grška zgodovina-2

8/19/2019 grška zgodovina-2

http://slidepdf.com/reader/full/grska-zgodovina-2 1/35

1.Proučevanje grške zgodovine od renesanse do moderne: Kritično raziskovanje gr.zgod.sega nazačetek 19.stol., vendar je samo zanimanje zanjo starejše, saj sega v čas pozne rimske republike inzgodnjega cesarstva, torej v dobo neposredno po propadu zadnjih helenističnih drav. !ato se jezanimanje zanjo zmanjšalo. " splošnem moremo upad zanimanja za gr. zgod. zaznati e v dobivisokega rim.cesarstva, saj je Plutarhova zbirka ivljenjepisov štiriindvajsetih grških dravnikov zzačetka #.stoletja zadnji obseni antični prikaz večjega dela gr.zgodovine. $animanje za %rčijo je še

bolj updlo v krščanski pozni antiki, saj je postala gr.zgod. v novem, krščanskem razumevanju svetovnezgod. obrobnega pomena. &rije značilni primeri so 'vzebijeva Kronika, na $ poznana v (ieronimovemlatinskem prevodu in zgod. dela krščanske pozne antike kot sta npr.:)vguštinova *oja drava in+rozijeva $godovina proti poganom. " celi vrsti t.i.svetovnih kronik ki so bile napisane po zgledu(ieronimove Kronike, je bila grška zgod. zelo malo opaena, in v teh delih najdemo prav redkaomembe vredna poročila. " tej dobi je kot edina tema iz grške zgod. ivelo romansirano izročilo o )leksandru "elikem."zrok za tako stanje je bila tudi jezikovna pregrada- na $ahodu bolje poznani indostopnejši rimski zgodovinarji niso dosti pisali o stari %rčiji, dela grških avtorjev pa so bilanedostopna ali celo nepoznana. &udi bizantinska historiograija ni prispevala nobenegapomembnejšega dela o stari %rčiji. Prve pomembne monograije s posameznih področij gr.zgod.sonastale v 1/. in 10.stoletju2.3igonius,4.5eursius6.&a dela so preteno kompilatorskega značaja inprinašajo zgodovinsko in pravnozgod.predstavitev grškega sveta, v prvi vrsti )ten. $ angleem7.*entle8em konec 10.stol.6se je spekter zgod. raziskav razširil z )ten na ves grški svet. "sa ta dela

so izšla iz klasične ilologije. !ovo obdobje v raziskovanju gr.zg. pomeni nestop 4.4.inckelmanna, ko je spodbuda za raziskovanje stare %rčije prešla na druge stroke, ki so se posvečale antiki ali se obnjej navdihovale:umetnost, ilozoija, poezija,...&o je bila doba nemškega klasicizma z izrazitimzanimanjem za staro %rčijo. Kot morda najbolj pomembna predstavnika te smeri je treba omenitiilozoa (erderja in ilologa .).ola. !ov mejnik v razvoju pomenijo dela *.%,!iebuhrja, ki je z7imsko zgodovino postal utemeljitelj modernega kritičnega zgodovinopisja. 5lajši ).*ockh pa je kotprvi začel proučevati gospodarsko in inančno zgod. ter pri tem uporabljati kot vir grške napise.Pomembne so tudi njegove raziskave na področju metrologije.Prvič so bili postavljeni vezni členi med%rčijo in starim "zhodom, s tem pa ustvarjeni pogoji za preseganje dotedanjega izoliranegaobravnavanja grške zgod. &eišče raziskav se je premaknilo na analizo dotlej manj opaenih virov inna novo tematiko. !ajpomembnejši raziskovalci te dobe so bili K.+.5uller, .Kortums, 4.%.;ro8sen,%.%rote. !ove spodbude za raziskovanja so prinesla izkopavanja (.3chliemanna, pri katerih je skušalodkriti kraje, kjer so se dogajali homerski epi. $ izkopavanji v &roji, 5ikenah, &irinsu in +rhomenu je

postal utemeljitelj raziskovanja mikenske kulture. &a in druga izkopavanja 19.stol. v %rčiji 'pidaver,;odona, atenska )kropola, ;eli, +limpija, 'levzina6 in zlasti nekoliko kasnejša izkopavanja ).'vansav Knosu in Kreti so razširila horizont zgod. raziskav na področje materialnih virov.

#.Proučevanje grške zgodovine pri 3lovencih: Pri nas nima velike tradicije.<e odmislimo kratekprikaz grške zgodovine in grške ilozoije v 7imski kroniki 4aneza "etrinjskega in posamezne omembemitološke in geograske vsebine pri 4.=.3chonlebnu, 4."."alvasorju in ).&.=inhartu je prvo tovrstnopomembnejše delo pregled grške zgodovine v 3taretovi občni zgodovini. $animanje za grškozgodovino je pri nas izšlo tako kot v 'vropi iz zanimanja za grško knjievnost, najpomembnejšadela pa so ustvarili klasični ilologi. 'den izmed utemeljiteljev lete pri nas, ).3ovre, je napisal ediniobsenejši in pomembnejši pregled grške zgodovine od začetkov do okrog #>? pr.Kr. ;elo odlikujejo

lahtno napisana kulturna zgod., lep slog in upoštevanje rezultatov dotedanjih raziskav. Po več kot polstoletja je zastarelo predvsem v prvih poglavjihnapredek v proučevanju arheoloških obdobij inzačetkov gr. zgodovine6, za klasično in helenistično dobo pa je deloma še uporabno. 'sejističnozasnovano kritiko 3ovretove knjige s pregledom konceptualnega razvoja v razumevanju gr. zgodov. jeobjavil 4.Kastelic. 7aziskovanje gr. zgod. je še danes pri nas zelo slabo zastopano, iz te tematikeskorajda nimamo znanstvenih besedil. 5arsikaj prinašajo spremne besede in komentarji k prevodomgr. historiograije(erodot, &ukidid, Ksenoont, Polibij,Plutarh6in drugih historično pripovednih zvrstigrške knjievnostiepika,lirika,dramatika,ilozoija,strok.teksti,..@A(omer,(eziod,)rhiloh,&irtaj,)lkaj,3olon,)jshil,...6.+meniti veljaše študije iz področja sosednjih ved, ki prinašajo tudi predstavitev historične tematike,npr.:s področjamikenologije 5.*abič6, grške literarne zgod.K.%antar6,ilozoije ".Kalan6, umetnostne in širšekulturne zgod. 4.Kastelic6, epigraike Kastelic6, numizmatike '.Pegan, B.=ukanc, P.Kos6, arheologije*.&eran6, prava 4.Kranjc,".3imič6. ;omačih historičnih raziskav v ojem pomenu besede skoraj

nimamo. Prevodi tujih zgod. del v slovenščino to stanje le neznatno izboljšujejo,saj gre pri sintetičnihdelih bodisi za kratke preglede, poljudna dela ali konceptualno drugače zasnovana dela. +dprevedenih znanstveno napisanih del naj omenim naslednja:5.%rant,Kleopatra,=jubljana



190Cbiograija6-P."idal!aDuet,<rni lovec,=jubljana 19>E-).5omigliano,7azprave iz historiograije1,#,=jubljana 19>>,(.%rassl,Poloaj telesno in duševno prizadetih v antični drubi,$< FC,19>9. &udiob upoštevanju teh del in posameznih drugih krajših tekstov s področja grške zgodovine veljaugotovitev, da je raziskovanje grške zgod. eno najbolj deicitarnih področij naše zgodov. vede.

C.Periodizacija grške zgodovine: !ajzgodnejša obdobja sodijo v okvir grške zgod. le v najširšem

smislu. 7aziskovanje različnih prazgodovinskih kultur junega *alkana, egejskih otokov in zah.5ale )zije temelji na arheoloških in deloma na jezikoslovnih študijahnajstarejši napisi6. Prava grška zgod.se začne v stoletjih po veliki selitvi z nastajanjem etnogenezo6 grškega ljudstva.&a zgod. zajemačasovno obdobje več kot enega tisočletja. Konvencionalna je delitev grške zgod. na štiri obdobja:predhomersko dobook.#??? ok.>??6, arhaično dobo homerska %rčija in čas velike kolonizacije, odok. >?? ok.E??6, klasično dobo od grškoperzijskih vojn do smrti )leksandra "elikega C#C6 inhelenistično dobo od )leksandrove smrti prek dobe diadohov, obdobja ravnoteja helenističnih sil donjihovega zatona in propada, zadnje med njimi C? pr.Kr.6. !avedena konvencionalna periodizacijagr.zgod. pa skriva v sebi veliko nevarnost poenostavljenja. Posebno teko je določiti vsebino t.i.prehodne ali temne dobe. Posamezne opredelitve so vprašljive, vsebina pojmov ni jasna instrokovnjaki jo večkrat različno razlagajo. Posamezna navedena obdobja npr.:helenističnodobo6nekateri delijo na zgodnjo, visoko in pozno dobo. %r.zgod. zajema najprej ozemlje, na kateremso se naselili in izoblikovali historični %rki: srednja %rčija, Peloponez, otoki vključno z Kreto, 7odom

in deloma 2iprom6. 3 kolonizacijami se je grški naselitveni prostor zelo povečal:v prvi kolonizaciji na $obalo 5ale azije, v drugi veliki6 kolonizaciji na 3 obalo 'gejskega morja, Propontido, obale <rnegamorja, 4 Btalijo, 3icilijo, deloma današnjo sredozemsko rancosko in špansko obalo in na Kirenajko v 3 )riki. " helenistični dobi se je grški naselitveni in zlasti vplivni prostor sprva izredno povečal 'gipt inPrednja )zija do Bndije6, nato pa skrčil na Prednjo in 5alo )zijo ter 'gipt." tem obsegu je prišel podoblast 7imljanov. " rimski in zgodnjebizantinski dobi je grško naselitveno in kulturno področje ostalonespremenjeno, z nebistvenimi izgubami torej enako kot v visoki in pozni helenistični dobi. *istvenoskrčenje je prinesla ekspanzija )rabcev v 0.stol. izguba 'gipta in Prednje )zije6 ter &urkov v visokemin poznem sr.veku izuba večjega dela 5ale )zije in obrobnih naselitvenih področij na *alkanu6.;anašnji grški naselitveni in jezikovni prostor je priblino enake velikosti kot v homerski dobi in je stem prostorsko v preteni meri tudi.identičen.

F.!aselitev Bndoevropejcev v %rčiji in njihovo soočenje s staroselci: Po naravnih značilnostih %rčija nibila privlačna za naselitev malo rodovitne zemlje, kraški svet, obrnjenost proti ", za plovboneprikladna obala, razen Korintskega zaliva6. " vseh zgod. obdobjih je bila bistvena bliina morja. Iz prazgodovine %rkov ni poročil. + pradomovini izven %rčije ni bilo spomina, imeli so se za avtohtone.;anašnja sorazmeroma zanesljiva podoba temelji na prazgodovinskih,jezikovnih in naselitvenotopograskih raziskavah.!aselitev indoevropskih prednikov %rkov je tekla s preseljevanjem ljudstevmed srednjo ;onavo in Karpati s panonskega področja na 46. $aradi selitvenega vojaškega ivljenjapride do vzpona izkušenih vodij in krepitve kneje oblasti. 7eligija kae vplive etišizma in animizma inpovezanost z naravo. *og nebes, kasneje $eus Pater, je bil utelešenje narave, varuh človeškega rodu,druine, plemena, enega jezika. Panonski predniki so bili poljedelci in ivinorejcitkanje volne-govedo,ovce, koze6. 4ezikovne povezave so nezanesljive. !aselitev je verjetno potekala med 1/. in 1#.stoletjem uničevanje naselij na kopnem od $ %rčije do " Peloponeza v širokem pasu6. )rheološke

raziskave kaejo na grškem polotoku pred prihodom Bndoevropejcev več prazgodovinskih kultur:3esklo, ;imini,zgodnja heladska kultura. 3esklo- #.pol.F. tisočletja, neolitika, po najdišču 3esklo, v&esaliji in okolici Korinta, vplivi prek Kra v italsko )pulijo- neobzidana naselja, koče iz blatapravokotnih in ukrivljenih oblik, keramika z belimi, nato pisanimi ornamenti vplivi 5.)zije, polegkamnitega e tudi orodje iz obsidiana. ;imini-izpred srede C.tisočletja, po najdišču v &esaliji,utrjena naselja,keramika s trakovi, pravokoten prostor,... $godnja heladska kultura-#E??#???,območje &esalije,srednje %rčije in Peloponeza- sredozemska naselja z imeni na nthos,ssos,@staroselska, negrška. %rki so prevzeli pojmovanja za rastline, kovine, ribolov, pomorstvo. %rškoljudstvo se je izoblikovalo z etnično, kult. in jezikovno stopitvijo starega mediteranskegakasneje so jih%rki poimenovali kot Kare, =elege6 ter priseljenega indoevropskega prebivalstva. Poselitev je bilapostopna. Priseljenci so voj. in politično prevladali nad više civiliziranimi staroselci. %rške skupinedialektov so naseljenci prinesli s seboj: jonski,arkadskoeolskiahajski6 in dorskozahodnogrški.<asovne hipoteze naselitve po dialektih so nezanesljive. Girši zgod. okvir naselitve Bndoevropejcev v

%rčiji: prva pol. #.tisočletja je bila doba sprememb na blinjem "zhoduprihod prednikov hetitov v )natolijo knez =ahorna zdrui kneevine okoli 1/E? v prvo hetitsko dravo (etiti nastali z zlitjem



staroselcev in priseljencev v nekaj generacijah6. !a področju starega "zhoda je bila kult. velesila*abilonija ok. 10?? vladar največji zakonodajalec starega "zhoda (amurabi, širjenje babilonskegaklinopisa med druge narode,npr. (etite6. 'gipt, najmočnejše drava #.tisočletja postane rtev vdora(iksov rasno in antropološko nedoločljiva mešanica ljudstev6. (ikse preenejo šele ok. 1E/? araoni1>.dinastije6. " indijskem Peterorečju je konec kulture 5oheajadaro in (arappa med sredo in koncem#.tisočletja prodor Bndoevropejcev prek (indukuša6. 3elitve Bndoevrop. so v #.tisoč. zajele področja od

)peninov in *alkana do centralne )zije. %rčija se je razvijala z vplivi iz 5.)zije, še bolj pa z vpliviminojske Krete prvi razvojni vrh ok.#???, drugi sočasen s pozno heladsko dobo6.

E.5inojska kultura: Kreta, največji otok v " 3redozemlju je na podlagi dobrih pomorskih zvez z'giptom, 3irijo, 5.)zijo, %rčijo in $ahodom sprejemela vplive raznih kultur in jih tudi sama izarevalana različne strani. $ato ni presenetljivo, da je tukaj najprej na grškem ozemlju nastala visoka kultura."zpon lete se je začel ok. leta ##?? zgodnja minojska doba6. 3ledila je gradnja palač v Knosu inajstu. +k.10?? je to kulturo zadela katastroa, ki vsaj okvirno časovno sovpada s prihodom (iksov v'gipt.&a prvi padec v razvoju pa je bil kratkotrajen. " Knosu, ajstu in 5aliji so bile zgrajene novepalače. " dvornem okolju se je razvil naturalističen umetniški slog. 3ledil je nov kulturni vzpon, vkaterem se odraajo sproščenost, neobremenjenost in pogum kretskega človeka. &a kultura je bilaok.1FE? skoraj v celoti uničena. !aselitvena podoba Krete in njena kultura kaeta na usmerjenost proti"zhodu. Prebivalstvo Kretesorodno Karijcem v %rčiji in zah.5ali )ziji6 je prebivalo večinoma v ribiškihin poljedelskih vaseh. Bzvor in etnična pripadnost tega ljudstva ostajata neznani. Proti koncuC.tisočletja je prva kretska kultura dosegla vrh, ki ga označuje najdišče keramike v votlini Kamares."začetku srednje minojske dobeok.#???6se je na osrednjem delu otoka razvila dvorna kultura. Hivljenje se je odvijalo predvsem v mestnihnaseldbinah. 3tarejša, preteno kmečka kultura je propadla.3redišče politič. in gosp. ivljenja sopostale palače z oljnimi mlini in vsakovrstnimi delavnicami. Hivljenski stil označujejo uivanje,ivljenska radost, usmerjenost v tostranstvo. $aradi varne lege otoka so bili ti dvorci brez obzidja. Prvivzpon kretske kulture sovpada z 1#.egiptovsko dinastijo srednje draveok.19E?10E?6. 5orda sotedaj kretski rokodelci prišli v 'gipt. 5ed Kreto in blinjim "zhodom je potekala ivahna trgovina. !akulturnem področju se je Kreta najbolj naslonila na 'gipt. +d tam je bila prevzeta zamisel ooblikovanju hierogliske pisave, iz 'gipta je prišel tudi papirus. 'giptovski vplivi so vidni v umetnosti in

arhitekturi. "endar do kakšne politične odvisnosti od 'gipta ni prišlo. Kretska civilizacija je doseglanov razvojni vrh sredi 1/.stoletja. $anjo je značilna velika vloga enske. $aradi potreb dvorne pisarnese je izoblikovala kretska linearna pisava, ki se je razvila v dveh sistemih, kot linearna )še nirazrešena- ključ bi bilo odkritje dvojezičnega,t.j. kretskoegipčanskega ali kretskobabilonskeganapisa6 in linearna * pisavamlajši izvor, odkriti le seznami inventarja6. !a razvoj v %rčiji je imelavelik vpliv kretska religija. &emeljni značilnosti lete sta tesna povezanost z naravo in velik vplivenskega elta vsa boanstva so enska6. +d kultnih simbolov sta za Kreto značilna predvsem dva:rogovi in dvojna sekira. $načilna je tudi vera v obstoj demonov in mešanih bitij ter čaščenje stebrov indreves. " tem obdobju so se razvile tudi povezave s celinsko %rčijo.

/.5ikenska doba: !aselitev Bndoevropejcev je v %rčiji pustila sorazmerno malo sledi. +čitno so prišlipriseljenci pod vpliv višje kulture mediteranskih staroselcev. 5aterialni pogoji se spočetka niso dosti

spremenili. Kultura celotnega srednjega heladskega obdobjaok.#???1EE?6 je izrazito kmečka.$načilnost tega časa sta preprosta siva in rumena keramika. 3tiki z zunajgrškim svetom so bili šibki.Kulturo tega časa nam kae zlasti grobišče v bliini 5iken. !agrobne plošče prikazujejo lovske scene,upodobitve bojnega voza še ne najdemo. " pozni heladski dobi se kae nov značaj te kulture, ki seizraa v veselju do boja @A posedovanje dragocenega bronastega oroja. Ipodobitve tega časaprikazujejo bojni voz. &o kae na stopnjevanje vojaškega duha in prekinitev s kmečkim načinomivljenja. 3klepati moremo, da se je indoevropski elt na drubenem področju končno uveljavil kotvodilen. +draz novega ivljenskega sloga so utrjeni dvorci, gradovi, kjer je prebivalo bojevito plemstvo.!ad slojem svobodnjakov se je izoblikoval sloj plemstva, čigar ideal sta bila bojevanje in dvorni načinivljenja. 3imbol te dobe so postale 5ikene, poleg njih pa je igral pomembno vlogo tudi &irins vneposredni soseščini. " atiki je bila najvanejša utrdba na atenski )kropoli. 5onumentalna arhitekturamikenske dobe odraa ivljenski slog, ki je bil povsem različen od onega na Kreti. !a sredini gradu jebila palača z veliko reprezentančno dvorano t.i. megaron, spočetka prostor pravokotne oblike, kamorso zganjali ivino. 5ikenska palača se je zaradi svoje urejenosti in pravilnosti bistveno razlikovala odmediteranske kulture na Kreti labirint. 1E.stoletje je doba izrazitega padca. Prav v tem obdobju je



prišlo do preoblikovanja mikenske kulture pod vplivom Krete. Podobo mikenske kulture posredujejopredvsem najdbe v samih 5ikenah, v blinjem &irinsu in +rhomenu. Bzjemnega pomena je bilo odkritje jaškastih grobov znotraj mikenskega gradu. "eliko število dragocenih predmetov dokazuje obstojdomače obrti, še zlasti zlatarskih delavnic. "ojaškega duha te dobe odraajo grobo izklesane in le vargmentih ohranjene nagrobne plošče. $načilnost mikenske civilizacije je, da v njej enska za razlikood minojske civilizacije igra le obrobno vlogo. !a prehodu iz 1/. v 1E.stol. se je uveljavil pokop v

kupolaste grobnice z dimenzijami, ki so bile za tisti čas izjemne)trejeve zakladnica. !ova oblikagrobov izraa tenjo po monumentalnostilevja vrata v 5ikenah. ;raavna ureditev %rčije v mikenskidobi ni poznana. " )rgolidi in v *ojotiji so obstajale večje dravne tvorbe. " )rgolidi so imele prevlado5ikene, pri čemer ostaja še naprej neznan odnos leteh do blinjega &irinsa. "elika gradbena dosekateh dravnih tvorb sta bila izgradnja cestnega omreja v )rgolidi in izsuševanje zamočvirjenega delaKopajskega jezera. &a velika gradbena dela, za katera so potrebovali veliko delovne sile, kaejo narazvoj centralne oblasti. 5iti o )gamemnonu, (eraklu in obstoj (erinega svetišča kaejo na obstojdravne tvorbe v )rgolidi v mikenski dobi. &rajnejše, večje dravne tvorbe očitno niso nastale. +bvelikih vojaških podvigih so izbrali vojaškega kraljahegemona vendar je ta institucija po koncu vojnezamrla in jo za mirno dobo ne moremo dokazati. $di se, da je bila %rčija v tej dobi razcepljena na vrstomanjših dravnih tvorb. 5ikenski %rki so bili na začetku kontinentalno ljudstvo. $ njihobim vstopomna morje najprej kot gusarji, nato kot trgovci6 se je podoba 'gejskega morja, ki ga je do tedajobvladovala Kreta temeljito spremenila. "rh mikenske pomorske sile ok.1F??6 je bil kratkotrajen, saj

se je zaključil e z dorko selitvijo v 1#.stol. +draz te prevlade so postojanke na otokih na 7odosu,2ipru, Kikladih6 in trgovanje z območjem vzhodnega 3redozemlja 3irija, 'gipt6, pa tudi z 4 Btalijo in3icilijo. +čitno hetitska drava mikenskim %rkom ni dovolila vstopa na svoje ozemlje, saj so najdbemikenske keramike omejene na deele zahodno in juno od hetitske drave. 5ala )zija z izjemo 4$pasu je ostala mik. %rkom nedostopna. 3kupno ime za %rke v tej dobi je bilo )hajci. !a navzočnostgrških trgovcev na " ne kaejo le najdbe mikenske keramike, temveč tudi način pokopa ter predmetireligiozne narave. !eka ohranjena pogodba z grškim knezom kae na to, da so posamezni delimikenskega sveta prihajali celo v politično odvisnost od hetitske drave. Ispehi mik.%rkov so temeljilina njihovi vojaški moči in organizaciji. "odilno vlogo v vojski je imelo plemstvo. +boroitev pešcev, kiso šli v boj kot gospodarjevi spremljevalci so sestavljali velik stolpast ščit, sulica in kratek meč.+bvečjih spopadih so se knezi povezovali, pri čemer so enega priznali za hegemona in se mu zavezali sprisego. Po koncu vojne je zavezništvo propadlo. Poznavanje drub. in drav. ureditve te dobe temeljina zapisih v linearni * pisavi, arheoloških najdbah in izročilu junaške epike. 5iken. %rki so častili

bogove v votlinah, svetih gajih, na gorah,...+draz kontinuitete v religiji je prevzem cele vrste mikenskihkultnih področij v kasnejši dobi npr.:;eli in 'levzina6.

0.;orska selitev: Pred letom 1#?? se je pričela na območju 3redozemlja velika selitev ljudstev, ki jezajela svet od )peninskega polotoka do 5ezopotamije, od Panonske niine vse do meja 'gipta na jugu. Predniki Blirov in druga ljudstva so začela v #.pol.#.tisočletja prodirati proti 4, to pa so občutilaljudstva v soseščini. Predniki &račanov so bili potisnjeni na ", proti 5.)ziji, grška plemena proti 4,naPeloponez, od koder so dosegla Kreto in 3porade. Pritisk prednikov Blirov je povzročil preseljevanjevelikih skupin pred. Btalikov s 3 na )pen. polotok. Poleg &račanov so pritisk pred. Blirov najbolj občutili;orci, ki so prebivali v 3 goratem delu %rčije in so se tedaj začeli premikati proti 4. &a premikt.i.dorska selitev , je zaključila proces indoevropeizacije %rčije. Potek selitve ni znan. ;orska selitev ni

prinesla nobene bistvene spremembe v etnični in jezikovni podobi %rčije. !a Peloponezu so ;orcinajprej zavzeli " obalo in izrinili )hajce v notranjost polotoka. He s prihodom ;orcev s 3 je mikenskacivilizacija zašla v krizo in bila v zatonu, nekatera območja pa so šele v poznomikenski dobi doivelarazcvet. Prišleki so brez teav zasedli središča te civilizacije, 5ikene in &irins. Pustošenja, ki jih jezajela dorska selitev so zajela širne dele %rčije. Prizadeti ali uničeni niso bili le centri mikenske kulturev )rgolidi, temveč tudi območje Korinta, Kreta in otoki. 3pomin na dorski prodor se je ohranil v mitu opovratku (eraklidov. Posledica dorske selitve je bila etnična preobrazba gr. polotoka. +b koncupreseljevanja so bili ;orci vodilni elt na " in 4 Peloponezu. )hajci so se z njimi postopoma stopili, takokot so se pol tisočletja prej Jmediteranski staroselci zlili z )hajci. ;orci so vsekakor povečali deleBndoevropejcev na grških tleh. )nalogni procesi so potekali tudi v osrednji in 3 %rčiji in na 3Peloponezu. !a ostala ozemlja pa so prodrli t.i. severozahodni %rki, ki so v &esaliji prejšnje eolskoprebivalstvo deloma pregnali, deloma pa si ga podredili. !asprotno pa je v *eotiji prišlo do mirnegasoitja med starim eolskim in novim grškim prebivalstvom. +draz tega soitja je nastanek mešanega

bojotskega dialekta z dorskimi, eolskimi in jonskimi prvinami. $aton mikenske kulture in pretresi, ki jih je prinesla dorska selitev v 1#.stol sta dva sočasna procesa, ki pomenita globoko zarezo v zgod.%rčije. " nadaljnem poteku selitve so ;orci prodrli čez morje na Kreti, na 4 Kiklade in 3porade, vse



do 4$ obale 5.)zije. in celo do 4 obalne pokrajinePamilija6. Posebno pomembna je bila dorskaosvojitev Krete. 3tarejše kretsko prebivalstvo se je umaknilo na skrajni $ in " del otoka, ahajski elt se je stopil z ;orci. Bzoblikoval se je pas dorske naselitve od Peloponeza prek otokov v 4 delu 'gej.morjado 4 )natolije. " istem obdobju kot vdor ;orcev in 3$ %rkov v (elado je potekal vdor traških ljudstevv 5.)zijo. Kmalu po l.1#??? je hetitska drava v )natoliji po priblino poltisočletnem obstoju propadla,najverjetneje zaradi vpada tuijih ljudstev prek morja. $aradi istih razlogov je propadel Igarit7as

Gamra6. ;a moramo propad hetitske drave povezovati s selitvami pomorskih ljudstev nam kae tudiporočilo 7amzesa BBB. &a je zaustavil naval pomorskih ljudstev z zmago v veliki bitki v !ilovi delti. &emudogodku je sledila naselitev ilistejcev v Palestini. "eliki selitvi je sledilo preoblikovanje etničnepodobe starega sveta. (etitska drava je propadla, mnogi elti njene civilizacije pa so se ohranili vmajhnih daavah na območju 3 3irije in deloma v )natoliji. " vmesnem območju med 5.)zijo in5ezopotamijo je nastala vrsta srednje velikih in majhnih drav, ki so prišle pod armejski vpliv. "1#.stol. je doivela vzpon srednjeasirska drava, ki je v ekspanziji proti zgornjemu 'vratu trčila narigijce. Poleg )sirije so doivele razcvet mestne drave enicije. eničani so kot pomorščaki intrgovci v naslednjih stoletjih kot prvi pluli daleč na $, vse do 4 Gpanije, od koder so vzdrevali trgovskestike z *ritanijokositer6 in notranjostjo Pir. polotokasrebro6. Poleg njih so se v tej dobi pojavili v3redozemlju tudi 'truščani, katerih predniki naj bi domnevno v tem času iz $ 5.)zije prišli v &oskano vBtaliji in tako prvi prinesli na $ nekatere elte civilizacije " 3redozemlja.

>.Prehodna doba 11?? >?? pr.Kr.6: ;oba selitve ;orcev v %rčijo ali egejska selitev pomeni velikozarezo v materialni kult. ok.11?? začetek elezne dobe erni grobovi ob pokopavanju, grobni pridatkiorojaširše dostopno slojem svobodnjakov6. %lavni dogodek prehodnega obdobja je bila jonskaselitev kolonizacija zah. obale 5.)zije. $ačela se je po dorski selitvi ok. 1???. Ge prej je prišlo dogrške naselitve Kikladov. 5aloazijskih pohodov so se udeleila vsa grška plemenanaselitev od 3 proti4: 'olci, 4onci, ;orci sporna področja med 4onci in 'olcipolo9tok 5imas, otok (ios66. Po koncu>.stol. je prevladal jonski elt in prevzel vodilno vlogo med maloazijskimi %rki. " >.stol. so se 4oncizdruili v zvezoamiktionijo6 političnosakralnega značaja 1#.skupnosti6 z izvoljenim kraljembasileus6in središčem v Pozejdonovem svetišču v 5ikalahpovezava dorskih skupnosti: )polonovo svetišče vKnidu- eolskih morda )polonova svetišče v %vineju6. Poskusi %rkov, da bi prodrli v notranjost 5.)zijeso propadli. %lavni prikaz poteka preselitev na maloazijske obale je Blijada. " novi domovini na maloa.

obali se oblikujejo temelji grške skupne zavestiprikaz v Blijadi6. " dravnem smislu se je izoblikovalapolismoen zgled naseldbin mestnega tipa v )natoliji6. $aradi nevarnosti so bile te naselbineutrjenerazvoj intenzivnega mestnega ivljenja, rojstvo politične zavesti na polis navezanegapatriotizma, izguba mere za odnose z dugimi polis, brez občutka za pomen večjega prostora6. &rdadoba se je odraala v upodabljajoči umetnosti:boj in vojna. 3premeni se umetniški okusgeometrijskistil. " tem obdobju nastanejo prve velike stvaritve grškega veka: iznajdba črkovne pisave in homerskiepi. %rška črk. pisava je plod stikov s eničani- neznani genialni %rk je z dobrim poznavanjemeničanske pisave in značilnosti grščine ustvaril popolno glasovno pisavo prvo glas. pisavo v zgod.človeštva.!ajstarejši črkopis odraa lokalne razmere. <rkopis o (alkidi v 'vboji je preko halkidskekolonije Kume v 4 Btaliji postal podlaga etruščanskega in italskih črkopisov, iz katerih se je razvilalatinska pisava prvi grški najdeni zapisi na črepinjah: popisi zmagovalcev, podpisi umetnikovimena6.3tvaritev homerskih epov je enakovreden duhovni doseek pomen v duh. ivljenju %rkov od arhaičnedo pozne antike6. 'pa Blijada in +diseja sta rezultat daljšega epskega razvojakorenine v dorski

dobi6,aza razvoja prehoda epske skrbi od plemstva na sloj poklicnih pevcev )+4;+" ,nato7)P3+;+"-nastala na kolonizacijskem območju v 4oniji homersko vprašanje@ vprašanje avtorstva(omerja. Pomen (omerjevih epov za zgod. razumevanje dobe: pesniško zlitje dveh dob, mikenskisvet in >.stol.: mikensko npr::!estorjev vrč, okosteneli stilni pridevki, naselitvena podoba Katalogaladij. +ba epa kaeta svet bojevitega, ponosnega plemstva, z ideali boja, zmag, elje po plenu.Porodila sta idejo grške enotnosti in dala literarni jezik. Po Blijadi in +diseji je mono rekonstruiratidrub. ureditev vlada kraljev plemenskim skupnostim, kralju podrejeno plemstvo, sprejemanje darilmed plemiči, med svobodnjaki cenjeni poklici: zdravnik, tesar, pevec, kovač,itd. - odvisni spodnji sloji,delitev drube po klanih, stalno bojno razpoloenje, najpomembnejši plen zlato, e, enske- ligitimennačin kraja ivine, piratstvo, neobsojano plenjenje sonarodnjakov, celo zaveznikov,...6.

9.3tari "zhod v času nastajanja grških drav in njegov vpliv na %rčijo >?? /?? pr.Kr.6: +d srede>.stol. se je grški prostor iz egejskega bazena razširil na obsena območja 3redozemljaoddan.Gpanije do Kavkaza, od 4 7usije do 'gipta6. Pri tem so imeli %rki tesnejše vezi z 5.)zijo in manj



tesne z " 3redozemljem. !ajpomembnejša dejstva pri razvoju tega grškega prostora:po zatonudrave (etitovpo 1#??6 se je izoblikovala v )natoliji drava indoevropskih rigijcev. &i so imeli tesnepolit. in kult. stike z %rki. rigijci in deloma %rki so sprejeli nekatera anatolijska boanstva, npr.:"elikomater. rigijski kralj (idas je omenjen med soustanovitelji delskega svetišča. " senci močne rigijskedrave je nastala na območju reke (ermos drava =idijcev s središčem v mestu trdnjavi 3arde."zpon za kralja %iga z oblastjo nad celotno $ 5.)zijo. !a 4" 5.)zije se je razvila samostojna drava

Kilikija, ki je obvladovala prehode čez &avrus. $a razvoj v grškem svetu je od njih bilanajpomembnejša zaradi bliine =idija. !a začetku 0.stol. je na ureditev maloazijskega sveta bistvenovplival vdor iranskega ljudstva Kimerijcev ok./0E z območja dan. 4 7usijedo obal 'gejskega morjapoig )rtemidinega templja v 'ezu, oplenitev več grških mest6. rigijo so Kimerijci uničili, =idija si jeopomogla in usmerila širitev proti $. 3ledi obdobje spopadov med =idijci in jonskimi mesti. $ vstopom5edijcev v maloazijski prostor in pogodbo po spopadih med 5edijo in =idijoE>E6 o meji na reki (alis je nastalo novo razmerje moči med maloazijsko in iransko dravo. "loga %rkov ni bila pomembna. !arazvoj v %rčiji so vplivale tudi razmere na *linjem ", in sicer nastanek asirske velesile. "zpon asirskedrave je omogočila pol. razcepljenost na tem območju po naselitvi. )sirija je bila najpomembnejšadrava tedanjega sveta. " 9.stol. za )surnasipalamočna vojska z oblegovalnimi stroji prvapreseljevanja celih ljudstev6. " >.stol. so )sirci osvojili aramejsko kneevinodanašnji ;amask6,obvladovali *abilonijo, zavzeli 3 izraelsko dravo 3amarijo ter hetitsko kneevino Karkemiš. " tej dobi je prišlo do stikov med %rki in )sirci, o čemer obstaja zgod. izročilo. 5ed drugim viri poročajo o

spopadu med )sirci in %rki v Kilikiji. "išek širitve )sirije je osvojitev 'gipta/016 svetovna velesila od )rmenskih gora do 3udana, od osrednje )natolije do Perzijskega zaliva. $a 'gipt je bil to edennajhujših padcev. Pod oblastjo vladarjev iz &eb in libijskih generalov je nastopila anarhija, dejanskigospodar je postala najemniška vojska. +b koncu >.stol. je prišlo do razpada centralneoblastinastanek več kneevin6. )sirce je iz 'gipta izgnal knez Psametih in 3aisa ko so Kimerijciogrozili )sirijo6. $ grškimi najemnikimesti ;ane, Pelusion6, so prišli v 'gipt tudi grški trgovci.Psametih je dovolil naselitev ob rokavu !ila5ilečani6. !ajkasneje sredi 0.stol. je bila ustanovljenagrška kolonija !aukratis.Prva grška naseldbina na območju kasnejše )leksandrije 7kahatis6 jenastala za Psametiha llE9C6. !a koncu 0.stol. so nastale na *linjem " spremembe zaradi vzponaindoevr. 5edijcev in nastanka novobabilonske drave. $drueni 5edijci in *abilonci so zavzeli asirskeprestolnice )sur/1F6, !inive/1#6, (aran/1?6. *abilonci so zavzeli gornjo 5ezopotamijo in 3irijo,5edijci pa zg. porečje &igrisa. Po zmagi !ovobabiloncev nad araonom !ehom/?E6 v vojni z )sirijonovonastalo )ziji označuje zgodovina kot ravnoteje moči v prednji novobabilonskomedijski dualizem.

$aton velike )sirije je vplival na grške poglede na dravo. %rki so slavili majhne drave polismestnedrave. ;anes prevladuje zmerno gledanje o svojstvenem razvoju grškega sveta. "pliv " naj bi sekazal z grško tiranijosporno6, v ilozoiji in religiji.

1?.!astanek in razvoj drav v grškem svetu v arhaični dobi: $a *linji "zhod so bile značilne velikedrave vrh asirske drave6, za %rčijo >. in 0. stol. pa cela vrsta majhnih drav. %rške polis so seizoblikovale po razcepitvi plemenskih zvez po koncu dorske selitve. !a tak razvoj so vplivale geog.značilnosti in grški partikularistični duh. Polis je prva pravno urejena drava v evropski zgodovini.5odel polisa se ujema z vzhodno veliko dravo po tem, da je temelj obstoja drave boja volja. Priasircih je bil to dravni bog )sur, z asirskim kraljem kot svojim namestnikom, pri %rkih pa je bila tovrsta mestnih bogov. Kult mestnega boga zdruuje polit. in religiozno ivljenje. Polis je zdruevalapravno ureditev, religijo in gosp. ivljenje. $unanja značilnost polisa: na dravnem ozemlju le enomesto, po njem ime, povprečna velikost drave #E km#. "ečje so bile le

nekatere,npr.3parta >F??km#6, )teneok.#EE?km#6, )rgosok.1F??km#6, Korint ok.>>?km#6. &udi naotokih je bilo po več drav, le zelo majhni otoki so bili po ena polis. "se večje drave so bile v "%rčiji &esalija, )tika, )rgolida6. !a začetku razvoja ni bilo dravnopravne razlike med mestom inpodeeljem. $aradi majhnosti so bile polis v zunanji politiki zmerne. $a dosego večjih ciljev so sepovezovale. Ge vse v E. in F. stol. so se sicer ohranjale institucije starih plemenskih drav zborovnjain posveti o skupnih zadevah6. " polit. ivljenju pa niso imele vloge. He arhaični %rki so se zdruevalitudi v zvezne drave, npr.: &esalska zvezaok./?? poleg 3parte najmočnejša grška drava6. Kljubdravni razdrobljenosti pa so obstajale zdruevalne tendence. He v arh. dobi se je rodil občutekpripadnosti grškemu jeziku najprej med 4onci v 5.)ziji6. " 0. stol. je ime (eleni postalo po pokrajini(ellas v 4 &esaliji6 oznaka za vse %rke doma in na tujem svetišče v naselbini !aukratis v nilovi delti zimenom (ellenion6. &udi v sami %rčiji so se e v arh. dobi razvile panhelenske institucije, npr.:delskopreročiščepostavitev osnov grških koledarjev s prazniki bogov kultna enotnost od *abiloncevprevzet sistem6, )nska amihtionija 0.stol. povezovanje vseh drav srednje %rčije v pol.sakralnozvezo- vse drave imele glas ne glede na velikost- določitev pravil mednarodnega vojnega prava, npr.:da se sovraniku ne sme jemati dostopa do vode, ne sme se rušiti zavezniških mest6- športne tekme v



+limpiji od zač.>. stol. vsaka F leta- boji mir v celotni %rčiji, pogoj za udelebo je svobodno, zlastigrško poreklo, sodniki hellanodikai- zavest skupne pripadnosti, nova oblika kult. in drub. ivljenja6.Proces oblikovanja grške enotne zavesti v arhaični dobi je pospešila tudi grška kolonizacija zzačetkom sredi >. stol. %rki so se soočili z večino ljudstev sredozemskega sveta. !astanek 3parte:bila je vojaška drava. !astali so z mirnim soitjem in zlitjem ;orcev in )hajcev. 3redišče je bilaneobzidana naselbina 3parta. $emljo so razdelili med vojščake ;orce z rebom. 7odovitni del doline

'vrota so dobili spartanski veljakiprvotna kmetija@C?ha6.Preddorski prebivalci,prej podrejeni ahajskimplemičem, postanejo dravni sunji heloti. (eloti so delali, vodilni sloj pa se je posvečal vojskovanju,lovu, športu, politiki. *istveno vprašanje 3parte je bilo pomanjkanje zemlje. &o je 3parta pridobivala zosvajanji. Podredili so si sosednjo 5esenijo. 5esenijci so postali heloti #? let vojn6. 3parta postanenajmočnejša drava na Peloponezu. 3redi 0. stol. izbruhne v 5eseniji upor helotov. 5esenijskazaveznika sta bila )rgos in )rkadija. 3partanci si ponovno podredijo 5esenijo, odnose z )rgosom in )rkadijo pa uredijo diplomatsko. Po spartanskotegeatski pogodbi so spartancem vračali pobegle5esenijce in se zavezali pomagati v vojni. &o je preobrat v zunanji politiki. Ker drava ni imela večpreseka prebivalstva, ni bilo več potrebe po osvajanju. !astanek )ten: bile so močnejša drava vsrednji %rčiji. Po mitu naj bi jih ustanovil &ezej. Kultna tradicija kae na zdruitev več majhnih drav.;o te je prišlo v >. stol. )tenski knez je imel rezidenco na )kropoli. " 0.stol. se je vključila šeelevzinska polis. " )tenah je pri zdruevanju prišlo do popolnega izenačenja med glavnim mestom inpodeeljem, kar kae polit. nadarjenost atenskih knezov.

11."elika grška kolonizacija: "iri:zgodovina Btalije in 3icilije )ntioha iz 3irakuz, &imajeva zgodovinatega prostora, poročila geograa 3trabona. $ačela se je sredi >.stol. E?? let po koncu dorske in C??let po jonski selitvi kolonizaciji 5.)zije6 in je bila zaključena sredi /.stol. !osilci so bili vsi slojigrškega prebivalstvaplemstvo, kmetje, mestni proletariat6, vodstvo pa je imelo plemstvo. Iz njega soizšli ustanovitelji novih naseldbinoihestai6. Kolonizacija je bila prostorsko in polit. velikih razsenosti. "/.stol. so grška mesta obdajala večji del 3redozemlja, le na " sirski obali jih ni bilo. !i bila vodenacentralno, ampak so jo izvedla nekatera mesta in podjetni posamezniki. $a zgod. 'vrope jepomembna prestavitev grških polit. institucij polisa. %rki postanejo vodilno ljudstvo starega sveta.Kolonizacija se je izvedla iz grških pristanišč v (alkidiki, 'ritreji, 5egani, Korintu, 5iletu. "ečina kolonij je bila od metropole polit. neodvisna. "zroki kolonizacije so bili prenaseljenost,soc. in pol.

nasprotjanasprotovanje tiranom6,pridobitev nove obdelovalne zemlje, trgovina pred kolonizacijo eobstajajo poročila o grški plovbi in trgovini v 3redozemlju- znanje@A gradnja večjih ladij, geog. znanje,tenja po pustolovščinah6. Pri ustanovitvi kolonije so upoštevali gosp. pomen zaledja, kakovost zemlje,odnos domačinov do prišlekov, zavarovanost poloaja, prometno povezavo. Kolonizacija je potekala vsmereh $ 3redozemlja, obal <.morja in morskih oin, 3 obale 'gejskega in 4onskega morja ter4adrana in 3 )rike. " 3iriji so nastale le posamezne trgovske postojanke ob naselbinah domačinov.!a $ ni bilo močne polit. sile. Btalska ljudstva so bila neenotna, 'truščani so bili dojemljivi za novocivilizacijo. !ajbolj aktivni so bili na tem področju (alkidci. 3kozi 5esinsko oino so dosegli Kampanjoposredovanje pisave, religije6. !a " obali 3icilije so ustanovili !aLosjedro kasnejše korintske3irakuze6. ;ruge halkidske kolonije na 3iciliji:$aukle, 58lai, (imera, 7hegion. Kolonizatorji juga 3icilijeso bili ;orci. !otranjost 3icilije je ostala negrška3ihuli6, zahodni del pa kartaanskimesto Palermo6.Pri kolonizaciji 4 Btalije je bil glavni motiv zemlja naselitev s Peloponeza, ustanovitev naselbin Kroton,=8baris, 5etapontion6. 4unoitalski kolonisti postanejo v /.stol. vodilni v grškem svetu. &akrat so 4

Btalijo imenovali "elika %rčija. !astane ime %7)'2B za (elenepo mestu %raia. Ponekod se je še dodanes ohranil grški jezik, npr.:predeli 4 *rutija@A značilnosti stare grščine6. 3redi ali proti koncu 0.stol.grški pomorščaki preplujejo (erkulove stebre%ibraltar6, pridejo na odprto morje, doseejo iberijskonaselbino &artessos, ki je oporišče za trgovino z britanskimi otoki srebro, baker, kositer. okajci iz 4onije so ustanovili ob ustju 7odana kolonijo 5asalijo, ta pa je ustanovila ob junorancoski in španskiobali vrsto postojankemporija6. 5ed 5asalijo in )lpami je bila vana kolonija !ikaia!ica6. Konecgrške ekspanzije v $ah. 3redozemlju je pomenila morska bitka pri )laliji,kjer EF? 'truščani inKartaani premagajo %rke. Kolonizacija <r.morja in morskih oin je bila podvig 5ileta. 3redi >.stol. sobile ustanovljene kolonije 3inajre, &rapezous, )misos. $aradi vpada Kimerijcev so bile v glavnemopuščene. $lata doba se je ob <.morju začela v 0.stol. po koncu kimerijske nevarnosti. 5otivakolonizacije sta bila predvsem zemlja in trgovina, leta predvsem z dan.Ikrajino in 7usijo, *altikom,centralno )zijo, KavkazomBberijo z bogastvom kovin,morske oine bogastvo rib, v zaledju ito, lan,volna, skitski sunji6. 3kiti so kupovali izdelke grške umetnostivaze, zlatarski izdelki6, %rki pa so

prevzemali skitske navade mešana skitskogrška civilizacija6. Pomembne kolonije:+lbia ob reki *ug,&8ros od ;njestru, &eodosia in druge na Krimu, &anais ob izlivu ;onanajbolj $ah., po antičnihpredstavah meja med 'vropo in )zijo6. Pomembne kolonije na $ah. obali <r. morja: Bstros, &omoi,



+dessos, )pollonijamiletske6, ob oinah (alchedon in *8zantionmegarska6 ter )b8dosv ;ardanelah miletski6. " tem delu mermarsko morje6 sta bila 5ilet in 5egara zaveznika. " 0. in /. stol.kolonizirajo tudi negostoljubne dele 3 'geja- 4onskega morja in 4adrana. 'gejske obale in otoke sokolonizirali Parosnaselbina &hasos6, Klazomenenas.)bdera6, (alkidanas. (alkidika6,Korintnas.Pateidaia6. 4onske obale je koloniziral Korint Kork8ra@Kr, )mbrahia, )pollonija,'pidamnos, ;8uhachion@;rač6. 3 od ;rača v arhaični dobi ni bilo nobene kolonije. !ajstarejša

naselbina na Korčuli je nastala zaradi pol. bojev Korinta in 7odosa. " 3 )riki sta bili najpomembnejšikoloniji !aukratis v 'giptuustanovit. 5ilet6in K8rme v =ibijiust. priseljenci iz &ere6. Kirena jeustanavljala nove kolonije, ohranila vladavino kralja, ostaal gosp. in pol. konkurenčna 'giptu inKartagini. $aradi kolonizacije %rkov se je razširila oblika dravne ureditve polis po vsem 3redozemlju.%rki so domačine Jbarbare prvotno jezikovno nerazumljen tujec6 višje civilizirali. tudi moške vezi zdomačinkami6. $ domovino so bili povezani z vsegrškimi institucijami. ...

1#.;ravna in drubena ureditev grškega sveta v dobi kolonizacije: "iri:(eziod iz )skirepesnitev ;elain dnevi6, pesniki )rhiloh s Parosa, )lkaj z =ezbosa, 3olon iz )ten, dokument "elika 7etra .!otranjirazvoj grške drube v arhaični dobi je bil posledica drub. spopadov v posameznih dravah insprememb organizacije vojske. !a razvoj so vplivali tudi pomembni posamezniki zakonodajalci,npr.$alevkos, (arondas, ;rakon, 3olon. Prednjačila so jonska mesta. $a )tene in 3parto je značilnasvojska pot. %osp. temelj je bilo primitivno poljedelstvo dveletno kolobarjenje, ralo iz lesa6, v goratemsvetu pašna ivinoreja. $ačetek den. gosp. sega v 4onijo 0.stol. !i vplivala na agrarno. $a trgovino jebilo neprikladno to, da niso kovali majhnih vrednosti. Plemiški veleposestniki so pritiskali na manjšekmete, ki so se zadolevali in izgubljali os. svobodo. 3uenjstvo dobi gosp. vlogo. ;rava (ios je prvanakupovala sunje za kmetijstvo in obrt. Korintski tiran Periander poskuša preprečiti tak razvoj.Postopno se spreminja oblika drave od kraljevine v aristokratski polis. " dravah je bil prehodčasovno različen postopnost: zamenjava dosmrtne s časovno omejeno kraljevo oblastjo 1? let, 1leto, sprememba imena kralja: archon namesto basileusa, povezano z zmanjšanjem pooblastil- obarhontu še voj. poveljnikpalimarchos in /članski kolegij kot sodišče thesmothetai.6. !azadnjeostane kralju oblast le na sakralnem področju. 3prememba oblasti ni bila nikjer nasilna. +blastplemstva je temeljila na priviligiranem gosp. in social. poloajuJkastna ureditev6. Plemiči so biliveleposestniki, vojaki konjeniki z mečem in sulico ter oklepom- agonalni način spopada moa proti

mou nečastni daljinski izstrelki6, pri kolonizacijah so dali vodje skupin izseljencev, v mnogih dravahso plemiči sestavljali posvetovalni organnpr.: areopag v )tenah6 kot elt stabilnosti, bilo je povezano ssvaštvom ali institutom gostoljubja, sodelovalo je na olimp. igrah, se povezovalo v vojnahpolstoletnalelantska vojna med (alkido in 'ritrijo6. !a kmete pa tudi na vojsko svobodnjakov je plemstvo gledalozviška konipodes@zaničevalno tisti s prašnimi nogam6. Politično ekskluzivnost plemstva odraa malošt. polnopravnih dravljanov1??? ljudi ali 1?? hiš6. Poleg nekdanje kraljeve pristojnosti je plemstvoimelo tudi sodno oblast razredno pogojeno, trpljenje mnoice svobodnjakov, stiske malih kmetov6. "0.stol. so aristokratske drave dosegle razvojni vrh. $aradi konzervativizma in neprilagoditvedenarnemu gosp., trgovini in kolonizaciji je arist. polis začela zamirati. Prehod v timokratsko ureditevso povzročile spremembe v voj. taktiki ok. /?? leta bojevanje v alangizaključeni skupini vojakov6.!apredek izdelave oroja je omogočil oboroitev več ljudikovaštvo: meč, kopje, lahek okrogel ščit zavsakega vojaka6. Plemstvo izgubi voj. pomen. "eč vojakov je neplemičev, zlahka postane premagljivbojevnik na konju ali vozu, ostrejša voj. disciplina. Prva pomembna drava, ki je uporabila novo taktiko

je bila 3parta v mesenijski vojni. &u je uvedba alange vodila v izrazito vojaško dravo, v ostali %rčijipa v hoplitsko dravno ureditev. $načilnosti hoplitske ureditve: pol. polnopravni so dravljani sposobniza vojsko. Primer: 3olonova ureditev atenske drube:konjenikiplemstvo6, zevgitipešci v alangi6,teterevno prebivalstvo za pomona dela6. ;rugi elt demokratizacije plemiške drube je bil zapis prava temelji evropskega pravanpr.:tudi določbe proti razkošju in zapravljanju6. +dpor plemstva protizapisovanju prava je bil premagan v hudih notranjih bojih. $a poznavanje grškega prava je pomemben%ortinski zakon mesto %ort8n na Kreti, E.stol. odraz starejših pravnih uredb ragmenti na stenahapolonovega templja6. 3 Krete je tudi zapis z Justavno ureditvijo drave. %rški zakoni zak.običajnega prava: namen preprečitev plemiške samovolje in vzgoja dravljanov- določbeobligacijskega, kazenskega in suenjskega prava. Kazni so bile trde za tatvino smrtna kazen, zaradineplačanih dolgov zasunjenje cele druine upniku6. "elik napredek je bilo ;rakonovo razločevanjemed umorom in nenamerno povzročitvijo smrtiza umor smrtna kazen, drugo@izgon6. 3 tem je bilopreprečeno krvno maščevanje. Pri tem pravnem razvoju ni bila udeleena 3parta domnevne

spartanske =ikurgove določbe naj bi prepovedovale uporabo zapisanega prava.



1C.3parta: "iri:Plutarh. ;ravna uerditev 3parte je nastajala postopoma. Ireditev ob koncu /. stol. jerezultat večstoletnega obsednega stanja peščice spartiatov med mnoico podrejenih =akonijcev in5esenijcev. Podobi =ikurga9. ali >.stol.6 in eora (ilona sreda/.stol.6 sta precej mitični %lavneinstitucije je določala 7etra zakon, sporočen kot sklep bogov, kot prerokba6 iz ok. leta 0??: dvojnokraljestvo, tridesetčlanski svet starcev z vključenima kraljemagerousia6, voj. zborapella6. "sepolitične odločitve so sprejemali s sodelovanjem vseh. ;vojno kraljestvo je bilo dedno v dveh druinah

in je nejasnega nastanka. 3vet strarcev so sestavljali voditelji najbolj uglednih druin posvetovalnavloga in pooblastila v kazenskem sodstvu. 3parta je nastala z zdruitvijo petih vasi najpozneje ok. >??.7etra omejuje oblast kraljev v korist demosa. !e omenja eorov domnevno imenovani stoletjekasneje, spočetka le kot sakralni unkcionarji svečeniki, z demokratizacijo pa postanejo polit.unkcionarji. +blast kraljev so omejili od /.stol. naprej na poveljevanje v vojni. "zpon eorata kaezačetek liste eorov v >. stoletje vas@komai mono pet eorov6. Polnopravni dravljani:spartiati 9??? 1???? oboroencev kasarniškega ivljenja6. Periojkij: kot spartiati ;orci in dravljani drave=akedajmoncev, iz ok. 1?? vasi hribovite =akonije in 4 5esenije6 so sestavljali večji del spartanskevojske, niso pa sodelovali na voj. zboruapella6. (eloti: mnoice preddorskega prebivalstva v =akonijiin 5eseniji, neke vrste dravni sunji z velikimi dajatvami, celo do 1M# pridelka 5esenija6. 3partanskavzgoja agoge je bila teemlj drave kasarniško ivljenje, skoraj brez zasebnosti za druge %rke tuje v antiki ni podobnega6. !asprotno pa je bila 3parta kulturno v /. in 0. stol. zelo odprtanajdbe umetn.izdelkov, )rtemidin tempelj, tuji pesniki v 3parti, udeleba na olimp. igrah vplivi iz =idije in 4onije6. "

klasično dobo grške zgod. pa je prišla 3parta sicer kot vojaška Jvelesila, toda skrajno militarizirana,kulturno na dnu in primitivnih ivljenskih navad. ;o tega je pripeljalo ravnanje od konca 0. stol.:vzgojaagore v vojaškem duhugimnastika, brezpogojna pokorščina, odpoved posvetnim dobrinam, s 0 letiločitev dečkov od staršev, odraščanje pod nadzorom starejših mladostnikov, s 1F letom sprejem vrazred eirenes, z #? sprejem v skupnost vojščakov6-

zakon in druina le za reprodukcijo, drubeno priznana gojitev razmerja med moškimi paederastie zmanjšanje števila 3partiatov6-

v /.stol. institucija kr8pteianadzorovanje št. helotov z ubijanjem za urjenje in zrelostne izkušnjemladih spartiatov Jodprt lov na helote6-

odslovitev tujcev-

prepoved uporabe zlatega in srebrnega denarja, uvedba eleznega-

prenehanje sodelovanja pri kultur. ivljenju %rčije.

1F.)tene: "iri:Plutarh: 3olon !otranji razvoj )ten je vodil prek 3olonovih reorm in Pejzistratovetiranije v ureditev, kasneje poimenovano demokracija. "iri tudi v )tenah kaejo vse značilnostiaristokratske polis. "se dravne in sakralne unkcije so bile v rokah velikih plemiških druin. " 0.stol. jezgod. )ten bolj zgod plemiških druin kot drave zgodovinska rekonstrukcija za #?? let nazaj6.;rubeno stanje proti koncu 0.stol.: večina obdelovalne zemlje v lasti plemičev, mnoica prebivalstva

odvisna od plemstvasvobodni dninarji kmečki proletariat, del nekdanjih malih kmetov6. *ili soosebno odvisni ali najemniki 1M/ letine za zakup zemlje6. $aradi zadolevanja in z nezmonostjoodplačila dolgov in s tem zasunjevanja so se zaostrila nasprotja. Prišlo je do poskusov vzpostavitvetiranije olimp. zmagovalec Kilon s pomočjo najemnikov /C/ ali /C#, vendar propadel brez širšepodpore malih kmetov, zbeal, privrence pobili kljub tempeljskemu azilu na ukaz arhonta 5egakla iz druine )lkmajonidov6. !i znano, ali je bila e z ;rakonovim zapisom prava v )tenah /#F6 izvedenareorma dravne ureditve. %eneracijo mlajši 3olon pa je razvoj v )tenah postavil na nove osnove.!astopil je v dobi velikih sprememb v grškem svetu. +k. /?? sta se razvijali obrt in trgovina, postavljaliso postojanke na azijski strani prvi poskus privede do vojne z 5itileni zaključena ok./??- korintskitiran Periander razsodi, da )tene obdre naselbino 3igeion6. $a posest 3alamine so bili spori z5egaro 3olon pridobi 3alamino, kasneje posest spet sporna, dokončno jo )tenam pribori Pejzistrat6.Pri kolonizaciji so zaradi prevlade in moči Korinta in 5egare )tene odigrale manj pomembno vlogo.Pogoj za aktivno zunanjo vlogo )ten je bila ureditev notranjih razmer. 3olon si je z bojem za 3alamino

pridobil ugled. " kritičnih razmerah je postal arhont, razsodnik med stanovi in zakonodajalec nekevrste diktator6. " tej vlogi je reormiral dravo na soc. opustitev dolgov6, gosp. denarna reorma,mere, utei, pospeševanje trgovina6 in drubenopravnem področju 3olonova ustava6. Prvi ukrep,



odpustitev dolgov, je bil radikalen prepoved jamstva z osebno svobodo, zaradi veljavnosti zakonov zanazaj s tem praktično ukinitev suenjstva, vrnitev vtujino prodanih sunjev6. 3 tem je po lastnihbesedah odstranil zadolne kamnehoroj6 in zemljo spremenil v svobodno posest. 3olonova agrarnareorma je ogrozila vodilni poloaj plemstva in krepila dravno zavest. 3kupna korist ima prednost predzasebno. $ denarno reormo se je odvrnil od peloponeškega sistema in se priblial evbojsko jonskemu, ter s tem povečal konkurenčnost atenske trgovine. !a dravnopravnem področju uvede

3olon timoktarsko ureditev razdelitev na premoenjske razrede na osnovi obstoječe ureditve v vojski6.5erilo je bil pridelek ita. Gtirje razredi drube: prvi razred@ nad E?? mernikov itapentakosomedimnoj- drugi razred@najmanj C?? mernikov: konjeniki, hippelis - tretji razred@vsaj #??mernikov zeugitai vojska hoplitiv6 - četrti razred@ manj kot #?? mernikiv thetes revno prebivalstvo6.Prenos vojaške organizacije v polit. ivljenje pomeni prekinitev z načeli plemiške drave. 5erilo zapolit. pravice ni rod, ampak premoenje. 3amo iz prvega razreda so lahko postali arhonti, zakladniki,druge unkcije pa so bile dostopne drugemu in tretjemu razredu. =e teti so ostali brez volilne pravice.3o pa nekaj veljali v ljudskem zboruekklesia6 in na ljudskem sodišču heliaia6, pooblastila leteh pa sobila velika. &ako so bili vključeni v polit. ivljenje drave. Premoenje nelastnikov zemlje trgovcev,obrtnikov6 je bilo verjetno ocenjeno v denarju. 3olonova zakonodaja je nadomestila ;rakonovo. !apodročju krvnega sodstva ostanejo v veljavi drakonovi zakoni. Prek atiškega prava v 1.Pomorski zveziso solonovi zakoni dobili splošno grško veljavo in vplivali na rimsko pravo. !ekatere določbe so prešlev 4ustinianovo kodiikacijo in prek recepcije rimskega prava v srednjem veku tudi v moderno evropsko

pravo. !pr.:pravica dravljanov do povezovanja v drube po lastnih merilih seveda z nekršenjemdravnih zakonov6. 3olon si je z zakoni prizadeval za: osvoboditev posameznika vezi rodovne drubein njegovo postavitev v slubo dravnih interesov- podpreti obrt in trgovino. &o se je kazalo v določbah:ljudje brez otrok svobodno postavljajo oporoko, popularna toba zaradi krivice monost priziva naljudsko sodišče6, prepoved izvoza kmetijskih pridelkov, razen izvoza olja, oče na stara leta ne morezahtevati podpore sinov, če jih ni izučil kake obrti, določila iz enitnega prava, itd. "si atenskidravljani so bili polit. aktivni, se opredeljevali, gosp. se je razvijalo. " ureditvi drave je kot protiuteplemiškemu posvetovalnemu organu aeropagu po 3olonivih zakonih bil ustanovljen svet štiristotih po1?? članov iz vsake atenske ile6. $a izgnano druino )lkmanojidov je bila razglašena amnestija.3olonovi zakoni so bili napisani na vrtljivih lesenih tablah, izvlečki pa na kamnitih stebrih k8rbeis6 znanje branja dravljanov. 3olon je postavil temelje za razvoj )ten, ki so v E.stol. postale vodilnadrava v grškem svetu. !ekatere šibke točke prešibka centralna olst z letno menjavo arhonta, zunanjivplivi na ljudski zbor, nejasna razmejitev med institucijami, nezadovoljstvo plemstva in ljudi brez

zemlje6 pa so povzročile napetosti, oblikovanje Jstrank ljudje z ravnine =ikurg, ljudje z obale5egakles, z gora Pejzistrat6. $magala je Pejzistratova Jstranka. 7azen v atiški demokraciji inspartanski voj. dravi je v ostali %rčiji še v 1.pol./.stol. prevladovala aristokratska polis.

1E.!astanek in razvoj tiranije: "iri:)ristotel. Bz notranjih sporov in strankarskih bojev znotraj plemstvase je razvila tiranija. " njej se kae prodor posameznika v politiko. 3am izraz je predgrški, na prvoomembo pa naletimo pri )rhilohu. Pojavila se je v #.pol.0.stol. najprej v dravah ob BstmuKorint,5egara,3ikion6, nato v 4oniji in kasneje na 3iciliji. Priblino stoletje je bila prevladujoča oblika dravneureditve v velikem delu grškega sveta. &irani so dali dravam enotno, k skupnemu cilju usmerjenoizvršilno oblast ter enotno zunanjo in notranjo politiko, ki sta bili dotlej pogosto pod vplivom interesovposameznih plemiških druin. &iranija pomeni oivitev zunanje politike grških drav, kajti pogost cilj

tiranov je bil ne le obvladovanje dravljanov svoje drave, temveč tudi podreditev drugih skupnosti. Pritem so sklepali pol. zveze in navezovali trgovske stike. Ge bolj kot plemstvo so se tirani med sebojpodpirali in se povezovali na podlagi svaštva oz.dinastičnih porok. " 4oniji je tiranija izšla iz bojaproti =idijcem, na 3amosu pa iz hudih bojev med plemstvom. " matični %rčiji pomeni vrh tiranije vladakorintskega tirana Periandra na prehodu iz 0. v /.stol. Korint je tedaj dosegel višek svoje pol. ingospod. moči, ki se je kazala v mnoični proizvodnji keramike, izdelavi oroja in v nastanku t.i.pomorskega imperija v 4onskem morju. Korint je kot prva grška drava vodil izrazito imperialističnopolitiko. !a to kaejo korintske kolonije, ki so nastale v tesni povezavi s strateškimi in trgovskimiinteresi metropole in so bile politično odvisne od matične polis. Periander je vodil tudi izrazitoagresivno politiko proti sosedom in celo do lastnih kolonij. +krog l./?? je bil korintski tiran Periandernajpomembnejši dravnik v %rčiji. %rški tirani so se pri vladanju opirali na ljudstvodemos in tako jebila tiranija v nekem smislu Janticipirana demokracija. Podpirali so podeelske, ljudske kulte npr.:kultboga ;ioniza6. Bz elje, da bi zatrli plemiško vzgojo in iz zunanjepolit. motivov so celo prepovedali

recitiranje homerskih epov. 3popadi med tirani in plemiškimi druinami so večali št. pregnancev, ki sobili kot pol. emigranti povsod po %rčiji element nestabilnosti. Bz njihovih vrst so se rekrutirali poklicnivojaki, ki jih je ivljenjska pot vodila v daljne kraje, prav tako pa so bili udeleeni pri mnogih



kolonizacijskih podvigih. !a grškem zahodu se je tiranija najbolj uveljavila na 3iciliji. !ajbolj znan medsicilskimi tirani je bil alaris iz )kraganta, ki mu izročilo pripisuje satansko okrutnost. Pomembno pa je,da 3parta kot najmočnejša drava ni nikdar prišla pod oblast tiranov, )tene pa precej pozno in v manjizraziti obliki 3parta in )tene sta edini dravi, katerih razvoj je na prehodu iz pozne arhaične v klasičnodobo sorazmeroma dobro poznan.

1/.!astanek in razvoj Perzije do grško perzijskih vojn: "iri:(erodot, &ukidid, ;iodor3icilski,5aterjalmni ostanki:ostanki $evsovega templja. !ovo obdobje antičnega sveta se začne sredi/.stol. z nastankom dveh velesil: na " indoevropske Perzije in na $ 3redozemlja Kartagine. "zponvelesil je pritegnil v dogajanje ves grški svet. Pritisk so grki vzdrali s povezavo pod vodstvomkopenske vojaške sile, atenske pomorske sile in 3irakuz na 3iciliji. Perzijci so se osvobodili 5edijcevpod vodstvom Kira ll.EE9 EC?6. 3ledilo je #?letno širjenje Perzije do meja od (inda na " do 'gejevna $, od Kavkaza na 3 do !ubije na 4. 7azloga za tako širitev sta značilna zgradba in ureditev Perzijein ugoden poloaj v celotni Prednji )ziji. Proti Perziji so se povezali =idija kralj Krojz6,*abilonija!abonid6, 'gipt araon )masis6. ;o spopada je prišlo E>E v Kapadokiji, na spornem ozeljumed =idijo in 5edijo in nato Perzijo. Kir je v bitki pri 3ardah zmagal razpad lidijske konjenice zaradiperzijske vojske na kamelah. =idijci se umaknejo čez reko (alis proti $. $a =idijo je to konec, KraljKrojz pride v perzijsko ujetništvo. $a vse %rke v 5.)ziji se je poloaj poslabšal. Perzijci so si podredilivsa jonska mesta razen 5ileta pogodba s Perzijci kot pred tem z =idijo6. !ekateri %rki so se

izselili okajci v 'lalijo na Korziki, pozneje v 'lejo v Btaliji, &eosani v )bdero na tračanski obali inanagorejo ob *osporju6. 5.)zijo je Kir prepustil oblasti satrapov. !ovobabilonce je Kir ECEtegaosvobodil. Kirovo nadoblast so priznala tudi eničanska trg. mesta, kar vse je poslabšalo poloaj%rkov potek trg. po karavanskih poteh skozi sirskoarabsko puščavo v eničanska pristanišča zboljšim poloajem od jonskih mest6. $adnja leta vlade se je Kir ll. bojeval z nomadskimi 3ahi na 3"Brana in &urkmenistana. &am je tudi ob reki +ks padel v vojni proti 5asagentom. !jegov sin Kambizosvoji E#E 'gipt. Po araonu Psametihu lll. je Kambiz zavladal z vsemi naslovi 'giptovskegavladarjaperzijski kralji v 'giptu, #0. dinastija6. Proti koncu Kambizovega ivljenja je v Perziji izbruhnilupor pod vodstvom 3merdisa. Kambiz je umrl E## na povratku iz 'gipta in 3irije. 3ldila je 1letnadrav. vojna, v kateri je zmagal in zavladal ;arej l. E##F>/6 iz stranke veje )hajmenidov. Kir jepostavil dravi temelje, ;arej pa ji je dal notranjo in zunanjo podobo, s katero je postala za skoraj #stoletji najmočnejša drava starega sveta. " Perziji je bilo veliko ljudstev na različni kult. stopnji."odilni so bili arijci iz )hajmenidske domovine Persis. He od Kira so bili v upravi tudi 5edijci in 'lamiti.

Perzijski kralji so bili privrenci $aratustrove vere priznavanje najvišjega bitja, zahteva nravstvenečistosti6. $načilna je verska strpnost. 7azmerje med kraljem in ljudstvom je določala moralnaobveznost pokorščina, čast sluenja kralju6. "zgoja mladine spretnosti jee, streljanja z lokom-vrednota resnicoljubnost6. Po zatrtju upora ;arej dravo na novo organizira: razdelitev na 1# davčnihokroij,satrapije upravne enoteizraz stare evdalne drave6.;avčna okrojaodraz absolutizma nomoi6 in satrapije so se delno ujemale. $gled je bila asirska in babilonska ureditev. Iradni jezik je biladravna aramejščina dokumenti v Bndiji, =idiji, 'giptu6. 7aba klinopisne pisave na glinastih ploščicah.'lamitski in babilonski prevodi kaejo poseben poloaj teh ljudstev. $notraj drave so bile posebnekolonije vojakov in dravnih uradnikov. !ajvišji uradniki satrapi so bivali v razkošnih rezidencahsatrapijah po več generacij6. 3atrap je imel vojaško in civilno oblast in veliko samostojnost predcentromupori satrapov6.Protiute so jim bili organi kontroleJkraljeve oči in ušesa ovajanje6. "ojskoso sestavljale posadke v trdnjavah in vpoklicane vojske ob vojnah ter kontingenti podrejenih ljudstevpod satrapi. 4edro je bila pehota1???? nesmrtnih, od tega 1??? kraljeve strae s poveljnikom, s

pomenom prvega ministra vrste J veliki vezir. ;ravna zakladnica po asirskem zgledu ustanovil;arej6 se je polnila z davki iz cele drave. $a potrebe uprave in posredno tudi trgovine so zgradilicestno omreje simbol drave kraljeva cesta s 111 poštnimi postajami iz 'eza prek 3ard inKapadokije k zg. &igrisu in do 3uze6. &udi za drugo veliko gradnjo palača v 3uzi so bila obvezanavsa ljudstva drave. %osp. razvitost: različna v posameznih delih, npr.: v =idiji e v 0.stol. delnodenarno gosp., v Prednji )ziji in 'giptu merilo vrednosti kosi kovin tea6, v $ satrapijah menjavanaturalij. ;arej l. uvede enotnost s kovanjem dravnega denarja ;areikos zlatnik s podobo velikegakralja klečeči lokostrelec, polovična tea okajskega staterja6. ;arejev denar pomeni trgovski mostmed " in $ pogoj za gosp. enotnost drave. $a nove trg. poti so organizirali raziskovalneplovbe 3hilaks iz Kariande @A po rekah Bndu in Kabul do oceana, okrog )rabskega polotoka v 7dečemorje do 3ueza6. araon !eho je začel graditi kanal od nilove delte do 7dečega morja. $ naslovi sovladarji kazali, da se imajo za naslednike starobab. in asirskih vladarjev ;arij l.@Jkralj deel vsehljudstev6. samo %rčijo je začela Perzija ogroati, ko se je po priključitvi 5.)zije pomaknila do " obale'gejskega morja in ogrozila otoške drave, npr.:3amos in (ios s postojankami na maloazijskemkopnem. Perzijce sta vodila na $ dva razloga: gosp. in pol. povezanost matične %rčije z



4onijoperzijska okupacija6 in not. razmere v %rčiji razkol, strankarski boji med plemstvom, demosom,tirani6. " ozadju svetzgod. spopada med Perzijci in %rki so bile razlike med elti dravnega, drub., induhovnega ivljenja.

10.7azmere na $ahodu v #.pol./.stoletja %rki,'truščani,Kartaani6:"iri:(erodot, &ukidid, ;iodor3icilski,5aterjalmni ostanki:ostanki $evsovega templja !a $ so Kartaani in 'truščani v #.pol./.stol.zaustavili grško ekspanzijo. " srednji Btaliji je postala v 0.stol. pomembna sila 'truščanska zveza,katere vpliv je segel v /.stol. na sever v Padsko niino, na 4 pa v Kampanijo. "endar ta zveza ni bilatrdna in 'truščani niso trajno pridobili na svojo stran ljudstev, ki so jim začasno vladali. Bzvenetruščanskega matičnega ozemlja v &oskani je bila njihova oblast šibka in se je opirala na maloštevilnivladajoči sloj. "eliko vanejša je bila okrepitev Kartagine, ki se je v 0. in /. stol.razvila v pomembnotrgovsko silo. Podredila si je vsa eničanska mesta z izjemo Itike. 3časoma je postala središčevelikega pomorskega in trgovskega imperija. Kartaanske postojanke so bile v Gpaniji, na 3ardiniji,3iciliji in 5alti, na )peninskem polotoku, v 4 ranciji, dan.5aroku in )liriji, na " pa so segale do "elike3irte v =ibiji. Poraz grškega okajskega6 ladjevja ob obali Korzike ok.EF? je imela za posledico, da soKartaani postali pomembna vojaška sila s sorazmeroma močno domačo in najemniško vojsko.+k.E?? so uničili ibersko mesto &artessos in tako obvladovali %ibraltarsko oino. 3klenili so vrstomeddravnih pogodb in se na tej osnovi uveljavili kot vodilna gosp. in pol. sila $ah. 3redozemlja.%rška kolonizacija na $ je e okoli /?? presegla zenit, po tem času pa so ti skušali le obdratipridobljeno ozemlje. "eliko nesrečo za grški svet je prinesla vojna med sosednjima polis Kroton in3ibaris, v kateri je bil 3ibaris E11ME1? popolnoma razrušen. 3labi odnosi in velika nasprotja na pol. ingosp. področju med grškimi polis v 4 Btaliji so eden glavnih vzrokov za njihov zaton. +b koncu /.stol. jev "eliki %rčiji dobila veliko vlogo sekta pitagorejcev. !jen vodja in začetnik Pitagora je deloval kotilozo in matematik, pa tudi kot reormator na verskem področju. Podpiral je aristokrate v 5etapontu inKrotonu, ki je bil tedaj najpomembnejša grška polis v 4 Btaliji. 3lovel je kot center omike in znanosti, terpo številnih uspehih na olimpijskih igrah. $ vzponom tiranije na 3iciliji in z nastankom dvojne drave%ela3irakuze je razvoj grštva v 4 Btaliji zasenčila grška 3icilija.

1>.%rško perzijske vojne E?? F09 pr.Kr6: 4onski upor in razvoj do bitke pri 5aratonu- "iri:(erodot,

&ukidid, ;iodor 3icilski,5aterjalmni ostanki:ostanki $evsovega templja

a6+b uporu jonskih %rkov E??MF99 je perzijska svetovna drava prvič naletela na odpor enega odpodlonih ljudstev, ki je bil zatrt šele po petih letih hudih bojev. &emu uporu so sledili nekaj desetletijkasneje drugi upori, ki so trajali s presledki do propada ahajmenidske drave. "zrok za upor je bilaperzijska politika do maloazijskih %rkov. Perzijci so povsod v grških mestih postavili na čelo tiste %rke,ki so bili z njimi pripravljeni sodelovati %rki so v njih videli tirane. Perzijska oblast je bila tudi vzrok zagospodarsko nazadovanje jonskih mest v zadnji četrtini /.stol., kajti ko so Perzijci zajeli neko mesto, jetrgovanje z njim prenehalo velik udarec@zavzetje 'gipta6. Ipor pa so sproili politični motivi.Poglavitni vzrok je bilo omejevanje avtonomije s strani perzijskih satrapov in tiranov. Po (erodotu najbi bil neposredni povod za upor osebne narave. 5iletski tiran )ristagoras je pridobil perzijskegasatrapa za poseg proti !aksu. 'kspedicija na !aksos pa ni uspela. ;a bi se izognili perzijskemumaščevanju, je )ristagoras sproil upor proti Perzijcem po vsej maloazijski obali. 3koraj iz vseh mestso pregnali perzijske posadke in osovraene tirane. He ob začetku upora je prišla do izraza polit.šibkost upornikov, ki niso imeli niti enotnega vodstva niti skupne strategije. Perzijci na upor niso bilipripravljeni. +bčutljiva severozahodna meja je bila ogroena. +d pomorskih drav sta upornike šibkopodprli le dve dravi, )tene in 'retrija na 'vboji. %rkom je uspelo zavzeti 3arde in po tem so se jimpridruila tudi druga ljudstva 5ale )zije: Karijci, =idijci,...Perzijska oenziva proti upornikom kae naenoten strateški koncept. Perzijci so najprej zavzeli 2iperF906, nato pa morske oine. $aključno azopokoritve upora pomeni perzijska pomorska blokada 5ileta. %rki so bili v pomorski bitki pri otoku =adipremaganiF9EMF6 in sledilo je perzijsko zavzetje jonske metropole5ileta. $adušitev jonskega upora je zelo prizadela 4onijo v dobi njenega siceršnjega kulturnega razcveta tam delujeta (ekataj iz5ileta, (eraklit iz 'eza, Ksenoan iz Koloona pa se je odselil. Kot sklepni del voj. operacij proti%rkom lahko razumemo pohod perzijske vojske v &rakijo in 5akedonijo, ki naj bi tu ponovnovzpostavila perzijsko oblast. Pohod se je v vojaškem oziru končal neuspešnovelike izgubea je

dosegel svoj namen: traška satrapija je bila spet trdno v perzijskih rokah, 5akedonija pa je spetpostala perzijski vazal.



b6%rki v matični %rčiji so se le v majhni meri udeleili jonskega upora. )tensko dravo so v dobi poKlejstenu razjedala nasprotja med plemiško rodbino )lkmanojidov in privrenci tiranov. +be Jstrankista računali na Perzijce, še zlasti protiranska stranka. " takih razmerah je nastopil tragik rinih stragedijo Jzavzetje 5ileta, s katero je zelo razvnel protiperzijska čustva med )tenci. riniha je podpiral&emistokles, ki je bil l. F9C izvoljen za arhonta. &a je začel z izgradnjo ladjedevja in pristanišča Pirej6."odilna vojaška sila grškega sveta je bila 3parta, vendar so se v tej dobi e izrazito kazala nasprotja

med kralji kot zastopniki aktivne zunanje politike in eori, ki so skušali zaustaviti naraščanje kraljevskemoči in so zato zagovarjali bolj izolacionistično politiko. $ navezavo tesnih stikov z delom grškearistokracije so skušali Perzijci ustvariti razmere za postopen politični prodor v %rčijo. Perzijski kralj jesprejel nekatere grške aristokrate, ki so propadli v političnih bojih, jih imenoval za visoke perzijskedostojanstvenike in jih obdaroval s posestvi. Posebno tesne so bile perzijske vezi s &esalci. Perzijskiposeg v %rčijo se je začel poleti F9?. !jihov cilj je bil kaznovati 'retrijo in )tene, izolirati 3parto, ostaledrave pa spreti med seboj. He mad plovbo čez 'gejsko morje se je Perzijcem podredila večina grškihskupnosti v Kikladih. Po izkrcanju na 'vboji so Perzijci zavzeli 'retrijo, nato pa so se izkrcali na5aratonskem polju na tistem delu )tike, ki ga je naseljevalo tiranom naklonjeno prebivalstvoJstranka gorjancev6. Pomoč iz 3parte je prišla prepozno, )tencem so pomagale le Plataje. <eprav so )tene tedaj e imele obzidje, so se )tenci odločili, da gredo perzijski vojski naproti in ji zaprejo pot iz5aratona v )tene. 3ledila je bitka pri 5aratonskem polju, katere potek je dokaj nejasen. <eprav tabitka septembra F9? ni prinesla odločitve, pa je njen pomen precejšen. &o je bila zmaga boljše grške

oboroitve in boljše vojaške taktike. !ajbolj zasluna zanjo sta bila oba grška poveljnika, 5iltiad inpolemarh Kalimah, ki je v bitki padel.

19. Perzijski pohod v %rčijo F>?: "iri:(erodot, &ukidid, ;iodor 3icilski,5aterjalmni ostanki:ostanki$evsovega templja. Perzijske vojaške priprave so bile zaključene jeseni F>1, diplomatske priprave pas sklenitvijo perzijskokartaenskega zavezništva, ki naj bi preprečilo pomoč zahodnih %rkovsonarodnjakom v domovini. 4unija F>? je perzijska vojska na dveh mostiščih iz ladij med mestoma )bidos in 3estos v ;ardanelah prekoračila (elespont in napredovala po obalni cesti v 5akedonijo.Pred perzijsko vojsko so posebni glasniki od %rkov zahtevali predajo. "ečina drav se je postavila nastran )ten in 3parte, le redke so oklevale ali se celo nagibale na perzijsko stran&esalija, *ojotija6. !a

kongresu vseh grških drav je bil jeseni F>1 razglašen v vsej %rčiji mir, vsi spori so bili prekinjeni,pregnanci pa so se lahko vrnili v svojo domovino. %rkom, ki so simpatizirali s Perzijci, so zagrozili sinančnim uničenjem. Prvič v grški zgodovini je bilo sklenjeno vojaško zavezništvo, ki je povezovalovse protiperzijske sile na grških tleh t.i.helenska zveza. &emistokles je z eori pripravil bojni načrt.+dločitev v vojni naj bi padla na morju, prinesli naj bi jo novo atensko ladjevje. !aloga grške kopenskesile je bila, da prodor Perzijcev zadruje toliko časa, da bi grško ladjevje na nekem primernem krajupremagalo perzijskega. Prva obrambna črta je bila dolina &empe, druga pa soteska &ermopile.3trateška prednost te je bila, da se zaradi oine ne bi mogla vključiti v boj celotna perzijska vojska,blinja morska oina pa je prav tako preprečevala, da bi perzijsko ledjevje uničilo grškega. <e bi grškavojska na kopnem za nekaj časa zadrala Perzijce, bi lahko grško ladjevje medtem izbojevaloodločilno zmago. "ojaške sile, ki so jih %rki postavili za varovanje &ermopil so bile razmeroma šibke,vendar naj bi zadoščale za zaporo soteske. 3ledila je dvojna, kopenska in pomorska bitka. Pri&ermopilah so Perzijci po neuspešnem večdnevnem napadanju s pomočjo lokalnih vodnikov obšli

grške poloaje in se pojavili %rkom za hrbtom. Kljub obkolitvi je morala grška vojska Perzijcezadrevati tako dolgo, da je zadnja grška ladja šla skozi oino med 'vbojo in kopnim na 4, sicer bi bilogrško ladjevje izgubljeno in vojna bi bila s tem odločena. " istem času potekajoča bitka pri )rtemiziju je slabše poznana. %rki so z velikimi izgubami zadrevali pritisk perzijske mornarice in so se po padcu&ermopil še pravočasno umaknili na 4, v 3aronski zaliv N@A zmaga perzijske vojske. Perzijci so poprodoru v srednjo %rčijo uničevali mesta in vasirazen &eb in ;elija6. 5edtem so %rki kot tretjoobrambno črto utrjevali korintsko oino. Konec septembra je sledila bitka pri 3alamini. Perzijska taktika je bila podobna kot pri )rtemiziju- s skupino ladij so eleli zapreti oino med 3alamino in 5egaro ter stem onemogočiti grško ladjevje. +dločitev v bitki, katere potek ni popolnoma jasen je prinesel napadatenske mornarice na enem bojnem krilu. Po dvanajsturni bitki je bila zmaga %rkov popolna. 3 tem jebilo tudi konec pohoda perzijske kopenske vojske. "zroke za perzijski poraz moramo iskati v napakahnjihovih poveljnikov in v večji motiviranosti na grški strani. Perzijsko ladjevje je bilo še vedno prizadetood viharja pred bitko pri )rtemiziju, poleg tega pa so Perzijci slabo poznali grško obalo. !esposobnost

perzijskih mornariških poveljnikov in stroga vojaška hierarhija mornarji so bili suenjsko odvisni odvisokih oicirjev sta dodatna vzroka O Perzijci so se borili kvečjemu za kraljeve nagrade in odlikovanja,%rki pa za domovino. "endar pa %rki niso bili sposobni izkoristiti zmage. Poraz Perzijcev pa je



opogumil njihove nasprotnike k uporom upor v (alkidiki in v *abiloniji6.

#?.%rki na zakodu E?? F>?6: "iri:(erodot, &ukidid, ;iodor 3icilski. %lavna značilnost v zgod. 3icilijena prehodu iz /. v E. stol. je tiranija kot oblika dravne ureditve. 3icilski tirani so se odlikovali kotorganizatorji in voditelji v boju %rkov proti kartaanski agresiji in so v tem oziru odigrali pozitivnovlogo.Prvič je v tem delu grškega sveta idejo grške polis presegla in nadomestila ideja ozemeljskovečje zvezne drave, ki je nastala z zdruitvijo več mestnih drav. 2ena za uspešno obrambo predKartaani na podlagi oblikovanja večjih dravnih tvorb je bila osebna svoboda dravljanov. 3icilskitirani so ukinili politično svobodo, vendar so sicilski %rki pod njihovim vodstvom zaustavili kartaanskonevarnost. Bzmed sicilskih tiranov tega časa je najpomembnejši Kleander iz %ele, ki si je uspelpodrediti sikelsko prebivalstvo, njegov brat (ipokrat pa je priključil halkidske kolonije, tako, da se jenova dravna tvorba raztezala od june obale do 'tne. (ipokratov naslednik %elon je v to dravovključil še 3irakuze. $ naselitvijo novega prebivalstva, z gradnjo utrdb in vojne mornarice je %elonpostavil temelje bodoče moči 3irakuz. !jegov brat (ieron pa je vladal v %eli. 3 tem je bila cela dravav rokah ene tiranske druine, tako kot v poznejših helenističnih dravah. $unanja oblika mestnesamoupravepolisje obstajala še naprej. ;ruga najmočnejša tiranska drava je nastala v začetkuE.stol. ob oinah med 3icilijo in Kalabrijo, kjer je vladal 7egij. &a se je opiral na begunce iz 5ileta in3amosa, ki so se po jonskem uporu zatekli v 4 Btalijo. Po naselitvi večjega števila 5esenijcev sPeloponeza je dobilo mesto tudi novo ime. ;vojna drava 7egij5esana je bila po moči druga dravnatvorba na 3iciliji. %elonov sicilski zaveznik je postal tiran &eron iz )kraganta. $aradi velike premočizveze teh dveh tiranov so se drugi tirani oprli na veelsilo, ki je hotela preprečiti zedinjenje 3icilije: naKartagino. Kartaani to izkoristijo in napadejo sicilske %rke l.F>?. !ajemniška vojska se je podvodstvom (amilkarja izkrcala na 3iciliji pri Palermu. "rhovno poveljstvo nad %rki je imel %elon. " bitkipri (imeri, katere potek ni znan, je grška vojska zmagala, kartaanski vojskovodja je umrl v plamenih.Po tej bitki je bil %elon najpomembnejši dravnik na $ahodu. Poleg 3parte in )ten se je kot tretjapomembna sila v grškem svetu uveljavila dvojna drava %ela3irakuze pod tiranom %elonom, ki ga jeF0> nasledil (ieron. " njegovi dobi so postale 3irakuze politično, gospodarsko in kulturno središčegrškega $ahoda.

#1.Pentekontaetija- nastanek atiškodelske pomorske zveze, odnosi s 3parto: "iri:=iterarni &ukidid,;iodor, 4ustin, Plutarh. Prvih 1E let po Kserksovem pohodu pomeni za )tence vzpon. $notraj velikehelenske zveze z vodilno 3parto je nastala F0>M00 s sporazumom vrste jonskih in eolskih skupnosti ter otoških skupnosti z )tenami ;elskoatiška pomorska zveza pod atensko hegemonijo. $a to sta bilazasluna predvsem &emistokles in )ristejd. !ačrt te zveze je bil nadaljevati vojno proti Perziji inzaščita maloazijskih %rkov pred Perzijci. &o je bila zdruitev v obrambno zvezo za vse večnečase konec zveze, ko bo na začetku v morje potopljen kos eleza splaval na površje6, kar se jekasneje pokazalo za največjo pomanjkljivost. "se drave članice so bile dolne dati na razpolagoladjevjezlasti otoške (ios, 3amos, =ezbos6, druge pa so morale plačevati v blagajno zveze v templju )polona in )rtemide na ;elosu. )tenski dravnik )ristejd je prvotno prispevek označil na F/? talentovE? let, do peloponeške vojneF#E6. Pogoji so se spreminjali gosp. spremembe, novi člani6. 5erilo zaprispevek je bil dohodek drav. *lagajno zveze je upravljal kolegij zakladnikovhellenotamiai6. $borzveze je bil na ;elosu, vsak član je imel 1 glas. )tene so kot hegemon sklepe zbora prilagajale svojim

koristim. ;oločilo zveze Jza vse večne čase so )tene izkoriščale za nasilno preprečitev vsakegaizstopa. " času vzpona je zveza obsegala celo območje 'gejaod jonskoeolske obale 5.)zije do'vboje, od (alkidike do 7odosa6. Po ragmentih darilnih seznamov je l.F#E štela več kot F?? polis. $;elskoatiško zvezo postane atenska vojna proti Perziji napadalna. 3parta jih je pri tempodpirala dokaz: pomoč )tenam v C.mesenijski vojnikonec /?. let6. "odilna atenska politika&emistokles zamgovalec pri 3alamini6 in Kimon5iltiadov sin6 sta si bila edina le glede nadaljevanjavojne proti Perziji, pri čemer &emistokles ni upošteval interesov sparte, temveč le )ten. +krog F0? so )tenci prehiteli perzijske priprave na vojno in uničili perzijsko ladjevje v bitki pri 'vrimedontu v Pemiliji.'gejsko morje je ponovno postalo grško notranje oroje. &o je bil prvi skupni podvig Pomorske zvezevojskovodja Kimon. ;o Kalijevega miru FF9 je bila Pomorska zveza glavni nasprotnik Perzije.&emistoklova zmaga pri 3alamini je )tenam prinesla svobodo, Kimonova pri 'vrimedontu pa jih jenaredila za pomorsko velesilo. Po zmagi zveze so se na eni strani včlanjale nove poliskijske,kariohe6, nekatere pa so zaradi atenskega izkoriščanja poloaja hegemona izstopale e pred bitko!aksos@A zopet s silo vključene6. Kimon je l. F/E vodil odpravo proti preostalim posadkam na traškiobali in ob izlivu 3trimona. Pri tem je prišlo do spora s &asom odpadel od zveze, spor zaradi poselitve



spodnjega toka 3trimona6. 3parta &asosu zaradi potresa ni mogla pomagati, po #letnem obleganju se je atencem predal pogoji kapitulacije: izročitev ladjevja, zrušenje obzidja, izguba posestev nakopnem,...6. $godba &asosa je bila svarilen zgled za ostale članice. )tenska ekspanzija je bilazaustavljena v boju s &račani l. F/F. "ojna med )tenami in Perzijo je pretrgala v arhaični dobi močnevezi z "zhodom. " času nadaljevanja vojne ;elskoatiške zveze s Perzijo je bila 3parta naPeloponezu v vojni s sosedi, in &emistokles ter Pavzaniaszmagovalec pri Platajah6, ki sta bila najbolj

zasluna za zmago nad Perzijci, sta padla zaradi spora z dravo. Pavzaniasu v 3parti niso moglidokazati, izdaje povezovanja s Perzijo, zato so mu očitali povezovanje s heloti. Imrl je zaradi lakotev azilu v )teninem templju. &emistokla so v )tenah obtoili povezovanja s Pavzanijem. 3 Kimonovopomočjo so podprli obtobo in ga v odsotnosti obsodili na smrt. $adela ga je atimija izguba časti,izobčenje6. Po begu )rgos, Korkira, 'pir, 5akedonija, 'ez6 je dobil zatočišče pri perzijskem kralju )rtaksesu l. F/EMF nasledil Kserksa6. ;o smrti je ivel v 5agneziji v =idiji začetek E?. let6. Posledica&emistoklovega padca v )tenah je bila bolj demokratična ureditev, Pavzanijeva smrt pa je v 3partiutrdila prevlado eorata. +be dravi sta šli poslej še bolj različno pot. ;o preklica zavezništva med3parto in )tenami sklenjeno pred Kserksovim pohodom v %rčijo6 je prišlo, ko so 3partanci ob uporuhelotov v 5eseniji F/F prosili )tence za pomoč, Kimon je poslal manjšo vojsko hoplitov, ki pa so jo3partanci zavrnili in zmagali. Po izgonu Kimona iz )ten z astrarkizmom F/1 ni bilo več dravnika, ki bisi prizadeval za sodelovanje 3parte in )ten za korist vseh %rkov.

##.)tene v Periklovi dobi:"iri:=iterarni &ukidid, ;iodor, 4ustin, Plutarh. Perikles je stopil na čelodemokratičnega gibanja v )tenah po umoru reormatorja 'ialta F/1 in nadaljeval reorme v dravi.'ialtovo reormo so v )tenah izvedli med odsotnostjo prospartansko usmerjenega Kimona F/#.$manjšali so pooblastila aristokratskega aeropaga na krvno sodstvo in in nadzor sakralnih zadev.+blast so si delile tri po sestavi mnoične institucije svet petstotihboule6, sodiščezapriseenihheliaia6 in ljudski zborekklesia6. )tiška demokracija dosee vrh. =judski zbor-teoretično vsi polnopravni moški člani, okrog F? letnih sestankov, najmanj /??? članov, odločanje opolitiki, vojski,itd., glasovanje z dvigom rok in le v spornih primerih z glasovalnimi kamenčkipsephoi.3vet petstotih- izbran z rebom, po E? iz vsake ile, obravnava zadeve, ki jih ni obravnavalzbor,starostna meja članov najmanj C? let, največ #1letna mandata, oblikovanje predloga zaobravnavo na zborih. =judsko sodišče- /??? dravljanov nad C? let, deljenih na porotne skupine za

različne sodne zadeve, po predhodni obravnavi brez obravnave na sodišču s takojšnjim tajnimglasovanjem s kamenčki. +d FE0 dobivajo člani sveta petstotih in ljudskega sodišča dnevnice. +dnosilcev izvršilne oblasti so bili arhonti96 določeni z rebom za 1letni mandat, strategi1?6 pa voljeni vljudskem zboruvečkrat zapored6. 3trategija je tako najvanejša oblika izvršilne oblasti. "sak dravljan je z uvedbo tobe proti nezakonitostigraphe paranomom6 dobil pravico vloiti tobo ob domnevnemprotizakonitem sklepu. !a mnoično udelebo pri političnih odločitvah kaejo črepinjeostraka zaizgon dravljana glasuje najmanj /??? upravičencev6. Perikles je uvedel dnevnice za člane sodišča,člane sveta z rebom določene uradnike. Podpiral je revne sloje pol.podpora6. Gibka točkademokracije Periklove dobe je bila predvsem politična izločenost velikih skupin prebivalstva: ensk,sunjev, osvobojenih sunjev in tujcevmetojki6. +bčasno je bil močan vpliv plemiških druin,nepredvidene so bile nekatere posledice ureditvedemagogi6. 7azmerje med polnopravnimi in pol.brezpravnimi je bilo 1? do #? proti >? do 9? svobodnih moških dravljanov od #???? do C????6.Perikles je utrdil tako kult., socialno in gosp. politiko, da so bile )tene metropola antičnega sveta.

+rganiziral je gradnje strateškega pomena utrditev )ten z zidom nezavzetna trdnjava z monostjozaščite tudi podeelskega prebivalstva- Pirej postane najmočnejše pomorsko oporišče grškega sveta6O kulturnega in drubenoprezentativnega pomenagradnje na )kropoli:)tenintempelj,Prapileje,+deon.6. ;ravna ideologija se kae s reskami zgod. teme bojev z )mazonkami,razrušenje &roje, bitka pri 5aratonu,...6. ;o konca E.stol. je atiški dialekt prevzel glavno vlogo vzgodovinopisju, znanosti, knjievnosti. ;elovali so veliki: kipar idija, tragik 3ookles, $godovinar(erodot, ilozo )naksagora, arhitekt (ipodam,..."ečina )tencev je znala pisati. Kult. ivljenje je biloivahnobrez ensk6. $aradi preskrbe prebivalstva in dravnopolitičnih ciljev pomorske zveze so )tenciustanavljali kolonije, po pravnem poloaju )P+4KB4' samostojne po zgledu kolonij arhaične dobe inK='7I(B4'pravni del )ten!aksos, )ndros, =ezbos,...6. Giril se je atenski vpliv. " 4 Btaliji je bila obsodelovanju najvidnejših strokovnjakov ustanovljena panhelenska kolonija &uriji. 3redi C?. let jePerikles z odpravo v <rno morje zadel na interese *osporske drave.$aradi velikanskih stroškovgradenj pa se je petdesetletna slavna doba za )tene končala na robu inančnega poloma. Ko je

izbruhnila peloponeška vojna, je bilo v zakladnici v templju )tene v )tenah le /??? talentov, ki jih je kot



rezervo dal z dekretom deponirati vplivni politik Kalias.

#C.$ahodni %rki v dobi pentekontaetije: "iri: ;iodor, Pindar.&emeljna vira sta ;iodor in Pindar. *itka pri(imeri je prinesla siciljancem sedemdesetletno obdobje miru in varnosti pred Kartaani. " temobdobju je prišlo do pomembnega gosp. in kulturnega razvoja zah. %rkov. (ieron je na svoj dvorpovabil pomembne ustvarjalce tiste dobe, zlasti pesnike. Po sirakuški zmagi nad 'truščani pri KumahF0F je bilo konec tudi etruščanske nevarnosti. " tej dobi razcveta tiranije se je kazala le ena šibkatočka drubene in politične ureditve: nelegitimnost tiranov, ki so se kljub velikim pol. in voj. uspehom leteko obdrali na oblasti. Po (ieronovi smrti l.F// je izbruhnil v 3irakuzah upor proti tiraniji.Protitiransko gibanje je zajelo vso 3icilijo in povzročilo padec vrste tiranskih reimov. 5aterialni inkulturni razvoj sicilskih %rkov v tej dobi dokumentira gradnja cele vrste velikih templjev)kragant,3irakuze, 3elinunt, (imera6. ;rubeni in dravni razvoj 3icilije v tej dobi označujejo naslednji pojavi:1.hudi boji znotraj posameznih sicilskih skupnosti, #.uveljavitev domačega staroselskegaprebivalstva, ki se je prvič povezalo pod vodstvom ;uketija z osrednjim ciljem, pregnati %rke z otoka.;uketij je ustanovil neke vrste sicilsko dravo, ki se je iz notranjosti skušala razširiti na obalo, vendar je bila v vojni proti 3irakuzam in )kragantu poraena. $godovina "elike %rčije v E.stol. je poznana lev grobih obrisih: %rki so se morali povsod bojevati proti domačim italskim ljudstvom. " vrsti drav se jedemos dvignil v upor proti aristokratskim reimom, ki so jih podpirali pitagorejci. Kljub številnimdravljanskim vojnam in prevratom je "elika %rčija doivela velik kulturni vzpon, zlasti polis 'lea. !agrškem Jdaljnem $ahodu pa je v tem času vladal mir. " ta čas sodi hiter vzpon 5esalije, ki je postalaob Kartagini najpomembnejša pomorska in trgovska metropola $ahoda. Prijateljske vezi so to polispovezovale z nastajajočo rimsko dravo, saj sta imeli obe istega sovranika: 'truščane to zavezništvi je kasneje gotovo pripomoglo k vzponu takrat še majhne rimske drave6. !avzočnost %rkov na4adranu v E.stol. je bila šibka. " dobi atenske gospod. prevlade so )tene usmerile svojo trgovino proti3$ obali 4adrana. &akrat nastaneta naseldbini )dria in 3pina ob ustju Pada, pomembno vlogo je imelazlasti Korkira. " obala 4adrana je bila zaradi napadalnosti Blirov še vedno sorazmerno neprivlačna zanaselitev grških trgovcev, pač pa je vzdol otokov srednje ;almacije potekala atenska pomorska pot kobali Padske niine.

#F. Peloponeška vojna FC1F?F6: 5ed primarnimi viri za proučevanje peloponeških vojn je predvsempomemben seznam davkoplačevalcev ;elskoatiške pomorske zveze.Pomemben vir so tudi govori,atiške komedije in politični spisi.Komedije sta pisala predvsem 'vpolid in )ristoan.5ed zgodovinarjiso pomembni predvsem &ukidid in Ksenoont.Pomembnejši viri: &ukididova zgodovina, %rškazgodovina, ;iodor, Plutarh, Kornelij !epotQO "zrok za vojno so bila politična nasprotja med )tenamiin 3parto oz. Peloponeško zvezo spartanski zavezniki6 in ;elskoatiško zvezo vodstvo )ten6.O%lavnimed vzroki je spor med trgovskima velesilama )tenami in Korintom." /.st. je Korint s svojimikolonijami obvladoval trgovino z $.Po zmagah nad Perzijci pa se s trgovino z $ pričnejo ukvarjati tudi )tenci, pričnejo konkurirati Korintu.&a pa je bil uspešen tudi v trgovini z " zaradi ugodne lege.$aradivzpona )ten se mora Korint politično opredeliti." prvi peloponeški vojni je na strani Peloponeškezveze, posledično pa se )tene poveejo z )hajo in pridobijo postojanko !avpaktos, preko katerenadzorujejo trgovino v Korintskem zalivu.O3parta je v vojno vstopila na pobudo Korinta.3ama je bilaglede vojne bolj zadrana zaradi slabega gospodarskega poloaja, strahu pred helotskimi upori, padca

števila prebivalstva in šibkosti Peloponeške zveze. Korint je vstop 3parte v vojno izsilil z gronjo, dabo iskal pomoč pri )rgosu, 3partanskem nasprotniku na Peloponezu.O3por med Korintom in kolonijoKorkiro je sredi tridesetih let prešel v vojno za prevlado na 4onskem morju.Po porazu v pomorski bitkise je Korint odločil ponovno obračunati s Korkiro."endar pa je ta sklenila obrambno zvezo z )tenamiin tako Korint svoje zmage nad Korkiro l.FCC ni mogel izkoristiti, saj mu je to preprečilo atenskoladjevje. O;rugo sporno območje so bili (alkidiki, tudi tu so se kriali interesi )ten in Korinta.Korintskakolonija Potejdaja je, ne da bi prekinila vezi z matično polis od katere so dobivali upravnike, vstopila v;)P$. Po Periklejevem nasvetu naj odslovijo korintske upravnike, se je Potejdaja povezala z5akedonijo in prekinila povezavo z matično polis.O!ajbolj aktualno krizno arišče pa je bilo posledicaspora med )tenami in 5egaro.3 megarsko pseizmo Perikles 5egarcem zavezniki Korinta6 prepovevstop v vsa pristanišča Pomorske zveze.!a poziv 5egare so njeni zavezniko prekinili C? letni mir z )tenami.3ledili so poiskusi pogajanj v katerih je 3parta zahtevala odstavitev Perikla in razpustitev;)P$.3parta je skušala opogumiti posamezne člane Pomorske zveze k izstopu, zato je za vojni ciljrazglasila avtonomijo %rkov.)tene so pozvale 3parto k rešitvi spora s pomočjo določb miru iz l.FF/,vendar je ta poziv zavrnila in s tem pokazala eljo po vojni.. Prvo desetletje je vodil pohod



peloponeške vojske v )tiko vodil spartanski kralj )rhidam po njem se imenuje prvo desetletje vojne6.O 3koraj vse grško ozemlje od 4onije do 3icilije je bil razdeljeno v dva tabora. Pomorska zveza jeimela kopensko vojsko namenjeno le za obrambo, medtem ko je z močnim ladjevjem več kot C??ladij6 popolnoma obvladovala morje.Pomorska zveza je imela urejeno inanciranje denar iz vojnihrezerv in rednih davkov6. )tene so dominirale v Pomorski zvezi. *ile so pomorska velesila, narazpolago pa so imele tudi vsa sredstva Pomorske zveze. $aveznike so imele tako v %rčiji kot izven

nje. !a kopnem pa so jo obdajale sovrane drave, ki so čakale na prilonost, da jo napadejo.OPeloponeška zveza pa je imela močno kopensko vojsko štela je F?.??? vojakov6. !i pa imelanikakršnih inančnih rezerv ali vojne blagajne, odvisna je bila od sprotnih denarnih in naturalnihprispevkov članic. Periklov vojni načrt:)tene naj bi na kopnem branile le nekaj utrdb, vse atiškoprebivalstvo pa naj bi umaknilo na območje znotraj ;olgega zidu. +bleganje le tega je bilo nemogoče,saj je morje obvladovalo atensko ladjevje. !a področje Peloponeške zveze pa so bili predvideninapadi atenskih pomorskih sil. !ačrt je temeljil na odpovedi velikim zunanjim uspehom, visoki morali indisciplini stenskega prebivalstva.O"ojna se je začela z neuspešnim napadom &ebancev l.FC1 naPlataje atensko zaveznico6. Kljub negodovanju atenskega ljudstva je Perikles vztrajal pri obrambnemnačrtu in peloponeška vojska se je kmalu umaknila.)tenci pa so poslali svoje ladjevje v 4onsko morje,na svojo stran pridobili Kealenijo in )karnance, ponovno pa so obračunali s )jgino.O;rugi pohodpeloponeške vojske l.FC? je zaznamoval izbruh kuge v )tenah in v mornarici. 'pidemija se je razširilaiz 5ale )zije, trajala je F leta in pomorila tretjino atiškega prebivalstva. &o je povzročilo malodušje med

)tenci za krivca pa so obdolili Periklesa, ga odstavili in obtoili korupcije. 3partanska stran je v strahupred kugo dala usmrtiti vsakega zajetega )tenca.=.F#9 so )tenci uspešni na severnem bojišču,vendar ti uspehi niso bistveni." tem času zaradi kuge umre Perikles in sproi se vprašanje političneganasledstva.Kot vodilni osebnosti tega časa se uveljavita Kleon in !ikias.O=.F#> =ezbos skuša izstopitiiz Pomorske zveze, kar jim )tenci preprečijo. 3trogo jih kaznujejo izguba avtonomije, porušenjeobzidja, izročitev ladjevja, izguba ozemlja, usmrtitev tisoč meščanov6 in to krvavo dejanjedemokratične institucije atenske drave vpliva na dodatno poostritev vojne in spartanskeprotiukrepeusmrtitev vseh ujetnikov po zavzetju Plataj6.O5ed vanejše atenske uspehe sodi poseg na3iciliji proti 3irakuzam in njenim zaveznicam se organizira 4onska polis6 kjer doseejo politični indiplomatski uspeh. "ojna stranka Kleon6 po prevzemu oblasti v )tenah poskuša zanetiti upor5esenijcev proti 3parti. &ako 3parta ni mogla pregnati )tencev s Peloponeza in doivi hud poraz proti5esenijcem." takih razmerah ponudi pogajanja na podlagi določb tridesetletnega miru, vendarKleonponudbo zavrne. Kleon po uspehu )tencev v 5eseniji revidira seznam davkov prispevke je dvignil za

tisoč talentov6in tako morajo zavezniki inancirati atensko vojskovanje.O"rh atenskih uspehov jezasedba otoka Kitera na 4 obali Peloponeza F#F.Bz kritičnih razmer 3parto reši vojskovodja *razidasin s majhno vojsko po pohodu čez Bstmos, skozi *ojotijo in &esalijo pride do 5akedonije in prizadanePomorsko zvezo na najbolj občutljivem mestu.=.F#F &raško območje Peloponeške zveze odpade od )ten. )tenci so bili v bitki pri ;elijuedina velika kopenska bitka v prvem desetletju peloponeških vojn6poraeni saj so tedaj &ebanci prvič uporabili taktiko poševne bojne črte.O;iplomatski poraz )tencidoivijo tudi v 3iciliji F#Fsicilski %rki prekinejo medsebojne spore6 in njihovo ladjevje se vrne s 3icilije." )tenah ljudstvo s potekom vojne ni zadovoljno, vojaška stranka izgubi vpliv in F#C )tenci sklenejozačasno premirje in obnovijo Kalijev mir s Perzijci.O7azvoj dogotkov na severnem bojišču preprečiuveljavitev miru, voditelj vojne stranke Kleon vodi pohod na severno bojišče. " odločilni bitki pri )mipoli je bila atenska vojska poraena. " bitki umreta Kleon in *razidas. 5irovna stranka je prevzelav )tenah in tudi 3parta je bila pripravljena skleniti mir. 3parta zahteva izročitev ujetnikov in izpraznenjeatenskih postojank na Peloponezu in njegovih obalah, )tencem pa je ponudila vsa tista mesta, ki so

med vojno odpadla od )ten.!ikijev mir je za )tene pomenil diplomatski uspeh, saj so )tenci obdralitisto, kar so e imeli in tako dosegli Periklov vojaški cilj. *ile pa so )tene bolj izčrpane in prizadete kotPeloponeška zveza trpele zaradi kuge, opustošenja )tike in izgube traškega dela Pomorske zveze6.

#E. 3icilska ekspedicija )tencev in zadnje desetletje vojne: "iri: 5ed primarnimi viri za proučevanjepeloponeških vojn je predvsem pomemben seznam davkoplačevalcev ;elskoatiške pomorskezveze.Pomemben vir so tudi govori, atiške komedije in politični spisi.Komedije sta pisala predvsem'vpolid in )ristoan.5ed zgodovinarji so pomembni predvsem &ukidid in Ksenoont. Pomembnejši viri:&ukididova zgodovina, %rška zgodovina, ;iodor, Plutarh, Kornelij !epotQ[;oločb !ikijevega miruF#C6 se niso drali ne 3partanci zaradi nezadovoljstva članic grozi razpad Peloponeški zvezi6ne )tenci- zaradi nezadovoljstva z določbami miru na oblast v )tenah pride vojna stranka, ki jo vodita

(iperbol in )lkibiad. !ačrt slednjega je bil izolirati 3parto.;a bi to dosegel, so )tenci sklenili zvezo z )rgosom, 5antinejo in 'lido.*oj za prevlado na Peloponezu med 3parto in )rgosom je dosegel vrh zbitko pri 5antineji l.F1>. 3partanska vojska je v tej bitki zmagala in prišlo je do popolne obnovitve



spartanske hegemonije na Peloponezu.3 tem je bila zveza )ten s peloponeškimi dravami razbita in vatenah se je okrepila mirovna stranka.+strakizem so uporabili v 3poru med )lkibiadom vojnastranka6in !ikijem mirovna stranka6 vendar pa ni dal nobenih rezultatov in so ga v )tenah dokončnoopustili. )tenci so organizirali ekspedicijo proti nevtralnemu 5elosu in pri tem bili zelo kruti, vendar pase 3parta na te dogodke ni ozvala zaradi nevarnosti atenske zveze z )rgosom. ] 3premembo inpreobrat v peloponeški vojni je povzročila zmaga 3irakuz nad jonsko polis in atenskega zaveznika

=eontine.)tene so se vmešavale v spore na 3iciliji ker so v tem videle prilonost širitve na $ahod,morebitni uspeh )ten pa bi pomenil tudi povečanje blagostanja grškega prebivalstva bogastvo3icilije6.=.F1E so )tene na 3icilijo poslale veliko armado. )tene so se v celoti posvetile sicilskemuvprašanju, saj so upale, da bi preko obvladovanja zahoda prevladovale tudi v %rčiji.&ik pred odhodomna 3icilijo pa je neznani storilec poškodoval boje podobe, kar so prebivalci razumeli kot slaboznamenje.O3icilska ekspedicija je kmalu zašla v teave imeli so preveliko ladjevje, atenski poveljnikiniso imeli enotnega načrta=amah je vztrajal pri takojnem napadu na 3irakuze, )lkibiad pa je hotel nasvojo stran pridobiti manjše polis in tako ustvariti podlago za napad na 3irakuze6, jonske skupnostiniso zlahka pristale na )tensko zavezništvo, odpoklic )lkibiada-bil je osumljen sodelovanja pri skrunitvibojih podob, ni se hotel vrniti v )tene temveč je prebegnil v 3parto6.)tenska mornarica je v prvihspopadih zmagovala nad 3irakuani, zato so slednji za pomoč prosili Korint in 3parto.=.F1F )tencizavzeli strateško pomembno vzpetino 'pipole in z oblegovalnim zidom mesto odrezali od zaledja."času )tenskega uspeha pa so na 3icilijo prišli 3partanci, premagali so vojsko atenskih zaveznikov in

prodrli do 3irakuz. $avzeli so tudi vzpetino 'pipole, utrdili novo obrambno črto in tako izničili atenskoobleganje.$ato je strateg !ikias prosil za pomoč )tene, vendar so te imele teave z obnovitvijo vojn v%rčijil.F1F6. O)tenska politični in vojaški poseg na 3iciliji je prerasel v zadnje desetletje peloponeškevojne.!aslednjega leta peloponeška vojska je ponovno vdrla v )tiko in 3partanci so na )lkibiadovnasvet zavzeli utrdbo ;ekelejo dvajset kilometrov oddaljeno od )ten6.O3icilska ekspedicija )tencevse je končala s katastroo, saj je bila pomoč iz )ten šibka, spodletel pa je tudi poskus preboja3irakuškospartanske blokade.$aradi slabega znamenja lunin mrk6 je !ikias preloil +dhodatenskega ladjevja za mesec dni, in tako 3irakuanom omogočil da so atenskemu ladjevju zaprliodhod iz "elikega pristanišča, zato so bili )tenci prisiljeni po izgubi ladjevja k umiku v notranjost.Ko sose pribliali juni obali otoka, je bila atenska vojska za boj nesposobna in je kapitulirala. Isoda zajetihvojakovzaprli so jih v kamnolome, kjer so pomrli od lakote in eje, preivele pa so prodali vsuenjstvo6.&a propad atenske vojeske je bil največja katastroa, ki je kdaj doletela kakšno grškovojsko."zroki za poraz so poleg oteevalnih okoliščin tudi nesposobno vodstvo in nezadostno

poznavanje poloaja na 3iciliji.&a poraz je pomenil preobrat v peloponeški vojni.Oviri:&ukidid, retor=ezias, Ksenoont, Kornelij !epot /9 in Plutarh. Propad sicilske ekspedicije je uvod v obdobjepolitičnega zatona %rčijeza pol stoletja se znajde v senci perzijske premoči6. Perzija pod ;arejem BB.ponovno postane aktivna na $ahodu, odkrito nastopa proti )tenam domnevni kršilci Kalijevega miru6in inančno podpira 3parto%rke v 5ali )ziji prepusti Perzijcem6.Kot posledica tega od )ten odpadejootoki, oblast pa začne razpadati tudi na maloazijskem kopnem.)tene so zaradi izčrpanosti zalog narobu inančnega zloma.Pričnejo se tudi notranje razprtije v )tenah, okrepi se delovanje oligarhov, kiskušajo omejiti vlogo demokratičnih institucij. +ligarhično gibanje je povezano z )lkibiadom, ki jenajprej v slubi Perzije, nato pa skuša prek zvez s Perzijo in z oligarhi doseči spremembo dravneureditve v prid oligarhije.6O=.F11je v )tenah padla demokracija in uveden je bil nov organ, komisijatridesetih mo. !a zboru so ukinili velikko demokratičnih institucij.Gtevilo politično polnopravnihdravljanov je bilo omejeno na pet tisoč, dejansko pa je vladal svet štiristotih njegove odločitve pa sopotrjevali polnopravni dravljani6. )tenska demokracija je slabo stoletje po Klejstenu prvič začasno

propadla,nadomestil jo je teror oligarhov.=.F1# pa je prišlo do zmage demokratičnega gibanja na3amosu, kar je spodbudilo demokratično gibanje v )tenah.)tensko ladjevje je odpovedalo pokornostoligarhičnemu reimu.+blast štiristotih je padla zaradi vrste zaporednih neuspehov.!ovo ureditev jeoznačevala teramentova ustava, ki je pomenila kompromis med oligarhično in demokratičnovladodravo vodi svet, ki se deli na štiri sekcije, politične pravice ima pet tisoč za vojaško slubosposobnih dravljanov6a je bila v veljavi le osem mesecev.O!otranjepolitične razmere v )tenah pa sose odraale tudi v zunanjepolitičnih porazih l.F1#MF11 odpad 'vboje, jonskega in (elespontskegaobmočja Pomorske zveze, l.F11 odpad &aosa in )bdere6.3 Perzijsko podporo 3parta zgradi lastnomornarico in ob pomoči 3irakuz postane pomorska sila.)tenci so sprva v dveh pomorskih bitkahzmagali nad spartansko mornarico. " bitki pri KizikuF1?6 je atenska vojska popolnoma uničilaspartansko ladjevje. 3parto je ta poraz tako prizadel, da je bila pripravljena skleniti mir na podlagidotedanjega poloaja, vendar pa so )tenci ti ponudbo zavrnili.Kmalu nato je v atenah teramenovoustavo zamenjala demokracija.[Prvič v zgodovini )ten so nameravali popisati vse veljavno pravo,vendar pa je poskus propadel, ker so člani komisije popis izrabljali v lastno korist.$ diobolijodravnopodporo6so skušali zagotoviti preivetje ljudi, ki niso opravljali javnih unkcij.$ačeli so z javnimi



deli."endar pa so se atene znašle v inančni stiski, saj so diobolije zahtevale veliko denarja, )tne paso se inancirale iz prispevkov pomorske zveze, njihovega plačevanja pa so se članice zveze skušaleizogniti.)lkibiad je bil izvoljen za stratega in se je l.F?> vrnil v )tene, kjer je veljal za rešiteljadomovine. !ato pa je naletel na vojaško enakovrednega, politično pa močnejšega nasprotnika v3partancu =izandru. &emu je uspelo prepričati Perzijce da so podprli eljo 3parte po popolni zmagi."ojna sreča se je z vojaško mornarico pod njegovim vodstvom obrnila." pomorski bitki pri !otiju l.F?0

je bila )tenska vojska poraena.+dstavljenega )lkibiada je nasledil Konon. " pomorski bitki pri )rginuzah l.F?/ )tenci porazijo spartansko ladjevje."endar pa so )tene v tej doivele velike izgube,kar je izvalo notranjepolitične pretrese.!a procesu proti poveljnikom je ekklesia šest izmed njihobsodila na smrt.&o pa je sproilo nove proteste.&ako so )tene zapravile monost za sklenitev miru,zavrnile so spartansko mirovno ponudbo in se neuspešno pogajale na 3iciliji s Kartagino. +dločitev vvojni pa je omogočila blokada )tike prek ;ekeleje in spartansko ladjevje pod vodstvom =izandra."pomorski bitki pri )jgospotamih l.F?E so bili )tenci poraeni.Poraz atenskega ladjevja je omogočilspartanski mornarici blokado )ten s pomorske strani, kopenska vojska pa je prišla do samih )ten."sledečih pogajanjih )tene izgubijo vse zunanje posesti.Porušene so bile utrdbe, zgrajene za časaPerikla, )tene so izgubile celotno ladjevje, dovoliti pa so morale vrnitev političnih pregnancev.=.F?F jespartansko ladjevje doseglo Pirej, kmalu pa je padla tudi zadnja trdnjava Pomorske zveze, 3amos.

#/. %rški svet po peloponeški vojni "iri:materialni novci, utrdbe tirana ;ionizija, Kononovo obzidje v )tenah6, literarnigovori )tenca Bzokrata6, zgodovinarji ksenoont(elenika6, papirus(ellenika iz+ksirinha v egiptu- opis ureditve *ojotske zveze6, za zgodovino Perzijcev Ktezias, Kornelij !epot 91C, Plutarh6.Konec peloponeške vojne razkrije krizo grškega sveta.&a se je kazala na vseh področjihdravnega, gospodarskega in drubenega ivljenja.;eli %rčije so bili popolnoma opusteli, velikoprebivalstva je obuboalo, pojavila se je pravna negotovost.&i pojavi so bili znaki krize, ki je zajelagrško polis in le vodila v njen propad.&ako grška polis ni več nosilec razvoja na dravnem in političnempodročju.&a propad se je odrazil tudi na kulturnem področju in spremembi ivljenskega idealaumik izpolitičnega ivljenja v zasebnnost6.Kljub temu pa grški svet ni izgubil svoje vloge na duhovnempodročju, temveč jo je utrdilPlaton in )ristotel6.O3parta, kot zmagovalec ni bila sposobna urediti novihrazmer peloponeške vojne, 3partanski hegemoniji je manjkala velika nacionalna ideja ter vojaški ingospodarski potenciali. &eišče svetovne politike se je preneslo na ", na perzijsko dravo.!a $ pa se

je grški svet zaradi kartaanske nevarnosti6povezal pod hegemonija sirakuških tiranov.O+d velikihosebnosti, ki so ivele v tem času sta posebej pomembna 3okrat vpliva na atensko javno ivljenje6 inPlatonustanovi )kademijo, napiše ;ravo6." tej dobi globoke krize grškega sveta so se upi mnoicosredotočile na velike osebnosti in od njih pričakovale rešitev nastalih razmernekatere izmed tehosebnosti doseejo boanske počastitve6.5ed to krizo se je grška dravniška misel začela ogrevati zaidejo splošnega, vsem %rkom skupnega miru, ki je postala v tej dobi najvanejša vsegrškamaniestacija politične volje.O $ )tenskim porazom v vojni je nastopilo obdobje spartanske hegemonijana območju nekdanje Pomorske zveze, temeljila je na spartanskem zavezništvu s Perzijo. "endar pa3parta ni bila sposobna nadomestiti atenske prevlade, saj je imela premalo prebivalstva, bila jegospodarsko zaostala in neiznajdljiva na duhovnointelektualnem področju.$aradi napak je izgubilanaklonjenost med %rki. !epriljubljen je bil predvsem spartanski politični sistemtemeljil je napodpiranju oligarhičnih manjšin in na vojaških posadkah6 .3parta obljubljene avtonomije ni nikoliuveljavila.Problem pa je povzročil tudi propad atenske mornarice, s katerim se je pričelo morsko

razbojništvošibka spartanska mornarica tega ni mogla preprečiti6.;o sprememb je prišlo tudi v3partipojavi se korupcija, povečajo se drubena nasprotja, prihaja di poiskusov dravnihprevratov6.=izander, vodilni spartanski dravnik, je bil prvi deleen boanskih počastitev.O5irovnisporazum iz l.F?F za )tene pomeni obnovitev oligarhičnega reima.+ligarhi najprej vzpostavijo oblastpetih eorov, nato pa oblast kroga tridesetih dravljanov.&a oblast trideseterice se je ob spartanskiasistenci spremenia v strahovlado najhujša v atenski zgodovini, usmrčeno je veliko prebivalcev6.&eror trideseterice se je kmalu obrnil proti lastnim vrstamradikalno krilo je pričelo obračunavati zzmernim6.Ko so ukinjene vse oblike svobodnega izraanja, izvan odpor preraste v dravljansko vojno.3kupina atenskih političnih emigrantov pod &razibulovim vodstvom iz *ojotije vdrla v )tiko, vojaškozmagala nad spartansko vojsko in prevzela oblast.+blast je prevzel kolegij deseterice.3parta ponovnoposee, pride do sprave in razglastitve splošne amnestije ter do obnovitve demokracije. ;o l.F?? senotranje razmere v )tenah umirijo.O=.F?C =inizarda odstavijo, kar vpliva na zunanjo politiko Gparte, kipostopoma opušča vsegrške zahteve in se obračala k urejanju razmer na Peloponezu.



#0. 'kspedicija Kira 5lajšega in spartanskoperzijska vojna "iri:Ksenoont, ;iodor, Plutarh, )rtaLerLes.$ nastopon kralja )rtakserksa BB. je Perzija zašla v hudo krizo, l.F?F se je po uspešnemuporu odcepil 'gipt.$aradi nenehnih sporov med satrapi je padla avtoriteta osrednje oblasti.+blastperzijskega kralja je postajala vse bolj ormalna, satrapi pa so se obnašali kot samostojni vladarji."5ali )ziji so zaradi spora med princem Kirom )rtakserksov mlajši brat, podkralj 5ale )zije6in lokalnimsatrapom z rezidenco v 3ardah razmere postajale vse bolj kaotične.Kir je kot podkralj elel utrditi

oblast nad perzijsko dravo.3voj načrt je začel uresničevati z najemanjem grških vojakov, ki so bili narazpolago v letih po peloponeških vojnah.3 3parto je sklenil tajni sporazum, po katerem je 3partapodpirala Perzijo z vojaškim kontingentom in mornarico.$ačetek vojne proti osrednji oblasti v Perzija jebil prikazan kot akcija proti Pizidijcem.Kir z diplomatsko potezo dobi nadzor nad prehodi čez&avros.+bvladal je tudi maloazijski in prednjeazijski prostor. )rtakserkses BB. je v *abiloniji zbral vojsko,ki pa je po vrednosti zaostajala za Kirovomočni grški oddelki6." bitki pri Kunsaki Kir v bitki pade,čemur sledi dolg pohod grške vojske od *abilona do <rnega morja. 3parti je bil povratek preivelihvojakov vnapoto, saj se je 3parta izpostavila v dravljanski vojni proti velikemu kralju.%rški vojaki sose naposled naselili v &rakiji.OPo koncu vojne Perzija obnovi oblast v 5ali )ziji in skuša vzpostavitioblast nad 4onci.3parta podpre jonske %rke in jim z vojsko priskoči na pomoč.Ko l.C99 poveljstvo nadto vojsko prevzame spartanski kralj )gezilaj grška vojska postane bolj aktivna."ojni v 5ali )ziji skušadati vsegrški značaj.%rki so prišli do 3arda, vendar ga niso zavzeli, Perzijsko ladjevje pa na morju nibilo uspešno.&ako je bila vojna v 5ali )ziji omejena na manjše plenilne pohode, ki so najbolj prizadeli

4once ti so morali preivljati spartansko vojsko6.Kljub )gezilajevim uspehom v vojni, se razmerje močini spremenilo.Po ponovnem porazu v korintski vojni, pa je 3parta odpoklicala vojaški kontingent iz5ale )zije.&ako so Perzijci kljub vojaškim porazom dosegli dejansko zmago v 5ali )ziji.

#>. +bdobje spartanske hegemonije, vzpon novih sil "iri:Ksenoont, ;iodor, Plutarh. $ )tenskimporazom v vojni je nastopilo obdobje spartanske hegemonija na območju nekdanje Pomorske zveze,temeljila je na spartanskem zavezništvu s Perzijo. "endar pa 3parta ni bila sposobna nadomestitiatenske prevlade, saj je imela premalo prebivalstva, bila je gospodarsko zaostala in neiznajdljiva naduhovnointelektualnem področju.$aradi napak je izgubila naklonjenost med %rki. !epriljubljen je bilpredvsem spartanski politični sistemtemeljil je na podpiranju oligarhičnih manjšin in na vojaškihposadkah6 .3parta obljubljene avtonomije ni nikoli uveljavila.Problem pa je povzročil tudi propad

atenske mornarice, s katerim se je pričelo morsko razbojništvošibka spartanska mornarica tega nimogla preprečiti6.Perzija je po vojaških uspehih v 5ali )ziji z denarjem skušala izpodkopati spartanskohegemonijo v %rčiji.;enarno podporo so dobili tako dejanski kot potencialni nasprotniki 3parte.=.C9E v%rčiji izbruhne vojna zaradi spora med =okridodobi podporo )ten6 in okidopodpira jo 3parta6." tejvojni pa se prvič pokae vojaška moč *ojotske zvezesestavljena iz enajsti okroij, vsako okroje pa jeprispevalo poveljnika, šestdeset članov sveta zveze in kontigent vojske- &ebe obsegajo štiri okroja inimajo prevlado nad ostalimi naselji v zvezi6.3prva so 3partanci v Korintski vojni uspešni, po ponovnemporazu pa odpokličejo vojsko iz 5ale )zije." bitki pri Korintu spartanska vojska še pred povratkommalo azijskega kontigenta zmaga in s tem obnovi spartansko hegemonija v %rčiji. =.C9F pa je v bitkipri Knidu perzijsko ladjevje pod vodstvom )tenca Konona porazilo spartansko mornarico.&a poraz jeza 3parto pomenil propad desetletne premoči na morju.Perzijsko ladjevje pa je prvič obvladovalo'gejsko morje.3 perzijsko denarno podporo so )tenci ponovno zgradili obzidje.Pridruilo se jim je večnekdanjih zaveznikov, utrdili pa so institucije demokratične ureditve. &okratni dvig )ten je bil rezultat

Perzijskih interesov in je odraz drugačnih razmer v %rčiji kot v času Perikla, ko so )tene imele vlogovoditelja poti Perzijcem.=.C9# je po prevratu demokratov v Korintu in zdruitvi z )rgosom nastaladvojna drava Korint)rgos, ki je prevzela vlogo protiutei spartanski hegemonija naPeloponezu.3parta je doivela poraz spartanskega oddelka proti )tenam l.C9#.Poraz 3parte vkopenski bitki je bilo znamenje spremenjene vojaške taktikev spopadu so bili uspešnejši lahkooboroeni vojaki kot alange s tekimi sulicami6.!a sledečih mirovnih pogajanjih se vidi perzijskoprevlado v %rčiji.3parta je bila pripravljena pristati na vse atenske pogoje, če bi )tene pristale naavtonomijo vseh grških polis.!a teh pogajanjih je bila izraena elja po vsegrškem miru.)tene sospartansko ponudbo odbile, grška usoda pa je bila dejansko v rokah Perzije s katero se je še vednobojevala 3parta.Pogajanja med Perzijo in vodilnimi grškimi dravami v 3ardah so se izjalovila zaradirazličnih interesov v odnosu do maloazijskih %rkov." vojni za oblast nad 4onijo se je spartanski posegv 5ali )ziji končal s neuspehom.Po drugi strani pa so bile v vojni uspešne )tenesklenile zavezništvo z2iprom in 'giptom, ter osvojile večji del maloazijske grške obale6.&o vojno so zaljučili s mirovnimi

pogajanji na perzijskem dvoru v 3uzi.Perzija je dobila nazaj izgubljeno ozemlje v 5ali )ziji ter2iper."sem grškim polis z izjemo atenskih kleruhij6 je bila potrjena avtonomija.&i pogoji so izničiliprizadevanja 3parti sovrani grških drav.5nogi %rki pa so soglašali z načelom avtonomije grških



polis.Pogoje spartanskoperzijskih pogjanj je 3parta morala izsiliti s pomočjo zaveznikov."ojne pa jebilo konec z mirovnim kongresom v 3ardah l.C>0, na katerem je zastopnik perzijskega kralja dalrazglasiti mir, ki je pomenil popolno perzijsko zmago.3prejet je bil kraljevi mir oz. )ntalkidov mir.&adokument je po vsebini povzetek predhodnih mirovnih pogajanj v 3uzi med 3parto in Perzijo.Bzvajalcinadzorniki6 miru v %rčiji so postali 3partanci, v tej vlogi so sklicali v 3parti mirovni kongres na kateremso %rki ponovno sprejeli določbe miru.3parta je razglasila splišni mir med %rki. Perzija pa je spretno

izrabila princip avtonomije grške polis za to, da je deelo razcepila v šibke drave.O;iktat perzijskegakralja je odraz dejstva, da je Perzija razmere v %rčiji obilkovala po svojih interesih.;oločbe kalijevegamiru so ustrezale le 3partinjen hegemonija ni bila prizadeta6. Po sklenitvi miru je 3parta skušala utrditisvoj poloaj v %rčiji in tako je l.C>E razširila Peloponeško zvezo, svojo hegemonija pa utrdila prek zvezs posameznimi skupnostmi v *ojotiji načelo avtonomije pa je izrabljala v škodo &eb6." olintski vojnil.C># so tebe zavrnile spartansko vojaško pomoč, zato so 3partanci zasedli Kadmejo in usmrtili večprotispartanskih politikov.3partanska intervencija ob sporu (alkidijske zveze z 5akedonijo v olintskivojni je pomenila zadnji vrh spartanske moči v spartanski zgodovini.3partanska hegemonija je v temčasu temeljila na učinkoviti organizaciji.2elotno območje pod svojo hegemonija od 4 Peloponeza do&rakije so razdelili na deset okroijsedem na Peloponezu, osma je bila )karnanija, deveto sta tvoriliokida in =okrida in deseto najprej *ojotija, nato pa +lint ter spartanski zavezniki v &rakiji6.+kroja somorala dati 3parti na razpolago vojake za zvezno vojsko ali pa denarno nadomestilo.=.C09 pa je3parta izgubila v &ebah in to je pomenilo zaton Gpatanske hegemonije. +samosvojitev &eb in rušenje

spartanske ureditve v srednji %rčiji sta ustvarila pogoje za nastanek druge )tiške pomorske zvezel.C0>M0.!ova zveza je temeljila na posameznih zavezniških pogodbah, ki so jih s posameznimičlanicami sklenile )tene.Po objavi razglasa vsem %rkom in barbarom so v zvezo pristopili egejskiotoki, grška mesta ob traški obali, skupnosti v 4onskem morju."endar zveza ni imela nikoli toliko članickot prva Pomorska zveza." zvezi so spoštovali načelo avtonomije posameznih članov." zboru zveze je imel vsak član en glas, njihovi sklepi pa so dobili veljavo šele potem, ko jih je potrdila atenskaeklezija.<lani so plačevali prispevke in ne davkov.Po razglasitvi kraljevega miru je v )tenah nastopilageneracija sposobnih politikovKalistratorganizator druge Pomorske zveze, (abriaspoveljniknajemniške vojske, Bikrat in &imotejvojaška poveljnika6.$ zmago Peloponeške zveze nad !aksom inParom l.C0/ je druga )tiška pomorska zveza postala vodilna pomorska sila v %rčiji.Po osvoboditviKadmeje in po zavrnitvi spartanskih poiskusov, s katerimi so ti skušali vzpostaviti nadzor nad mestomse je pričel vzpon &eb.&emeljil je na reorganizaciji *ojotske zveze, ki je imela svoj zbor, po novem pa je razpolagala tudi z mornarico." sedemdesetih letih F.st. pa se je kot pomembna drava uveljavila

&esalija.Po dobi notranjih razprtij med plemiškimi druinami je nastopil tiran 4azon iz er, ki mu je l.C0#uspelo zdruiti vso dravo.&esalija je bila največja vojaška sila %rčije in tesalski tiran je kot zaveznik5akedonije in )ten snoval vojni pohod proti Perziji s čimer si je pridobil naklonjenost %rkov. Poneuspelem pogajanju v 3parti je spartanska vojska vdrla v *ojotijo.3ledila je bitka pri =evktri l.C01 vkateri je spartanska vojska bila poraena, s tem pa se je končalo obdobje spartanske hegemonije.

#9. +bdobje &ebanske hegemonije viri:Ksenoont(ellenika6, ;iodor, Plutarh, Pelopidas, Kornelij!epot. Po osvoboditvi Kadmeje in po zavrnitvi spartanskih poiskusov, s katerimi so ti skušalivzpostaviti nadzor nad mestom se je pričel vzpon &eb.&emeljil je na reorganizaciji *ojotske zveze, ki jeimela svoj zbor, po novem pa je razpolagala tudi z mornarico." sedemdesetih letih F.st. pa se je kotpomembna drava uveljavila &esalija.Po dobi notranjih razprtij med plemiškimi druinami je nastopiltiran 4azon iz er, ki mu je l.C0# uspelo zdruiti vso dravo.&esalija je bila največja vojaška sila %rčijein tesalski tiran je kot zaveznik 5akedonije in )ten snoval vojni pohod proti Perziji s čimer si je pridobilnaklonjenost %rkov. ;vig nasprotnikov je 3parta skušala diplomatsko zaustaviti z novim mirovnimkongresom, na njem so razglasili splošni mir.)tenski poseg na $akintu in tebanski napad na Platajeatenskega zaveznika6privedo do povezovanja )ten in 3parte.=.C01 je na pobudo perzijskega kraljasklican mirovni kongres v 3parti, ki pa ni dosegel nobenih rezultatov, zaradi tebanskih zahtev popriznanju *ojotske zveze. !a njem prvič nastopi 'pamejnondas kasneje je uvedel novo taktikobojevanja, taktika poševne bojne črte izid v bitki ni prinesli okrepljeno desno krilo, temveč levo kriloalange6.$ uvedbo njegove vojaške taktike se je končala doba, ko je spartanska alanga z napadom nadesnem krilu zmagovala nad nasprotnikovo vojsko.Po neuspelem pogajanju v 3parti je spartanskavojska vdrla v *ojotijo.3ledila je bitka pri =evktri l.C01 v kateri je spartanska vojska bila poraena, stem pa se je končalo obdobje spartanske hegemonije.O&ebanska hegemonija je temeljila nazavezniških pogodbah, ki so povezovale območje celotne srednje %rčije.Prišlo pa je tudi do konliktivmed )tenami in &ebami saj je bilo več članic *ojotilske zveze hkrati tudi članic Pomorske zveze. &ebeso se v času svoje hegemonija skušale razširiti vpliv na Peloponez in zlomiti 3parto.&ako je bilaslednja potisnjena v obrambo in v boj za obstanek.3partanska ureditev Peloponeze je bila zrušena podemokratilnih uporih.=.C0? so se pod vodstvom 5antineje zdruili )rkadijci v zvezno dravo, ki se je



povezala s &ebami.&o dejanje pa se sproilo tebanski pohod proti 3parti." prvem pohodu &ebancipridejo v bliino 3parte, tedaj pa pride do upora 5esenijcev in ustanovljena je od 3parte neodvisnadrava mesenija.Pod vodstvom *ojotske zveze je nastala na Peloponezu )rkadijska zveza katereprestolnica je bila megalopolis.$veza je kovala lasten denar, imela je zvezno vojsko.Prvi tebanskipohod na Peloponz je zrušil 3partansko ureditev.$aradi &ebanskih uspehov sta se zbliali )tene in3parta, slednjo so v kritičnih razmerah podprle tudi 3irakuze.;rugi tebanski pohod je bil zato

neuspešen.O3mrt tesalskega tirana 4azona iz er l.C0? je pahnila dravo na rob dravljanske vojne indo neuspešnega poiskusa 5akedoncev, da bi pridobili vpliv nad &esalijo.!ato pa so se kaotičnerazmere pojavile v sami 5akedoiji v katerega so posegle &ebe. "endar pa njihov poseg ni biluspešen, saj je bila tebanska vojska v bitki s &esalci poraena.O=.C/> so na mirovnem kongresu v;elih skušali rešiti poloaj na Peloponezu in na severu.!aslednjega leta pa je prišlo do mirovnihpogajanj v 3uzi.%lavna določba sporazuma je perzijski dogovor z *ojotsko zvezo o jamstvu zaneodvisnost 5esenije, kar je pomenilo udarec za 3parto. +slabitev Pomorske zveze pa je pomenildrug sklep razoroitev atenskega ladjevja."aruh miru je postala Perzija. Posledica &ebanskegauspeha v 3uzi je sklenitev zveze med )tenami in )rkadijo.)tene so bile sedaj v hecnempoloaju.)tene so se obvezale za pomoč )rkadijcem proti 3parti, obenem pa so bile na podlagizavezništva dolne pomagati 3parti proti )rkadijcem.O5ir v 3uzi je postal podlaga za zadnji vzpon&eb.=. C// so sklenile posebne pogodbe z vrsto skupnosti na Peloponezu in dosegle uspeh naseveru.3edaj tudi &ebe skušaji zgradtit svoje lastno ladjevje prej kopenska sila6.3prva so na morju

dosegali uspehe, neto pa je njihova iniciativa na morju zaostala.O!a Peloponezu so se po zrušitvispartanskega dravnega sistema nadaljevali spopadi med posameznimi skupnostmi, ki jih je tebanskiposeg osvobodil spartanske nadoblasti. =.C/F je v vojni med )rkadijo in 'lido v +limpiji prišlo dooplenitve tempeljske zakladnice." arkadijski zvezi je prišlo do razcepa, del zveze se je oprl na &ebe,;rugi del pa se je povezal z elido in )hajo, k tej zvezi pa so kasneje pristopile tudi )tene.Prišlo je tudido zavezništva med mantinejo in 3parto. 3 tem je na Peloponezu nastala močna protitebanskakoalicija.$ bitko pri 5antineji l.C/# so si tebanci znova skušali podrediti Peloponez.<eprav je *ojotskavojska zmagala, je v tej bitki padel 'pamejonod, kar je dejanski poraz za &ebe.=.C/#M1 obe straniskleneta mirovni sporazum, ki je razglašal vsegrški mir. 3porazum je potrdil trenutno razmerje sil)rkadijska zveza je razpadla nadva dela6, to pa je bil po dolgih letih prvi sporazum, ki so ga %rkisklenili sami.O*itka pri 5antineji zaključuje štiridesetletno obdobje od konca peloponeških vojn."peloponeških vojnah so %rki postali obrobni dejavnik v svetovni politiki in objekt poseganja zunanjihsil.3 propadom spartanske in tebanske hegemonija je bila usoda %rčije pravzaprav odločena in tudi

ideja splošnega miru ni mogla prinesti trajnejšega miru in spremeniti politično podobo deele.Bdejasuverene polis je oteevala nastanek večjih dravnih tvorb, grška polis pa je kot dejavniksvetovnozgodovinskega razvoja propadla.3 koncentracijo političnega, gospodarskega in kulturnegaprizadevanja na majhnem prostoru pa je za časa svojega obstoja dosegla izjemne rezultate.3vobodniposameznik je postal nosilec politične svobode.!a podlagi dosekov mestnih drav so %rki vhelenistični dobi ponovno postali nosilci svetovnega razvoja na gospodarskem in kulturnem, manj pana dravnopolitičnem področju.

C?. 7azvoj sirakuške drave na 3iciliji po l.F?? "iri:Platonova pisma, Ksenoont, plutarh, ;iodor v F?knjigah napisal svetovno zgodovino, veliko črpa iz del, ki se niso ohranila6. " prvi polovici F.st. seprične pod tiranom ;ionizijem B. vzpon 3irakuz." tem času so 3irakuze prevzele eno vodilnih vlog v

grškem svetupremik v političnem ravnoteju s )ten in 3parte na 3redozemlje6.O" času peloponeškihvojn je Kartagina skušala to vojno izkoristiti za podreditev 3icilije. !a prošnjo 3egeste so posredovalina 3iciliji in pri tem uničili 3elinunt in (imerotu so iz maščevanja zaradi poraza l.F>? pobili veliko%rkov6. Kmalu pa so zasedli tudi %elo in Kamarino.;ionizij je v 3irakuzah uspešno odbil kartaanskinapad in sklenil mir s Kartagino.+d tedaj velja za prvega človeka grške 3icilije.Pričel je s pripravamina vojno proti Kartaanom, zelo je utrdil mesto, ki je postala v tistem času najbolje oboroeno inzavarovano mesto.5očno oboroene pričnejo 3irakuze z vojno proti Kartagini.Po več grških porazih ,kuga med Kartaani in uspešen izpad grške vojske iz 3irakuz prineseta %rkom zmago.=.C9# jeponovno sklenjen mir med %rki in Kartaani, po katerem 3irakuze obvladujejo celotno 3icilijo razen 3$dela otoka. OPo vojnah je ;ionizij skušal zgraditi sirakuški pomorski imperij in dvigniti 3irakuze vvelesilo zahoda.;ravo je širil v treh smereh a6v 4 Btalijo, b6na obale 4adranskega morja, c6na obale&irenskega morja.a6je bila najlaja.=.C>/ so premagali zvezo junoitalskih mest.3 tem so 3irakuzedobile nadzor nad 5esinsko oino in dosegle pogoj za obvladovanje "elike %rčije.c6 je segalo do obal

'trurije. 3 postojnko na Korkiri so skušale obvladati plovbo pa 4adranskem morju.b6 3irakuškakolonizacija obal 4adranskega morja je bila šibka, na otokih 4adranskega morja pa so ustanovili nekajkolonij.O" času druge vojne proti Kartagini številne skupnosti %rkov zapustijo nasprotnika ;ionizija in



se postavijo na stran Kartaanov.=.C># so bile 3irakuze poraene.&udi tretja vojna proti Kartagini l.C/>ne spremeni stanja, 3icilija je še naprej razdeljena na dva dela.O;ionizijev naslednik ;ionizij BB. ni takodober politik kot njegov oče svetovalci na nejgov dvor povabijo Platona, da bi mu pomagal oblikovatidravno uraditev6. 3redi F.st se na grški 3iciliji uveljavijo številni lokalni tirani, izbruhnejo dravljanskevojne kar označuje propad sirakuške hegemonije. 5ed nenehnimi boji za oblast se kandidati za oblastobrnejo na matično polis, Korint, ki za razsodnika pošlje &imoleonta. &emu uspe doseči spravo med

%rki in premagati Kartaane.+dstraniti da vse tiranske reime, grške skupnosti pa povee v zveznodravo, na čelu katere so 3irakuze.O"elika %rčija je v tem času e šla proti propadu.$aradi krepitveitalskih ljudstev so tamkajšne skupnosti za pomoč prosile matični polis 3parto. &a jim je skušalapomagati, a sa ji ni posrečilo. Propad "elike %rčije je bil spričo vojaške premoči sosednjih ljudstev leše vprašanje časa.

C1. %rška kolonizacija na 4adranu "iri:;iodor, Plinij.Kolonije na tem območju je ustanavljala kokonija3irakuze zato govorimo o sekundarni grški kolonizaciji6.&a je s kolonijami skušala obvladovati obrobniprostor. 3ekundarne naselbine niso posebnost jadranskega prostora, temveč so nastajale tudi drugod."endar pa je bila sirakuška kolonizacija obal 4adranskega morja šibka, ustanovljene so bile štirinaselbine na $ )ria, )nkona, in dve ki jima ne vemo imena6 in tri na " obali =issos, Bssa,Pharos6.;ionizij B. je ok.C9? na "isu ustanovil kolonijo Bssa, ki je postala izhodišče za nadaljnokolonizacijo.Pet let kasneje je pomagal pri ustanavljanju kolonije Pharos. Istanovljena je bila tudinaselbina (erakleia, na kopnem pa naselbina )nchiale obe sta neidentiicirani6.Kasneje so %rki izBsse ustanovili koloniji &ragurion in 'petion v ;almaciji, ki sta ostali v zvezi z Bsso.!a Korčuli pa jepolega šibke naselbine iz l.ok./?? nastala Bsejska kolonija, katero kasneje označujejo kot knidskonaselbino. OPrvi koloniji na 4adranu sta nastali ob koncu /. 3t 'pidamnos in )pollonia6, razvoj proti 3pa je potekal počasi.O"iri nam kaejo, da so %rki 4adransko morje slabo poznali (ektajevo poročilo,poročila 3kilaka omanja več mest, otokov, rek in ljudstev tega prostora6.!ekaj dodatnih poročil paprinaša pesniški opis 3kimna konec #.st.6. !a podlagi teh virov je mogoče ugotoviti politično,poselitveno in etnično podobo deel na " obali 4adranskega morja. !a tem območju so ivela triljudstva, (istrina 36, =iburni na območju današnjega (rvaškega primorja6 in vrsta ilirskih ljudstev v;almaciji. &udi zgodovina grških mest v ;almaciji je premalo poznana. $nano je, da so kolonije Bssa,Pharos, (erakleia in Kork8ra so kovale lasten denar.5ed arheološkimi viri so najpomembnejši grški

napisi najbolj znan je dekret o ustanovitvi in ureditvi naselbine lumbardska pseizma6.Bz sredine 1.st.po n.št. rimski polihistor Plinij poroča o grških mestih na 4 dalmatinski obali. Kasneje se omenja ševeč naselbin *outhoe dan.*udva, +lcinium Ilcinij, 'pidaurum 2avtat6. O%rki so se naselili naotokih. $ izjemo teh je bila kolonizacija na območju 4adrana šibka.4uni del ;almacije in =iburnija stabila neprijazena za naselitev zaradi Blirov. !a obalah " 4adrana so bili 5orski razbojniki, %rke pa jeodvračala tudi teko dostopna obala, nerodovitna zemlja in slabe povezave z zaledjem.OGibke grškeskupnosti na 4adranu so bile izpostavljene pritisku sosedov in so v kratkem času prišle v vazalniodnos do Blirov. =e Bssa je ohranila samostojnost- njen klic na pomoč proti Blirom je na " obalo 4adranapriklical l.##9 rimsko intervencijo.

C#. 'lementi grške navzočnosti na severnem jadranu in dan. slovenskem ozemlju O!a slovenskemozemlju ni ohranjen noben materialni vir, ki bi nesporno dokazoval grško navzočnost na tem področju.

5aterialnih virov tega prostora je malo. ;okazano je, da so prebivalci dan.slovenskega ozemlja imelistike s %rki v predhodni in arhaični dobi, manj pa jih je bilo v klasični in helenistični dobi. Predhodnadobavplivi pri nakitu, arhaična dobanajdbe lončarskih izdelkov v halštatskih najdiščih 3tična,5agdalenska gora, 5ost na 3oči jonska keramika6, Koritnica pri *ači, Poštela pri 5ariboručrnoigurna in rdečeigurna keramika66. Bz /.F.st. so na tem ozemlju našli oroje grškega izvora. !ašliso ga v grobovih pripadnikov plemenske aristokracije. Bz arhaične in klasične dobe pri nas niso našlinobenih grških novcev. !ašli pa so 1E novcev iz helenistične dobe, ti so bili najdeni v različnih delih3lovenije. "erjetno so %rki vplivali tudi na kovanje denarja pri Keltih. Ivoz grških izdelkov je bil torejmajhen in sodeč po najdbah6 občasen.O %rški topomini tudi kaejo na nekakšno prisotnost %rkov nanašem prostoru. $nanih je /? toponimov, vendar je lokaliziranih le pol. Plinij omenja toponim )egidaKoper6, geogra iz 7avene verjetno iz >.st.6omenja nekaj toponimov: PiranonPiran6, !eappolis!ovigrad6 , )d pirum(rušica6, poštna postaja P8rr8nekje v hrvaškem $agorju6, )rcianelokalizirana6, )rchimieanelokalizirana6. %rški pisci 3trabon, Ptolomej6 pa omenjajo tudi gorskaimena: +kra, KarouankaKaravanke6 in Phligadia in dve rečni imeni )k8lis neidentiicirano6 in helos=ougeon verjetno 2erkniško jezero6. O !apačne geograske predstave grških piscev kaejo na to, da



so %rki o tem prostoru vedeli le malo. &o območje so spoznavali predvsem prek plovnih poti ododmorskega območja 4adrana proti njegovem kontinentalnem zaledju. (ektaj iz 5ileta konec /.st.6prvič omenja severnojadranske deele Bstre in =iburnije. Podatki o tem področju so mu znanipredvsem iz poročil okajskih pomorščakov. Po 4adranu je vodila pomorska pot preko katere so )tencitrgovali s $ jadransko obalo, 3" obalne pokrajine pa v to trgovino niso bile vključene. +d srede F. st.se v virih večkrat pojavi napačna predstava o jadranskočrnomorski biukaciji. )ristotel je zagovarjal

tezo, da se en rokav ;onave izliva v <rno morje, drugi pa v 4adransko morje. &o napako ponovita tudi3kimnos in 3kilas. &a predstava pa je za napačno ocenjena e za časa )vgusta kritika 3trabona6. "sedo avgustove dobe pa so prevladovale napačne predstave o prostoru, kjer se sekajo )lpe, Podonavjein 3 4adran.O+ grškem poznavanju tega območja govori mitološko izročilo. 5it o )rgonavtih oz. enaod različic tega mita govori tudi o vračanju )rgonavtov iz Kolhide v domovino preko slovenskegaprostora. +b tem mitu se e v starem veku pojavi problem, po kateri poti so se )rgonavti vračali inkritike nekaterih nepravilnosti, predvsem dveh izlivov ;onave Plinij 1.st. po.Kr., $osim ok.l.E??,3ozmen sreda E.st. Q6. &o področje pa se omenja tudi v ostalem mitološkem izročilu: po 3trabonunaj bi na tem območju Kolhidici zasledovali so )rgonavte6 na tem območju ustanovili mesto PolaiPulj6. +menja tudi svetišče grškega heroja ;iomeda ob izviru &imava.O+bmočje današnje 3lovenijein njenega blinjega sosestva ni bilo vključeno v razvojni krog grške civilizacije, poseljen pa ni bil niti vdobi sekundarne kolonizacije. "endar pa se kaejo vplivi grškega sveta tudi v tem prostru.

CC. !astanek in razvoj makedonske drave do ilipa BB. "iri:dela (erodota, &ukidida,;iodorja.5akedonci so bili sprva kontinentalno hribovsko ljudstvo, ki se je preivljali s pastirstvom inse je šele privalalo ivljenju v mestih." kulturnem oziru so močno zaostajali za %rki.O5akedonci so vširšem smislu grško ljudstvo, sodijo v skupino severozahodnih %rkov. !jihov jezik ali zapisi o njem seni ohranil.!ekaj časa je bila zastopana teza o mešanem grškoilirskem izvoru, sedaj pa je eopuščena.;olgo so iveli izolirano in so postali v kulturnem, drubenem in političnem oziru ljudstvozase. .O" 5akedoniji se kraljeva oblast razteza samo po niinah, v hriboviti 5akedoniji pa vladajodomači knezi.5akedonija je bila kontinentalna drava., gospodarstvo je bilo agrarno, ukvarjali pa so setudi s sečnjo lesa s katerim so zalagali %rčijo.5akedonija je bila po dravni ureditvi patriarhalnokraljestvo, kralj je hkrati vojskovodja, vrhovni sodnik in vrhovni svečenik.. Pri vladanju se opira naplemstvo."ojaški zbor so sestavljali vsi aktivni vojaki, potrjeval je kralja z aklamacijo in posegal v

vprašanje nasledstva na prestoluče so bile pri tem teave6."rhovno sodišče pa je obravnavaloprimere veleizdaje.O!ajstarejša obdobja njihove zgodovine so nam skoraj nepoznana.;o prvih oblikdravnosti je prišlo v goratih junih pokrajinah 5akedonije, od koder so prodrli na 3 in ustanovili vgorski utrdbi )gaj novo prestolnico.Perdikas B. je prvi znani makedonski vladarvladal na začetku 0.st6.Konec /.st. kralj )minitas B. ponudi zatočišče atenskemu tiranu (ipiju, v tem času 5akedonci prečkajo"ardar in svojo oblast razširijo proti "." E. st. si )leksander B. prizadeva za širjenje grške kulture.Postal je perzijski vazal.Bzvor grške rodbine je povezal z grškim svetom, zaradi povezanosti z heleni so mudovolili sodelovati na olimpijskih igrah. Bzvedel je reormo vojsketeko oboroeni konjenici je postavilob stran pešadijsko vojsko, ki jo sestavljajo kmeti6.)leksandrov naslednik Perdik BB. se je z uspešnodiplomacijo izognil peloponeški vojjni.5akedonija je postala pomemben dejavnik v grškem svetu začasa njegovega naslednika, )rhelaja B. Pridobil je pomembno mesto Pidno in posegel v notranjerazmere v &esaliji.$ gospodarskimi ukrepi in priklučitvijo 5akedonije perzijskemu denarnemu sistemuin dvignil gospodarstvo drave.Podpiral je umetnost.Po njegovi smrti so se v deeli za daljši čas

pojavile notranje razprtije.&o so izkoristili sosedjena " (alkidijska zveza, na $ napadalni Bliri6.$ato je5akedoniji koristila olintska vojna.

CF. ;oba ilipa BB."iri:materialni virigrobnica s posmrtnimi ostanki ilipa BB., novci in napisi6,zgodovinar Bzokrat, ;emostenovi govori proti ilipu." obdobju tebanske hegemonije, pa do prihodailipa BB. na oblast je bila 5akedonija šibka drava.ilip BB. ponovno reormira makedonsko vojsko. &a jepostala bolje izurjena na podalagi stalne vaje in številnih pohodov. 4edro vojske je sestavljala alangaiz teko oboroenih pešcev, konjenica pa je bila postavljena po krilih in je sluila kot napadalni delvojske. 3 to reormo je ilip dvignil 5akedonijo v vojaško najmočnejšo dravo v 'vropi. "zporedno zvzponom makedonske monarhije je potekal postopni zaton )ten in druge atiške pomorskezveze.$notraj pomorske zveze se je izoblikovala posebna $veza otoških drav. Pomorska zveza jebila s tem bistveno prizadeta. Gibkost )ten je izkoristil ilip BB., zavzel )mipolo in Pidno.Kot odgovor na )tensko gronjo z vojno se je ilip povezal s (alkidijsko zvezo in svojo oblast razširil proti ". !a pozivkolonije Krenides je mesto osvobodil tračanske nevarnosti, v njem pa naselil koloniste in mu dal novo



ime, ilipi takrat je prvič v evropski zgodovini mesto dobilo ime po človeku6.%ospodarsko moč drave je dvignila pridobitev nekdanjih atenskih zlatih rudnikov v &rakiji.&ako se od l. CF> v grškem svetupojavlja makedonski zlatnik kot temeljna valuta. Ker je 5akedonija v kratkem času postala močnadrava, so se njene sosede zdruile v zvezo, ki se ji kasnej priključijo še )tene. " zavezniški vojni iliphitro premaga svoje sosede. 3 tem se je končala prva doba makedonske ekspanzije.O3por medokido in *ojotijov zavezništvu s &esalijo6 sproi vojno, ki zajame velik del %rčije.+d tam se je

razširila tudi na 3 v &esalijo, kjer je ena stran podpirala onomarha, druga pa je ilipa prosila za pomočin mu s tem ponudila monost posega v razmere grškega sveta. " bitki na Haranovem polju l. CE#ilip premaga vojsko okide, vojne ujetnike pa kruto usmrti, kar pusti močan vtis na celoten grški svet.$maga na Haranovem polju je pomenila začetek makedonske prevlade v &esaliji prva grška deela,ki je dejansko e prišla pod makedonsko oblast6.Poiskus prodora v srednjo %rčijo po zmagi v &rakiji niuspel. !erešeni sta ostali vprašanji odnosov s (alkidijsko zvezo in širjenje proti " kjer dominirata )tene in Perzija 6. ilipov pohod v &esalijo l.CE# je 5akedoniji priključil ozemlje med !estom in <rnimmorjem. &o je pomenilo hud udarec za )tene, naslednjega pa jim je ilip prizadejal s posegom volintski vojni, ko so 5akedonci zavzeli vsa mesta (alkidijske zveze. &e polis so izgubile avtonomijo inso bile vključene v 5akedonsko dravo. Pridobitev (alkidike je bila za 5akedonce ključnega pomena,saj so z vključitvijo starih kulturnih središč v 5akedonijo bile postavljane monosti kulturnegazblievanja in povezovanja med %rki in 5akedonci.O$aradi ilipovih uspehov je v )teneh začeloprevladovati protimakedonsko razpoloenje, katerega pobudnik je ;emosten. =.CF/ je atensko

mirovno poslanstvo s ilipom sklenilo politiko miru med )tenami in 5akedonijo. Ge pred potrditvijomiru pa je ilip zavzel del &rakije in to ozemlje priključil 5akedoniji, nato pa je pristal na mir z )tenamiilokratov mir6. +d tega dejanja je ;emosten v )teneh ostro nastopal proti ilipu BB. ilip določbe mirutakoj izkoristi za vojaški poseg v srednjo %rčijo, kjer se hitro utrdi. !amesto izključenih okejcev so bilivključeni v ;elsko amiktionijo in s tem je makedonski kralj postal član grške politične in sakralnezveze.OProti vse glasnejšemu ;emostenu v %rčiji s Promakedonsko stranko nastopa Bzokrat. ilipaima za dobrotnika vseh %rkov, ki jih bo zdruil z 5akedonci v prihodnji skupni vojni proti Perziji.Iresničitev teh idej je bila mona šele po vojaškem porazu %rkov proti 5akedoniji.

CE. ilipova zadnja leta vlade in nastop )leksandra "elikega "iri: ;iodor,Plutarh. Po bojih z )tenami jeilip BB. $ njimi sklenil mir in se posvetil urejevanju razmer na $. " pohodu proti Blirom je l.CFF ilip Blire

premagal. !a novo je uredil razmere v &esaliji, razdelil jo je na štiri okroja, v njihovih glavnih mestihpa so rezidirali tetrarhi, postavljeni s strani ilipa BB. &esalija je bila do bitke pri Pasjih glavah l.190tesno povezana z 5akedoniijo. )tene so se pod političnim vodstvom ;emostena pripravljale na vojno.3kušale so se povezati s Perzijo, a jih je ilip prehitel- s Perzijo je sklenil nenapadalni pakt. =.CFCM# jeposegel v 'pir in pričel uveljavljati makedonske interese na $. Prijateljski pakt s Perzijo pa mu jeomogočil odločilni poseg v %rčijo. =.CF# Perzija 'gipt ponovno naredi za svojo provinco. $aradi tekrepitve Perzije se ilip prične povezovati z )tenami. " tem času pa ilip uspe tudi osvojiti &rakijo in jonarediti za makedonsko provinco. &a makedonski prodor proti morskim oinam povzroči, daprotimakedonske stranke v )tenah sklenejo obrambno zvezo s tamkajšnjimi grškimi skupnostmi in sezačno povezovati s Perzijo. 3klenjena je (elenska zveza pod vodstvom )ten, ki naj bi %rke branilapred 5akedonci, vendar pa k zvezi ne pristopi *ojotska zveza. 5akedonci napadejo atenskegazaveznika, kar sproi vojno. &o je bila predvsem vojna med )tenami in 5akedonijo CF?CC>6.ilip, kini imel močne mornarice, in njegovo obleganje *izanca ni bilo uspešno, se je odločil za pohod proti

3kitom ob spodnji ;onavi. Pohod se je končal uspešno in je dvignil moralo vojske. !ato je podiplomatski poti skušal med seboj spreti )tene in *ojotsko zvezo in napovedal vojno proti )misioskrunili naj bi ;ele6.=.CC9 dobi od ;elske amiktionije dovoljenje za poseg proti )misi in to muomogoči, da vdre v srednjo %rčijo.)tene in &ebe so se počutile ogroene, ;emosten je zaradi tega vzvezo povezal srednjo %rčijo in dele Peloponeza in otoke. " bitki pri )misi 5akedonci porazijo %rke, vbitki pri (ironeji pa je zdruena makedonska vojska poraena. $a izid bitke je bil pomemben prebojalange pod vodstvom ilipovega sina )leksandra. ilip se nad poraenci ni maščeval, hotel je zdruitigrško vojsko za boj proti Perziji. Bzjema so bile &ebe, ki so bile strogo kaznovane.;rugo )tiškopomorsko zvezo je ilip ukinil, )tenam pa je vzel ozemlje ob morskih oinah. Bzokrat je ilipa pozval,naj %rke zdrui in jih popelje proti Perziji. Prvi je izrazil idejo o helenističnem bojem kraljestvu. ilipnato odide na Peloponez, kjer kaznuje 3parto z odvzemom ozemlja. =. CC> je bil kongrespredstavnikov grške polis v Korintu in na njem so ustanovili Panhelensko oz. Korintsko zvezo.7azglašen je bil splošni mir, prepovedani so bili spori med grškimi dravami, uzakonjena je bila

spošna plovba.7azglašena je bila avtonomija posameznih drav, ustanovljen je bil s8nedrion najvišjepredstavništvo zveze, v njem so bile zastopane članice po svojem pomenu. 3klenjen je bil mir medilipom in Panhelensko zvezo.CC0 je bil ilip imenovan za poveljnika v vojni proti Perziji sveta vojna6.



&o je pomenilo vojno napoved za Perzijo in e naslednjega leta ilip prične z vojno. Perzija podoblastjo ;areja BB. ni bila pripravljena na makedonskogrški pohod. !a srečo je tega ustavila ilipovasmrt bil je umorjen6. Prvič v zgodovini so bili zdrueni 4 deli *alkanskega polotoka in %rčija podmakedonskim vodstvom. ilip za čas svojega vladanja z izvrstno orgaizacijo, vojaškimi sposobnostmiin diplomacijo korenito posee v grški svet.O )leksander , ilipov sin z očetom ni imel dobrih odnosov,nanj pa je imela vellik vpliv mati +limpija. !jegov učitelj je bil )ristotel, ki ga je navdušil za grško

kulturo. Po ilipovi smrti je postal kralj in odstaranil svoje sovranike in mone pretendente zakraljevski prestol. " %rčiji so po ilipovi smrti nastopile teavne razmere. " &ebah, )ntiohiji in naPeloponezu so izbruhnili nemiri, v )tenah se je okrepila protimakedonska stranka. )leksandra v&esaliji okličejo za hemogena %rčije in mu podelijo mesto, ki ga je prej zasedal njegov oče v Korintuga pooblastijo za poveljnika v prihodnji vojni proti Perziji. Prvi )leksandrov pohod proti &račanskimljudstvom je bil uspešen. )leksander vojsko vodi preko Plovdiva čez *alkan in ozemlje spodnje;onave. $magal je v bojih proti Bllirom. 5edtem pa se je v %rčiji pojavila novica, da je )leksandermrtev in prišlo je do upora. $anetili so ga Perzijci. )leksander se je vrnil v *ojotijo in prekinil z uporom.&račanski, Bllirski in grški pohod okrepijo )leksandrovo oblast v 5akedoniji in omogočijo veliki azijskipohod. inančni poloaj 5akedonije je bil slab, vendar )leksander kljub temu prične s pripravami napohod v )zijo.Ipal je, da bo za preskrbo C?.??? pešcev našel vse potrebno v Perziji. !a tem pohoduso poleg makedonske vojske sodelovalli tudi vojaki Panhelenske zveze. $aradi slabšega ladjevja, se je ilip odločil, da bo vojna potekala po kopnem. $a vzdrevanje makedonske oblasti v %rčiji in za

varstvo pred Bliri in &račani je doma pustil četrtino vojske. &ej je poveljeval ilipov zaupnik )ntipater, kotregent je nosil naslov stratega 'vrope.

C/. )leksandrov pohod v )zijo inančni poloaj 5akedonije je bil slab, vendar )leksander kljub temuprične s pripravami na pohod v )zijo.Ipal je, da bo za preskrbo C?.??? pešcev našel vse potrebno vPerziji. !a tem pohodu so poleg makedonske vojske sodelovali tudi vojaki Panhelenske zveze. $aradislabšega ladjevja, se je ilip odločil, da bo vojna potekala po kopnem. $a vzdrevanje makedonskeoblasti v %rčiji in za varstvo pred Bliri in &račani je doma pustil četrtino vojske. &ej je poveljeval ilipovzaupnik )ntipater, kot regent je nosil naslov stratega 'vrope. "iri:)rijan, ;iodor, Kurcij, Plutarh, 4ustin.O)hajmenidska drava je bila šibka dravna tvorba. +srednji oblasti ni uspelo povezati različnaljudstva med seboj v celoto."ojne in upori niso prizadeli samo še osrednjega dela perzijske drave na

iranski planoti.Perzija je razpolagala s grškimi najemniki in se za bliajoč pohod 5akedoncev nizmenila. Bstega leta, kot v 5akedoniji nastopi oblast )leksander, v Perziji prične vladati ;arej BBB.%rškomakedonska vojska je po pripravah pričela z vojno. *rez teav je prečkala ;ardanjele in v 5ali )ziji je )leksander obiskal )hilov grob.+brambo Perzije so prevzeli štirje satrapi. " bitki pri %ranikul.CCF so billi Perzijci poraeni. OKer je bilo makedonsko ladjevje slabše ob Perzijskega, je moral )leksander oporišča perzijske mornarice zavzeti s kopenske strani.=.CCE so izpod perzijske oblastiosvobodili =lidijce. +svobodil je tudi mnoge druge grške skupnosti in jih v svojo dravo vključil kotneposredne podanike.5akedonci so osvojili 4onijo in =idijo )leksander za obe deeli postaviposebnega upravnika6, na njegovo stran prestopi Karija, pridobijo tudi =ikijo in Pamilijo. )leksander jeprezimil v rigiji po pol leta trajajočem pohodu, v katerem je zrušil perzijsko oblast v $ in osrednji 5ali )ziji.*itka pri Bssu l.CCC je odločila o usodi Prednje )zije. &o je bila bitka z zamenjano bojno črto armadi se zaradi slabe vidljivosti zgrešita6. ;arej se prehitro poene v beg in tako 5akedoncem usperazgnati vso perzijsko vojsko z izjemo elitnega oddelka najemnikov. &a zmaga pa ni blila po volji

protimakedonske stranke, ki je upala na perzijsko zmago. &udi pri osvajanju Prednje )zije je najprejzavzel obalni prostor, pokrajini enicijo in Palestino. &ir ni hotel prestopiti na 5akedonsko stran zatoso ga v to prisilili. 5esto na otoku so oblegali pri tem so nasuli nasip do mesta6 dokler se jim nipredalo. !ato se je )leksander odločil za pohod v 'gipt. 3 tem je dal Perzijcem monost, da sepripravijo na nadaljevnanje vojne, vendar tega perzijski kralj ni znal izkoristiti. !a pohodu skozi 4 3irijoin Palestino so 5akedonci v %azi naleteli na hud odpor, 'gipt pa se jim je predal brez boja 5akedonciso veljali za osvoboditelje6.)leksander je kronan za kralja $gornjega in 3podnjega 'gipta. !jegovodnos do 'gipčanov je bil toleranten in zelo naklonjen. " 'giptu je )leksander ustanovil )leksandrijo,ki je kmalu postala idealno morsko in rečno pristanišče na svetu. " njem so poleg %rkov prebivali tudipripadniki drugih narodov.O " času pohoda v 3iRo je )leksander obiskal )mnovo svetišče, kjer so gapozdravili kot )monovega sina.Po tem se je kralj čutil kot izvrševalec bojega poslanstvva.O=.CC1 jenjegovega 'giptovskega pohoda konec. !jegova vojska preko 3irije prodre 3 od 5ezopotamije. " bitkipri %avgameli )leksander s taktičnimi novostmi premaga številčnejšo perzijsko vojsko. Po tej zmagi se

)leksander okliče za Kralja )zije. 5akedonci pridobijo *abilonrazmere uredijo podobno, kot so v'giptu6, 3uzo)leksander zajame njihovo zakladnico, ki postane eden od temeljev gospodarskegaivljenja nove makedonske svetovne drave6 in Perzepolopogati da rezidenco perzijskih vladarjev in



s tem simbolično zaključi pohod 5akedonsev in Panhelenske zveze. Po zavzetju prestolnice je )leksander postal naslednik )hajmenidov, bil pa je tudi vladar imperija, v katerem so zdrueni5akedonci, %rki in Perzijci6.

C0. )leksandrov pohod od Perzepolis do Bndije "iri:)rijan, ;iodor, Kurcij 7u, Plutarh, )leksander,4ustin. =.CC1 je njegovega 'giptovskega pohoda konec. !jegova vojska preko 3irije prodre 3 od5ezopotamije. " bitki pri %avgameli )leksander s taktičnimi novostmi premaga številčnejšo perzijskovojsko. Po tej zmagi se )leksander okliče za Kralja )zije. 5akedonci pridobijo *abilonrazmere uredijopodobno, kot so v 'giptu6, 3uzo)leksander zajame njihovo zakladnico, ki postane eden od temeljevgospodarskega ivljenja nove makedonske svetovne drave6 in Perzepolopogati da rezidencoperzijskih vladarjev in s tem simbolično zaključi pohod 5akedonsev in Panhelenske zveze. Pozavzetju prestolnice je )leksander postal naslednik )hajmenidov, bil pa je tudi vladar imperija, vkaterem so zdrueni 5akedonci, %rki in Perzijci6. Po poigu kraljeve palače v Perzepoli je )leksanderodpustil grške kontingente. !jegovo od panhelenskega programa se kae v )leksandrovi elji prevzetivlogo vladarja )zije. Helel je ujeti pobeglega perzijskega kralja, vendar ga je prehitel satrap *esos,ubeglega kralja zajel in ga kot svojega ujetnika usmrtil. Po tem dogodku je )leksander, imel se je zazakonitega naslednika ;areja BBB. hotel maščevati smrt svojega predhodnika. )leksander je vse boljpostajal podoben perzijskim vladarjem. Bz evropskega vladarja se je spremenil v absolutističnegaazijskega vladarja. Ker so ljudstva v " predelih )hajmenidske drave nudila 5akedoncem hud odpor,so slednji ta področja osvajali tri leta. &a dolgotrajni pohod pa se ni odvijal v obliki velikih in odločilnihbitk temveč kot gverilna vojna. &o je zahtevalo, da je )leksander svojo vojsko preoblikoval, uvedel jemanjše taktične enote. $ mnoičnim novačenjem Brancev pa je spremenil etnično zgradbo svojevojske. !ekaj pomembnih dogodkov za časa triletnega obleganja: 5akedonci prodrejo v*aktrijo)leksander ustanovi dve mesti in ju imenuje po sebi6. )leksandru uspe zajeti satrapa*esosa da ga usmrtiti na strahoten način6, l.C#9 )leksander z vojsko prekorači zasneeni (indukuš.5akedonci so med zasledovanjem *esosa6 prišli so skrajnega 3" območja ahajmenidske drave.=.C#> so 3kiti uničili zadjnje ostanke perzijske vojske, ki je beala pred 5akedonci in tako so olajšalizaključni del iranskega pohoda. O )leksander je elel postati absolutistični vladar svetovne drave inse je kot gesto sprave poročil z 7oksano, pripadnico visokega perzijskega plemstva.!a ta način jeprikazal svoj program stapljanja in povezovanja različnih ljudstev, ki pa je bil po njegovi smrti opuščen.

O)leksander je v času svoje orientalizacije spremenil odnos do %rkov in 5akedoncev. Prekinil je sdotedanjimi sodelavci, ki njegovi vlogi Perzijskega vladanja niso mogliMhoteli slediti. Isode njegovihzaslunih sodelavcev:iloktaspoveljnik konjnenice6 usmrčen l.CC?, ker naj bi vedel za zaroto protikralju, pa je ni naznanil, Parmenionkraljevi svetovalec6je padel kot rtev )leksandrove slabe vesti,Klejtos )leksandru je v bitki pri %raniku rešil ivljenje6 pa je bil usmrčen na ukaz pijanega kralja.O"zroki za )leksandrov indijski pohod verjetno niso ne vojaški in ne dravna ideologija )hajmenidovega naslednika, temveč se jih da razloiti s )leksandrovo eljo po dosegi robu "ekumene tedaj še niso vedeli za Kitajsko6. =. C#> jenavezal stike z indijskiim kraljem. !aslednjegaleta je z vojsko 5akedoncev in Brancev prešel (indikuš in prišel v dolino svetih rek. =.C#/ je v bitki pri(idaspu premagal indijskega kralja. " tej bitki sta se srečali dve armadi s popolno drugačnimataktikama indijska vojska je v napad šla na slonih. Bndijskega kralja je )leksander imenoval zasvojega vazalnega kneza. !ajbolj " točka, ki so jo 5akedonci dosegli na svojem pohodu je bila reka(iazis. Ko pa so prišlli do tam je nastopilo monsunsko deevje, zaradi katerega je )leksander opustil

načrt pohoda proti %angesu in obalam ,,"zhodnega oceanaSS. )leksander je odredil gradnjo ladjevja,ki je C#/ zaplulo v Bnd, vzporedno s to plovbo pa je potekal pohod kopenske vojske.=eto kasneje sodosegli Bndovo delto in )leksander je Bndijo vključil v svojo dravo. 5akedonska oblast v Bndiji se jeobdrala dve drsetletji in je temeljila na vojaških oporiščih in novoustanovljenih mestih z makedonskimivojaškimi posadkami. OPovratek indijskega pohoda pa je po svojih dosekih postal raziskovalnaekspedicija. !earh je plul od Bndove delte do Perzijskega zaliva in je na svoji poti pisal dnevnikgeograskih opaanj.OPovratek makedonske vojske je potekal v treh smereh. )rmadna skupina podKraterjem je prodirala po 3 poti skozi )zijo. )leksander je glavnino vojske peljal vzporedno z obalovelike izgube zaradi pomankanja vode6, tretja skupina pa je potovala po morju. $aključek azijskegapohoda pa je bil prihod )leksandrove vojske in mornarice v (ormuško oino l.C#E.O )leksander naj bise pripravljal na osvojitev $ ekumene. $ novim ladjevjem naj bi plul ok. )rabskega polotoka, temu panaj bi sledila osvojitev 3 )rike. "endar pa so njegove načrte po )leksandrovi smrti opustili. !jegovprihod v centralne perzijske pokrajine je zaokroil oblikovanje drave, ki se je raztezala od 4adrana do

Bndijskega oceana, od ;onave in Kavkaza do $gornjega 'gipta.



C>. Pomen )leksandrovega pohoda"iri: Plutarh.)leksandrov pohod je potekal od (elesponta protiBndiji. 3 tem pohodom je pod svojo oblastjo ustvaril svetovno dravo pod svojo oblastjo. )leksandrovprihod v centralne perzijske pokrajine je zaokroil oblikovanje drave, ki se je raztezala od 4adrana doBndijskega oceana, od sppodnje ;onave in Kavkaza do $gornjega 'gipta. )leksander je sestavil novosvetovno dravo. &a je bila sestavljena iz treh delov:makedonskega kraljestva, azijskega kraljestva inobmočja panhelenske zveze. "ladal je v vseh treh dravah drugače. " 5akedoniji so kralja

teoretično6omejevale stare institucije in cemtri moči. " )ziji je imel kot kralj )zijcev absolutno oblast.%rkom pa je vladal kot (egomon in kot vojskovodja v vojni proti Perziijcem. !a svojem pohodu jevečkrat reormiral vojsko in jo prilagodil razmeram in nasprotnikovi taktiki. " vojsko pa ni vključeval le%rke in 5akedonce, temveč tudi )zjce Perzijci in Branci6. )leksander je elel v svoji dravi zdruitimakedonske in iranske elemente.!i poznal rasizma.$a upravnike osvojenih deel je po l.C11 postavljaltudi perzijske velikaše.O)leksander je poudarjal, da nastopa kot rešitelj zatiranih ljudstev.&o kae tudinjegovo ravnanje z =idijci, Karijci, 'gipčani in *abilonci. "endar pa je bila idej o pobratenju narodov lesekundarna glede na to, da je )leksander nameraval osvojiti tudi $ ekumeno6. 3kušal je uvestipolitiko stapljanja ljudstev na vsa ljudstva svetovne drave.O $godovinsko pomembno pa je tudi )leksandrovo ustanavljanje mest tretje obdobje grške kolonizacije. &a niso imela le vojaške vloge,temveč so odigrala tudi pomembno kulturno vlogo iz njih se kasneje širita grški jezik in kultura. 5estaso bila po značaju grška in ne makedonska.3 to kolonizacijo je grščina postala svetovni jezikizpodrinila je aramejščino na "6.O "elika drava pa je omogočala tudi nastanek prometa in

trgovine. )leksandrov pohod pa je omogočil raziskovanje tega prostora geograska ,,odkritjaSS6.Pogojza uveljavitev trgovine pa je bila uvedba svetovne valute." Perziji je bimetalni stemslati in srebrninovci6 opustil in prešel na srebrne nominale kot na podlago denarnega sistema.O;rava, ki jo jeustvaril s tem pohodom je bila prva in edina drava v zgodovini. "endar pa so po njegovi smrti mnogenjegove ideje zamrle. !ajdlje se je obdrala absolutna monarhija, ki je temeljila na vladarskem kultu.&ase je kasneje preoblikoval v helenistični vladarski kult, ki pa je bila podlaga za ideologijo rimskegacesarja. *rez )leksandrovega oblikovanja velike drave, si ne bi mogli predstavljati velikihzgodovinskih tvorb, ki so se pojavljale v nadaljni zgodovini. 3 pohodom pa je ustvaril most med 'vropoin Perzijo na kulturnem in gospodarskem področju.

C9. *oji za dediščinodo C?1 pr.Kr.6 "iri:;iodor,)rijan, Plutarh, Kornelij !epot, literarni virdramatik

5enander. )leksander je po svoji smrti zapustil ogromno dravo, ni pa imel naslednikov. $ato jenjegova smrt 1?.junija C#C sproila vprašanje nasledstva. &o se je skušalo rešiti na makedonskemvojaškem zboru. ormalno se je ohranila celotna drava, dejansko pa so jo razdelili na več manjšihdelov.)leksandra nasledi njegov polbrat in postane kralj ilip BBB. ;ravo pa si razdelijo pomembnivojaši poveljniki. )ntipater ohrani svoj poloaj stratega 'vrope, poveljnik vojske v )ziji postane Krater.OPerdikas TTregent azijskega kraljestvaSS6 izvede upravno reormo svojega območja, uvede ureditevsatrapij. Ptoloma j dobi v upravo 'gipt, 'vmen dobi Kapadokijo in Palagonijo, )ntigon pa dobiPamlijo, =ikijo in "eliko rigijo. " 'vropi )ntipaterda trakijo v upravo =izimahu. O3atrapi iranskegarodu so praktično v celoti izgubili svoje poloaje. Propadli so )leksandrovi načrti osvajanja $ahoda instapljanja narodov. )leksandrovi nasledniki so se ukvarjali predvsem z dvema političnima konceptoma.Perdikas, 'vmen in )ntigon so zastopali idejo dravne enotnosti, Ptolomaj in =izimah pa sta elelaoblikovanje večih drav. Kralj v teh spopadih ni igral posebne vloge, saj je bil pod vplivom vojaškihpoveljnikov.O Pomembno v tem času pa je postalo tudi vprašanje, kdo bo obvladoval duhovno in

kulturno središče sveta ,,grško vprašanjeSS. O Proces v katerem je svetovna drava postala razbita namanjše dravice je potekal v štirih stopjah in vsaki časovni stopnji je ideja partikularnih drav zmagalanad idejo dravne enotnosti. =.C#1konec prve stopnje6je bil umorjen Perdikas, l.C10konec drugestopje6 sta bila usmrčena ilip BBB. in njegova ena 'vridika, C11 pa je bil sklenjen mir, ki je potrdilrazpad drave med posamezne ;iadohe. " bitki pri Bpsu l.C?1konec četrte stopnje6 pa je ideja enotnedrave dokončno propadla.OPo )leksandrovi smrti je v )ziji vladal mir, v %rčiji pa je prišlo do globokihpolitičnih pretresov. Politični emigranti so sproili politične napetosti in nerede. )tenci so po izstopu izKorintske zveze in ustanovili (elensko zvezo. )ntipater ni mogel obvladati razmer in prišlo je dohelenske vojne, v kateri je zmagal ;emosten. " bitki pri )morgu pa so bili %rki poraeni. )tene soizgubile prevlado na morju in vodilni poloaj v %rčiji. !a oblast je prišla protimakedonska stranka,atensko demokracijo pa je zamenjala timokratska ureditev.O" )ziji pa se je Perdik skušal uveljaviti kotčlan argeadske dinastije prek poroke, zato so se ostali diadohi povezali proti njemu. Perdik je poponesrečenem pohodu proti 'giptu postal rtev atentata. 'gipt se je lahko osamosvojil in se pod

Ptolomejem razvijal v samostojno dravo. =. C#1 so potrli novo ureditev )leksandrove drave. " tejureditvi je imel )ntipater vodilno mesto. !i pa mogel utrditi svoje oblasti v )ziji, zato se je vrnil v'vropo. +blast v )ziji je prevzel )ntigon. Po )ntipatrovi smrti je strateg 'vrope postal Poliperhont. !e



v 'vropi, ne v )ziji mu ni uspelo utrditi svooje oblasti. Iprl se mu je )ntipatrov sin skupaj z )ntigonom,Ptolemajem in =izimahom. !a Poliperhontovi strani pa je bila njegova dinstija, upal pa je tudi na grškopomoč. " pomorski bitki je zmagal )ntigon in na Kasandrovo stran so prestopile atene. " 'vropi se zanekaj časa utrdi Kasandrova oblast. " tem času pa pride do izumrtja privrencev ideje enotne dravena evropskih tleh propade dinastija )rgeadov. &a poltična ideja pa je istočasno doivela podobnousodo tudi v )ziji. "ojskovodja in diplomat 'vmen je podpiral )leksandrov kult je bil v vojni proti

)ntigonu poraen im usmrčen. Bdeja o enotni dravi je propadla.O +blast diadoha )ntigona se jepovečala, zato so se proti njemu povezali Ptolomaj, =izimah in Kasander. &ako povezani so bilipremočni za )ntigona in so ga porazili. K zvezi pa je pristopil tudi babilonski satrap 3elevik. !i papristopil k miru, ki so ga l.C11 sklenili Ptolomaj =izimah in Kasander z )ntigonom. 3 tem mirom je bilazačasno zaključena vojna za )leksandrovo dravo. )ntigon je ostal upravnik )zije, Ptolomaj je utrdiloblast v 'giptu, =izimah v &rakiji, Kasandru pa so priznali oblast v 5akedoniji do polnoletnosti kralja.5ladi kralj je bil kmalu za tem usmrčen.3 tem mirom je iz )leksandrove drave nastalo pet drav.!ajvečje je bilo azijsko kraljestvo sega od (elesponta do 'vrata6. &o dravo je okrnila izguba*abilonije in satrapij med &igrisom in Bndom. "seno pa je drava obsegala gospodarsko pomembenmaloazijski in sirski prostor. Kot politična in gospodarska sila je presegala druge začasne tvorbediadohov.OProstorsko bolj zaključena je bila ;rava =agida Ptolomaja 'gipt, Kirenajiki, 4 3irija, otok2iper6. *ila je v sporu s azijskim kraljestvom, saj sta si obe dravi lastili 4 3irijo in 2iper.O" 'vropi stavladala Kasander in =izimah. Prvi je ponekod bolj dejansko, drugod bolj ormalno obvladoval %rčijo.

&rakijo in morsko oino pa je nadzoroval =izimah. &a si je prizadeval za širjenje grške kulture navzhodnobalkanski prostor.O3elvik je svojo dravo iz *abilonije razširil nad celotnim iranskim vzhodomdo indijskih meja. !i pa uspel obnoviti oblasti v indijskem prostoru saj je tam nastala močna dravapod vodstvom 3andrakotosa.Bndijski vladar je sklenil pogodbo, s katero je nazaj pridobil vsa v boju z )leksandrom izgubljena ozemlja, 3elevk pa je dobil bojne slone, ki jih je uporabil v vojnah za )leksandrovo dravo.O 3elevk je ponovno elel utrditi pozicijo v %rčiji, s tem pa bi škodoval Kasandru." %rčiji se je pojavil sin )ntigona, ;emetrios Poliorketes in )tenci so prestopili na njegovo stran.Prehod pod oblast )ntigona so )tenci označili kot osvoboditev. !ato se je )ntigon odločil poseči naPtolomejeavo področje. " pomorski bitki pri 3alamini je ;emetrij Poliorket premagal egiptovskoladjevje in za dve desetletji utrdil pomorsko prevlado ,,azijskega kraljestvaSS v " sredozemju.)ntigon se je imenoval za kralja, ta naslov pa je potem prenesel na sina. Potem pa je )ntigon neuspešen pripomorskem in kopenskem napadou na 'gipt.Kraljevski naslov si l.C?E nadane Ptolomaj, nato pa tostorijo tudi ostali diadohi Kasander, =izimah in 3elevk. )ntigon pa je nadaljeval s svojimi boji. !apadel

je 7odos. <eprav je njegov sin imel najsodobnejšo oblegovalno tehniko, mu mesta po enoletnemobleganju ni spelo osvojiti. =.C?F se je končala vojna med Kasandrom in ;emetrijem, ki se je končal zzmago slednjega. Istanovljena je bila panhelenska zveza v Korintu, h kateri so pristopile skoraj vsegrške polis. $aščitnik te zveze je bil )ntigon, njen namen pa je bila vojna proti Kasandru. " %rčiji pa se je izoblikovalo tudi zavezništvo proti azijskemu kraljestvu. )ntigon se je zbal hkratnega napadaKasandra, Ptolomaja in 3elevka in se je umaknil v 5alo )zijo.O"ojna pa se je končala, ko je =izimahprodrl v azijski prostor proti ", 3elevik pa iz *abilonije proti $. "ojski sta se zdruili in v bitki pri Bpsuporazili vojsko azijskega kraljestva. +dločilno vlogo v tej bitki so igrali sloni. =izimah je svoje ozemljerazširil na celotno 5alo )zijo, 3elevk pa je dobil preostali del )ntigonovega kraljestava. Ptolomaj jedobil 4 obale 3irije, vendar pa 3elevk na to ni pristal in to območje je bilo še stoletje in pol predmetspora med obema dravama.OBdeja enotne )leksandrove drave je dokončno propadla. "ojska jepostala temelj oblasti diadohov.!jen pomen je z vojaško političnega se razširil tudi na gospodarskopodročje. )ntigon je prvi uvedel pomembno novost v dravni upravi, ko je namesto satrapov za

upravnike velikih območij postavil stratege in tako v eni osebi zdruil vojaško in civilno oblast. &emuzgledu sta sledila tudi =izimah in 3elevk. 5aloazijske grške polis so se vključile v dravno strukturo,vendar pa so ohranila notranjo avtonomijo. Istanovljena so bila tudi številna nova mesta, ki so imenadobila po diadohih. Propadel je poiskus oblikovanja makedonskoiranskega naroda, saj so novidiadohi v azijcih videli predvsem podlonike.

F?. "ojne med diadohi do konsolidacije velikih helenističnih drav :"iri: ;iodor,)rijan, Plutarh, Kornelij!epot, literarni virdramatik 5enander. Po l.C?1 je boila )leksandrova drava razdeljena na štiri velikedrave. &em so vladali diadohi 3elevik, =izimarh, Ptolomaj in Kasander. ;emetrij Poliorket pa jerazpolagal z močno mornarico in z njo gospodoval nad morjem. 3voje načrte je usmeril na $ in sepovezal s sicilskim vladarjem )gatoklom. Pojavila se je vizija sredozemskega pomorskega imperija

5akedoncev in %rkov razprostiral naj bi se od 3icillije do enicije6. ;iadohi pa so si prizadevali postatimakedonski kralji. Po Kasandrovi smrti so se ostali diadohi dali na vojaških zborih oklicati za kralja5akedoncv."endar pa ta naslov ni izraal dejanske moči, temveč je postal samo izraz prestia in



vladarskega legitimiranja. O+blast ;emetrij Poliorketa je temeljila na posedovanju obalnih mest.Panhelenska zveza je bila ukinjena, )tene pa so odrekle pokornost azijskemu kraljestvu. " tem časuse je večalo nasprotje med dvema najmočnejšima diadohoma, 3elevkom in Ptolomajem. 3por jepovzročilo sirsko vprašanje. Ptolomej je na svojo stran pridobil =izimaha in Kasandra, 3elevk pa jesklenil zavezništvo z ;emetrij Poliorketom.O=.#9> pa je Kasander umrl in v 5akedoniji so nastopileskoraj anarhične razmere. ;emetrij je začel obnavljati oblast nad %rčijo. =.#9F se je oklical za ,,kralja

5akedoncevSS in postal najmočnejši vladar v 'vropi. " &esaliji je zgaradil ;emetriado. Ispelo se mu jeutrditi v *ojotiji, zavzel je Korkiro, se povezal s sirakuško dravo.$aradi uspehov pa so proti njemunastopili ostali diadohi. =izimarh je vpadel v 5akedonijo, Ptolomaj pa je zrušil demetrijevo oblast v'gejskem morju. ;emetrij je medtem skušal zrušiti =izimahovo oblast v )ziji, vendar je bil poraen.=.#>/ ga je zajel 3elevk.OK sprememban v sistemu diadohov so prispvala tudi nesoglasja v druinikralja =izimaha uvedel novo inančno upravo, skrbel za gospodarski dvig deele6. ;al je usmrtiti svojoeno, Ptolomajevo hči, in s tem je med Ptolomajcem in =izimahom prišlo do vojne. Po uporu v )zijivrsta mest prestopi na 3elevkovo stran. "ojna se zaključi z bitko pri Kurupediju, kjer zmaga 3elevk. Pobitki se okliče za ,,kralja 5akedonijeSS, vendar kmalu postane rtev atentatorja Ptolomaja Keravna.OGtevilo drav po štiridesetletni vojni se zmanjša na tri. &e velike dravne tvorbe so 'gipt podPtolomajci6, )zija pod 3elevkidi6 in 5akedonija , ki pa se zaradi keltskega udora utrdi šelekasneje.!astopila je druga generacija vladarjev. Bdeja enotne )leksandrove drave je bila dokončnoopuščena. Pojavila pa so se neova vprašanja:dvig gospodarstva, ureditev drave, uveljavljanje nove

dravne ureditve na podlagi vladarskega kulta. !adaljni razvoj the drav je bil različen.

F1. $ahodni %rki v času pirovih vojn: viri " ragmentih ohranjena dela &imaja, ;urisa, v celoti ohranjenvir Plutarhov ivljenjepis kralja Pira, od virov iz rimske dobe: =ivij, )pijan, Kasij dion, od materjalnihvirovbronaste plošče iz junoitalskih =okrov.%rki na 3iciliji so se branili proti Kartagini, %rki v 4 Btalijipa proti italskim ljudstvom. Ker je poloaj %rkov v "eliki %rčiji postal brezupen, so za pomoč prosili%rčijo. &a jim je pomagala z najemniškimi vojskami in vojaškimi poveljniki: spartanski kralj )rhidam BBB.,epirski kralj )leksander, spartanski princ Kleonim in epirski kralj Pir. 3icilskim %rkom je uspeloponovno premagati Kartaane za časa )gatokla. 3klenjen mirovni sporazum potrdi dotedanje stanje.Kartaani so imeli oblast nad tretino otoka. )gatokles je bil sirakuški dravnik in vojskovodja. Pouspehu proti 3irakuzam je pridobil oblast tirana. +svojil je mnoge grške polis in pričel z vojno proti

Kartagini. Helel je izriniti Kartaane z otoka. 3prva je slabo začel in se nato odpravil na vojaški pohodproti Kartagini. Bzkrcal se je v )riki in dal pogati ladjevje s tem bi preprečil vrnitev6 in se odpravil protiKartagini. "endar pa pri tem ni bil uspešen, vrnil se je na 3icilijo in sklenil mir, s katerim je obnovildotedanje stanje. Po zgledu diadohov se je oklical za kralja, se povezal s Ptolomaji in pričel zzdruevanjem junoitalskih %rkov. Pričel je z gradnjo novega ladjevja, a je prej umrl. *il je zadnjipomembni dravnik na $. OPirove vojne so pomenile prvi veliki spopad med $ in helenističnim".Preseena je bila delitev sredozemskega sveta na vzhodno in zahodno polovico. 7im je gospodarilna )peninskem polotoku.6 3por med helenistično silo in 7imom je povzročila &arentinska vojna.7imljani so podprli grško junoitalsko mesto &urije, ki so se bojevale proti =ukanom. Prisotnost rimskevojske v &urijah pa je spodbudila, da je &arent s pomočjo epirskega kralja Pira skušal premagati7imljane. Pir je v tem času ravno opustil boj za 5akedonski prestol in se skušal uveljaviti na $. 3prvanaj bi Pir le pomagal &arentincem doseči njihov cilj. Pir se je z vojsko in bojnimi sloni prišel v &arent.Prvič se je z rimsko vojsko spopadel v bitki pri (erakleji. Pir je v boju zmagal, vendar je pri tem utrpel

velike izgube.Po tej zmagi so na njegovo stran pristopoile grške skupnosti v 4 Btaliji. Btalska ljudstva=ukani, *rutiji in 3amniti so se povezali skupaj. =judstva sredje Btalije pa so ostala zvesta 7imu."pogajanjih je epirski kralj za člane junoitalskega zavezništva zahteval avtonomijo. 3 tem pa bi 7imizgubil svoje pridobitve v prodiranju proti 4.O 3ledila je bitka pri )vskulu, v kateri je Pir zmagal, vendarpa je ponovno doivel velike izgube. 3edaj , po dveh porazih se je 7im povezal s Kartagino. Pir pa jetemu odgovoril s sklenitvijo zavezništva s 3irakuzami. Bn tako je pirov pohod iz spopada za juno Btalijoprerasel v vojno v $ 3redozemlju. 'pirskega kralja so na 3iciliji oklicali za hemogena in kralja.!azačetku je bil siciljanski pohod proti Kartaanom uspešen. Prišlo pa je do slabšanja zveze med Piromin sicilskimi %rki. $ato je Pir l.#0E zapustil otok. Po njegovem odhodu so se v 4 Btaliji okrepili 7imljani.Po bitki pri 5aleventu, ki je ostala neodločena na bojnem polju, je zaradi izčrpanosti vojske inpomankanja materialnih sredstev zapustil Btalijo. Ponovno je skušal dobiti makedonski prestol. "endarpa ga 5akedonci niso več podpirali. Imrl je v cestnem spopadu.O $ njegovim odhodom pa je bil grškisvet na $ prepuščen 7imljanom. Preko vojne s Pirom je helenistični svet spoznaval nastajajočo silo na

$. $ahod pa se je seznanil s grško kulturo in prišlo je do stapljanja grške in rimske kulture.Pomankanje svobode na junoitalskem področju prizadelo predvsem na gospodarskem področju.O "sirakuški dravi je (ieron BB. pričel z izvajanjem dravne reorme. " času prve punske vojne, so bili na



začetku na strani Kartaanov, na koncu pa so bili zavezniki 7ima. Po njegovi smrti so 3irakuze zavzeli7imljani in ta del 3icilije je postal rimska provinca. O 3 prihodom 4une Btalije in 3icilije pod 7im je tupropadla grška polis, ki so jo vključili v veliko dravno tvorbo. %rki na $ svoje svobode nisoohranili.*ili pa so pomemben dejavnik v nastajoči grški kulturi.

F#. +bdobje ravnoteja helenističnih drav #>1#?16 "iri: zgodovinski viri so se izgubili, ohranjenasta klinopisna kronika in prapirus historične vsebine, od kasnejših avtorjev: 4ustin, Polibij, Plutarhoviivljenjepisi )rata, )gisa in Kleomena, historični napisi,, izkopavanja v 5ali )ziji. $ novo generacijovladarjev Ptolomaj BB. v 'giptu, )ntioh B. v selevkidskem kraljestvu in kasneje )ntigon %onatas v5akedoniji je nastopila nova doba v zgodovini helenističnega sveta. Iveljavila se je ideja ravnovesjasil. &ri velike helenistične drave so določale razvoj " 3redozemlja in prednje )zije. !iso pa dostivpilvale na $ 3redozemlje.Po propadu =izimahove drave so izpraznjen prostor med 5alo )zijo in*alkanom vdrli Kelti. v helenističnem področju so prisotni e od druge polovice E. 3st6. !a vojaškempodročju so bile keltske vojske slabše organizirane in šibkeje od izurjenih helenističnih armad.!jihovaoboroitev in vojaška tehnika in taktika pa niso dosegale standardov helenističnih vojska. +b svojemprihodu na območje helenističnega sveta so bili uspešni predvsem zato, ker so se pojavili v trenutkukrize in vojaške šibkosti. Kelti so l.#09 opustošili 5akedonijo in si izbojevali dostop do grških deel. &aso se v strahu pred bliajočim sovranikom povezale v vojaško zvezo. Kelti so prodrli do ;elov,vendar so preročišče pustili pri miru. $aradi zaslug ob keltski nevarnosti je )jtolska zveza prevzelanadzor nad ;eli. 3 tem ja )jtolija postala vodilna v grškem svetu. !a poziv *itinje in Ponta so Keltepreko (elesponta prišli v 5alo )zijo. " slonovi bitki jih je premagal )ntoh B., jih podredil oblasti3elevkidov in naseli v 3 delu "elike rigije."endar pa so Kelti zaradi plenitev sosednjih pokrajin ševedno ostali dejavnik nestabilnosti v osrednjem delu maloazijskega prostora. OPo smrti PtolomejaKeravna l. #09 so v 5akedoniji nastopile anarhične razmere. Ptolomejava naslednika sta bilanesposobna, zato vojaški zbor imenuje regenta. Pojavilo se je več pretendentov za makedonskiprestol, najbolj uspešen med njimi pa je bil )ntigonos %onatis. Po zmagi nad Kelti je za štiri desetletjazavladal 5akedoniji. O"zpon 5akedonije v tem času je helenističnni enomen.5akedonija je v kratkemčasu dohitela ostali helenistični svet, obnovila in utrdila je svojo oblast v grških deelah ter postalavodilna pomorska sila v 'gejskem morju. O7azvoj helenističnih drav je v tem času zaznamovalonasprotje, ki je izhajalo iz sirskega vprašanja. Ptolomaj B. je v času vojne proti )ntigonu l. C?1 zavzel 4

3irijo. +be dravi sta se prepirali za 3irijo še pol stoletja. &ako je prišlo tudi do večih spopadov. " časuod #>?#09 je potekala vojna med )ntiohom B. 3elevkidi6 in Ptolomejem BB. 'gipt6. 'no leto kasneje jeizbruhnila prva sirska vojna, ki pa se je končala brez zmagovalca. "endar pa je Ptolomej obdralozemlja v 4 3iriji in eniciji. "elike uspehe 'gipta v tem času kaejo tudi diplomatski stiki z 7imom inKartagino na $ in Bndijo na ".O+b vzponu makedonske pomorske sile pa je ta postala konkurentptolomajski pomorski sili. Prišlo je do hremonidejske vojne. 'gipt je skušal organizirati odpor %rkovproti 5akedoniji. !a svojo stran je dobil )tene in 3parto. "endar pa je 5akedonija še vedno imelapremoč in v vojni podredila 'gipčanska zaveznika. )tene so bile nadaljnih CE let nesvobodne. &a vojnapa pomeni zmago helenistične monarhije nad grško polis.O " l.#/? do #EC je prišlo do druge sirskevojne. Proti Pteolomaju se poveeta selevkidska in 5adkedonska drava. 'gipt izgubi del čezmorskihozemelj. 3klenjen je mir, ki omogoči dinastično zvezo med Ptolomajci in 3elevkidi. O Ko pa po smrti )ntioha BB. zavlada 3elevk BB., da umoriti otroke iz zveze med Ptolomajci in 3lelevkidi. &o sproi tretjosirsko vojno#F/#F16. 3prva je imel 'gipt velike uspehe, ki pa so bili v nadaljevanju vojne

izničeni.=.#F1 je bil sklenjen mirovni sporazum, po katerem je 'gipt obdral le posamezne postojankev 3 3iriji, &rakiji in 'gejskem morju.3elevkidska drava je bila na robu propada. Po uporih se je na " in$ drave osamosvojil velik del dravnega ozemlja. Proces propada starih struktur je zajel področji5ale )zije in Branski "zhod.!a teh področjih se je domači etnični element uveljavil proti 5akedonskogrški prevladi v 3elevkidskem kraljestvu. !a " delu 5ale )zije je nastala "elika Kapadokija vladar jebil perzijskega rodu6, na 3 pa sta nastali *itnija in Pontos. Prebivalstvo teh drav je bilo mešano,nosilci odpora proti 3elevkidom in prvi vladarji pa so bili iranskega izvora. !a iranskem " delu dravese je od 3elekvidske drave najprej ločila *aktrijaopirala se je na veliko število grških in makedonskihvojaških kolonij6. " njej pa so prevladovali %rki in 5akedonci. "pad Parijcev pa je zrušil 3elevkidskooblast in nastala je Partija. Bmela je tipično evdalno ureditev. Parti niso podpirali grške kulture, temvečso bili iransko usmirjeni.Partska drava je kasneje postala enakovreden, nato pa premočen nasprotinikza dravo 3elevkidov. O" C. st. makedonska oblast nad %rčijo ni bila več trdna. 5akedonski podkralj v%rčiji je pričel krepiti svojo moč.Prišlo pa je tudi do krepitve obeh zvez. " srednji %rčiji se je uveljavila

)jtolska zvezaimela prevlado v ;elih, po vključitvi )karnanije je postala tudi pomembna pomorskasila6.!a 3 Peloponezu pa se je uveljavila )hajska zveza. +be zvezi sta bili v stalni vojni z 5akedonijo,zapletali pa sta se tudi v medsebojne spore. =. #FC so )jtolci vpadli na Peloponez in zavzeli



)krokorint. )hajska zveza je sklenila zavezništvo s Ptolomejem BBB. "ojna se je končala brez odločitve.O3redi C. st. je razplamtelo krino arišča na $." prvi punski vojni so 7imljani s 3icilije pregnaliKartaane in zavzeli celoten otok. 3 tem je bilo konec svobode za grški svet na 3iciliji.Konechelenistične 3icilije pa pomeni rimsko zavzetje 3irakuz l.#1#. %rki so na $ izgubili ves politični vpliv,ostali pa so velesila na kulturnem področju. OPo obdobju šibkega ravnovesja med helenističnimidravami pa je prišlo do sprememb v razmerju moči. Ptolomejci so povečali svoje ozemlje, 3elevkidi

pa so utrpeli velike izgube v 5ali )ziji in na iranskem "zhodu. )ntigonidom pa je uspelo obdratiozemlje, čeprav je bila njihova oblast nad %rčijo načeta.!ajmočnejši vladar teega časa je bil PtolomajBBB. !jegova moč je temeljila na dobri vojski, močni mornarici im gospodarski podlagi izkoriščanjeegiptovskih kmetov6. O $aradi svoje politične razdrobljenosti helenisitčni svet ni mogel ustavitirimskega prodiranja proti ". " tem času se je sistem helenističnih drav delil na dva kroga, ki pa sta sestikal le na obrobju. $ahodno območje sta sestavljali 5akedonija in %rčija. "zhodni krog pa sta tvoriliptolomejska in selevkidska drava. 3lednji sta bili zaposleni z medsebojnimi spori in nista moglivplivati a razvoj njunega obrobja. &ako so v tem času lahko pridobile na moči nekatere manjšedravice, np. Pergamon in 7odos. O!ovo obdobje za dravo selevkidov pa se je pričelo z nastopomoblasti )ntioha BBB. 3elevkidska drava je ponovno postala vodilna helenistična sila. Pridobila jeozemlja na področju 5ezopotamije in $ Branu.O<etrta sirijska vojna je bila vojna proti 'giptu za oblastnad 4 3irijo oz. vojna za prevlado v " 3erdozemlju . " bitki pri 7aiji. $magal je 'gipt v čigar vojski sotedaj e bili 'gipčani. )ntioh BBB je po utrditvi oblasti v 5ali )ziji odšel na pohod na "zhod. Ispelo mu je

obnoviti 3elevkidsko oblast vse do Bndije. Prevzel je naslov veliki kralj. " času vzpona selevkidskedrave in vključitve 5akedonije v vojno na $ pa je ptolomejska drava ostala nevtralna.O 3pori med )jtolsko in )hajsko zvezo so se nadaljevali. " ;emetrijevi vojni ni prišlo do odločitve. " čas smrti;emetrija BB. sta obe zvezi doiveli svoj vrhunec. )jtolska zveza je nadzorovala območje od 4onskegado 'gejskega morja, )hajska pa je poleg )haje vključevala tudi grške polis na Peloponezu. "5akedoniji je )ntigon ;ozon prevzel oblast namesto mladoletnega ilipa in se je izognil prvi ilirskivojni. Kasneje pa je izkoristil kaotične razmere v %rčijji vojno med )hajsko zvezo in 3parto6. O "3parti so bile pod kraljem Kleomenom BBB. izvedene pomembne dravne reorme, s katerimi je skušalobnoviti dravo ukinil institucijo eorata, uvedel je =ikurgovo ustavoQ6. $aradi spartanskega vzponasta se povezali 5akedonija in )hajska zveza. " vojni proti 3parti, vojni za prevlado na Peloponezu se je prvič zgodilo, da je sovrana vojska vkorakala v 3parto. Poraz 3parte je zadnji uspeh makedonskedrave, kjer po )ntigonovi smrti zavlada ilip ".O "ojna proti 3parti je dobila nadaljevanje v zavezniškivojni. 5akedonija se je skupaj s grškimi zavezniki bojevala proti )jtolski zvezi in njeni zaveznici 3parti.

5ir je bil sklenjen v !avpaktu, po posredovanju 'gipčanov. O Po uspešni rimski intervenciji v Bliriji jerimska drava segala do 5akedonskogrškega sveta. 3 tem posegom je 7im zatrl morskorazbojništvo na 4adranu, kar je grški svet sprejel z navdušenjm. ;rugo rimsko intervencijo pa je izvalrimski vazal ;emetrij (varski- 7imljani so brez teav zlomili njegovo moč in zavzeli (var. &i posegi paso pomenili gronjo za 5akedonijo in zato se je ta v vojni med 7imom in Kartagino postavila na stranslednjih. Posledica te zveze pa je bila prva makedonska vojna. $a makedonijo ni bila uspešna.7imljani so sklenili zvezo z )jtolso zvezo in tako je nastala zveza protimakedonskih sil v %rčiji. " prvirimski vojni 5akedonija ni utpela večjih teritorialnih izgub.;o odločilnega spopada med 5akedonijo in7imljani ni prišlo. 5ir, ki je bil sklenjen v ojniki je potrdil stanje pred vojno. O !euspeh na $ jepreusmeril makedonsko politiko proti ", zlasti na egejsko področje, kjer sta se po zatonu egipčanskepomorske sile uveljavila 7odos in Pergamon. " tem času je 'gipt preivljal hudo notranjo krizo.Gtevilni upori so prizadeli gospodarsko moč drave, 'gipt je izgubil gospodarsko pomembne partnerje.Po smrti Ptolomaja B". sta )ntioh BBB. in ilip ". sklenila tajni sporazum o delitvi ptolomejske

drave.3elevkidi naj bi dobili 2iper, posesti v =ikiji in 4 3irijo, 5akedonija pa posesti v Kikladih in natračanski obali. 3porazum je postal izhodišče za poseg $ velesile na "zhod, v vlogo varuhaptolomejske drave se je postavil 7im.

FC. 3elevkidska drava v C.st. "iri:zgodovinarja Polibij in 4ustin, Plutarhovi ivljenjepisi )rata, )gisa inKleomena, izkopavanja v 5ali )ziji. 3elevkidska drava je obsegala območje, ki je pred )leksandrovimpohodom predstavljalo Perzijo. &ako je v selevkidski dravi izstopala dediščina perzijske drave. =.#>1 je drava obsegala ozemlje od (indukuša do 'gejskega morja, od Kavkaza do Perzijskega zaliva. "njej so ivela različna ljudstva:iranska ljudstva Perzijci, 5edijci, *aktri, Parti Q, semitska *abilonci,3irijci, eničani, 4udje, )rabci in maloazijska ljudstva rigijci, Karijci, =idijciQ in 5akedonci in %rki kotpolitično vodilni ljudstvi. O" selevkidski dravi so kakor e v Perziji6 obstajale tri kategorije

prebivalcev. ;inasti so bili v tem času posestniki v 5ali )ziji in Branu. +blast 3elevkidov so sicerpriznavali, vendar pa so bili od nje skoraj neodvisni. " to kategorijo so sodila tudi tempeljska območjav 3iriji in 5ali )ziji. &e ,,tempeljske kneevineSS so vodili veliki svečeniki. *ile so skoraj samostojne.



&ako veliki svečeniki kot tudi dinasti so razpolagali s sunji in sluabniki.O;ruga kategorija so grškepolis. &a grška mesta so uivala avtonomijo. =judstva ethne6, najštevilčnejša skupina, pa so bila podneposrednim dravnim nadzorom. O;rava je bila razdeljena na satrapije, hiparije in toparhije. !avišku svoje moči je štela ok.C? satrapij. 3časoma pa se je njihovo število večalo, saj so v centralnihpredelih drave večje upravne enote delili na manjše. " sirskem prostoru pa so 3elevkidi ustanovilidve upravni območji.'no je obsegalo območje 5ale )zije s središčem v 3ardah, drugo pa za območje

5ezopotamije, prestolnica pa je bila 3elekveja ob &igrisu. O7eormator )ntioh BBB. v dravi uvedesistem strategij. Poleg strategov kot vojaških in civilnih upravnikov so bili za posamezna območjaimenovani inančni upravniki. Bz takšne uprave so bila izključena le grška mesta v $ 5ali )ziji. !jihovstatus so 3elevkidi reševali od primera do primera. 7azmerje med vladarjem in grškimi polis jetemeljilo na zavezniški pogodbi. "endar pa je imel 3elevkid monost posega v notranje razmere mest,kajti v teh mestih je bila močna selevkidska ,,strankaSS, v večini mest pa so bile selevkidske vojaškeposadke. 5esta naj bi imela naslednje obremenitve: davčno obveznost, obstoj selevkidskih vojaškihposadk, izpolnjevanje kraljevih ukazov. Ker pa se je selevkidska drava večkrat znašla v teavah, somesta to izkoristila in dosegla samostojnost.O 3elevkid je skupaj s svojim sinom ustanovil številnamesta. 5ed njimi so najpomembnejša naslednja: 3elevkeja ob &igrisu, )ntiohija ob +rontu postalanova prestolnica drave6 in 3elevkeja v Pierijipostane pomembno obmorsko mesto6. !ekaterastarejša orientalska mesta pa so dobila nove naseljence in nova imena. " Prednjo )zijo so se zaradivelikih gospodarskih monosti preselili številni grški trgovci, obrtniki in umetniki. !ovoustanovljena

mesta so bila pod nadzorom kraljevih unkcionarjev, imela pa so svojo avtonomijo. Poleg mest soobstajale tudi naselbine nijega pravnega ranga v katerih je prebivalo prebivalstvo iz katerega se jerekrutirala selevkidska vojska. &ak tip naselij je prevladoval v )natoliji, 5ediji, Perziji in *aktriji.O"ojskoso sestavljali stalna vojskasluili najemniki6in rezervistov. " času miru so najemniki sestavljaliposadke v mestih, rezervisti pa so do kraljevega poziva prebivali v naselbinah. "ojsko so sestavljalipripadniki različnih ljudstev: najemniki iz grških deel, alango so tvorili 5akedonci elitni del vojske.!iso pa imeli močnega ladjevja. O "si podloniki so bili dolni plačevati davek del v naturalijah, del vdenarju6. Plačevali so redni davek, poleg njega pa tudi desetino, ,,venčni denarSS in davke ob izrednihprilonostih. !ajveč dohodkov je imel kralj, za katerega je delala mnoica sunjev. $ davki so plačevalivojsko, upravo in dvor. O 3elevkidska drava je imela pomembno vlogo pri širjenju grške kulture proti". %rški jezik je izpodrinil aramejskega in druge " jezike. !a $ predelih drave se je razvijala tudiknjievnost.O3 prihodom 5akedoncev in %rkov v )zijo se je pričelo preslojevanje prebivalstva.Branskim veleposestnikom in eničanskim trgovcem se je pridruil grškomakedonski višji sloj. Branci so

tudi po prihodu %rkov obdrali pomembne zadolitve v dravni upravi in s tem ohranili vpliv v3elvkidski dravi. O3redi C.st. je na iranskem višavju " selvkidske drave nastala drava iranskihPartov. &o je bila *aktrija, ki je s svojo odcepitvijo oslabila poloaj %rkov v )ziji imela je številne grškenaselbine6. $ nastankom *aktrije pa se je pričel boj med Branci in grškomakedonsko stranjo. Branci sobili uspešnejši.

FF. Ptolomejska drava v C. st. "iri: zgodovinarja Polibij in 4ustin, Plutarhovi ivljenjepisi )rata, )gisain Kleomena, izkopavanja v 5ali )ziji. Ptolomejska drava je bila ozemeljsko najbolj sklenjena. 3puščavami na " in $ je bila dobro zavarovana in je ohranila ozemeljsko celovitost. "išek je 'giptdosegal za časa Ptolomeja BB. in je prevzel vodilno vlogo v grškem svetu. Ptolomajski 'gipt je bilnajbolj izrazita pomorska sila v " 3redozemlju.O " dravi so vladali makedonskogrški višji sloji. +stalo

prebivalstvo je bilo kmečko in je imelo podrejen poloaj e pod araoni. " 'giptu je bila navzočatradicija starega 'gipta, ki se je odraala v upravi, organizaciji svečeništva in templjev, ter v sistemuliturgij in tlake. Kljub prihod grškomakedonske aristokracije v 'gipt se dravni sistem ne spremeni. =episarji so namesto aramejskega pričeli uporabljati grški jezik. $aradi goste poseljenosti nisoustanavljali veliko grških mest. +d ustanovljenih sta najpomembnejša )leksandrija in Ptolemeiadanovo središče za &ebiado v zgornjem 'giptu6. O'giptovska drava je bila strogo centralizirana. Kralj jeimel velika pooblastila in velike delovne naloge. "sak dravni podanik se je imel v primeru sporapravico obrniti se na kraljevo pisarno, ki je o tem izdala dokument ustreznim upravnim uradom.O'gipt je bil razdeljen na okraje tako kot v dobi araonov6. &ega je upravljal strateg, ki je bil prvotno vojaškipoveljnik, nato pa je postal vodja civilne uprave. Pri tem sta mu pomagala upravnik inanc in posebniunkcionar nadzornik obdelovalne zemlje6. &i unkcionarji so vodili upravo s pomočjo pisarjev zrazličnimi zadolitvami. +kraji so se delili na nije upravne enote občine, te pa so se še naprej delilena posamezne vasi. !ije upravne enote so imele poseben upravni aparat. &a je bil sestavljen iz

načelnikov in njihovih pisarjev. 3trateg &ebiaide je upravljal območja na 4 drave, ki so bila od konca C.st. zdruena v večjo upravno enoto.O"ojska je bila sestavljena iz 5akedoncev in najemnikovpovečini%rki6, pa tudi iz pripadnikov drugih evropskih in azijskih ljudstev."ojaški garnizoni so bili v )leksandriji,



pomembnih obmejnih mestih in čezmorskih deelah."ojaki so bili nameščeni, kjer je bila prostazemlja. Posamezne etnične skupine so imele svojo organizacijo, vendar pa so izgubljale svoj etičniznačaj." drugi polovici C.st. je upadlo število 5akedoncev, najemniška vojska pa je dosti stala, zato soproti koncu C.st. v vojsko vključevalli tudi domačine. 3 tem pa so okrepili njihovo moč, kar se kae vuporih domačega prebivalstva od konca C. st.O Ptolomajci so se v meddravni politiki upirali na močnoladjevje, katerega jedro je tvorilo kraljevo ladjevje. "ojska je imela nekakšnega vojnega ministra,

mornarici pa je načeloval minister za mornarico.O ;uhovščina je imela velik vpliv v dravi. Podpirali so jo Ptolomajci in se niso vmešavalli na področje vere in kulta temveč so jo nadzorovalli le gospodarsko.Kasneje so tudi številnim templjem, kamor so se potem zatekli prebivalci zaradi prevelikih obremenitevin dravne prisile, podeljevali pravico azila.O%lavni vir Ptolomajskih dohodkov je zemlja. &o soobdelovali ,,kraljevi kmetjeSS, ki so morali plačevati letno najemnino in tudi številne druge dajatvedeloma v naturalijah, deloma v denarju6. Poleg kraljeve zemlje so obstajala še druge posebneskupine zemljišč tempeljska zemlja, zemlja Kleruhov, zemlja visoki dravnih dostojanstvenikov,zasebna zemlja6. !a osnovi davčnega sistema so vse skupine zemljišč prinašale dohodke kralju.%rškistrokovnjaki so s pomočjo nasilno rekrutiranih 'gipčanov skrbeli za delovanje namakalnega sistma. &anadzor nad !ilom jim je omogočil pridelavo velike količine ita in tako je to postalo glavnvo izvoznoblago.O+stala agrarna in obrtna proizvodnja je bila organizirana na podlagi kraljevih monopolovproizvodnja je potekala v kraljevih delavnicah6.O3 temi dohodki je kralj lahko plačeval vojsko, ladjevje,upravni aparat in dvor v )leksandriji. 'gipčani so proizvajali predvsem tekstil, steklo, kadila,

kozmetične izdelke, izdelke iz slonove kosti. &e proizvode so tudi izvaali. &ako je )leksandrija postalapomembno pristanišče za trgovino med " in $. Ptolemaj BB. je dal tudi vzpostaviti vodno pot med3redozemljem in 7dečim morjm.O;enarno gospodarstvo je bilo podlaga gospodarskega ivljenja.'gipt je bil polietnična drava. "si dravni dohodki so bili last vladarja, od njih pa so imela koristi tudisloj unkcionarjev5akedonci, %rki6. ;omačini pa so morali opravljati brezplačno delo v rudnikih inkamnolomih ter gradbena dela v zvezi z namakalnim sistemom. 'gipt je temeljil na strogocentraliziranem gospodarstvu.

FE. 5akedonija pod )ntigonidi in razvoj v %rčiji v C. st. "iri: zgodovinarja Polibij in 4ustin, Plutarhoviivljenjepisi )rata, )gisa in Kleomena, izkopavanja v 5ali )ziji. ;rava )ntigonidov v 5akedoniji in%rčiji je bila po obsegu in številu prebivalstva najmanjša izmed treh drav, ki so po dolgotrajnih

spopadih nastale iz )leksandrove svetovne drave.OBmela je evdalno strukturo. Kralj je bil največjiposestnik, njegova opora pa so bili mali posestniki, ki so v vojni nastopili kot vojaki v alangi. Preko3oluna največje pristanišče v 'gejih6 je imelo tesne stike z drugimi trgovskimi mesti. ;rugopomembnejše pristanišče pa je bila ;emetriada. " C. stoletju je bilo v dravi vedno prisotno nasprotjemad %rki in 5akedonci in skupna makedonskogrška dravna tvorba se v pravem pomenu te besedeni nikoli razvila. O" C.st. je moč 5akedonije temeljila na makedonski ljudski vojski. Kasneje so se jipridruili tudi najemniki, ki so sestavljali vojaške posadke v %rčiji. O;rava je bila po svoji zgradbidualistična. 'n del je bila 5akedonija povezana s &esalijo6, drugi del pa so bile grške deele.3redišče je bilo v Korintu pod makedonsko oblastjo in upravo6.5akedonija in &esalija sta bili razdeljenina okroja pod upravo okroniih namestnikov." goratih predelih 5akedonije pa je oblast ostala vrokah domačega plemstva. 5akedonska mesta so imel vlogo upravnih središč posameznih okroij,niso pa imela avtonomije. &rakijo, Peonijo in grške pokrajine 5akedoniji priključene deele6 so vkraljevem imenu upravljali strategi. 5akedonski podkralj je upravljal grške pokrajine. 7ezidenco je imel

v Korintu. =.#CF pa %rčija izgubi Korint zavzame ga )hajska zveza6. %rki z 5akedonci niso bilizadovoljni, makedonska vojaška posadka je bila osovraena, prav tako pa so %rki nastopili protitiranskim reimom, ki so jih podpirali 5akedonci. 5akedonija v tem času ni bila zmona povezaticelotno 5akedonijo in ozemlja pridobljena v času ilipa BB. 5akedonska oblast nad %rčijo je temeljilana prisili. Poleg treh helenističnih monarhij se v C. st. ni izoblikovala pomembnejša dravna tvorba. "tem času je prišlo do popolnega zatona grške polis. ;a bi vzdrali pritisk 5akedoncev, so morali %rkipreseči partikularizem in se povezati med seboj. &ako je v $ predelih srednje %rčije nastala )jtolskazveza l.C/0M/6, na 3 Peloponezu pa je nastala )hajska zveza. $vezi sta vključevali tiste polis , kidotedaj v grški zgodovini niso odigrale pomembnejše vloge. "endar je obema zvezama manjkalaprava hegemonija.3redišče )jtolske zveze je bil sveti gaj v &ermosu, središče )hajske pa $evsovtempelj v )giju. $vezi se nista izoblikovali v zvezno dravo, saj se ni izoblikovala neka osrednja oblast,temveč je vojski zveze poveljeval za eno leto voljeni strateg.O3parta je po porazu pri 3elaziji izdrugorazredne postala tretjerazredna drava.;vignil se je 7odos in postal pomembna trgovska

metropola. !a $ pa v tem času pride do vzpona 3irakuz pod (ieronim BB. &o je bilo zadnje polstoletnoobdobje vzpona 3irakuz.&udi v 3irakuzah so uvedli številne elemente helenistične dravne ureditve,vendar pa 3irakuze niso bile pravo helenistično kraljestvo, saj se tam ni razvil vladarski kult."



(ieronovi dobi so 3irakuze postale prva rimska klientelna drava v helenističnem svetu.

F/. Kulturnozgodovinska podoba helenističnega sveta v C. st. "iri:zgodovinarji: Polibij, =ivij, 4ustin,4oe lavij, )pijan, geogra 3trabon, novci, napisi, parusi. ;rave, ki so nastale po razpadu )leksandrove svetovne drave so imele nekatere skupne zančilnosti. " )ziji in 'giptu je zemljo imel vlasti kralj, bila je njegova zasebna lastnina in se je dedovala znotraj dinastije. " 5akedoniji pa je bilkralj v odnosu do plemstva le prvi med enakimi. " selevkidski kot v ptolomejski dravi je mnoicidomačinov vladala manjšina prišlekov. $ato je v teh dravah manjkal nacionalni značaj. O(elenističnacivilizacija je bila po prostorskem obsegu svetovna. " tem času so %rki in helenizirani 5akedonci vnovosvojene predele prinesli svoj jezik, svoje navade, religijo in mnoge druge kulturne institucije.%rščina je postala svetovni jezik. 7azširilo se je atiško pravo. %8mnasion je postal središče kulturnegaivljenja. !a "zhodu pa so se pojavile tudi druge kulturne institucijegledališče6. ;ruštva so bilaverskega, socialnega ali gospodarskega značaja.O (elenistična civilizacija je bila izrazito mestna.!ovost v velikih mestih je bil kraljevi dvor. 3 širjenjem grške civilizacije na " je %rčija izgubljala vlogoosrednje deele in je postajala obrobje helenističnega sveta.O" %rčiji je izrazit tudi zaton na kulturnempodročju. 5ed starimi kulturnimi središči le )tene deloma ohranijo svojo vlogo. !a " pa nastajajo novakulturna središča. !ajpomembnejša med njimi so bila )leksandrija v 'giptu, )ntiohija v 3iriji,Pergamon v 5ali )ziji. Harišča kulturnega ivljenja so postali helenistični dvori. O(elenistična kultura jespremenila svoj značaj, saj so bili helenistični vladarji meceni umetnikov in znanstvenikov. Prišlo jetudi do sprememb v načinu ivljenja, ivljenskem idealu in mentaliteti človeka. 3vobodni grški človek niimel več moči vplivati na politiko in dogajanje okoli sebe. Počutil se je nemočnega in se zatooddaljeval od političnega ivljenja. &udi negrško prebivalstvo je občutilo razlike, namesto domačihvladarjev so bili na oblasti %rki in 5akedonci. Prišlo je do sprememb v mnenju helenističnega človeka,ki se je počutil kot rtev dogodkov na katere ni imel nobenega vpliva. $aradi svoje nemoči se jeobračajl na bogove in velike dravnike ter vojskovodje postajajo predmet bojega čaščenja6.!aspremembe pa sta vplivali tudi kolonizacija in migracija, saj je pri tem prihajalo do stikov 5akedoncevin %rkov ter nosilcev tujih kultur. "se to pa je vodilo v individualizem, ki je glavna značilnosthelenistične dobe. " zasebnem ivljenju je vse večjo vlogo dobivala druina. &a ni bila več takoodvisna od rodu, kar se kae tudi pri zakonskih zvezah. &e so postajale vse manj zadeva rodu insorodstva in vse bolj zadeva moškega in enske, ki sta jo sklenila. Henska ni potrebovala dovoljenja

varuha oz. očeta. Poloaj ensk se je izboljšal, ne moremo pa govoriti o emancipaciji ensk.O"logoosrednjega kulturnega središča je imela v tem času )leksandrija. &u so ustanovili 5ouseion, nekakšnoakademijo znanosti in umetnosti. Kralj je vabil v prestolnico učenjake in umetnike in jih tudi vzdreval.&ako so se ti lahko posvečali le umetniškemu in znanstvenemu delu. 5ouseion je imel veliko in dobrozaloeno knjinico."ladar je za podporo raziskavam ustanovil tudi naslednje institucije:astronomskiobservatorij, anatomski inštitut, ivalski vrt in podobne ustanove. 5ed bolj znane znane znanstvenikein umetnike )leksandrije sodijo illitas s Kosa, $enodot iz 'eza, pesnika Kalimah iz Kirene in )polonijiz 7odosa ter univerzalna učenjaka 'ratosten iz Kirene in )rhimed iz 3irakuz. !astala pa so tudi drugasredišča znanstvene ustvarjalnosti in helenistične umetnosti. " C. stoletju so nastala naslednjamesta:7odos za čas (ierona BB., 3irakuze in Pergamon. Poleg )ten pa je svojo vlogo ohranila tudimakedonska prestolnica Pela. O&a čas zaznamuje tudi razvoj tehnike gradbeni podvigi6, napredekmedicine vivisekcija, odkritje ivčnega sistema, krvnega obtoka in odkritja s področja armacije6,napredujejo tudi botanika, izika, astronomija, v tem času pa pride tudi do nekaterih geograskih

odkritij. O&udi na področju kulturnega ivljenja je prišlo do sprememb. Iveljavljati so se pričelaboanstva " izvora. " tem času se pojavi vladarski kult. " tem času je veliko religioznih sistemov."stop v kultno skupnost je bil povezan z obredi iniciacije, pri katerih so zahtevali nravstveno čistost. "vsebini nekaterih religij se pojavi princip odrešeništva. Pojavila pa se je tudi tendenca posvetiti se leenemu boanstvu, pri tem pa ne zanikati obstoja ostalih. (elenizem je henotizem, vera v enoboanstvo, ki obvladuje vse dogajanje in se kae v različnih pojavnih oblikah. Pojavijo se tudi ,,bojiljudjeSS, karizmatične osebnosti, ki s svojim načinom ivljenja in dejanji med ljudmi veljajo za prinašalceboje milosti in vsemogočnosti med ljudi. 5agija in čarovništvo v tem času doivita svoj razcvet.OPomembne so bile tudi nekatere ilozoske smeri, ki so vplivale na politično in javno ivljenje.!ajpomembnejši med njimi pa sta bili stoiška začetnik je bil $enon6 in epikurejska začetnik je bil'pikur6. 5ed ilozoskimi disciplinami pa se razvije etika.

Documents

grška zgodovina-2