Hirschev indeks kot kazalec znanstvene uspešnosti

Matjaž Žaucermatjaz.zaucer@ctk.uni-lj.si

Centralna tehniška knjižnica Univerze v LjubljaniTematski večer CTK 24.05.2006

Namen predstavitve indeksa h• Osnovna informacija (ne presoja)

• Možnost ocene Hirschevega indeksa s pomočjo podatkovne zbirke Scopus

• Težave z identifikacijo avtorjev ali raziskovalnih organizacij

• Vzpodbuditev razprave

Kazalci in merila znanstvene in strokovne uspešnosti

• Najpogostejša:– pomembni dosežki raziskovalca (nagrade,…),– znanstvena in strokovna dela (bibliografija, http://

home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.pdf),

– citiranost objavljenih del itd.

• Uporaba:– za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti pri

usmerjanju in financiranju raziskav (npr. Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, U.l.RS 39/06),

– za izvolitve, napredovanja itd.

Citiranost objavljenih del

• Citiranost objavljenih del je pomembno merilo znanstvene uspešnosti in jo ocenjujemo s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana.

• Izstopajoča prednost Hirschevega indeksa je v tem, da v enem številu hkrati zajame najpomembnejša dela (članke) in njihovo citiranost.

Definicija indeksa h

Indeks h je število člankov s številom citatov večjim ali enakim temu številu.

• Znanstvenik z indeksom h = 35 ima npr. 35 člankov, ki so citirani vsaj 35 krat.

Število citatov člankov avtorja Vita Turka dne 19.05.06 iz podatkovne zbirke Scopus (h za

zajeto obdobje je 35)

0

50

100

150

200

250

0 10 20 30 40 50 60 70

Število člankov

Šte

vil

o c

itato

v

Prednosti in slabosti indeksa h

• v eni številki so zajeti članki in citati,• kazalec je transparenten in nepristranski,• težko ga je zlorabiti (napihniti),• enostavno se ga izračuna,

• različen za različne vede in področja,• pri izračunu morajo biti zajeti vsi pomembni

članki,• soavtorstvo, …

Nekateri raz. v letu 2005 Indeks h

E. Witten (fizik) 110

A.J. Hegger (fizik) 107

M.L. Cohen (fizik) 94

R. Blinc (fizik) 49

V. Turk (biokemija in

molekularna biologija)45

Univerza ali inštitut h (Scopus)

Univerza v Ljubljani 52

Univerza v Mariboru 28

Univerza v Novi Gorici 11

Università degli Studi di Padova 108

Karl-Franzens-Univ. Graz 95

Technische Universität Graz 58

Università degli Studi di Trieste 58

Sveučilište u Zagrebu 47

Institut ''Jožef Stefan'' 57

Kemijski inštitut 36

Nacionalni inštitut za biologijo 19

Onkološki inštitut Ljubljana 27

Institut Ruđer Bošković 29

Država Št. člankov Št. cit. člankov Št. citatov h h (r)

 

na milijon prebivalcev (WoS 2000-2004)

 

Scopus 20002-

2004 

Scopus 2000-2004/dva milijona prebivalcev

Švedska 8.532 5.883 47.850 159 98

Danska 6.632 4.643 40.159 129 92

Finska 7.219 4.843 38.983 118 91

Norveška 5.696 3.745 27.132 109 76

Avstrija 4.683 3.029 23.277 119 76

Grčija 2.645 1.489 8.155 80 46

Madžarska 2.020 1.207 7.609 86 45

Slovenija 3.766 2.066 10.559 44 44

Portugalska 1.789 1.074 6.248 76 43

Češka 2.243 1.257 6.830 66 41

Država Št. člankov Št. cit. člankov Št. citatov h

  WoS 2000-2004 na milijon prebivalcev Scopus

Slovenija 3.766 2.066 10.559 44

Slovaška 1.707 885 4.332 44

Hrvaška 1.412 708 3.128 38

Estonija 2.184 1.292 7.701 37

Litva 812 403 1.992 31

Latvija 693 359 1.688 24

Bangladeš 15 7 33 25

Nigerija 32 12 44 23

Bolivija 55 30 154 16

Zaključki

• Ali lahko dovolj velik Hirschev indeks nadomesti vsebinsko oceno recenzentov in druge kvantitativne elemente?

• pravilna navedba inštitucij in države v člankih - naj bo to zahteva ARRS!