of 12/12
D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD - 12 - LETO DNI PO KATASTROFALNI POPLAVI V NOVEMBRU 2012 24. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2013 Darko ANZELJC * dr. Mira KOBOLD ** HIDROLOŠKA ANALIZA POPLAVNEGA DOGODKA NA DRAVI 5.11.2012 POVZETEK Povodenj 5. novembra 2012 je prizadela širše območje ob strugi reke Drave. Pretok Drave je bil največji v zgodovini meritev. K povečanemu pretoku so prispevale avstrijske hidroelektrarne, ki so šele ob zaznavi povečanih padavin na območju porečja Drave v Avstriji začele prazniti akumulacije. Hidrološka analiza obravnava porečje Drave na odseku Drave od vodomerne postaje Amlach na avstrijski strani do vodomerne postaje Borl v Sloveniji. Uporabljeni so bili podatki o pretokih in padavinah, ki jih je priskrbel ARSO in podatki, ki so bili izmenjani ob delovanju delovne skupine Dravske komisije za nadaljnjo podrobno raziskavo poplavnega dogodka na porečju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012. Za predstavitev dogodka na Dravi je bila izbrana predstavitev s hidrogrami v prerezih Drave. Vhodni podatki v hidrološki model so bili hidrogrami pretokov v posameznih prerezih vodomernih postaj in prerezih hidroelektrarn. Za neopazovana območja kjer teh podatkov ni bilo na voljo, je bila uporabljena linearna korelacija zabeleženih hidrogramov, določena na podlagi razmerja prispevnih površin in razmerja povprečja padavin med merjenim območjem in neopazovanim območjem. Potovanje (propagacija) visokovodnega vala je bila ocenjena na eno uro natančno, na podlagi dolžine odseka, lokacije odseka, ocene hitrosti potovanja vala na podlagi izkušenj pri podobnih dogodkih, ter na podlagi poročila Koroške hidrološke službe. V študiji so bili določeni hidrogrami Drave v prerezih hidroelektrarn na Dravi in za mejni prerez, za dejanski dogodek in za t.i. "naravno" stanje kakršno bi bilo, če hidroelektrarne s svojim delovanjem ne bi vplivale na velikost in obliko hidrograma. Dejanski pretok Drave v mejnem prerezu je bil ocenjen s povratno dobo okrog 100 let, t.i. "naravni" pretok pa s povratno dobo okrog 20 let. Dejanski pretok Drave dolvodno od Meže pa na povratno dobo okrog 400 let in t.i. "naravni" pretok na povratno dobo okrog 40 let. UVOD Slovenijo so v nedeljo 4. novembra 2012 zajele padavine, ki so se ponoči na ponedeljek 5. novembra okrepile. Padavine so zajele celo Slovenijo in povzročile močan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj povsod po Sloveniji. Obsežne poplave so zajele tudi območje Karavank in Podravja. Reka Drava je začela zelo hitro naraščati v jutranjih urah 5. novembra 2012 zaradi povečanega dotoka iz Avstrije. Povečan pretok je bil tudi posledica upravljanja hidroenergetskih objektov družbe Verbund AG v Avstriji. Po arhivskih podatkih je bil to največji poplavni val reke Drave v opazovanem obdobju. Pred dogodkom je bilo porečje Drave na Koroškem močno namočeno zaradi predhodnih padavin, kar pa se ni odražalo na izmerjenem pretoku reke Drave na vodomerni postaji v Črnečah. To kaže na zadrževanje vode v polnih akumulacijskih bazenih verige hidroelektrarn Verbund AG vse do noči iz 4. na 5. november 2012. Avstrijske hidroelektrarne so šele ob zaznavi povečanih padavin na območju porečja Drave v Avstriji, začele prazniti akumulacije in tako povzročile večji poplavni val kot bi bil v primeru naravnega odtoka. Na Izrednem zasedanju Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo dne 24. januarja 2013 v Mariboru je bila imenovana meddržavna delovna skupina za podrobno raziskavo poplavnega dogodka na porečju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012, v širšem časovnem in prostorskem kontekstu. Namen delovne skupine je bil celovita obravnava poplavnega dogodka in ugotovitev razlogov za nastanek najvišjega poplavnega vala reke Drave iz Republike Avstrije v * Darko ANZELJC, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, Ljubljana ** dr. Mira KOBOLD, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

HIDROLOŠKA ANALIZA POPLAVNEGA DOGODKA NA …mvd20.com/LETO2013/R2.pdf · - Za določitev hidrograma odtoka iz neopazovanih prispevnih območij je bil izbran zabeležen hidrogram

  • View
    238

  • Download
    9

Embed Size (px)

Text of HIDROLOŠKA ANALIZA POPLAVNEGA DOGODKA NA …mvd20.com/LETO2013/R2.pdf · - Za določitev...

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 12 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Darko ANZELJC* dr. Mira KOBOLD

    **

    HIDROLOKA ANALIZA POPLAVNEGA DOGODKA NA DRAVI 5.11.2012

    POVZETEK

    Povodenj 5. novembra 2012 je prizadela ire obmoje ob strugi reke Drave. Pretok Drave je bil najveji v zgodovini meritev. K poveanemu pretoku so prispevale avstrijske hidroelektrarne, ki so ele ob zaznavi poveanih padavin na obmoju poreja Drave v Avstriji zaele prazniti akumulacije. Hidroloka analiza obravnava poreje Drave na odseku Drave od vodomerne postaje Amlach na avstrijski strani do vodomerne postaje Borl v Sloveniji. Uporabljeni so bili podatki o pretokih in padavinah, ki jih je priskrbel ARSO in podatki, ki so bili izmenjani ob delovanju delovne skupine Dravske komisije za nadaljnjo podrobno raziskavo poplavnega dogodka na poreju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012. Za predstavitev dogodka na Dravi je bila izbrana predstavitev s hidrogrami v prerezih Drave. Vhodni podatki v hidroloki model so bili hidrogrami pretokov v posameznih prerezih vodomernih postaj in prerezih hidroelektrarn. Za neopazovana obmoja kjer teh podatkov ni bilo na voljo, je bila uporabljena linearna korelacija zabeleenih hidrogramov, doloena na podlagi razmerja prispevnih povrin in razmerja povpreja padavin med merjenim obmojem in neopazovanim obmojem. Potovanje (propagacija) visokovodnega vala je bila ocenjena na eno uro natanno, na podlagi doline odseka, lokacije odseka, ocene hitrosti potovanja vala na podlagi izkuenj pri podobnih dogodkih, ter na podlagi poroila Koroke hidroloke slube. V tudiji so bili doloeni hidrogrami Drave v prerezih hidroelektrarn na Dravi in za mejni prerez, za dejanski dogodek in za t.i. "naravno" stanje kakrno bi bilo, e hidroelektrarne s svojim delovanjem ne bi vplivale na velikost in obliko hidrograma. Dejanski pretok Drave v mejnem prerezu je bil ocenjen s povratno dobo okrog 100 let, t.i. "naravni" pretok pa s povratno dobo okrog 20 let. Dejanski pretok Drave dolvodno od Mee pa na povratno dobo okrog 400 let in t.i. "naravni" pretok na povratno dobo okrog 40 let.

    UVOD

    Slovenijo so v nedeljo 4. novembra 2012 zajele padavine, ki so se ponoi na ponedeljek 5. novembra okrepile. Padavine so zajele celo Slovenijo in povzroile moan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj povsod po Sloveniji. Obsene poplave so zajele tudi obmoje Karavank in Podravja. Reka Drava je zaela zelo hitro naraati v jutranjih urah 5. novembra 2012 zaradi poveanega dotoka iz Avstrije. Povean pretok je bil tudi posledica upravljanja hidroenergetskih objektov drube Verbund AG v Avstriji. Po arhivskih podatkih je bil to najveji poplavni val reke Drave v opazovanem obdobju. Pred dogodkom je bilo poreje Drave na Korokem mono namoeno zaradi predhodnih padavin, kar pa se ni odraalo na izmerjenem pretoku reke Drave na vodomerni postaji v rneah. To kae na zadrevanje vode v polnih akumulacijskih bazenih verige hidroelektrarn Verbund AG vse do noi iz 4. na 5. november 2012. Avstrijske hidroelektrarne so ele ob zaznavi poveanih padavin na obmoju poreja Drave v Avstriji, zaele prazniti akumulacije in tako povzroile veji poplavni val kot bi bil v primeru naravnega odtoka. Na Izrednem zasedanju Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo dne 24. januarja 2013 v Mariboru je bila imenovana meddravna delovna skupina za podrobno raziskavo poplavnega dogodka na poreju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012, v irem asovnem in prostorskem kontekstu. Namen delovne skupine je bil celovita obravnava poplavnega dogodka in ugotovitev razlogov za nastanek najvijega poplavnega vala reke Drave iz Republike Avstrije v

    * Darko ANZELJC, univ. dipl. in. grad., Intitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, Ljubljana ** dr. Mira KOBOLD, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 13 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Republiko Slovenijo ter priprava zakljunega bilateralnega poroila o dogodku z doloitvijo poplavnega vala Drave na dravni meji med Avstrijo in Slovenijo. Za potrebe hidrolokih analiz so bili v okviru delovne skupine zbrani in izmenjani razpololjivi meteoroloki in hidroloki podatki in informacije za dvomeseno obdobje oktober in november 2012. Avstrijska stran je posredovala tudi pravilnike o obratovanju in upravljanju hidroelektrarn. Obe strani sta druga drugi odgovorili tudi na zastavljena odprta vpraanja, na katere sta eleli dobiti kompetentne odgovore. Vsaka stran je izvedla svojo analizo poplave na Dravi, na avstrijski strani hidroloka sluba iz Celovca Urada Koroke deelne vlade (Amt der Krntner Landesregierung, Abteilung 8 - Kompetenzzentrum Umwelt, Wasser und Naturschutz | Wasserwirtschaft | Hydrographie), na slovenski strani Intitut za vode RS. Na podlagi usklajenih podatkov in dokonnih poroil se je delovna skupina sestala na zakljunem sestanku 19. septembra 2013 v Celovcu in pripravila zakljuke, ki bodo predloeni meddravni komisiji za Dravo.

    HIDROLOKA ANALIZA

    Za razumevanje poplavnega dogodka na Dravi 5. in 6.11.2012 je MKO naroil pripravo poroila "Hidroloka analiza poplavnega dogodka na Dravi 5.11.2012" (v nadaljevanju IzVRS_2013), ki naj na podlagi razpololjivih podatkov predstavi hidroloki potek dogodka. V tem poglavju priujoega prispevka povzemamo to tudijo.

    V ANALIZI UPORABLJENI PODATKI

    Poroila, ki jih je priskrbel ARSO: - Hochwasserereignis an der Drau in Lavamnd 05.11.2012, Amt der Krntner Landesregierung,

    Hydrologischer Bericht (Koboltschnig, Kopeinig, Moser, Schober, Zdovc (2012)), 22.12.2012 - Obilen de in moan veter 4. in 5. novembra 2012, ARSO Dravna meteoroloka sluba, Ljubljana, 12. 11.

    2012 - Hidroloko poroilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012, ARSO Dravna meteoroloka sluba,

    Sektor za analize in prognoze povrinskih voda, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Ljubljana, 13. 11. 2012 - Hidroloko poroilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012 na reki Dravi, ARSO Dravna

    meteoroloka sluba, Sektor za analize in prognoze povrinskih voda, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Ljubljana, 15. 11. 2012

    Podatki ki jih je priskrbel ARSO v digitalni obliki (za poreje Drave) in so primerni za analizo: - Hidrogrami pretokov in vodostajev avtomatskih vodomernih (obmoje Slovenije) - Hidrogrami pretokov in vodostajev na nekaterih vodomernih postajah pritokov Drave (obmoje Slovenije) - Hidrogrami visokovodnih valov Drave (DEM) - Hidrogrami pretokov nekaterih vodomernih postaj na Avstrijskem Korokem - Padavinski podatki na avtomatskih padavinskih postajah (obmoje Slovenije) - Padavinski podatki na padavinskih postajah - dnevne padavine (za obmoje Slovenije) Pridobljeno na spletnih straneh - Lokacije avstrijskih pregrad HE (slika JPG, google earth) - Volumen zadrevalnih bazenov avstrijskih HE (publikacija: Forschungs- und Umweltdaten 2007, Forschung im

    Verbund, Schriftenreihe Band 101, julij 2008, str 109) vkljuno z oceno zamuljenosti - Flood scenarios catalogue Carinthia, Offline flood forecasting handbook, part 1- rivers without Drava in

    hydropower cascade / part 2 river Drava in hydropower cascade, Flood warning service, Johannes Moser (Dramurci)

    Publikacije - Katalog poplavnih scenarijev za izlivno obmoje Mee (Dramurci), UL FGG Vodnogospodarski intitut, 2012 - Hidroloka tudija reke Drave, VGB Maribor, marec 2010, naronik DEM Podatki pridobljeni v sklopu delovanja delovne skupine za nadaljnjo podrobno raziskavo poplavnega dogodka na poreju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012 - Hydrologischer Bericht / Detailanalysen: Hochwasserereignis an der Drau in Lavamnd 05.11.2012, Amt der

    Krntner Landesregierung, Abteilung 8 - Kompetentenzzentrum Umvelt, Waser un Naturschutz / Wasserwirtschaft / Hydrogaphie, (Blschl, Gutknecht, Koboltschnig, Komma, Kopeinig, Malle, Moser, Schober), 27.03.2013

    - Podatki Avstrijske in Slovenske strani odloeni na strenik https://ftp.ktn.gv.at/: pretoki, vodostaji, pravilniki o obratovanju, padavine, temperature, poroila

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 14 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    IZHODIA ANALIZE

    Doloene so bile orografske razvodnice do vseh obravnavanih hidrolokih prerezov.

    Slika 1: Razvodnice obravnavanih prispevnih obmoij Drave od v.p Almach (A) do v.p. Borl (SI) Za posamezna prispevna obmoja je bila s pomojo prostorske razporeditve o padavinah in akumuliranem snegu, predstavljenih v avstrijskem in slovenskem poroilu, ocenjena koliina dvodnevnih padavin in ekvavilent snenih padavin. Iz razpololjivih zabeleenih hidrogramov odtoka je bil doloen volumen odtoka. Na podlagi volumna padavin in volumna odtoka je bil ocenjen koeficient odtoka. Pri simulaciji in predstavitvi hidrogramov so le ti upotevani na interval ene ure, kar velja tudi za upotevanje asa propagacije visokovodnega vala. Za predstavitev dogodka na Dravi s hidrogrami odtoka so bili upotevani sledei podatki in izhodia: - Hidrogrami zabeleenih pretokov v posameznih prerezih vodomernih postaj in prerezih

    hidroelektrarn - Uporabljeni so bili urni podatki. - V kolikor je bila zabeleena konica pretoka izven polne ure, je ta vrednost pretoka zapisana na

    blinjo polno uro. - Potovanje (propagacija) visokovodnega vala je bila ocenjena, zaokroena na uro natanno, na

    podlagi doline odseka, lokacije odseka, ocene hitrosti potovanja vala na podlagi izkuenj pri podobnih dogodkih, ter uporabljenih vrednosti v hidrolokem poroilu Hidroloke slube Koroke.

    - Pri potovanju visokovodnega vala ni bila upotevana mona oz. dejanska sprememba oblike vala. - Za doloitev hidrograma odtoka iz neopazovanih prispevnih obmoij je bil izbran zabeleen

    hidrogram odtoka iz takega obmoja, za katerega je ocenjeno, da je od razpololjivih obmoij najbolj primerljiv z obravnavanim neopazovanim obmojem. Zabeleen hidrogram je bil linearno pretvorjen v hidrogram iz neopazovanega obmoja s pomojo faktorja, ki je bil doloen na podlagi razmerja prispevnih povrin in razmerja povpreja dejanskih padavin med merjenim obmojem in neopazovanim obmojem (Fm/Fn * Pm/Pn).

    - Izraun odtonih hidrogramov je bil izveden tabelarino (s programom Microsoft Excel) z vhodnim hidrogramom vodomerne postaje Amlach na Dravi.

    - Rezultati so prikazani v obliki odtonih hidrogramov v prerezih hidroelektrarn, vodomernih postaj in neopazovanih obmoij.

    - Uporabljene oznake za imenom prereza pomenijo: - "_d" izraunan hidrogram "dejanski", - "_n" izraunan hidrogram "naravni", - ni oznake pomeni da je hidrogram zabeleen, - neopazovano obmoje ime hidrograma je sestavljeno iz faktorja korelacije imena

    korelacijskega hidrograma in tevilke obmoja.

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 15 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    IZRAUN

    Opis izrauna s komentarji in grafino predstavitvijo hidrogramov je podan za posamezen obravnavan prerez. Grafino so podani tako uporabljeni kot primerjalni hidrogrami. Pretok iz opazovanih obmoij Za obmoja za katera so bila na voljo zabeleeni hidrogramov, so bili osnova za izraun in/oziroma primerjavo. Hidrogram s takega obmoja je oznaen z imenom merskega mesta in vodotoka (npr. KW Lavamnd Drau, ali Muta I Bistrica, ali HE Vuhred Drava). Pretok iz neopazovanih obmoij Za obmoja za katera ni bilo na voljo zabeleenih hidrogramov so bili le ti doloeni na podlagi zabeleenega hidrograma tako, da je bil le ta linearno spremenjen s faktorjem razmerja prispevnih povrin in razmerja povpreja padavin vkljuno z akumuliranim snegom. Hidrogram s takega obmoja je oznaen z vrednostjo faktorja pred imenom opazovanega hidrograma in oznako prispevnih obmoij za katero je bil hidrogram doloen (npr. 0,19 Aich = obm 28). Pretok ob dogodku Za obravnavane prereze dolvodno od HE Labot so bili doloeni tudi verjetni hidrogrami odtoka. Pri prikazu hidrogramov so le ti oznaeni tako, da je za imenom prereza s podvezajem dodana rka "d", vkljuno s prikazom imen hidrogramov iz katerih je bil le ta doloen (npr. Dravna meja_d = KW Lavamnd + Krottendorf + "32"). "Naravni" pretok Hidrogrami so doloeni v prerezih hidroelektrarn na Dravi na podlagi dotokov v Dravsko verigo. Namen te analize je bilo doloiti hidrograme v prerezih hidroelektrarn na Dravi, e hidroelektrarne ne bi s svojim delovanjem vplivale na velikost in obliko hidrograma. Tako doloene hidrograme v tej tudiji imenujemo "naravni" hidrogrami. Pri prikazu hidrogramov so le ti oznaeni tako, da je za imenom prereza s podvezajem dodana rka "n", vkljuno s prikazom imen hidrogramov, iz katerih je bil le ta doloen (npr. Dravna meja_n = KW Lavamnd_n + Krotendorf + "32"). Vhodni hidrogram na Dravi v naem izraunu je v prerezu Amlach. Hidrogram e zajema spremembe oblike zaradi delovanja hidroelektrarn na poreju Drave gorvodno od obravnavanega prereza, vendar so po naem mnenju spremembe za na namen izrauna e sprejemljive. Po nai oceni, glede na hidrograme hidroelektrarn dolvodno, je verjetno zaradi delovanja hidroelektrarn hidrogram spremenjen predvsem v zaetni fazi naraanja. V nadaljevanju prikazujemo hidrograme v nekaj kljunih obravnavanih hidrolokih prerezih. Iz opisa za hidroloki prerez Drava HE Kazaze je razviden princip konstruiranja valov. Hidroloki prerez : Drava HE Kazaze (KW EDLING) Na odseku Drave od HE Annabrcke do HE Kazaze so merjena tri prispevna obmoja v velikosti 194, 2555 in 140 km2 (Bela MIKLAVEVO / Vellach MIKLAUZHOF, Krka HUMELE (PRI GRABTAJNU) / Gurk GUMISCH in Wurlabach VELIKOVEC / Wurlabach VLKERMARKT) in neopazovano prispevno obmoje "22" v velikosti 371 km2. Upotevana velikost prispevnega obmoja na obravnavanem odseku je 3260 km2. Hidrogram "KW EDLING_n" je bil skonstruiran kot setevek petih hidrogramov "KW ANNABRCKE_n" + MIKLAUZHOF + GUMISCH + VLKERMARKT + "22", z upotevano propagacijo 2, 2, 1, 0 in 0 ur. Hidrogram iz obmoja "22" je bil doloen na podlagi zabeleenih hidrogramov "Vellach MIKLAUZHOF" + "Wurlabach VLKERMARKT" v razmerju 60/40 % tako, da je bil prvi linearno spremenjen s faktorjem razmerja prispevnih povrin (371/194) in razmerja povpreja padavin vkljuno z akumuliranim snegom (64/154) reduciran z vplivnim faktorjem 0,4 t.j. 0,48, in "Wurlabach VLKERMARKT" tako, da je bil le ta linearno spremenjen s faktorjem razmerja prispevnih povrin (371/50) in razmerja povpreja padavin vkljuno z akumuliranim snegom (64/47) reduciran z vplivnim faktorjem 0,6 t.j. 4,06. Tu se na hidrogramih vidi vpliv manevriranja verige HE, tudi HE Kazaze. Hidrogram kae na izpuanje iz akumulacije ca 1-2 uri pred prihodom visokovodnega vala iz HE ANNABRCKE, ki je z visokovodnim valom iz vmesnega obmoja (maksimalni pretok je ocenjen na ca 380 m3/s) poveal pretok iz 1800 na 2500 m3/s. Razlika med zabeleenim maksimalnim pretokom in t.i. "naravnim" je ca 700 m3/s. Oblika hidrograma se je spremenila iz oblike, kjer vrh hidrograma traja ca 11 ur, v obliko, kjer vrh hidrograma traja ca 2 uri. as nastopa maksimalnega pretoka je ca 7 ur prej.

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 16 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Vidne so tudi korekcije odtoka z zadrevanjem v akumulaciji HE Kazaze, prva 5.11. popoldne, izraziteja 5.11. z zaetkom v noi in naslednja 6.11. zveer.

    Slika 2: Za prerez Drava HE Kazaze uporabljeni in izraunani hidrogrami Hidroloki prerez : Drava "Dravna meja" Na odseku Drave od HE Labot do dravne meje je opazovano prispevno obmoje v velikosti 955 km2 (Labotnica KROTNA VAS / Lavant KROTTENDORF) in neopazovano prispevno obmoje "32" v velikosti 1 km2. Upotevana velikost prispevnega obmoja na obravnavanem odseku je 956 km2. Levi pritok Drave (Labotnica) je sovpadel z nastopom konice visokovodnega vala Drave in tako se je ocenjeni maksimalni pretok Drave na mejnem odseku poveal iz ca 2500 na 2670 m3/s oz. pri "naravnem" odtoku iz ca 1790 na ca 1980 m3/s. Razlika med zabeleenim maksimalnim pretokom in t.i. "naravnim" je ca 690 m3/s. Oblika hidrograma Drave se je spremenila iz oblike pri "naravnemu "pretoku, kjer vrh hidrograma traja ca 10 ur, v obliko (dejanski val), kjer vrh hidrograma traja ca 3 ure.

    Slika 3: Za prerez Drava Dravna meja uporabljeni in izraunani hidrogrami

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    KW Annabrcke DrauKW Annabrcke_n = KW Ferlach-Maria Rain_n + Tscheppaschlucht + "18"Miklauzhof VellachGumisch GurkVlkermarkt Wurlabach4,06 Vlkermarkt+0,48 Miklauzhof = obm 22KW Edling DrauKW Edling_n = KW Annabrcke_n + Miklauzhof + Gumisch + Volkermarkt + "22"

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    KW Lavamnd DrauKW Lavamnd_n = KW Schwabeck_n + "28"Krottendorf Lavant0,04 Kaunz = obm 32Dravna meja_d = KW Lavamnd + Krottendorf + "32"Dravna meja_n = KW Lavamnd_n + Krotendorf + "32"

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 17 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Slika 4: Za prerez Drava Dravna meja primerjava dejanskega in "naravnega" hidrograma Na sliki 4 je razviden volumen praznenja (oznaeno z rumeno) akumulacij verige HE, ki je ca 26 mio. m3, kar priblino ustreza volumnu polnjenja (oznaeno z zeleno) akumulacij verige HE. Vpliv "praznjenja" akumulacijskih prostorov je razviden 5.11.2012 v asu med 3:00 in 17:00 uro, vpliv "polnjenja" pa je potekal v dveh delih in je razviden od 17:00 (5.11.) do 8:00 (6.11.) in od 20:00 (6.11.) do 10:00 (7.11.). Hidroloki prerez : Drava HE Vuzenica Na odseku Drave od HE Dravograd do HE Vuzenica je opazovano prispevno obmoje v velikosti 551 km2 (Mea Otiki vrh I) in neopazovano prispevno obmoje "46+47+48+49" v velikosti 79 km2. Upotevana velikost prispevnega obmoja na obravnavanem odseku je 630 km2. Zabeleeni hidrogram HE Vuzenica se po vrednosti maksimalnega pretoka ne razlikuje bistveno od zabeleenega hidrograma HE Dravograd, eprav na obravnavanem odseku vteka v Dravo Mea, ki je imela velik pretok, kar kae na nijo zanesljivost najvijih zabeleenih pretokov na HE Drava v omenjenih prerezih.

    Slika 5: Za prerez Drava HE Vuzenica uporabljeni in izraunani hidrogrami

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    "Volumen praznenja" ca 26 mio. m3"Volumen zadrevanja" ca 26 mio. m3Dravna meja_d = KW Lavamnd + Krottendorf + "32"Dravna meja_n = KW Lavamnd_n + Krotendorf + "32"

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    3500

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    HE Dravograd DravaHE Dravograd_d = rnee_d + "41"HE Dravograd_n = rnee_n + "41"Otiki vrh I Mea0,80 Ruta = obm (46+47+48+49)HE Vuzenica DravaHE Vuzenica_d =HE Dravograd_d + Otiki vrh + "46+47+48+49"HE Vuzenica_n =HE Dravograd_n+ Otiki vrh + "46+47+48+49"

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 18 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Hidroloki prerez : Mea v.p. Otiki Vrh I Tu je predstavljen moni hidrogram odtoka Mee na v.p. Otiki Vrh I. Na poreju Mee so bili na razpolago hidrogrami v petih prerezih: Suhadolnica v.p Stari trg (59 km2), Mislinja v.p. Dove I (73 km2) in Mislinja v.p. Otiki vrh I (231 km2), Mea v.p rna (95 km2) in Mea v.p. Otiki vrh I (551 km2). V tudiji "Katalog poplavnih scenarijev za izlivno obmoje Mee (Dramurci), UL FGG Vodnogospodarski intitut, 2012", je opisan vpliv zajezitve Drave na gladine Mee v prerezu v.p. Otiki Vrh I. Oceno vpliva je, preko spremenjene pretone krivulje pri pretvorbi hidrograma gladin v pretoke (za ta dogodek), zajel tudi ARSO. Za natannejo pretvorbo, iz obstojee zabelebe, bi bilo potrebno hidravlino doloiti vpliv zajezbe Drave pri doloenem dotoku Mee.

    Slika 6: Zabeleeni hidrogrami na poreju Mee, raunsko doloen hidrogram v prerezu Mea v.p. Otiki Vrh I in zabeleen ter raunsko doloen hidrogram v prerezu HE Dravograd Iz analize lahko sklepamo, da je na podlagi ocen maksimalnega pretoka Mee na vtoku v Dravo 369 m3/s (ARSO) in 376 m3/s (IzVRS_2013), bila doseena maksimalna konica verjetno med 350 in 390 m3/s. as nastopa konice pa med 14:00 uro (ARSO) in 16:00 uro (IzVRS_2013). Iz slike je razvidno, da se hidrograma, ki ga je ocenil ARSO in med tem, ki je bil ocenjen v tudiji, razlikujeta tudi po obliki. Na sliki sta dodana hidrograma Drave v prerezu HE Dravograd, s pomojo katerih je laje razvidno, kdaj bi lahko bil vpliv gladine Drave na gladino Mee na lokaciji v.p. Otiki Vrh I. V kolikor gladina Drave pri pretoku 1000 m3/s e zajezuje odtok Mee, lahko to pomeni, da je bil skoraj celotni visokovodni val Mee pod vplivom zajezbe Drave. Kako moan je ta vpliv, bi bilo mono za konkreten primer doloiti na podlagi posebne hidravline tudije. Izraunani pretoki Drave v prerezu HE Vuzenica so zaradi upotevanja razlinih valov Mee na v.p. Otiki Vrh I lahko 3045 m3/s namesto 3056 m3/s, oziroma pri "naravnem" pretoku 2373 m3/s namesto 2362 m3/s. Vrednosti pretokov Drave v prerezu HE Vuzenica, dobljene s hidrogramom Mee (ARSO) so za ca 0,4 % oziroma 0,5 % manje. Glede na razred zanesljivosti obravnavanih podatkov je bil za oceno poplavnega dogodka Drave uporabljen zabeleen hidrogram (ARSO). Hidroloki prerez : Drava HE Mariborski otok in Drava HE Zlatolije Izraunan hidrogram Drave HE Mariborski otok zelo odstopa od zabeleenega hidrograma, tako po maksimalnem pretoku kot po obliki, predvsem nad 2000 m3/s. asa nastopa maksimalnih pretokov se ujemata. Izraunan hidrogram Drave HE Zlatolije odstopa od zabeleenega hidrograma le po obliki. asa nastopa maksimalnih pretokov in vrednosti maksimalnih pretokov se ujemata. Ocenjeni maksimalni pretok Drave je ca 3170 m3/s oz. pri "naravnem" odtoku ca 2480 m3/s. Razlika med zabeleenim maksimalnim pretokom in t.i. "naravnim" je ca 690 m3/s. asa nastopa maksimalnih pretokov se ujemata.

    Drava 2012

    0

    100

    200

    300

    400

    500

    600

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    pret

    ok D

    rave

    (m3/

    s)

    DOVE I MislinjaOTIKI VRH I MislinjaSTARI TRG I SuhodolnicaRNA MeaOTIKI VRH I Mea1,55 RNA = obm (43+45c)Mea OTIKI VRH I_d = RNA + Mislinja OTIKI VRH I + "43+45c"HE Dravograd_d = rnee_d + "41"HE Dravograd Drava

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 19 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Slika 7: Za prerez Drava HE Mariborski otok uporabljeni in izraunani hidrogrami

    Slika 8: Za prerez Drava HE Zlatolije uporabljeni in izraunani hidrogrami Izraunan hidrogram Drave dolvodno od HE Zlatolije bistveno odstopa od zabeleenega hidrograma HE Formin, tako po vrednosti maksimalnega pretoka, kot po obliki in asu nastopa maksimalnih pretokov. V naem modelu ni bil zajet vpliv Ptujskega jezera (al je beleenje visokovodnega vala na v.p. Ptuj odpovedalo), ki spremeni obliko hidrograma in verjetno tudi nekoliko sploi konico visokovodnega vala. Prav tako se ta razlika pozna v prerezu v.p. Borl, kjer je beleenje visokovodnega vala 5.11. ob 19:00 tudi odpovedalo. Menimo, da so izraunani hidrogrami v prerezih HE na odseku Drave od HE Dravograd do HE Zlatolije realneji od merjenih.

    DISKUSIJA REZULTATOV

    Pretok Drave v posameznem hidrolokem prerezu je lahko sestavljen iz naslednjih komponent: - odtoka padavin padlih 4. in 5. 11. 2012, - odtoka padavin padlih pred tem datumom,

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    3500

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    HE Fala DravaHE Fala_d =HE Obalt_d + Ruta + "71+72""HE Fala_n =HE Obalt_n + Ruta + "71+72"1,49 Ruta = obm (73+74+75+75a+76+77+78)HE Mariborski otok DravaHE Mariborski otok_d =HE Fala + "73+74+75+75a+76+77+78"HE Mariborski otok_n =HE Fala_n + "73+74+75+75a+76+77+78"

    Drava 2012

    0

    500

    1000

    1500

    2000

    2500

    3000

    3500

    5.11. 0:00 5.11. 12:00 6.11. 0:00 6.11. 12:00 7.11. 0:00 7.11. 12:00 8.11. 0:00

    pret

    ok (m

    3/s)

    HE Mariborski otok DravaHE Mariborski otok_d =HE Fala + "73+74+75+75a+76+77+78"HE Mariborski otok_n =HE Fala_n + "73+74+75+75a+76+77+78"0,77 Ruta = obm (79+80+81+82+83)

    HE Zlatolije DravaHE Zlatolije_d =HE Mariborski otok_d + "79+80+81+82+83"HE Zlatolije_n =HE Mariborski otok_n + "79+80+81+82+83"

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 20 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    - odtoka zaradi taljenja snega, - odtoka vode zaradi praznjenja zadrevalnih prostorov HE in - odtoka sedimentov zaradi praznjenja zadrevalnih prostorov HE. Koliken je dele in vpliv posameznih komponent znotraj hidrograma odtoka, z razpololjivimi podatki in sredstvi, ni bilo mono zanesljivo doloiti. Doloeni pa so ocenjeni dejanski hidrogrami odtoka v posameznem prerezu Drave, ter hidrogrami odtoka brez vpliva HE (t.i. "naravni" hidrogrami), na podlagi katerih je bil ocenjen vpliv manipuliranja verige HE. Analiza volumnov odtoka in volumna padavin kae, da so ocenjeni koeficienti odtoka na Dravi nekoliko prenizki (od 0,17 do 0,20 na Avstrijskem odseku Drave in 0,20 do 0,24 na Slovenskem odseku Drave). Se pa le ti poveujejo vzdol toka, kar kae na vpliv odteklega staljenega snega, saj je dele snega v odteklih padavinah v zgornjem toku veji. Vzrok verjetno nizkih koeficientov odtoka je lahko v veliki poenostavitvi izrauna volumnov odtoka in pri oceni dejanske "padle vode" (de+staljen sneg). Razmerje padavin med posameznimi obravnavnimi obmoji se je izkazalo kot dovolj dobro za oceno dejanskih pretokov in oceno t.i. "naravnih odtokov". Uporabljena metoda izrauna dovolj dobro izkazuje odtoke na obmojih, kjer ni velikega vpliva (veja razlivna obmoja in akumulacije) na spremembo oblike hidrograma, slabe na obmoju Ptujskega jezera in dolvodno. Menimo, da je zanesljivost rezultatov veja na odseku Drave do prereza HE Zlatolije, potem pa se zmanja. Na sliki 9 se kaejo nekatera odstopanja tako na izraunanih kot na zabeleenih vrednostih maksimalnih pretokov, potek t.i. "naravnih" konic je bolj skladen z velikostjo poreja.

    Slika 9: Vrednosti maksimalnih pretokov ob dogodku 5. in 6.11.2012 na Dravi v odvisnosti od prispevne povrine Ocenjujemo, da so vrednosti maksimalnih pretokov Drave, doloene v prerezu dravne meje, znotraj odstopanj 100 m3/s. Zelo verjetno pa je, da bi bila izraunana razlika med dejanskim maksimalnim pretokom in t.i. "naravnim" lahko celo veja od prikazane (685 m3/s), saj je v izraunu uporabljen vhodni hidrogram na Dravi (Amlach) e obremenjen z obratovanjem hidroelektrarn gorvodno. Zato smatramo, da je razlika poveanja pretoka zaradi obratovanja verige HE v Avstriji med 650 in 750 m3/s. Te zakljuke potrjuje tudi dovolj uravnoteena ocena volumna praznenja in zadrevanja akumulacij verige HE prikazana na sliki 4. V preglednici 2 so prikazane vrednosti maksimalnih pretokov ob dogodku 5. in 6.11.2012 na Dravi, ter razlika med izraunanimi in t.i. "naravnimi" pretoki.

    Drava 2012

    0

    200

    400

    600

    800

    1000

    1200

    1400

    1600

    1800

    2000

    2200

    2400

    2600

    2800

    3000

    3200

    3400

    4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000 13000 14000 15000

    F (km2)

    Pret

    ok (m

    3/s)

    MERJEN QmaxRA_d QmaxRA_n Qmax

    Dravna meja

    A SI

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 21 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    Na podlagi vrednosti maksimalnih pretokov razlinih povratnih dob iz Hidroloke tudije reke Drave (VGB Maribor, marec 2010, naronik DEM d.d. - preglednica 1) ocenjujemo, da je bil maksimalni pretok 2669 m3/s s povratno dobo ca 100 let, priakovani "naravni" pa 1984 m3/s in bi dosegel povratno dobo manj kot 20 let. V prerezu Drave HE Vuzenica (pod vtokom Mee v Dravo) je ocenjena razlika pretokov 694 m3/s. Ocenjujemo, da je bil maksimalni pretok 3056 m3/s s povratno dobo ca 400 let, priakovani "naravni" pa 2362 m3/s in bi dosegel povratno dobo ca 40 let. Preglednica 1: Vrednosti pretokov Drave Iz hidroloke tudije Hidroloke tudije reke Drave (VGB Maribor, marec 2010, naronik DEM d.d.)

    Preglednica 2: Vrednosti maksimalnih pretokov ob dogodku 5. in 6. 11. 2012 na Dravi

    * Za prerez v.p. Borl je mono upotevati tudi predpostavko, da ob "naravnih" pretokih morda do poruitve nasipov kanala Formin ne bi prilo, s tem pretok v kanalu ne bi padel pod 471 m3/s in bi posledino bil "naravni" pretok Drave na v.p. Borl niji od v zgornji tabeli predstavljenega (2393 m3/s) t.j. ca 2144 m3/s in posledino dQmax enak 694 m3/s.

    bilanni prerez F (km2) Q1000 Q100 Q50 Q20 Q10 Q5 Q2 A Drava HE Labot 11076 2840 2389 2185 1900 1691 1470 1163 B Drava HE Dravograd 12091 3110 2612 2369 2051 1826 1567 1271 G Drava HE Marib. otok 13437 3320 2794 2505 2179 1953 1676 1360 Gm Drava v.p. Maribor 13458 3330 2800 2510 2184 1957 1680 1363 H Drava HE Zlatol.+jm 13527 3340 2804 2514 2187 1960 1682 1365 I Drava HE Formin+jm 13636 3350 2815 2523 2196 1967 1689 1370 J Drava "v.p. Borl" 14661 3450 2897 2597 2260 2025 1738 1410 Mov Mea v.p. Otiki vrh I 550,9 460 396 313 258 202 Dvi Dravinja v.p. Videm 764 388 215 Pza Pesnica v.p. Zamuani 477,8 249 179

    Tabela 72: Izbrane vrednosti MAKSIMALNIH pretokov VISOKIH VOD razlinih povratnih dob

    *

  • D. ANZELJC. dr. M. KOBOLD

    - 22 - LETO DNI PO KATASTROFALNIPOPLAVI V NOVEMBRU 2012

    24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

    HARMONIZACIJA HIDROGRAMOV ZA MEJNI PREREZ DRAVE

    Na podlagi hidrolokih analiz poplave na Dravi, ki jo je na avstrijski strani izvedla hidroloka sluba iz Celovca Urada Koroke deelne vlade (Amt der Krntner Landesregierung, Abteilung 8 - Kompetenzzentrum Umwelt, Wasser und Naturschutz | Wasserwirtschaft | Hydrographie), na slovenski strani Intitut za vode RS, je delovna skupina na zakljunem sestanku 19. septembra 2013 v Celovcu doloila medsebojno usklajene vrednosti za mejni prerez Drave med Avstrijo in Slovenijo. Rezultati izraunov obeh tudij za mejni prerez so podani v preglednici 3, harmonizirane vrednosti pa v preglednici 4. Na sliki 10 sta prikazana harmonizirana hidrograma dejanskega in simuliranega naravnega pretoka na dravni meji. Preglednica 3: Maksimalni pretoki na mejnem prerezu Drave med Avstrijo in Slovenijo in asi

    nastopov konic 5. novembra 2012

    Hidroloka sluba, Celovec IzVRS, Slovenija

    Dejanski pretok (merjeni oz. reanalizirani) (m3/s) 2700 150 2669 100 Simulirani naravni pretok (m3/s) 1980 150 1984 100 as nastopa konice dejanskega hidrograma 12:30 14:30 12:00 - 15:00 as nastopa konice simuliranega naravnega hidrograma 15:00 19:00 14:00 21:00

    Preglednica 4: Harmonizirani maksimalni pretoki na mejnem prerezu Drave med Avstrijo in

    Slovenijo in asi nastopov konic

    Maksimalni dejanski pretok na dravni meji Qo = 2700 m3/s 5%

    as nastopa maksimalnega dejanskega pretoka na dravni meji 5. 11 .2012 13:00 -14:00

    Maksimalni naravni (simuliran) pretok na dravni meji brez upotevanja ukrepov drube Verbund za varstvo pred poplavami in obratovanja verige HE

    Qn = 1970 m3/s 5%

    as nastopa maksimalnega naravnega (simuliranega) pretoka na dravni meji brez upotevanja ukrepov drube Verbund za varstvo pred poplavami in obratovanja verige HE

    5. 11. 2012 15:00-20:00

    Razlika med maksimalnim naravnim in maksimalnim dejanskim pretokom na dravni meji Q = 730 m

    3/s

    asovna razlika med maksimalnim naravnim in maksimalnim dejanskim pretokom na dravni meji t = 1 - 7 hours

  • D. ANZELJdr. M. KOB

    24. MII

    Sl Poleg izmaksima2060 m314:45, a

    ZAKLJ

    Z manevDrave. Szaradi oRazlika med 650potrjuje akumula V prerezpriakovV prerezs povratn Meddramedsebomejni praktivnossodi vzpdo hrvaAG. PrippoplavamdirektiveSlovenijoVIRI Hidrolok

    2013 MINUTES

    on the

    JC. BOLD

    EV VODAR

    ika 10: Harmo

    zvedenih hidalni dejansk/s 5%. Po as konice sim

    JUKI

    vriranjem na Spremembe bratovanja npoveanja p0 in 750 m3/uravnoteen

    acij verige HE

    zu dravne mvani "naravni"zu HE Vuzenno dobo ca 4

    avna delovnojno usklajererez Drave ti, da v priho

    postavitev prke meje in poroilo delovmi, negradb ES (Direkto in Avstrijo n

    ka analiza pop

    S from the mee Drava river i

    RSKI DAN 2

    onizirana hidro

    drolokih tui pretok na njihovih pod

    muliranega n

    hidroelektraso opazne

    na HE Annabpretoka Drave/s. Obliko hidna ocena voE, prikazana

    meje je ocenj" pa 1980 m3

    nica (pod vto400 let, pria

    a skupina zne vrednostmed Avstrijoodnje do takotokolov obvvzpostavitev

    vne skupine eni ukrepi, tiva 2007/60na poreju D

    plavnega dogo

    eeting of the Dn Republic of

    013

    ograma dejan

    udij je svojedravni me

    datkih je bil naravnega hi

    rnah na Drae na HE Robrcke (KW e zaradi obrdrogramov

    olumna prazna na sliki 4.

    jen dejanski 3/s in bi dose

    okom Mee vakovani "nara

    za podrobnoi, ter hidrogo in Sloveniknih ali podveanja, pov skupnega je tudi, da boperativni p

    0/ES). VsledDrave.

    odka na Dravi

    Drava CommisAustria and R

    - 23 -

    skega in simu

    e izraune izeji 2690 m3as konice ddrograma pa

    vi je bila sproek-entjakANNABRC

    ratovanja verDrave (dejanjenja (26 m

    maksimalni egel povratnov Dravo) je oavni" pa 2360

    o raziskavo rama dejansjo, v svojih

    dobnih dogodotreba po opsistema spr

    bi bilo treba vpravilniki verd tega je tr

    5.11.2012, K

    ssion Working Republic of Slo

    uliranega nara

    zvedla tudi /s 5%, n

    dejanskega ha bi nastopil

    emenjena obkob v Rou. CKE) in e brige hidroelenski in t.i. "n

    mio m3) in vo

    pretok 2670o dobo manj

    ocenjen dejan0 m3/s in bi d

    poplavnegaskega in simzakljukih pdkov ne bi p

    ptimizaciji deremljanja vklv prihodnje orige hidroelereba okrepiti

    Konno poroil

    Group conceovenia, Klagen

    LETO DPOP

    vnega pretoka

    druba Verajveji simuhidrograma 5med 14:00 in

    blika in konicNajbolj opazolj na HE Ka

    ektrarn v prernaravni") v polumna zadr

    m3/s s povrkot 20 let.

    nski maksimdosegel povr

    a dogodka muliranega npa podala prprihajalo. Meelovanja verigjuujo poda

    obvladovanjeektrarn) reei mednarodn

    lo 8.5.2013, Iz

    rning the Novenfurt, Austria,

    DNI PO KATASPLAVI V NOVEM

    a na dravni m

    rbund AG, kulirani narav5. novembran 20:00 uro.

    ca hidrogramzni pa sta spazaze (KW Erezu dravne

    prerezu dravrevanja (26

    ratno dobo ca

    alni pretok 3ratno dobo ca

    na Dravi jearavnega pr

    riporoila in ed bistvene ge hidroelekatke drube

    e poplav (zaevati v lui no sodelova

    zVRS LJUBLJ

    ember 2012 flSeptember 19

    STROFALNIMBRU 2012

    meji

    ki navaja ni pretok

    a 2012 ob

    ma odtoka premembi EDLING). e meje je vne meje

    6 mio m3)

    a 100 let,

    3060 m3/s a 40 let.

    e doloila retoka za nadaljnje zakljuke

    ktrarn vse Verbund

    ita pred poplavne

    anje med

    JANA, maj

    lood event 9, 2013