Upload
vunhan
View
219
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
GRAFIKA Pri urejanju računalniške grafike ločimo grafiko na vektorsko in na rastrsko grafiko. Uporabnik bo
razliko med njima najlažje in najhitreje opazil pri zelo veliki povečavi. Razlike nastanejo zaradi različnih
poti nastanka oblike-grafike.
Rastrska grafika (tipične končnice datotek so .jpg, .jpeg, .bmp, .gif, .png, .raw, …) je grafika
sestavljena iz velikega števila točk-pikslov. Tak tip grafike lahko kreiramo in urejamo s programi:
Paint.net, GIMP, PhotoFiltre, Photoscape, Picasa, Adobe Photoshop, …
Rastrska grafika nastane, ko z digitalnim aparatom na napravi zajamemo fotografijo ali v računalniškem
programu narišemo sliko v rastrski obliki . Manipulacija je na najbolj makro nivoju manipulacija z temi
malimi točkami. Vsaka točka nosi podatek o barvi. Ta podatek je predstavljen z deležem modre, rdeče
in zelene barve v neki točki. Večina naprav (računalniški zasloni) za prikaz uporablja 32 bitno globino.
To pomeni, da vsaka točka nosi 32bitov podatkov o svoji barvi (rdeča,zelena,modra). Za zajem barvne
fotografije so načeloma dovolj že 4 bit (16 barv). Pri uporabi 8 bitov lahko pokažemo 256 odtenkov
barv. Vseeno se priporoča uporaba večje bitne globine, kot na primer 24bitna s katero lahko pokažemo
preko 16 milijonov (!) barv. Prehodi med barvami so pri takih fotografijah lepši in natančnejši.
Seveda obstajajo tudi specialni primeri zaslonov in naprav za zajem, kjer je bitna globina še večja
sočasno pa je večja še količina podatkov o barvi na vsakem kanalu (barvi) posebej.
Za normalno tiskanje fotografij standardnega formata 10x15cm je pri kvaliteti 300dpi je zadostnih že
2.2 megapikslov. Se pravi 2.2 milijona takšnih točk. Novejše kamere imajo tendenco po visokem številu
točk, ki pa same po sebi ne govorijo o kvaliteti senzorja in optičnimi elementi pred senzorjem. Večje
število točk nam pride prav pri obrezovanju fotografij s tem pa jih digitalno »približamo«. Sodobni
mobilni telefoni imajo med 8 in 12 megapikslov, profesionalne DSLR kamere do 50.
Vektorska grafika (tipične končnice datotek so .ai, .eps, .svg, .pdf, …) je grafika sestavljena s
pomočjo enostavnih geometrijskih oblik (točke, črte, krivulje). Tak tip grafike lahko kreiramo in
urejamo s programi: Inkscape, Adobe ilustrator, LibreOffice Draw, CorelDRAW ,…
Grafika v resnici nima točne oblike (vizualno jo sicer vidimo na zaslonu, kot rastrsko grafiko) temveč je
le predpis razporeditve in pozicij elementov. Ker je vse skupaj samo predpis lahko takšne oblike
poljubno povečujemo ali zmanjšujemo brez izgube kvalitete slike. Manipulacija z takšnim tipom grafike
je spreminjanje predpisa, ki se potem kaže, kot spremenjena oblika. Zraven pozicije in predpisa ima
vsak element dodan še atribut barve na podoben način, kot je to storjeno pri rastrski grafiki.
Vektorske grafike se izdelujejo s pomočjo računalniških programov in jih ne moremo zajemati direktno
iz okolja. Največkrat se vektorska grafika uporablja pri ustvarjanju logotipov, oblikovanju strani in
drugih strogo grafičnih prijemih (grafični oblikovalci). Vektorska grafika je nujna pri kreiranju oblik za
različne tipe tiskovin, saj kot že rečeno, omogoča uporabo istega logotipa na letaku velikosti A5 in na
reklamnem panoju velikosti nekaj metrov. Hkrati pa še vse velikosti vmes.
Tukaj je kratka primerjava dveh brezplačnih orodij. GIMP je orodje namenjeno rastrski grafiki, Inkscape
pa vektorski grafiki. Primerjavo sem pripravil že v sklopu 1. aktivnosti-opis izbrane programske opreme.
https://iktra1516.wordpress.com/2016/03/04/programska-oprema-grafika/
GIMP Inkscape
Licenca GNU-licenca (prosto programje)
Namen-splošno Urejanje in ustvarjanje rastrske grafike
Urejanje in ustvarjanje vektorske grafike
Jezik
Slovenski skupaj s
slovenskimi navodili in
slovensko pomočjo. Na
voljo tudi ostali svetovni
jezike
Slovenski. Obstajajo tudi
neuradni slovenski vodiči.
Na voljo so tudi ostali svetovni jeziki
Namen programske
opreme za OŠ
-bolj napredno risanje, kot s slikarjem
-urejanje fotografij za
predmet
multimedija/fotografski
krožek
-enostavna PO za
uporabnika in nezahtevna
za računalnik (nizke
računalniške zahteve)
-ustvarjanje logotipov
-priprava dokumentov za
kasnejše tiskanje na
različne tiskovine
-kreiranje grafičnih
objektov za spletno stran
učencev (računalništvo)
-prijazen glede
računalniških zahtev (v
primerjavi s konkurenco)
Namen programske
opreme za SŠ
-alternativa Adobe
Photoshop-u
-alternativa Adobe
Ilustrator-ju
Najnovejša verzija na dan
10.3.2016 2.8.16 (21.11.2015) 0.91 (28.1.2015)
Sam sem se odločil, da bom primerjal in uporabil program za rastersko grafiko- GIMP in program Adobe
Photoshop. Ostali programi, ki jih poznam in sem jih že uporabljal (Paint.net, PhotoFiltre, Photoscape,
Picassa) imajo podobne lastnosti, kot GIMP ali pa so celo slabši glede nabora funkcij. Vsi našteti
programi so brezplačni. Posebno pozornost bi morda namenil le Picass-i, ki je primarno namenjena
urejanju in enostavnemu deljenju spletnih fotografij. Te lastnosti drugi programi primarno nimajo.
Oba programa sicer poznam vendar enega obožujem drugega pa nimam preveč rad. Na skoraj dnevni
bazi delam s programom Adobe Photoshop. Prav tako uporabljam še kar nekaj drugih programov iz
zbirke Adobe. Program poznam res precej dobro. Pri njem so mi všeč vse napredne funkcije, ki mi
velikokrat pridejo prav. Všeč mi je ogromen nabor funkcij in lep grafičen vmesnik. Program je sicer
precej požrešen kar se tiče glede porabe računalniških virov (ram, procesor, diski, grafika) vendar je
njegovo delovanje zaradi tega po mojem mnenju hitrejše. Program je plačljiv, ampak je njegova cena
zanemarljiva z uporabnostjo in številom funkcij. Seveda velja to za tiste, ki vedo zakaj program
potrebujejo in kaj od njega pričakujejo hkrati pa si z njegovo pomočjo pomagajo pri delu za katerega
so plačani.
GIMP je brezplačna alternativa Adobe Photoshopu. Njegov nabor funkcij je vseeno velik, vendar
pogrešam določene napredne avtomatizirane funkcije. Manjka mi tudi manipuliranje z določenimi
funkcijami. Grafičen vmesnik mi ni všeč. Na mojem računalniku je zanimivo nestabilno delovanje
programa GIMP proti Photoshopu. Vsekakor je prednost GIMPA manjša poraba računalniških virov, če
nimamo na voljo hitrih računalnikov. Glede podpore bi si upal trditi, da je podpora in količina podpore
vseeno večja pri plačljivem Photoshopu, kot pri GIMPU. Prepričan sem, da je uporabniška izkušnja v
primeru težav hitrejša, ne pa nujno kvalitetnejša preko pomoči Photoshopa kakor z uporabo forumov
pri GIMP- u. Število vodičev je po mojem mnenju približno enako. Glede števila uporabnikov si ne upam
ugibati, kateri jih ima več. Verjetno je več uporabnikov programa GIMP, saj ga poganja večina
izobraževalnih ustanov in kar nekaj osnovnih uporabnikov, Photoshop pa »le« napredni uporabniki za
namene zaslužka (fotografi, grafični designerji,...).
Lastnost GIMP Adobe Photoshop
Zahtevnost uporabe nizka do zmerna višja
Cena brezplačen v kompletu z Adobe Lightroom
10$/mesec
Priporočena uporaba začetniki in enostavnejši
uporabniki, ki ne potrebujejo
vseh naprednih funkcij
napredni uporabniki z potrebo
po večjem nadzorom nad
funkcijami in podporo
Računalniške zahteve nizke visoke
Podprti operacijski sistemi Windows, Linux, iOS Windows, iOS, mobilna verzija
še za Android
Kljub temu, da bi sam raje izbral program Adobe Photoshop bom izbral program GIMP. Razlog za izbiro
je, da je program brezplačen in ga uporablja že večina izobraževalnih ustanov. S tem ni problemov
uporabe v šolstvu pa tudi za učence pri uporabi doma. Za kreacijo enostavnejših projektov je uporaba
GIMPa več kot zadovoljiva. Vodičev za uporabo je ogromno program pa je na voljo še v Slovenskem
jeziku.
Pobuda: Pobuda za ustvarjanje tega krajšega projekta je lahko natečaj na katerega učitelj prijavi svoje učence.
Pri izvedbi jim pomaga in vzpodbuja. Če se odloči za razširitev projekta v kak fotografski krožek
priporočam povabilo fotografa, da izvede vsaj kakšno uro predavanja. Učenci se pri predmetu naj
naprej naučijo teorije delovanja aparata nato pa naj počasi napredujejo na zakonitosti in postopke
obdelave.
Ker je kreiranje novega predmeta težavno je lažje izvesti takšno izobraževanje v sklopu tehničnega dne.
Ideja je, da se učenci najprej naučijo rokovanja z aparatom in nato še isti dan fotografirajo npr. kulturni
dogodek v sklopu šole. Te fotografije naj naslednji ali še isti dan uredijo, učitelj pa jih naj objavi na
šolsko spletno stran zraven članka. Tako bodo učenci dobili občutek pomembnosti učitelj pa bo dobil
nekaj lepih fotografij. V primeru, da bo fotografiranje še dodatno zanimalo katerega izmed otrok se ga
lahko zadolži za fotografiranje vseh šolskih dogodkov (športni dnevi, tehniški dnevi, dogodki ob dnevu
šole, kulturni dnevi, …)
Lahko gre tudi za projektno nalogo, ki jo bi naj vsaj delno izvedli učenci doma. Znanje šolske ure se
lahko uporabi za izdelavo fotografij na neko temo, ki se kasneje uporabijo v predstavitvi, ki jo ima
učenec (npr. moja domača žival).
Osnutek in izpeljava: Sam bom predstavil osnutek, kako bi lahko realizirali učni dan v sklopu tehniškega dneva. Takšen učni
dan lahko pripravi dobro pripravljen učitelj ali pa si pomaga z zunanjimi sodelavci iz tega področja
(fotografi). Odlično je če ima šola vsaj nekaj enakih naprav za zajemanje slik (tablice, aparati) saj je tako
lažje pripraviti učno uro. V najslabšem primeru si lahko učenci pomagajo s šolskim aparatom in si ga
izmenjujejo vmes pa lahko fotografirajo s svojimi mobilnimi telefoni.
Časovno
obdobje
Aktivnost Učni cilji
10 minut Kratek uvod skozi zgodovino fotografije
in njeno uporabnost danes.
Učenec spozna, kdaj se je razširila
fotografija in zakaj vse je danes
uporabljena.
40min Uvod v mehansko delovanje aparata,
predstavitev tipov aparatov in
spoznavanje menijev.
Učenci izvejo kako pravzaprav deluje
digitalni fotoaparat in kako se z njim
rokuje (uporaba menijev, tipk,
nastavitev).
25min Pravila, ki se jih bi naj držali pri
fotografiranju (pravilo zlatega reza,
osnove kompozicije).
Učenci na praktičnih primerih izvejo kako
ustvariti vizualno privlačno fotografijo, ki
spoštuje pravila kompozicije.
((dodatno)) Zelo priporočljivo je da po prvem sklopu učenci znotraj razreda na praktičnih
primerih in s pomočjo mentorjev poskušajo uporabiti pridobljeno znanje. Tako vidijo
če je potrebna razširitev katerega dela učne ure. Ta del je lahko poljubno dolg, glede
na odvečen čas.
45min Uvod v program GIMP
Mentor na primerih pokaže uporabe
funkcij, ki jih bodo učenci potrebovali.
Postopek kaže v učilnici s projektorjem,
učenci pa sledijo z izvedbo na lastnih
računalnikih
Učenci spoznajo program GIMP in
nekatere njegove funkcije, ki jih bodo
potrebovali kasneje. Spoznajo vsaj uvoz
fotografij, obrezovanje fotografij, plasti,
osnovni pomen tipk v meniju…
15min Razprava in vprašanja in odgovori.
Mentor je na voljo za vprašanja glede
uporabe programa GIMP.
Učenci preverijo če razumejo delovanje
programa in v primeru vprašanj vprašajo
mentorja.
10min Zahteve in želje. Mentor predstavi kaj
želi od učencev. Določijo časovne
okvirje in izvedbo.
Učenci izvejo kaj je njihova naloga v
dnevu. Razdelijo si naloge (npr. kdo bo
fotografiral aktivnosti v kateri učilnici).
Ta del aktivnosti bi moral biti izvedljiva skupaj z odmori v 3 polnih urah. Takšen potek je lahko na dan
dogodka, še boljše pa dan prej. Naslednji del je fotografiranje dogodka, ki ga izvajajo učenci glede na
določene časovne okvirje.
Priporočam, da po končanem fotografiranju učenci še isti dan pridejo nazaj v računalniško učilnico in
tam izberejo maksimalno 2 najljubši fotografiji na učenca, ki jih bodo obdelali za objavo po merilih, ki
jih bom predstavil. Pod mentorstvom začnejo z obdelavo fotografij na računalnikih. Del z obdelovanjem
naj ne traja več kot 90minut (2 šolski uri). Ta čas je več kot dovolj za obdelavo 2 izbranih fotografi.
Po koncu obdelave naj se še nekaj minut nameni ogledu vseh obdelanih fotografij vseh sodelujočih.
Učenci in mentor naj na kratko predebatirajo katera jim je všeč in katera ne.
Celoten dan od začetka do konca je po mojem mnenju izvedljiv v 7 urah kar vključuje:
Do 3 ure predavanj, 2uri fotografiranja in 2uri obdelave z razpravo. Fotografiranja je lahko časovno
manj ali v 2 skupinah (sploh glede na količino fotoaparatov in računalnikov). V tem času je možnost za
kosilo, malica pa ja je planirana po 1. sklopu predavanj (vključena v 3 ure). Skupino za delo bi omejil
na maksimalno 14 učencev.
Merila ocenjevanja: Učitelj oceni oddane fotografije na način:
0 točk 1 točki 2 točki
Teorija:
Kompozicija Fotografija nima
nikakršne spoznavne
kompozicije.
Fotografija ima
neprimerno
kompozicijo.
Fotografija je nastala
v pravi kompoziciji.
Živahnost fotografije Fotografija je čisto
statična.
V fotografiji so
elementi, ki
nakazujejo na
živahnost.
Fotografija izgleda
živa in v njej so živahni
elementi.
Obdelava:
Kontrast Fotografija ni
kontrastna oz. je
kontrast moteč.
Fotografija bi lahko
bila bolj kontrastna.
Fotografija ima pravi
kontrast
Osvetlitev Fotografija je preveč
temna ali preveč
svetla.
Fotografija ima
pravilno osvetlitev.
Nasičenost z barvami Fotografija ni
zadostno nasičena z
barvami.
Fotografija je
zadostno nasičena z
barvami.
Obrezanost Fotografija ni
obrezana in je zaradi
tega vizualno
neprivlačna.
Fotografija je
obrezana vendar bi
lahko bila obrezana še
boljše.
Fotografija je
obrezana pravilno in
je zaradi tega lepša
kot original.
Dodatne lastnosti, ki
jih lahko dodajo
učenci so vredne po 1
točko
Barvni filtri (prelivi), teksture, enostavna fotomontaža, oblika kolaža,
zameglitev, ostrina. Smiselno tudi katerikoli drugi efekt, ki izboljša
fotografijo in jo naredi bolj privlačno, edinstveno in izstopajočo.
Izpeljava: Takšen potek izpeljave naj pokaže učitelj svojim učencem med poučevanjem pri uporabi orodja GIMP.
Postopek se bo osredotočil na zahteve, ki jih želimo doseči od učencev v merilih ocenjevanja. Na koncu
bom izdelek tudi ocenil glede na merila.
Kot primer bom uporabil fotografijo iz spletne strani:
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:2Bio_Field_Trip_Waiake.JPG
Fotografija ima po licenci dovoljeno spreminjanje in distribucijo.
1)Željeno fotografijo uvozimo v program GIMP preko ukaza File→ Open. Nato izberemo fotografijo in
ponovno kliknemo open.
2)Ko imamo fotografijo odprto v programu najprej uredimo kontrast in osvetlitev. Oba menija se
nahajata skupaj in sicer jih najdemo tako: Tools → Color Tools → Brightness-Contrast. (Do enakega
orodja lahko pridemo še preko menija Colours)
3)Odpre se nam novo okno z drsniki za nastavitev svetlosti in kontrasta. Izbrani fotografiji sem po
občutku dodal 25 svetlosti in 10 kontrasta. Obkljukamo možnost Preview saj tako lahko sproti gledamo
spremembe. Ko smo zadovoljni z nastavitvami kliknemo OK.
4)Sedaj se lotimo še nasičenosti. Nastavitev le te najdemo v enakem meniju in sicer: Tools → Color
Tools → Brightness-Contrast (Do enakega orodja lahko pridemo še preko menija Colours). Tudi tukaj
obkljukamo Preview in v novem oknu izberemo željeno nasičenost. Za umetniški trik lahko poskusimo
še nastavitev Hue. Sam sem sliko nasičil za faktor 70 saj fotografija ni preveč živahna in ji bo kanček
živahnosti dala dodatna nasičenost barv. Ko končamo pritisnemo OK.
5)Skoraj na koncu fotografijo še obrežemo glede na pravila, ki smo se jih naučili. Fotografijo obrežemo
tako, da gremo na Tools → Transform Tools → Crop.
6) V desnem kontrolnem meniju lahko nastavimo željene parametre obrezovanja, kot je razmerje
stranic. Priporočam, da obkljukamo možnost Aspect ratio. Ta funkcija bo ohranila orginalno razmerje
med stranicami.
7)Miškin kurzor se nam spremeni v skalpel s katerim izberemo novo območje po katerem bo obrezana
fotografija. Fotografijo obrežemo po katerem izmed pravil kompozicije.
8)Osnovna obdelava je tako pravzaprav končana. To je končan produkt v primerjavi z originalom. V
tem primeru sem uporabil pravilo tretjin.
9)Kot dodatek lahko na fotografijo nanesemo še kakno teksturo ali barvni filter. Sam bom nanesel
barvni filter. Priporočeno je, da filter nanesemo na novo plast in da ne urejamo direktno fotografije.
10) Prelivanje barv izberemo v meniju pod Blend Tool. Izberemo še dve barvi in prosojnost. Določimo
še tip prelivanja. Sam sem izbral topli barvi, ki pašeta skupaj. Prosojnost sem nastavil na 39 ampak
kasneje zmanjšal na 22. Oblika prelivanja je linearna.
11) Ko smo nastavili parametre na fotografiji potegnemo premico, ki ki skrbi za prelivanje barve. Na
miški moramo držati levo tipko, ko vlečemo premico.
12) Ko prenehamo z držanjem miške se na fotografijo nanese željen barni filter in končni izgled je sedaj
takšen:
Fotografija zaradi tega zagotovo izgleda bolj atraktivno in poletno toplo.
13)Fotografijo shranemo tako, da v meniju File izberemo Export as. V novem oku poimenujemo novo
fotografijo v npr. Urejena_morje.jpg in izberemo lokacijo za shranjevanje. Na koncu kliknemo Export.
Ocenjevanje tega izdelka: Kompozicija in živahnost sta bili na začetku neustrezni. To je bila napaka
posnete fotografije, ki jo je naredil fotograf že na začetku. Fotografiji smo nato dodali kontrast in uredili
svetlost v ustrezno. Z dodano nasičenostjo smo vplivali na živahnost in jo izboljšali. Fotografijo smo
obrezali tako, da je sedaj fotografija v kompoziciji tretjin. Kot dodatno smo fotografiji dodali še barvni
preliv/filter, da fotografija izgleda še atraktivnejše.
Zaključek: Menim, da bi bila izvedba projekta, ki ga predlagam zelo zanimiva. Učenci delajo individualno vseeno
pa je končni produkt na nek način skupen. Glede na zastavljen plan se bi zelo veliko naučili o fotografiji,
kar jim lahko pride prav, ko sami fotografirajo. Naučena znanja lahko naslednjič le hitro ponovijo oz.
samo izboljšajo in izvejo nove načine in prijeme obdelave. Tako je lahko naslednji tehniški dan
oblikovan drugače, brez prvega dela teorije in z prilagojenim, nadgrajenim 2. delom. Če se bi takšnega
učnega dne udeležilo več mlajših učencev npr. v 7. razredu se lahko do 9. razreda naučijo še več in
izboljšajo znanje, kar jim bo prišlo prav pri multimediji. Kot že rečeno se lahko na tak način motivira
enega ali več učencev da postanejo »uradni« šolski fotograf za vse vmesne projekte, ki se dogajajo med
šolskim letom.