. 5 4 3 2 1

18. Vedno igram na zmago. 5 4 3 2 1

19. Pogosto se mi zgodi, da zardim. 5 4 3 2 1

20. Pogosto sem zaskrbljen-a. 5 4 3 2 1

21. Nisem optimist glede prihodnosti. 5 4 3 2 1

22. Skrbi me, ker nimam večje finančne varnosti. 5 4 3 2 1

23. Sem precej nepotrpežljiv-a. 5 4 3 2 1

24. Želim, da me ljudje vidijo kot zmagovalca. 5 4 3 2 1

25. Pogosto se zjutraj zbudim z zaskrbljujočimi mislimi. 5 4 3 2 1

Rezultati:90 do 125 točk:Ste nekoliko preveč anksiozne narave in se težko popolnoma sprostite. Vedno ste na preži za primer, da se zgodi kaj nepredvidenega. Mnoge skrbi napihnete čez vsako mero. Morali boste postati bolj sproščeni in začeti življenje jemati bolj lahkotno, sicer lahko zapadete v tesnobo.

65 do 89 točk:Čeprav se občasno znajdete pod pritiski, jih jemljete kot del življenja. V splošnem ste uravnovešena osebnost, ki se zna spopasti s težavami in ne razmišlja o stvareh, ki bi se lahko zgodile, pa se verjetno nikoli ne bodo. Sposobni ste ugotoviti, kdaj se preveč ženete. Takrat odmislite težave ali upočasnite ritem.


Manj kot 65 točk:Doseženi rezultat nakazuje nižjo ustvarjalno raven od povprečja, vendar za to običajno obstaja več vzrokov. Zelo mogoče je, da imate mnogo idej, vendar raje sledite ustaljenim načelom in tradiciji. Verjetno ste vse svoje sposobnosti usmerili na določeno področje in tako nimate časa za raziskovanje drugih vidikov življenja.

Povzeto in prirejeno po: G. Moore: Train your Brain, P. Carter: Inteligenčni testi, Učila 2008


V vsakem od naslednjih odlomkov manjka 15 besed, ki so navedena v poljubnem vrstnem redu pod njim. Vaša naloga je, da jih vnesete na prazna mesta tako, da bo besedilo postalo smiselno. Vsako besedo lahko uporabite samo enkrat. Za reševanje imate na razpolago deset minut.


Kako dobro razumete prebrano?Obvladovanje besed je za mnoge najbolj pomembni del kognitivnih sposobnosti, saj kaže na našo zmožnost, da iz kaosa črk vzpostavimo red. Dobro razumevanje prebranega in učinkovita uporaba besed omogočata boljše izražanje in dobro izhodišče za vsa področja življenja.

Komaj je ____________(1) ____________ (2) zastavil ____________(3) najpomembnejše in ____________(4) ____________(5), se je zgodilo ____________(6), kar se je lahko, in ____________(7) je peklenski direndaj, ko je Branko skozi ____________(8) okno ____________(9) mačko. Tako silovito se je pognal čez ____________(10), da je bil videti kot ____________(11) rjav madež, in ____________(12) je porušil hišo, ko se ____________(13) z bolečim treskom ____________(14) ob kuhinjska ____________(15).

kuhinjsko izbruhnil svoje zabrisan vrgelnajtežje nesrečni zagledal najhujše mizoskoraj vrata novinar vprašanje je

Vsak človek je v ____________(1) ____________(2), a zaradi ____________(3) sodobnega ____________(4) in potrebe po ____________(5) mnogi od nas nikdar nimamo ____________(6), priložnosti ali ____________(7), da bi ____________(8) svoje ____________(9) sposobnosti, čeprav ima večina od nas dovolj ____________(10) v ____________(11), da prepozna svoj ____________(12) v obliki ____________(13), ki smo jih z leti prejeli, ____________(14) in shranili v ____________(15).

spodbude življenja ustvarjalen uredili časapotencial pritiskov bistvu specializaciji možganihspeče podatkov glavi raziskali soli

1

2


____________(1) je ____________(2) novega ____________(3), ki se nalaga v ____________(4). ____________(5) učenja in ____________(6) je zato ____________(7) vsega našega ____________(8) in ____________(9). ____________(10) nam, da ____________(11) o ____________(12) , obstajamo v ____________(13) in ____________(14) ____________(15).

kombinacija razmišljamo pridobivanje prihodnost sposobnostiučenje znanja pomnjenja spomin sedanjostiomogoča načrtujemo znanja temelj preteklosti

Kaj ne sodi zraven?Iz seznama petih besed izberite tisto, ki ne sodi med ostale. To se zgodi lahko zaradi različnih razlogov. Na primer: miren, tih, sproščen, nerazburjen, umirjen. »Tih« ne sodi zraven, ker ostale besede pomenijo praktično isto. Ali pa: bivališče, dom, hiša, stanovanje, ulica. »Ulica« ne sodi zraven, ker je splošen izraz, ostalo so opisi bivališč. Časa za reševanje imate 30 minut.

1. Stoječ, pokončen, pravokoten, raven, navpičen

2. Neprimerljiv, najpomembnejši, izjemen, nepremagljiv, najodločnejši

3. Škatla, skrinja, košara, zaboj, pokrov4. Dobrikati se, zavesti, premamiti, zapeljati,

prepričati5. Obiskati, pozvati, povabiti, sklicati, zbrati6. Sinagoga, mošeja, pagoda, cerkveni stolp,

katedrala7. Burka, govoričenje, latovščina, žlubodranje,

čenčanje8. Zadovoljiv, popoln, sprejemljiv, ustrezen,

primeren9. Štirikotnik, kocka, kvadrat, krogla,

pravokotnik10. Goveji, ovčji, kozji, konjski, živalski11. Posušen, izsušen, suh, pekoč, dehidriran12. Pamflet, certifikat, katalog, letak, brošura13. Brlog, brazda, or, brananje, pluženje14. Opustiti, prodati, zapustiti, oddati, odstopiti

15. Snovati, klesati, krojiti, brusiti, slikati16. Namišljen, čuden, iluzoren, prividen,

neresničen17. God, počitnice, karneval, rojstni dan, slavje18. Poševen, stranski, nagnjen, kurziven, krožen19. Kovati, žeti, šivati, ličkati, sekati20. Sporadičen, periodičen, nereden, občasen,

posamezen

Rešitve:1. Raven. Ostali so obrnjeni navzgor2. Izjemen. Ostali se začnejo na »n«.3. Pokrov. Ostali so posode.4. Zavesti. Ostali prepričujejo.5. Obiskati. Pri ostalih pridejo drugi k nam.6. Cerkveni stolp. Ostalo so kraji čaščenja bogov.7. Burka. Ostalo je govorjenje nesmislov.8. Popoln. Ostali so zgolj »v redu«.9. Krogla. Ostali so oglati.10. Živalski. Ostali niso splošni.11. Pekoč. Ostali so suhi.12. Certifikat. Ostalo so vrste informacij.13. Brlog. Ostali so na površini in ne v zemlji.14. Prodati. Pri ostalih ne sprejemamo denarja.15. Snovati. Ostalo delamo z rokami.16. Čuden. Ostali so neresnični.17. Počitnice. Ostalo so praznovanja.18. Krožen. Ostali so ploski.19. Ličkati. Pri ostalih potrebujemo orodje.20. Periodičen. Vsi ostali se pojavljajo neredno.

Rezultati:8 do 11 točk: Povprečno12 do 15 točk: Dobro16 do 17 točk: Zelo dobro18 do 20 točk: Izjemno

Rešitve:Vsak pravilen odgovor prinese eno točko.

Nesrečni (1) novinar (2) svoje (3) najtežje (4) vprašanje (5) najhujše (6) izbruhnil (7) peklenski (8) kuhinjsko (9) mizo (10) zabrisan (11) skoraj (12) je (13) vrgel (14) vrata (15).

Bistvu (1) ustvarjalen (2) pritiskov (3) življenja (4) specializaciji (5) časa (6) spodbude (7) raziskali (8) speče (9) soli (10) glavi (11) potencial (12) podatkov (13) uredili (14) možganih (15).

Učenje (1) pridobivanje (2) znanja (3) spomin (4) kombinacija (5) pomnjenja (6) temelj (7) znanja (8) sposobnosti (9) omogoča (10) razmišljamo (11) preteklosti (12) sedanjosti (13) načrtujemo (14) prihodnost (15).

Rezultati:12 do 16 točk: Povprečno12 do 27 točk: Dobro28 do 40 točk: Zelo dobro41 do 45 točk: Izjemno

1

2

3

3

P O Č I T N I C E

Z dojenčkom na počitnice Zadnji poletni mesec je kot nalašč za počitnice. Septembra vročina popusti, morje je še toplo, v termah ni več gneče. Poznopletni dopust je lahko lepo doživetje za vso družino.

Gibanje v vodi pozitiv-no vpliva na motorični,

psihični in socialni razvoj otroka.

Malčkom sprememba okolje dobro dene in tudi za dojenčka, če je zdrav, ovir za počitniško spremembo okolja ni. Potrebno pa je upoštevati nekaj dejstev, sploh če gre za dojenčka, mlajšega od enega leta.

Dojenčkom voda zelo prijaVečina dojenčkov, v vodi zelo uživa. Gibanje v vodi pozitivno vpliva na motorični, psihični in socialni razvoj otroka. Dojenček se v vodi v fredo-vem obroču (od starosti 4. mesecev naprej) lahko samostojno tridimen-zionalno giba, za kar bo na kopnem potreboval še precej mesecev. Dojenček hitreje izgublja toploto kot odrasli, na kar moramo biti posebej pozorni. V vodi, ki ima manj kot 28

stopinj Celzija, naj se zadržuje le kraj-ši čas. »Problem« rešimo z otroškim bazenčkom z morsko vodo, ki mu dodamo toplo sladko vodo in posta-vimo – obvezno! v senco. Enako velja za zelo toplo termalno vodo – z dojenčkom se ji, tudi zato, ker vsebuje veliko mineralov, izo-gnimo. Večina slovenskih term ima otroške bazenčke, kjer je voda zanje primerna. Kljub vsemu ob prihodu v terme preverimo, ali in kakšne ome-jitve veljajo za majhne otroke. Za do-

jenčke je v bazenih obvezna uporaba kopalnih plenic. Morje je za večino dojenčkov premr-zlo, zato naj prve resnejše kopalne izkušnje pridobivajo v termah. Tam bodo v resnici uživali.

Pazljivo prvih šest mesecevPogosta bazenska nadloga pri majh-nih otrocih so izpuščaji zaradi klora. V tem primeru otroka speremo s te-kočo vodo in namažemo s kremo, ki deluje antialergijsko. Otrok v bazen nekaj mesecev ne sme več. Tudi si-cer po kopanju (v bazenu ali v mor-ju) otroka sperimo s sladko vodo. Pogosto kopanje v bazenih zaradi tveganja okužb ni primerno za do-jenčke, mlajše od 6 mesecev.


Dojenček hitreje izgu-blja toploto kot odrasli, zato naj se v vodi, ki

ima manj kot 28 stopinj Celzija, zadržuje le kraši

čas.

Hrup, ki ga povzroča šumenje vode in vonj po kloru najmlajše lahko mo-tita in plašita. Z nekaj starševske di-plomacije je problem hitro rešen. Voda majhnega otroka tudi precej izčrpa, zato imejmo pri roki suho bri-sačo, s katero ga lahko pokrijemo, ko zaspi na ležalniku. S seboj imejmo dovolj vode ali nesladkanega časa za žejo.

Z malčkom nikoli na soncePediatri priporočajo, naj dojenčkov, mlajših od 6 mesecev, ne mažemo s kremo za sončenje. Po kopanju kožo zaščitimo tako, kot doma: z mandlje-vim ali olivnim oljem. Otroška koža tudi nikakor ne sodi na direktno sonce. Proizvodnja kožne-ga barvila melatonina namreč še ni dokončno vzpostavljena, zato je tve-ganje za opekline od sonca veliko. Otrok naj bo v senci, čez opoldne pa se z njim umaknimo v stanovanje. Obvezna poletna oprema majhnih

otrok je pokrivalo, s katerim zaščiti-mo glavo. Ko gre otrok v vodo, mu lahko nadenemo posebna oblačila, ki ne prepuščajo UV žarkov. Njihova slabost je, da jih moramo, ko pride-mo iz vode, sleči, kar je, ker so tesna, mnogim dojenčkom neprijetno.

Čez opoldne umik na hladnoOtroci v prvem letu starosti zelo hitro izgubljajo vlago, saj sistem regulaci-je toplote še ni do konca razvit, tudi ledvici še ne delujeta »s polno paro«. Tveganje za dehidracijo in pregreva-nje je veliko, zato se z otrokom čez opoldne umaknimo nekam na hla-dno. Dehidracija in pregretje ne po-tekata z očitnimi znaki, zato moramo biti še posebej pozorni. Najbolje je, da dojenčka sploh ne izpostavljamo pogojem, v katerih je lahko kakorko-li ogroženo njegovo zdravje in dobro počutje.Za bivanje si izberimo klimatizirane prostore, voziček naj bo v senci, za čofotanje nekajmesečnega otročka je dovolj bazenček, ki ga napolnimo s primerno toplo vodo… .

Zaščitna sredstva brez PABUSredstva za zaščito pred soncem po-gosto vsebujejo paraminobenzoično kislino (PABU), ki vsrkava ultravijolič-


Pogosto kopanje v ba-zenih zaradi tveganja okužb ni primerno za dojenčke, mlajše od 6

mesecev.

P O Č I T N I C E

ne žarke in s tem ščiti kožo. Otroci z občutljivo kožo so nanjo pogosto alergični, zato je bolje izbrati sred-stvo, ki je ne vsebuje. Zaščitni faktor za otroško kožo naj bo 30, večina proizvajalcev kozmetike tudi ponuja sredstva posebej prila-gojena za otroško kožo. Kljub temu se pri otroku lahko pojavi preobču-tljivostna reakcija. Tveganje preveri-mo s preprostim testom: še, ko smo doma, otroku nanesimo tanko plast sredstva za sončenje na notranjo stran zapestja v širini nekaj centime-trov. Če po dveh dneh ni spremembe na koži (rdečine, izpuščajev…), ga lahko uporabljamo brez skrbi. Opečena otroška koža je pordela, vroča in napeta. Otroku pomagamo tako, da ga hladimo z obkladki in za-


držujemo v hladnem prostoru. Pije naj veliko tekočine. Če so opekline tako hude, da se pojavijo mehurčki, poiščimo pomoč zdravnika.

Rehidracijska sol in paracetamolNajpogostejše počitniške zdravstve-ne težave dojenčka so vročinski iz-puščaji, povišana telesna tempera-tura in prebavne motnje. Vročinski izpuščaji nastanejo zaradi potenja in se najpogosteje pojavijo na vratu, v dimljah, pod pazduho in v pregibih rok in nog. Poskrbimo, da prizadeto mesto ostaja suho in otroka zadržuj-mo v hladnejšem prostoru. Zoper povišano telesno temperaturo imejmo s seboj paracetamol (sveč-ke, sirup), če stanje traja več dni, obiščimo zdravnika.

Za prebavne motnje (bruhanje, dri-ska) s seboj vzemimo rehidracijsko sol, oglje in suhe borovnice. Čaj iz njih zapira, uživajo pa ga lahko tudi zelo majhni dojenčki.

Še nekaj praktičnih nasvetovMrčes je zoprna poletna nadloga. Senca borovcev in rahel vetrič iz morja se sicer slišita super, vendar gozdiček pomeni tudi večje tvega-nje za pike žuželk. Izognemu se mu tako, da na voziček oziroma tja, kjer bomo imeli dojenčka, nalepimo na-lepke za odganjanje mrčesa.

Stene prostora, kjer bomo bivali, lahko posprejamo z biološko raz-gradljivim insekticidom (biokill), še bolje pa je, da uporabimo električno napravo, ki z zvokom posebne fre-kvence odganja mrčes. Preverjeno deluje eterično olje čajevca, ki ga nakapamo v posodo z vročo vodo in postavimo na okensko polico. Če v spalnici ni otroške posteljice (večina hotelov jih ima), poskrbimo, da otrokovo ležišče (pri najmljaših je pogosto to kar košara vozička) ni na tleh.

K. K.

TAHEEBO MAZILO PREVERJENO DELUJE TAKOJ!NUDIMO 100% GARANCIJO NA ZADOVOLJSTVO.TAHEEBO MAZILO je naraven zeliščni izdelek brez škodljivih stranskih učinkov. Njegova zgodovina je več kot dvajsetletna in je preizkušeno. Vsebuje mentol, timol, kafro, eterično olje jelke, izvlečke taheebo čaja, divjega kostanja, arnike, šentjanževke.

Učinkovine odlično prekrvljujejo, prijetno hladijo, obnavljajo ter dajejo prijeten ob-čutek sprostitve. Vas obhajajo dvomi?Preizkusite to enkratno mazilo in dokaži-te, da nimamo prav! Pošiljamo tri lončke mazila in s tem omogočamo 1OO-odsto-tno jamstvo za zadovoljstvo. To pomeni, da se morate bolje počutiti že po uporabi enega lončka. Če vam ne bo pomagalo, vam bomo povrnili vse stroške nakupa po prevzemu enega praznega in dveh polnih lončkov.

Mnogo zahvalnih pisem potrjuje, da izvrstno kozmetično sredstvo TAHEEBO MAZILO zares odlično deluje.Vida Potočar: Imam revmatoidni artritis. Če TAHEEBA MAZILA nisem uporabljala, mi je gleženj začel otekati, kljub temu, da sem jedla tablete. Tudi moj mož občuti ta-kojšnje olajšanje bolečin v hrbtenici.Branka Zorman: Moj mož je padel in si poškodoval obe nogi. Mazilo je pomagalo takoj. Mene so bolele mišice na nogah. Terapija v zdravstveni ustanovi je poma-gala pribl. mesec dni. Mazilo pa je tudi meni pomagalo takoj in po daljši uporabi nimam več teh težav. Mazilo pomaga tudi proti zelo hudim in bolečim krčem v no-gah že v nekaj minutah. Tudi proti artritisu na prstih na rokah je odlično.Ana Kuprej: Preden sem začela upora-bljati TAHEEBO MAZILO, sem jemala ta-blete, a žal brez uspeha. Noga me je zelo bolela in zatekala. Po uporabi TAHEEBA MAZILA, sem že prvi dan občutila izbolj-šanje, po treh dneh pa sem začela hoditi brez bolečin.Amalija Brelih, invalidka prve kategorije: Rekli so mi, naj se pripravim na invalidski voziček. Hodila sem po različnih zdravili-ščih in uporabljala razne terapije in zdravi-la. Po 32 letih invalidnosti sem uporabila to zares enkratno mazilo. Olajšanje sem občutila takoj.Lejla Jeram, invalidka prve kategorije: Imam revmatoidni artritis - deformaci-jo prstov na rokah, zmanjšano gibljivost v komolcih, bolečine v kolenih, kolkih in hrbtu. Ta čudoviti izdelek me je takoj po

uporabi odrešil strahovitih bolečin.Branko Lalič, invalid prve kategorije: Stra-hovitih bolečin v ramenih, rokah, nogah sem se znebil s TAHEEBO MAZILOM.Milan Sušin, invalidsko upokojen: Vaše mazilo me je rešilo hudih bolečin v hrb-tenici, kolku in kolenu že po nekaj dneh uporabe.Alojzija Božičnik, invalidka prve katego-rije: Strahovitih bolečin v vratu, ramenih in rokah me je v nekaj minutah rešilo to izvrstno mazilo.Angela Bizjak, invalidka prve kategorije: Bolečine zaradi išiasa, artroze, spondiloze in revme so prenehale čez nekaj dni upo-rabe mazila.Janez Cigale: V nedeljo, 11. 2. 2007, me je začel močno boleti levi kolk. Zvečer istega dne nisem mogel hoditi brez upo-rabe dveh bergel. Kolega mi je posodil TAHEEBO MAZILO in mi razložil način upo-rabe. Pozno ponoči je prišlo do bistvenega

izboljšanja. Naslednji dan bergel nisem več potreboval.Ljudmila Mihelič, invalidka tretje kate-gorije: Po uporabi tega mazila lahko spet hodim.Podobnih primerov je veliko.Pridružite se jim!

Seveda vas ne moremo prisiliti, da bi ver-jeli v njegovo učinkovitost, vendar vas želimo spomniti, da z nakupom prav ni-česar ne tvegate, saj ponujamo jamstvo. Želimo, da bi začeli živeti novo življenje, polno dobre volje in optimizma, sreče in neodvisnosti od drugih. Odločitev je vaša. Zakaj ne bi naročili vrhunskega TAHEEBO MAZILA in dobili s tem tudi čudovito TAHE-EBO-ARNIKINO MAZILO in začeli uporablja-ti takoj? Tako kot veliko uporabnikov tega mazila boste v kratkem času v polni formi. Kmalu boste spoznali, da bo dobro počutje trajalo vse življenje.

ROŽA ZELIŠČA, D.O.O., Ul. 21. oktobra 17/b, 8340 Črnomelj ali pokličite po tel.: 07/30 51 947, 041/811 571, 040/522 367.

Cena treh TAHEEBO MAZIL + darilo TAHEEBO – ARNIKINO MAZILO je 23,40 EUR + POŠTNI STROŠKI. IZDELKE POŠLJEMO PO POVZETJU!

Documents

Hisni Zdravnik september 2010