HIŠA BESED IN

ZGODBE NA NESKONČNEM NEBU 

Tatjana Pintar,prof. slov. in univ. dipl. ped.

Osnovna šola Gorje

POVEZAVA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINEintegrativni kurikulum

IZHODIŠČA:- učenje tujega in maternega jezika lahko poteka sočasno, 

- praksa jezikovnega pouka in učenje ter poučevanje na sploh sta še preveč kognitivna,

- skrbno izbrane metode zagotavljajo trajno znanje in moč doživetja, 

- k pouku je treba pristopati celostno, projektno, procesno in ciljno naravnano,

- poučevanje v timu in dva odrasla (podpora, bolj kakovostno in količinsko obsežnejša povratna informacija, zgled timskega dela).

ORGANIZACIJA:- Tatjana Pintar, razredničarka in Biserka Lazar, sorazredničarka- 6. in 7. razred,- en (edini) oddelek,- blok ure (celo leto 35 petkov)- diferenciacija.

CILJI:- avtonomno in celostno dvojezično načrtovanje,- cilje enega predmeta dosežeš z vsebino drugega,- poučevanje brez učbenika,

VODILO:- vsako srečanje naj vključuje in razvija vse štiri dejavnosti in različne metode celostnega pristopa, ki krepijo socialno, duhovno in estetsko dimenzijo razvoja posameznika, njegovega mišljenja in (jezikovnega) izražanja

POVEZAVA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINEintegrativni kurikulum

2009/101. sklop

MAVRIČNI LJUDJETHE RAINBOW PEOPLE

Cilj: - spoznavanje tujega besedila, razumevanje, branje (brez prevoda),- doživljanje (tujejezične) literature,- dramska igra (petje, ples, gibanje po odru, izdelava rekvizitov …). 

Rezultat: - predstava za starše in učence cele šole (Kulturnih 5).

2009/102. sklop

LOVLJENJE PO HIŠI BESEDPLAYING IN THE HOUSE OF WORDS

Cilj:- utrjevanje slovničnih struktur obeh jezikov,- navajanje na pisanje dnevnika učenja,- ustvarjalno sodelovalno učenje (oblikovanje materialov, metod, iger).

Rezultat:- mapa z zapiski.

2010/113. sklop 

STARA GRČIJAANTICIENT GREECE

Cilj: - razumevanje starogrške mitologije,- poznavanje zgodb – branje in doživljanje bajk,- poznavanje slovenskih in angleških imen bogov in junakov,- razumevanje besednih zvez, ki izvirajo iz grške mitologije (jabolko spora, Prokrustova postelja, Ahilova peta …)

Rezultat: - izdelovanje osebnih izkaznic bogov in junakov,- prebrana knjiga za domače branje.

DO

MAČ

E BR

ANJE

2010/11 zimska šola v naravi4. sklop

PESMI V MENIPOEMS INSIDE ME

Cilj: - poslušanje in doživljanje slovenske in angleške poezije,- interpretativno branje izbrane pesmi,- S pesmijo v korak (preoblikovanje poezije v likovno stvaritev),- poslušanje branja sošolcev.

Rezultat: - nastop pred sošolci in razstava likovnih izdelkov (kolaž).

globoka, nepozabna doživetja – trajno znanje

razmeroma ozko področje (bojazen, da ni nujno, da je manj res več)

kvalitetno timsko delo – strokovne in osebnostne kompetence

ogromno časa za pripravo načrta in materialov

povezovanje skupine učencev med seboj in učiteljev

izgorevanje, osebnostna različnost

refleksija je neločljiv del učenja nezadostna in neenakomerna zrelost posameznikov in skupine

nova perspektiva učenja in poučevanja organizacija pouka ni dovolj fleksibilna

osamljen primer v splošni praksi (za učence je ‘čudno’)

POGLED NAZAJ …

RAZVIJANJE NOVIH PRISTOPOV znotraj pouka SLJ

1. Pisanje dnevnika – sprotna refleksija in razvijanje sloga pisanja (primeri).

2. Celostno doživljanje – geštaltpedagogika (gibanje, ples, tip, vonj, priprava prostora, glasba, risanje, oblikovanje iz gline, fantazijsko potovanje …).

4. Avtorska delitev jezikovnih ravnin na:    hiša besed --- vrt --- minimundus (primeri).

6. Izdelovanje in uporaba materialov (avtorski in po zgledu montessori pedagogike) – primeri.

5. Personalizacija in individualizacija pouka književnosti (9. r.)– izbira avtorja in dela, študij literature in priprava ure po posebnih didaktičnih načrtih (ocenjevanje vodenja ure, interpretativnega branja, priprave nalog, komunikacije s sošolci … 

3. Ustvarjalno (domače) branje. Naloge pred, med in po branju S knjigo v korak (primeri).

DOMAČE BRANJE

SKLANJATVE OMARA ZA Ivano, Jošta in Pišče

BESEDNE VRSTE in

STAVČNI ČLENI zgled v pedagogiki montessori

PRIKAZ ZGODBERomeo in Julija

SISTEMSKE IN ORGANIZACIJSKE POTREBE – želje, utopije

4. Slovenščina bi se lahko izvajala strnjeno (projektni dnevi – povezava s posameznim predmetom – projektna naloga, Kulturnih 5).5. Zanimiva bi bila delitev poučevanja KNJIŽEVNOSTI in JEZIKA – dva različna učitelja?6. Čas za pripravo in usklajevanje UN pri medpredmetnih povezavah – timsko načrtovanje bi moralo biti ‘spodobno’ vrednoteno.

1. Fleksibilni predmetnik – zelo pomaga (blok ure so nujne).2. Nujna je sproščena šolska klima.3. Nujne so manjše skupine (diferenciacija - heterogene ali homogene).

7. Preobremenjenost posameznikov in upad entuziazma bi lahko rešili z organizacijo strokovnih razvojnih oddelkov na šolah (tim za medpredmetne povezave) ali status nekakšnegaUČITELJA (kot mladi raziskovalec).

IDEJ IMAM ŠE VELIKO …

Hvala, da se bili gostje v moji Hiši besed in s tem del današnje zgodbe na neskončnem nebu.