12
GRAFIKA Pri urejanju računalniške grafike ločimo grafiko na vektorsko in na rastrsko grafiko. Uporabnik bo razliko med njima najlažje in najhitreje opazil pri zelo veliki povečavi. Razlike nastanejo zaradi različnih poti nastanka oblike-grafike. Rastrska grafika (tipične končnice datotek so .jpg, .jpeg, .bmp, .gif, .png, .raw, …) je grafika sestavljena iz velikega števila točk-pikslov. Tak tip grafike lahko kreiramo in urejamo s programi: Paint.net, GIMP, PhotoFiltre, Photoscape, Picasa, Adobe Photoshop, … Rastrska grafika nastane, ko z digitalnim aparatom na napravi zajamemo fotografijo ali v računalniškem programu narišemo sliko v rastrski obliki . Manipulacija je na najbolj makro nivoju manipulacija z temi malimi točkami. Vsaka točka nosi podatek o barvi. Ta podatek je predstavljen z deležem modre, rdeče in zelene barve v neki točki. Večina naprav (računalniški zasloni) za prikaz uporablja 32 bitno globino. To pomeni, da vsaka točka nosi 32bitov podatkov o svoji barvi (rdeča,zelena,modra). Za zajem barvne fotografije so načeloma dovolj že 4 bit (16 barv). Pri uporabi 8 bitov lahko pokažemo 256 odtenkov barv. Vseeno se priporoča uporaba večje bitne globine, kot na primer 24bitna s katero lahko pokažemo preko 16 milijonov (!) barv. Prehodi med barvami so pri takih fotografijah lepši in natančnejši. Seveda obstajajo tudi specialni primeri zaslonov in naprav za zajem, kjer je bitna globina še večja sočasno pa je večja še količina podatkov o barvi na vsakem kanalu (barvi) posebej. Za normalno tiskanje fotografij standardnega formata 10x15cm je pri kvaliteti 300dpi je zadostnih že 2.2 megapikslov. Se pravi 2.2 milijona takšnih točk. Novejše kamere imajo tendenco po visokem številu točk, ki pa same po sebi ne govorijo o kvaliteti senzorja in optičnimi elementi pred senzorjem. Večje število točk nam pride prav pri obrezovanju fotografij s tem pa jih digitalno »približamo«. Sodobni mobilni telefoni imajo med 8 in 12 megapikslov, profesionalne DSLR kamere do 50. Vektorska grafika (tipične končnice datotek so .ai, .eps, .svg, .pdf, …) je grafika sestavljena s pomočjo enostavnih geometrijskih oblik (točke, črte, krivulje). Tak tip grafike lahko kreiramo in urejamo s programi: Inkscape, Adobe ilustrator, LibreOffice Draw, CorelDRAW ,… Grafika v resnici nima točne oblike (vizualno jo sicer vidimo na zaslonu, kot rastrsko grafiko) temveč je le predpis razporeditve in pozicij elementov. Ker je vse skupaj samo predpis lahko takšne oblike poljubno povečujemo ali zmanjšujemo brez izgube kvalitete slike. Manipulacija z takšnim tipom grafike je spreminjanje predpisa, ki se potem kaže, kot spremenjena oblika. Zraven pozicije in predpisa ima vsak element dodan še atribut barve na podoben način, kot je to storjeno pri rastrski grafiki. Vektorske grafike se izdelujejo s pomočjo računalniških programov in jih ne moremo zajemati direktno iz okolja. Največkrat se vektorska grafika uporablja pri ustvarjanju logotipov, oblikovanju strani in drugih strogo grafičnih prijemih (grafični oblikovalci). Vektorska grafika je nujna pri kreiranju oblik za različne tipe tiskovin, saj kot že rečeno, omogoča uporabo istega logotipa na letaku velikosti A5 in na reklamnem panoju velikosti nekaj metrov. Hkrati pa še vse velikosti vmes.

GRAFIKA - iktra1516.files.wordpress.com · Grafika v resnici nima točne oblike (vizualno jo sicer vidimo na zaslonu, kot rastrsko grafiko) temveč je le predpis razporeditve in pozicij

  • Upload
    vunhan

  • View
    219

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

GRAFIKA Pri urejanju računalniške grafike ločimo grafiko na vektorsko in na rastrsko grafiko. Uporabnik bo

razliko med njima najlažje in najhitreje opazil pri zelo veliki povečavi. Razlike nastanejo zaradi različnih

poti nastanka oblike-grafike.

Rastrska grafika (tipične končnice datotek so .jpg, .jpeg, .bmp, .gif, .png, .raw, …) je grafika

sestavljena iz velikega števila točk-pikslov. Tak tip grafike lahko kreiramo in urejamo s programi:

Paint.net, GIMP, PhotoFiltre, Photoscape, Picasa, Adobe Photoshop, …

Rastrska grafika nastane, ko z digitalnim aparatom na napravi zajamemo fotografijo ali v računalniškem

programu narišemo sliko v rastrski obliki . Manipulacija je na najbolj makro nivoju manipulacija z temi

malimi točkami. Vsaka točka nosi podatek o barvi. Ta podatek je predstavljen z deležem modre, rdeče

in zelene barve v neki točki. Večina naprav (računalniški zasloni) za prikaz uporablja 32 bitno globino.

To pomeni, da vsaka točka nosi 32bitov podatkov o svoji barvi (rdeča,zelena,modra). Za zajem barvne

fotografije so načeloma dovolj že 4 bit (16 barv). Pri uporabi 8 bitov lahko pokažemo 256 odtenkov

barv. Vseeno se priporoča uporaba večje bitne globine, kot na primer 24bitna s katero lahko pokažemo

preko 16 milijonov (!) barv. Prehodi med barvami so pri takih fotografijah lepši in natančnejši.

Seveda obstajajo tudi specialni primeri zaslonov in naprav za zajem, kjer je bitna globina še večja

sočasno pa je večja še količina podatkov o barvi na vsakem kanalu (barvi) posebej.

Za normalno tiskanje fotografij standardnega formata 10x15cm je pri kvaliteti 300dpi je zadostnih že

2.2 megapikslov. Se pravi 2.2 milijona takšnih točk. Novejše kamere imajo tendenco po visokem številu

točk, ki pa same po sebi ne govorijo o kvaliteti senzorja in optičnimi elementi pred senzorjem. Večje

število točk nam pride prav pri obrezovanju fotografij s tem pa jih digitalno »približamo«. Sodobni

mobilni telefoni imajo med 8 in 12 megapikslov, profesionalne DSLR kamere do 50.

Vektorska grafika (tipične končnice datotek so .ai, .eps, .svg, .pdf, …) je grafika sestavljena s

pomočjo enostavnih geometrijskih oblik (točke, črte, krivulje). Tak tip grafike lahko kreiramo in

urejamo s programi: Inkscape, Adobe ilustrator, LibreOffice Draw, CorelDRAW ,…

Grafika v resnici nima točne oblike (vizualno jo sicer vidimo na zaslonu, kot rastrsko grafiko) temveč je

le predpis razporeditve in pozicij elementov. Ker je vse skupaj samo predpis lahko takšne oblike

poljubno povečujemo ali zmanjšujemo brez izgube kvalitete slike. Manipulacija z takšnim tipom grafike

je spreminjanje predpisa, ki se potem kaže, kot spremenjena oblika. Zraven pozicije in predpisa ima

vsak element dodan še atribut barve na podoben način, kot je to storjeno pri rastrski grafiki.

Vektorske grafike se izdelujejo s pomočjo računalniških programov in jih ne moremo zajemati direktno

iz okolja. Največkrat se vektorska grafika uporablja pri ustvarjanju logotipov, oblikovanju strani in

drugih strogo grafičnih prijemih (grafični oblikovalci). Vektorska grafika je nujna pri kreiranju oblik za

različne tipe tiskovin, saj kot že rečeno, omogoča uporabo istega logotipa na letaku velikosti A5 in na

reklamnem panoju velikosti nekaj metrov. Hkrati pa še vse velikosti vmes.

Tukaj je kratka primerjava dveh brezplačnih orodij. GIMP je orodje namenjeno rastrski grafiki, Inkscape

pa vektorski grafiki. Primerjavo sem pripravil že v sklopu 1. aktivnosti-opis izbrane programske opreme.

https://iktra1516.wordpress.com/2016/03/04/programska-oprema-grafika/

GIMP Inkscape

Licenca GNU-licenca (prosto programje)

Namen-splošno Urejanje in ustvarjanje rastrske grafike

Urejanje in ustvarjanje vektorske grafike

Jezik

Slovenski skupaj s

slovenskimi navodili in

slovensko pomočjo. Na

voljo tudi ostali svetovni

jezike

Slovenski. Obstajajo tudi

neuradni slovenski vodiči.

Na voljo so tudi ostali svetovni jeziki

Namen programske

opreme za OŠ

-bolj napredno risanje, kot s slikarjem

-urejanje fotografij za

predmet

multimedija/fotografski

krožek

-enostavna PO za

uporabnika in nezahtevna

za računalnik (nizke

računalniške zahteve)

-ustvarjanje logotipov

-priprava dokumentov za

kasnejše tiskanje na

različne tiskovine

-kreiranje grafičnih

objektov za spletno stran

učencev (računalništvo)

-prijazen glede

računalniških zahtev (v

primerjavi s konkurenco)

Namen programske

opreme za SŠ

-alternativa Adobe

Photoshop-u

-alternativa Adobe

Ilustrator-ju

Najnovejša verzija na dan

10.3.2016 2.8.16 (21.11.2015) 0.91 (28.1.2015)

Sam sem se odločil, da bom primerjal in uporabil program za rastersko grafiko- GIMP in program Adobe

Photoshop. Ostali programi, ki jih poznam in sem jih že uporabljal (Paint.net, PhotoFiltre, Photoscape,

Picassa) imajo podobne lastnosti, kot GIMP ali pa so celo slabši glede nabora funkcij. Vsi našteti

programi so brezplačni. Posebno pozornost bi morda namenil le Picass-i, ki je primarno namenjena

urejanju in enostavnemu deljenju spletnih fotografij. Te lastnosti drugi programi primarno nimajo.

Oba programa sicer poznam vendar enega obožujem drugega pa nimam preveč rad. Na skoraj dnevni

bazi delam s programom Adobe Photoshop. Prav tako uporabljam še kar nekaj drugih programov iz

zbirke Adobe. Program poznam res precej dobro. Pri njem so mi všeč vse napredne funkcije, ki mi

velikokrat pridejo prav. Všeč mi je ogromen nabor funkcij in lep grafičen vmesnik. Program je sicer

precej požrešen kar se tiče glede porabe računalniških virov (ram, procesor, diski, grafika) vendar je

njegovo delovanje zaradi tega po mojem mnenju hitrejše. Program je plačljiv, ampak je njegova cena

zanemarljiva z uporabnostjo in številom funkcij. Seveda velja to za tiste, ki vedo zakaj program

potrebujejo in kaj od njega pričakujejo hkrati pa si z njegovo pomočjo pomagajo pri delu za katerega

so plačani.

GIMP je brezplačna alternativa Adobe Photoshopu. Njegov nabor funkcij je vseeno velik, vendar

pogrešam določene napredne avtomatizirane funkcije. Manjka mi tudi manipuliranje z določenimi

funkcijami. Grafičen vmesnik mi ni všeč. Na mojem računalniku je zanimivo nestabilno delovanje

programa GIMP proti Photoshopu. Vsekakor je prednost GIMPA manjša poraba računalniških virov, če

nimamo na voljo hitrih računalnikov. Glede podpore bi si upal trditi, da je podpora in količina podpore

vseeno večja pri plačljivem Photoshopu, kot pri GIMPU. Prepričan sem, da je uporabniška izkušnja v

primeru težav hitrejša, ne pa nujno kvalitetnejša preko pomoči Photoshopa kakor z uporabo forumov

pri GIMP- u. Število vodičev je po mojem mnenju približno enako. Glede števila uporabnikov si ne upam

ugibati, kateri jih ima več. Verjetno je več uporabnikov programa GIMP, saj ga poganja večina

izobraževalnih ustanov in kar nekaj osnovnih uporabnikov, Photoshop pa »le« napredni uporabniki za

namene zaslužka (fotografi, grafični designerji,...).

Lastnost GIMP Adobe Photoshop

Zahtevnost uporabe nizka do zmerna višja

Cena brezplačen v kompletu z Adobe Lightroom

10$/mesec

Priporočena uporaba začetniki in enostavnejši

uporabniki, ki ne potrebujejo

vseh naprednih funkcij

napredni uporabniki z potrebo

po večjem nadzorom nad

funkcijami in podporo

Računalniške zahteve nizke visoke

Podprti operacijski sistemi Windows, Linux, iOS Windows, iOS, mobilna verzija

še za Android

Kljub temu, da bi sam raje izbral program Adobe Photoshop bom izbral program GIMP. Razlog za izbiro

je, da je program brezplačen in ga uporablja že večina izobraževalnih ustanov. S tem ni problemov

uporabe v šolstvu pa tudi za učence pri uporabi doma. Za kreacijo enostavnejših projektov je uporaba

GIMPa več kot zadovoljiva. Vodičev za uporabo je ogromno program pa je na voljo še v Slovenskem

jeziku.

Pobuda: Pobuda za ustvarjanje tega krajšega projekta je lahko natečaj na katerega učitelj prijavi svoje učence.

Pri izvedbi jim pomaga in vzpodbuja. Če se odloči za razširitev projekta v kak fotografski krožek

priporočam povabilo fotografa, da izvede vsaj kakšno uro predavanja. Učenci se pri predmetu naj

naprej naučijo teorije delovanja aparata nato pa naj počasi napredujejo na zakonitosti in postopke

obdelave.

Ker je kreiranje novega predmeta težavno je lažje izvesti takšno izobraževanje v sklopu tehničnega dne.

Ideja je, da se učenci najprej naučijo rokovanja z aparatom in nato še isti dan fotografirajo npr. kulturni

dogodek v sklopu šole. Te fotografije naj naslednji ali še isti dan uredijo, učitelj pa jih naj objavi na

šolsko spletno stran zraven članka. Tako bodo učenci dobili občutek pomembnosti učitelj pa bo dobil

nekaj lepih fotografij. V primeru, da bo fotografiranje še dodatno zanimalo katerega izmed otrok se ga

lahko zadolži za fotografiranje vseh šolskih dogodkov (športni dnevi, tehniški dnevi, dogodki ob dnevu

šole, kulturni dnevi, …)

Lahko gre tudi za projektno nalogo, ki jo bi naj vsaj delno izvedli učenci doma. Znanje šolske ure se

lahko uporabi za izdelavo fotografij na neko temo, ki se kasneje uporabijo v predstavitvi, ki jo ima

učenec (npr. moja domača žival).

Osnutek in izpeljava: Sam bom predstavil osnutek, kako bi lahko realizirali učni dan v sklopu tehniškega dneva. Takšen učni

dan lahko pripravi dobro pripravljen učitelj ali pa si pomaga z zunanjimi sodelavci iz tega področja

(fotografi). Odlično je če ima šola vsaj nekaj enakih naprav za zajemanje slik (tablice, aparati) saj je tako

lažje pripraviti učno uro. V najslabšem primeru si lahko učenci pomagajo s šolskim aparatom in si ga

izmenjujejo vmes pa lahko fotografirajo s svojimi mobilnimi telefoni.

Časovno

obdobje

Aktivnost Učni cilji

10 minut Kratek uvod skozi zgodovino fotografije

in njeno uporabnost danes.

Učenec spozna, kdaj se je razširila

fotografija in zakaj vse je danes

uporabljena.

40min Uvod v mehansko delovanje aparata,

predstavitev tipov aparatov in

spoznavanje menijev.

Učenci izvejo kako pravzaprav deluje

digitalni fotoaparat in kako se z njim

rokuje (uporaba menijev, tipk,

nastavitev).

25min Pravila, ki se jih bi naj držali pri

fotografiranju (pravilo zlatega reza,

osnove kompozicije).

Učenci na praktičnih primerih izvejo kako

ustvariti vizualno privlačno fotografijo, ki

spoštuje pravila kompozicije.

((dodatno)) Zelo priporočljivo je da po prvem sklopu učenci znotraj razreda na praktičnih

primerih in s pomočjo mentorjev poskušajo uporabiti pridobljeno znanje. Tako vidijo

če je potrebna razširitev katerega dela učne ure. Ta del je lahko poljubno dolg, glede

na odvečen čas.

45min Uvod v program GIMP

Mentor na primerih pokaže uporabe

funkcij, ki jih bodo učenci potrebovali.

Postopek kaže v učilnici s projektorjem,

učenci pa sledijo z izvedbo na lastnih

računalnikih

Učenci spoznajo program GIMP in

nekatere njegove funkcije, ki jih bodo

potrebovali kasneje. Spoznajo vsaj uvoz

fotografij, obrezovanje fotografij, plasti,

osnovni pomen tipk v meniju…

15min Razprava in vprašanja in odgovori.

Mentor je na voljo za vprašanja glede

uporabe programa GIMP.

Učenci preverijo če razumejo delovanje

programa in v primeru vprašanj vprašajo

mentorja.

10min Zahteve in želje. Mentor predstavi kaj

želi od učencev. Določijo časovne

okvirje in izvedbo.

Učenci izvejo kaj je njihova naloga v

dnevu. Razdelijo si naloge (npr. kdo bo

fotografiral aktivnosti v kateri učilnici).

Ta del aktivnosti bi moral biti izvedljiva skupaj z odmori v 3 polnih urah. Takšen potek je lahko na dan

dogodka, še boljše pa dan prej. Naslednji del je fotografiranje dogodka, ki ga izvajajo učenci glede na

določene časovne okvirje.

Priporočam, da po končanem fotografiranju učenci še isti dan pridejo nazaj v računalniško učilnico in

tam izberejo maksimalno 2 najljubši fotografiji na učenca, ki jih bodo obdelali za objavo po merilih, ki

jih bom predstavil. Pod mentorstvom začnejo z obdelavo fotografij na računalnikih. Del z obdelovanjem

naj ne traja več kot 90minut (2 šolski uri). Ta čas je več kot dovolj za obdelavo 2 izbranih fotografi.

Po koncu obdelave naj se še nekaj minut nameni ogledu vseh obdelanih fotografij vseh sodelujočih.

Učenci in mentor naj na kratko predebatirajo katera jim je všeč in katera ne.

Celoten dan od začetka do konca je po mojem mnenju izvedljiv v 7 urah kar vključuje:

Do 3 ure predavanj, 2uri fotografiranja in 2uri obdelave z razpravo. Fotografiranja je lahko časovno

manj ali v 2 skupinah (sploh glede na količino fotoaparatov in računalnikov). V tem času je možnost za

kosilo, malica pa ja je planirana po 1. sklopu predavanj (vključena v 3 ure). Skupino za delo bi omejil

na maksimalno 14 učencev.

Merila ocenjevanja: Učitelj oceni oddane fotografije na način:

0 točk 1 točki 2 točki

Teorija:

Kompozicija Fotografija nima

nikakršne spoznavne

kompozicije.

Fotografija ima

neprimerno

kompozicijo.

Fotografija je nastala

v pravi kompoziciji.

Živahnost fotografije Fotografija je čisto

statična.

V fotografiji so

elementi, ki

nakazujejo na

živahnost.

Fotografija izgleda

živa in v njej so živahni

elementi.

Obdelava:

Kontrast Fotografija ni

kontrastna oz. je

kontrast moteč.

Fotografija bi lahko

bila bolj kontrastna.

Fotografija ima pravi

kontrast

Osvetlitev Fotografija je preveč

temna ali preveč

svetla.

Fotografija ima

pravilno osvetlitev.

Nasičenost z barvami Fotografija ni

zadostno nasičena z

barvami.

Fotografija je

zadostno nasičena z

barvami.

Obrezanost Fotografija ni

obrezana in je zaradi

tega vizualno

neprivlačna.

Fotografija je

obrezana vendar bi

lahko bila obrezana še

boljše.

Fotografija je

obrezana pravilno in

je zaradi tega lepša

kot original.

Dodatne lastnosti, ki

jih lahko dodajo

učenci so vredne po 1

točko

Barvni filtri (prelivi), teksture, enostavna fotomontaža, oblika kolaža,

zameglitev, ostrina. Smiselno tudi katerikoli drugi efekt, ki izboljša

fotografijo in jo naredi bolj privlačno, edinstveno in izstopajočo.

Izpeljava: Takšen potek izpeljave naj pokaže učitelj svojim učencem med poučevanjem pri uporabi orodja GIMP.

Postopek se bo osredotočil na zahteve, ki jih želimo doseči od učencev v merilih ocenjevanja. Na koncu

bom izdelek tudi ocenil glede na merila.

Kot primer bom uporabil fotografijo iz spletne strani:

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:2Bio_Field_Trip_Waiake.JPG

Fotografija ima po licenci dovoljeno spreminjanje in distribucijo.

1)Željeno fotografijo uvozimo v program GIMP preko ukaza File→ Open. Nato izberemo fotografijo in

ponovno kliknemo open.

2)Ko imamo fotografijo odprto v programu najprej uredimo kontrast in osvetlitev. Oba menija se

nahajata skupaj in sicer jih najdemo tako: Tools → Color Tools → Brightness-Contrast. (Do enakega

orodja lahko pridemo še preko menija Colours)

3)Odpre se nam novo okno z drsniki za nastavitev svetlosti in kontrasta. Izbrani fotografiji sem po

občutku dodal 25 svetlosti in 10 kontrasta. Obkljukamo možnost Preview saj tako lahko sproti gledamo

spremembe. Ko smo zadovoljni z nastavitvami kliknemo OK.

4)Sedaj se lotimo še nasičenosti. Nastavitev le te najdemo v enakem meniju in sicer: Tools → Color

Tools → Brightness-Contrast (Do enakega orodja lahko pridemo še preko menija Colours). Tudi tukaj

obkljukamo Preview in v novem oknu izberemo željeno nasičenost. Za umetniški trik lahko poskusimo

še nastavitev Hue. Sam sem sliko nasičil za faktor 70 saj fotografija ni preveč živahna in ji bo kanček

živahnosti dala dodatna nasičenost barv. Ko končamo pritisnemo OK.

5)Skoraj na koncu fotografijo še obrežemo glede na pravila, ki smo se jih naučili. Fotografijo obrežemo

tako, da gremo na Tools → Transform Tools → Crop.

6) V desnem kontrolnem meniju lahko nastavimo željene parametre obrezovanja, kot je razmerje

stranic. Priporočam, da obkljukamo možnost Aspect ratio. Ta funkcija bo ohranila orginalno razmerje

med stranicami.

7)Miškin kurzor se nam spremeni v skalpel s katerim izberemo novo območje po katerem bo obrezana

fotografija. Fotografijo obrežemo po katerem izmed pravil kompozicije.

8)Osnovna obdelava je tako pravzaprav končana. To je končan produkt v primerjavi z originalom. V

tem primeru sem uporabil pravilo tretjin.

9)Kot dodatek lahko na fotografijo nanesemo še kakno teksturo ali barvni filter. Sam bom nanesel

barvni filter. Priporočeno je, da filter nanesemo na novo plast in da ne urejamo direktno fotografije.

10) Prelivanje barv izberemo v meniju pod Blend Tool. Izberemo še dve barvi in prosojnost. Določimo

še tip prelivanja. Sam sem izbral topli barvi, ki pašeta skupaj. Prosojnost sem nastavil na 39 ampak

kasneje zmanjšal na 22. Oblika prelivanja je linearna.

11) Ko smo nastavili parametre na fotografiji potegnemo premico, ki ki skrbi za prelivanje barve. Na

miški moramo držati levo tipko, ko vlečemo premico.

12) Ko prenehamo z držanjem miške se na fotografijo nanese željen barni filter in končni izgled je sedaj

takšen:

Fotografija zaradi tega zagotovo izgleda bolj atraktivno in poletno toplo.

13)Fotografijo shranemo tako, da v meniju File izberemo Export as. V novem oku poimenujemo novo

fotografijo v npr. Urejena_morje.jpg in izberemo lokacijo za shranjevanje. Na koncu kliknemo Export.

Ocenjevanje tega izdelka: Kompozicija in živahnost sta bili na začetku neustrezni. To je bila napaka

posnete fotografije, ki jo je naredil fotograf že na začetku. Fotografiji smo nato dodali kontrast in uredili

svetlost v ustrezno. Z dodano nasičenostjo smo vplivali na živahnost in jo izboljšali. Fotografijo smo

obrezali tako, da je sedaj fotografija v kompoziciji tretjin. Kot dodatno smo fotografiji dodali še barvni

preliv/filter, da fotografija izgleda še atraktivnejše.

Zaključek: Menim, da bi bila izvedba projekta, ki ga predlagam zelo zanimiva. Učenci delajo individualno vseeno

pa je končni produkt na nek način skupen. Glede na zastavljen plan se bi zelo veliko naučili o fotografiji,

kar jim lahko pride prav, ko sami fotografirajo. Naučena znanja lahko naslednjič le hitro ponovijo oz.

samo izboljšajo in izvejo nove načine in prijeme obdelave. Tako je lahko naslednji tehniški dan

oblikovan drugače, brez prvega dela teorije in z prilagojenim, nadgrajenim 2. delom. Če se bi takšnega

učnega dne udeležilo več mlajših učencev npr. v 7. razredu se lahko do 9. razreda naučijo še več in

izboljšajo znanje, kar jim bo prišlo prav pri multimediji. Kot že rečeno se lahko na tak način motivira

enega ali več učencev da postanejo »uradni« šolski fotograf za vse vmesne projekte, ki se dogajajo med

šolskim letom.