215
dr. Božo Grafenauer dr. Rafael Cijan GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA Maribor, 2005

gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

  • Upload
    vuthien

  • View
    3.189

  • Download
    643

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 1

dr. Božo Grafenauer

dr. Rafael Cijan

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI

IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA

Maribor, 2005

Page 2: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 2

Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2005

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor GRAFENAUER, Božo Upravni postopek (vprašanja in odgovori za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka), Božo Grafenauer, Rafael Cijan – Maribor : Pravna fakulteta, 2005 ISBN 1. Rafael, Cijan COBISS-ID

Izdala in založila: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

Tisk: CTN – Ricardo Borra d.o.o.

Page 3: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 3

UVOD

V 31. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je predpisano, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Tako morajo imeti strokovni izpit iz upravnega postopka vse uradne osebe, zaposlene pri državnih upravnih organih in drugih državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, ki v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Strokovni izpit iz upravnega postopka pa morajo imeti tudi vse tiste (uradne) osebe, ki v postopku opravljajo samo posamezna upravna dejanja.

To gradivo, ki vsebuje vprašanja in odgovore, ki pridejo v poštev pri pisnem in ustnem delu strokovnega izpita iz upravnega postopka, je pripravljeno na osnovi Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) in Zakona o upravnem sporu (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/97, 65/97 in 70/00). Pri pripravi gradiva so torej upoštevane tudi spremembe in dopolnitve Zakona o splošnem upravnem postopku, ki so bile sprejete v juniju 2004, uporabljati pa so se začele 1. januarja 2005. V gradivo so vključeni tudi nekateri primeri pisanj v upravnem postopku (vlog, zapisnikov, odločb, sklepov…), opozorjeno pa je tudi na zakonske in podzakonske predpise, ki se nanašajo na nekatera od obravnavanih vprašanj.

Glede na to, da je gradivo v prvi vrsti namenjeno kandidatom, ki se pripravljajo na strokovne izpite iz upravnega postopka, smo pri podajanju materije sledili določbam Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, št. 29/00, 66/04) in programu strokovnega izpita iz upravnega postopka za kandidate z višjo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo ter kandidate s srednjo in srednjo strokovno izobrazbo, ki ga predpisuje Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/03). Besedilo je pripravljeno tako, da kandidati že iz naslova posameznega poglavja oziroma podpoglavja vidijo, kateri zakonski členi urejajo obravnavano materijo.

Za kandidate, ki se pripravljajo na strokovni izpit in imajo višjo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo pridejo v poštev vsa vprašanja iz kazala, za kandidate s srednjo in srednjo strokovno izobrazbo pa ne pridejo v poštev tista vprašanja, ki se nanašajo na:

predlog za vrnitev v prejšnje stanje (poglavje VII, točka 5 kazala); reševanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje (poglavje VII, točka 6 kazala); posledice vrnitve v prejšnje stanje (poglavje VII, točka 7 kazala); stroške upravnega postopka (poglavje XI, točke 1-7 kazala); izredna pravna sredstva (poglavje XIV, točke 1-6 kazala); izvršbo (poglavje XV, točke 4-12 kazala),

Page 4: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 4

nadzor nad izvajanjem zakona (poglavje XVI, točke 4-5 kazala) in upravni spor (poglavje XVIII, točke 1-7 kazala).

V skladu z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka, obsega izpit pisni in ustni del. Naloga za pisni del izpita se nanaša na vsebino dela na katerem se vodi ali odloča v upravnem postopku ali opravljajo druga upravna dejanja. Pisna naloga je lahko sestava odločbe prve ali druge stopnje, izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka na podlagi podanega dejanskega stanja ipd. Ustni del izpita obsega zagovor pisnega dela izpita in znanje določb splošnega upravnega postopka in upravnega spora.

Želimo, da bi se kandidati tudi s pomočjo tega gradiva kar najbolje pripravili na strokovni izpit iz upravnega postopka Maribor, januar 2005 Božo Grafenauer Rafael Cijan

Page 5: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 5

KKKAAAZZZAAALLLOOO

I. TEMELJNA NAČELA UPRAVNEGA POSTOPKA......................................................... 1 . Veljavnost zakona o splošnem upravnem postopku in javno pooblastilo ................................ 2. Upravna zadeva ........................................................................................................................ 3. Subsidiarna uporaba zakona o splošnem

upravnem postopku in poseben upravni postopek................................................................... 4. Uporaba zakona o splošnem

upravnem postopku v drugih javnopravnih stvareh.................................................................. 5. Organ in uradna oseba.............................................................................................................. 6. Načelo zakonitosti in odločanje po prostem preudarku............................................................ 7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi......................................................................... 8. Načelo materialne resnice ........................................................................................................ 9. Načelo zaslišanja stranke.......................................................................................................... 10. Prosta presoja dokazov............................................................................................................. 11. Dolžnost govoriti resnico in poštena raba pravic ..................................................................... 12. Samostojnost pri odločanju...................................................................................................... 13. Pravica pritožbe ....................................................................................................................... 14. Ekonomičnost postopka ........................................................................................................... II. PRISTOJNOSTI ZA ODLOČANJE V UPRAVNEM POSTOPKU ................................. 1. Stvarna pristojnost....................................................................................................................

Stvarna pristojnost državnih organov....................................................................................... Stvarna pristojnost organov samoupravnih lokalnih skupnosti, ............................................... Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti ter prevzem po nadzorstveni pravici......................................................................

2. Krajevna pristojnost ................................................................................................................. Ministrstva, organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ....................................... Posebnosti pri določitvi krajevne pristojnosti ..........................................................................

3. Stek pristojnosti........................................................................................................................ 4. Ustalitev pristojnosti................................................................................................................. 5. Dejanja opravljena s strani nepristojnega organa ..................................................................... 6. Stranke z diplomatsko imuniteto. ............................................................................................. 7. Prostorska omejitev pristojnosti. .............................................................................................. 8. Spor o pristojnosti in odločanje o sporu. .................................................................................. 9. Uradna oseba, pooblaščena za vodenje in odločanje v postopku .............................................

Odločanje v upravnem postopku .............................................................................................. Pooblastilo za odločanje........................................................................................................... Pooblastilo za vodenje.............................................................................................................. Pogoji za odločanje in vodenje postopka .................................................................................

10. Pravna pomoč........................................................................................................................... Organi, ki so dolžni dajati pravno pomoč................................................................................. Oblika zaprosila in rok .............................................................................................................

11. Izločitev uradne osebe in zapisnikarja ..................................................................................... Zahteva za izločitev.................................................................................................................. Odločanje o izločitvi ................................................................................................................

Page 6: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 6

III. STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE V POSTOPKU.................................................... 1. Stranka v postopku in stranski udeleženec ............................................................................... 2. Zastopanje javnih koristi .......................................................................................................... 3. Pravna in procesna sposobnost................................................................................................. 4. Zakoniti zastopnik ....................................................................................................................

Pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika .............................................................................. Smrt ali prenehanje stranke ......................................................................................................

5. Začasni zastopnik ..................................................................................................................... Pravice in dolžnosti začasnega zastopnika ............................................................................... 6. Skupni predstavnik ................................................................................................................... Pravice in dolžnosti skupnega predstavnika............................................................................. 7. Pooblaščenec ............................................................................................................................

Oblika in obseg pooblastila ...................................................................................................... Omejitve pooblastila................................................................................................................. Pravice in dolžnosti pooblaščenca............................................................................................ Odvetnik kot pooblaščenec ......................................................................................................

8. Strokovni pomočnik ................................................................................................................. IV. JEZIK V POSTOPKU .......................................................................................................... 1. Uradni jezik ..............................................................................................................................

Uporaba slovenskega jezika ..................................................................................................... Uporaba jezika narodnih skupnosti .........................................................................................

2. Pravica do tolmača ................................................................................................................... V. OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK V UPRAVNEM POSTOPKU.......................... 1. Vloge ........................................................................................................................................

Oblika in vsebina vloge............................................................................................................ Sprejem vloge........................................................................................................................... Dolžnost sprejema vloge .......................................................................................................... Nepopolna ali nerazumljiva vloga............................................................................................ Pravočasnost vloge...................................................................................................................

2. Vabila ....................................................................................................................................... Oblika in vsebina vabila ........................................................................................................... Dolžnost odzvati se vabilu .......................................................................................................

3. Zapisnik.................................................................................................................................... Oblika in vsebina zapisnika...................................................................................................... Dopolnitve zapisnika................................................................................................................

4. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju .................................................................................... 5. Uradni zaznamek...................................................................................................................... 6. Pregled dokumentov in obvestila o poteku postopka ............................................................... VI. VROČANJE DOKUMENTOV V UPRAVNEM POSTOPKU ......................................... 1. Način, čas in kraj vročanja ....................................................................................................... 2. Obvezno osebno vročanje ........................................................................................................ 3. Posebni primeri vročanja..........................................................................................................

Vročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu................................................................... Vročanje pooblaščencu za vročitve ..........................................................................................

Page 7: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 7

Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in pravnim osebam .......................................................................................................................

Vročanje določenim osebam .................................................................................................... Vročanje z javnim naznanilom................................................................................................. Vročanje v primeru odklonitve sprejema vloge........................................................................ Vročanje v primeru spremembe naslova ..................................................................................

4. Vročilnica ................................................................................................................................. 5. Pomote pri vročanju ................................................................................................................. VII. ROKI IN NAROKI TER VRNITEV V PREJŠNJE STANJE ......................................... 1. Vrste rokov............................................................................................................................... 2. Računanje rokov za posamezna dejanja v upravnem postopku................................................ 3. Narok za ustno obravnavo........................................................................................................ 4. Zamuda roka ali naroka............................................................................................................ 5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje.......................................................................................... 6. Reševanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ....................................................................... 7. Posledice vrnitve v prejšnje stanje ...........................................................................................

VIII. VZDRŽEVANJE REDA V UPRAVNEM POSTOPKU ................................................. 1. Opomin in odstranitev tistega, ki moti delo ............................................................................. 2. Varovanje pravic stranke, ki je odstranjena ............................................................................. 3. Denarna kazen .......................................................................................................................... IX. STROŠKI UPRAVNEGA POSTOPKA .............................................................................. 1. Stroški postopka in osebni stroški ............................................................................................ 2. Delitev stroškov po načelu uspeha in krivde ............................................................................ 3. Stroški organov in strank.......................................................................................................... 4. Povrnitev stroškov, izgubljenega zaslužka in posebna nagrada ............................................... 5. Stroški izvršbe .......................................................................................................................... 6. Stroški postopka za zavarovanje dokazov ................................................................................ 7. Oprostitev plačila stroškov....................................................................................................... X. ZAČETEK UPRAVNEGA POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK................................. 1. Začetek upravnega postopka po uradni dolžnosti..................................................................... 2. Začetek upravnega postopka na zahtevo stranke...................................................................... 3. Preizkus zahteve in njeno zavrženje......................................................................................... 4. Združitev stvari v en postopek ................................................................................................. 5. Sprememba zahtevka................................................................................................................ 6. Umik zahtevka.......................................................................................................................... 7. Poravnava.................................................................................................................................

Oblika in vsebina...................................................................................................................... Prepoved sklenitve poravnave.................................................................................................. Pravne posledice sklenitve poravnave......................................................................................

XI. POSTOPEK DO IZDAJE ODLOČBE ..........................................................................155 1 . Ugotavljanje dejstev in okoliščin .......................................................................................155 2. Izvajanje dokazov po uradni dolžnosti ...............................................................................156 3. Izjave strank .............................................................................................................................

Page 8: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 8

4. Vstop v postopek...................................................................................................................... 5. Varstvo pravic stranke.............................................................................................................. 6. Skrajšani ugotovitveni postopek............................................................................................... 7. Poseben ugotovitveni postopek ................................................................................................ Pravice strank v posebnem ugotovitvenem postopku............................................................... 8. Predhodno vprašanje in identično dejansko stanje ................................................................... Rešitev predhodnega vprašanja ................................................................................................ 9. Prekinitev postopka .................................................................................................................. 10. Ustna obravnava.......................................................................................................................

Obveznost razpisa ustne obravnave.......................................................................................... Javnost in izključitev javnosti .................................................................................................. Vabilo in javno naznanilo......................................................................................................... Kraj ustne obravnave................................................................................................................ Potek in prekinitev ustne obravnave.........................................................................................

11. Dokazovanje............................................................................................................................. Ugotavljanje dejstev, splošno znana dejstva in zakonske domneve ......................................... Dejstva in okoliščine, ki so verjetno dokazane......................................................................... Listine ...................................................................................................................................... Javna listina .............................................................................................................................. Računalniška baza podatkov ...................................................................................................

Potrdila ..................................................................................................................................... Potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco .......................................................

Potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence................................................... Zavrnitev izdaje potrdila ..........................................................................................................

Priče ...................................................................................................................................... Dolžnost pričanja in kdaj ni potrebno pričati .......................................................................... Denarna kazen in povrnitev stroškov .......................................................................................

Izjava stranke ........................................................................................................................... Izvedenci .................................................................................................................................. Izločitev.................................................................................................................................... Izvid in mnenje - oblika in vsebina ..........................................................................................

Denarna kazen in povrnitev stroškov ...................................................................................... Tolmači ....................................................................................................................................

Ogled ...................................................................................................................................... Ogled stvari .............................................................................................................................. Ogled prostorov ali zemljišča .................................................................................................. Kraj ogleda ............................................................................................................................... Zavarovanje dokazov ...............................................................................................................

XII. ODLOČBA IN SKLEP ........................................................................................................ 1. Kateri organ izda odločbo ........................................................................................................ 2. Oblika in posebnosti ustne odločbe ....................................................................................... 3. Sestavni deli odločbe................................................................................................................ Uvod......................................................................................................................................... Izrek (dispozitiv) ...................................................................................................................... Obrazložitev ............................................................................................................................. Pouk o pravnem sredstvu .........................................................................................................

Osebno imeorgana s številko in datumom ............................................................................... Podpis uradne osebe .................................................................................................................

Page 9: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 9

Elektronski podpis.................................................................................................................... Žig organa ................................................................................................................................ Posebnosti odločbe, ki se izda za večje število določenih oseb ...............................................

4. Delna odločba........................................................................................................................... 5. Dopolnilna odločba ................................................................................................................. 6. Začasna odločba ....................................................................................................................... 7. Rok za izdajo odločbe ..............................................................................................................

Molk organa ............................................................................................................................. 8. Popravljanje pomot v odločbi................................................................................................... 9. Dokončnost in pravnomočnost odločbe .................................................................................. 10. Sklep ...................................................................................................................................... XIII. PRITOŽBA ......................................................................................................................... 1. Pravica pritožbe........................................................................................................................ 2. Pristojnost za odločanje o pritožbi ...........................................................................................

Kdaj ni pritožbe........................................................................................................................ Zoper odločbo ministrstva........................................................................................................ Zoper odločbo upravne enote ................................................................................................... Zoper odločbo nosilca javnega pooblastila ............................................................................. Zoper odločbo samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiske uprave ............................ Posebnosti v zvezi s pristojnostjo za odločanje o pritožbi .......................................................

3. Rok za pritožbo ........................................................................................................................ Izvršljivost ............................................................................................................................... 4. Razlogi za pritožbo................................................................................................................... Bistvene kršitve pravil upravnega postopka ............................................................................ 5. Oblika in vsebina pritožbe........................................................................................................ 6. Izročitev pritožbe...................................................................................................................... 7. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo ............................................................................ Formalni preizkus pritožbe....................................................................................................... Nadomestna odločba in dopolnjen postopek ........................................................................... Pritožba zoper nadomestno odločbo ........................................................................................ 8. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi ..............................................................................

Formalni preizkus pritožbe....................................................................................................... Zavrnitev pritožbe ....................................................................................................................

Izrek ničnosti odločbe .............................................................................................................. Dopolnjen postopek..................................................................................................................

Odprava odločbe ...................................................................................................................... Sprememba odločbe ................................................................................................................. Meje preizkusa odločbe............................................................................................................

9. Pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana....................................................................... 10. Rok za odločbo o pritožbi ........................................................................................................ 11. Vročitev odločbe druge stopnje .............................................................................................. 12. Pritožba zoper sklep ................................................................................................................. XIV. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA .................................................................................... 1. Obnova postopka......................................................................................................................

Odločba, dokončna v upravnem postopku ............................................................................... Razlogi za obnovo postopka..................................................................................................... Kdo lahko predlaga obnovo postopka ...................................................................................... Rok za obnovo postopka ..........................................................................................................

Page 10: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 10

Organ, pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka ................................................ Sklep o dovolitvi obnove postopka .......................................................................................... Odprava ali razveljavitev prejšnje odločbe ..............................................................................

2. Sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom ................................................... 3. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.......................................................

Razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ............................................................... Razlogi za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici........................................................ Kdo lahko zahteva odpravo odločbe po nadzorstveni pravici .................................................. Organ, pristojen za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici .......................................... Rok za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ...........................................

4. Izredna razveljavitev ................................................................................................................ Razlogi za izredno razveljavitev izvršljive odločbe ................................................................. Pravica za povračilo škode .......................................................................................................

5. Ničnost odločbe........................................................................................................................ Razlogi za izrek ničnosti odločbe............................................................................................. Kdo lahko predlaga izrek ničnosti odločbe .............................................................................. Organ, pristojen za izrek ničnosti odločbe ...............................................................................

6. Pravne posledice odprave in razveljavitve ............................................................................... XV. IZVRŠBA .............................................................................................................................. 1. Izvršljivost odločbe (izvršilni naslov) ..................................................................................... Odločba prve stopnje................................................................................................................

Odločba druge stopnje.............................................................................................................. Poravnava ................................................................................................................................

2. Izvršljivost sklepa..................................................................................................................... 3. Načela izvršilnega postopka, .................................................................................................... 4. Kdo predlaga izvršbo ............................................................................................................... 5. Upravna in sodna izvršba ......................................................................................................... 6. Sklep o dovolitvi izvršbe.......................................................................................................... 7. Izvršba za denarne in nedenarne obveznosti ........................................................................... 8. Organ, pristojen za izvršbo....................................................................................................... 9. Izvršba za nedenarne obveznosti .............................................................................................

Izvršba po drugih osebah.......................................................................................................... Izvršba s prisilitvijo .................................................................................................................

10. Izvršba v zavarovanje............................................................................................................... 11. Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti ............................................................... 12. Učinkovitost izvršbe ................................................................................................................ XVI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA ...................................................................... 1. Organ, pristojen za nadzor ....................................................................................................... 2. Upravna inšpekcija ................................................................................................................... 3. Pristojnosti upravnega inšpektorja .......................................................................................... 4. Zapisnik o opravljenem pregledu ............................................................................................ 5. Ugovor na zapisnik................................................................................................................... XVII. IZVAJANJE ZAKONA .................................................................................................... 1 . Omejitve nosilca javnega pooblastila pri izrekanju kazni in prisilnih ukrepov........................ 2. Organ, pristojen za izvajanje zakona........................................................................................ 3. Objava in izpopolnjevanje uradnih oseb, ki

vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih zadevah ........................................................ 4. Vodenje evidenc.......................................................................................................................

Page 11: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 11

5. Uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku Ur. list SFRJ, št. 47/86............................... XVIII. UPRAVNI SPOR ............................................................................................................. 1 . Upravni spor kot kontrola zakonitosti izvršilne oblasti ............................................................ 2. Upravni spor kot subsidiarno sodno varstvo ............................................................................ 3. Predmet upravnega spora ......................................................................................................... 4. Pristojnost in organizacija sodišča............................................................................................ 5. Postopek v upravnem sporu .....................................................................................................

Uporaba določb zakona o pravdnem postopku......................................................................... Stranke v upravnem sporu........................................................................................................ Zastopnik javnega interesa ....................................................................................................... Roki .......................................................................................................................................... Stroški ...................................................................................................................................... Postopek pred sodiščem prve stopnje....................................................................................... Vzorčni postopek...................................................................................................................... Glavna obravnava..................................................................................................................... Odločba .................................................................................................................................... Začasna odredba.......................................................................................................................

6. Pravna sredstva v upravnem sporu ........................................................................................... Pritožba .................................................................................................................................... Zahteva za varstvo zakonitosti ................................................................................................. Obnova postopka...................................................................................................................... 7. Izvršba ......................................................................................................................................

Page 12: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 12

I. Temeljna načela upravnega postopka

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04. V nadaljevanju bomo za označitev tega zakona uporabljali kratico ZUP.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) obravnava v poglavju pod naslovom »Temeljna načela« naslednje vsebinske sklope: veljavnost zakona, upravna zadeva, subsidiarna uporabo zakona, uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh, pomen izraza »organ« in »uradna oseba«; devet temeljnih načel ZUP, in sicer:

• načelo zakonitosti, • varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, • načelo materialne resnice, • načelo zaslišanja stranke, • prosta presoja dokazov, • dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic, • samostojnost pri odločanju, • pravica pritožbe, • ekonomičnost.

1. Veljavnost zakona o splošnem upravnem postopku in javno pooblastilo (1. člen; 3. člen; 4. člen)

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja tudi v primerih, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev.

ZUP pa vsebuje tudi določbo, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

Navedene zakonske določbe dajejo torej odgovor na vprašanji: kateri organi postopajo po ZUP, in kdaj se mora postopati o ZUP.

Kot smo že navedli se upravni postopek (po določbah 4. člena ZUP) smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadeah, ki nimajo značaja upravne zadeve, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

Page 13: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 13

Če gre za upravno zadevo (to je vsak posamezen primer z nekega upravnega

p področja)

Če se odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih

Če gre za neposredno uporabo predpisov

Kdaj se postopa po ZUP Kateri organi postopajo po ZUP

Organi državne uprave

Drugi državni organi

Nosilci javnih pooblastil

Organi samoupravnih lokalnih skupnosti

-gospodarske javne službe (npr. javna podjetja…); -na področju negospodarstva (šole, muzeji, bolnice, drugi zavodi…), ko odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovihn storitev

Agencije, zbornice, javna podjetja, javni zavodi, gospodarske družbe…

- občinska uprava - župan

Državni zbor, sodišča, državni tožilec…

-ministrstva - organi v sestavi ministrstev (uprave, inšpektorati; uradi…) -upravne enote in-druge območne enote ministrstev

Izvajalci javnih služb

Javno pooblastilo. Po 121. členu Ustave Republike Slovenije lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki z zakonom dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Pri opravljanju teh funkcij imajo navedeni subjekti, ki sicer niso v strukturi državnih organov oblasti, določene pravice in dolžnosti državnih organov. Če je torej z zakonom tako določeno (če imajo javno pooblastilo), lahko tako npr. izdajajo nekatere splošne pravne akte, lahko so po-oblaščeni za postopanje in odločanje v upravnih zadevah, lahko opravljajo upravna dejanja, izdajajo javne listine, potrdila itd. Pri tem morajo postopati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku in po predpisih, ki urejajo posebne upravne postopke.

Page 14: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 14

Zanimivo je, da Zakon o splošnem upravnem postopku loči med “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona” in “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti”, čeravno v 121. členu Ustave Republike Slovenije, razen zakona, s katerim lahko dobijo v ustavi navedeni subjekti javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave, ni omenjen nobeden drugi pravni akt.

Po določbah drugega odstavka 1. člena ZUP se javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah podeli z zakonom, za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti. V tem trenutku so v Sloveniji edine samoupravne lokalne skupnosti občine.

Kot tipičen primer upravnega odločanja na osnovi javnega pooblastila lahko navedemo obrtna dovoljenja (na osnovi javnega pooblastila, določenega v obrtnem zakonu jih izdajajo Obrtne zbornice) in prometna dovoljenja (javno pooblastilo za njihovo izdajanje oziroma podaljševanje lahko pridobijo “nedržavne” organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje).

2. Upravna zadeva (2. člen)

Zakon o splošnem upravnem postopku procesno opredeljuje pojem upravne zadeve in na ta način razmejuje uporabo tega postopka od drugih postopkov.

Upravna zadeva je opredeljena kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

če tako določajo predpisi (največkrat zakon predpisuje, kdaj se vodi upravni postopek)

Za upravno zadevo torej gre če to izhaja iz narave stvari (ko je treba zagotoviti varstvo javnega interesa)

Najkrajše lahko upravno zadevo definiramo kot vsak posamezen primer upravnega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na najrazličnejših upravnih področjih. Tako lahko primeroma navedemo nekatere upravne zadeve: izdaja gradbenega dovoljenja, odmera dohodnine ali drugih

Page 15: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 15

davščin, potni list, prometno dovoljenje, obrtno dovoljenje, odločitev o pravici do pokojnine….

3. Subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku in poseben upravni postopek (3. člen)

Posamezna vprašanja upravnega postopka se lahko, če je to na nekem upravnem področju potrebno, uredijo tudi drugače, kot so urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku. V takih primerih, ko govorimo o »posebnih« upravnih postopkih, se postavlja vprašanje, kakšno je razmerje med ZUP in posebnimi upravnimi postopki.

Pravila splošnega upravnega postopka se uporabljajo v vseh primerih, ko niso posamezna vprašanja postopka s kakšnim drugim predpisom drugače urejena. V skladu z ZUP je posamezna vprašanja postopka mogoče drugače urediti samo z zakonom (torej ne z nižjim pravnim aktom, podzakonskim predpisom).

Posebne postopkovne določbe oziroma pravila posebnih upravnih postopkov je mogoče zaslediti v zakonih, ki urejajo posamezna upravna področja pri katerih je, zaradi njihove specifičnosti, potrebno nekatera vprašanja urediti drugače kot je to v ZUP. Takšne primere, ko pride do drugačne ureditve oziroma odstopanja od določb ZUP, je mogoče zaslediti v okviru davčnega, carinskega… in drugih posebnih postopkov – ko se na primer predpišejo krajši ali daljši roki za vložitev pritožbe (in ne 15 dni, kot je to določeno v ZUP), ko se določi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ter druga odstopanja od določb ZUP. Od specifičnosti nekega upravnega področja in potreb po posebnem urejanju postopkovnih vprašanj je odvisno, v kakšnem obsegu so na nekem področju predpisane posebne procesne določbe, ki se razlikujejo od določb ZUP. Tako je v nekaterih primeri poseben postopek predpisan v večjem obsegu (poleg področja odmere davkov in carin, lahko omenimo še področje pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja idr.).

Če torej povzameno. Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, ki se torej uporablja primarno. Po določbah ZUP pa se postopa o vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. V takšnih primerih govorimo o subsidiarni (dopolnilni) uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku.

4. Uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku v drugih javnopravnih zadevah (4. člen)

Zakon o splošnem upravnem postopku se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po ZUP, kolikor ta področja

Page 16: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 16

niso urejena s posebnim postopkom. S samim zakonom je tako predpisana precej širša uporaba njegovih določb, kot je to veljalo po prejšnjem zakonskem besedilu. Gre torej za zagotavljanje postopkovne urejenosti in pravic tudi v drugih primerih, ko pristojni organi odrejajo ravnanja oziroma obveznosti državljanov.

5. Organ in uradna oseba (5. člen)

Z organom je po ZUP mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi.

Z uradno osebo pa je mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. To je predstojnik organa (minister, načelnik upravne enote, tajnik občine, direktor organizacije z javnim pooblastilom…), ki odloča o upravnih zadevah, postopek do izdaje odločbe pa vodi, če izpolnjuje predpisane pogoje (če ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka), in uradna oseba, ki jo predstojnik pooblasti za vodenje upravnega postopka ali odločanje v upravnih zadevah. To pooblastilo lahko da predstojnik le uradni osebi, ki je zaposlena pri organu in ki izpolnjuje predpisane pogoje (da ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka).

6. Načelo zakonitosti in odločanje po prostem preudarku (6. člen)

Med temeljnimi načeli, ki predstavljajo osnovo za razumevanje in pravilno uporabo ZUP ter predstavljajo neke vrste interpretativnih pravil, ima osrednje mesto načelo zakonitosti.

To načelo izhaja iz ustavne določbe, po kateri je Republika Slovenija pravna država. Med drugim to pomeni, da je država, v kateri je delovanje državnih organov vezano na pravne predpise, država, v kateri vlada pravo in ne samovolja in arbitrarnost državnih organov. Pojem pravne države pomeni vezanost državnih organov na pravo in njihovo podreditev zakonom. Politična vsebina načela pravne države pa je v priznavanju temeljnih pravic človeka in državljana, njihovem zagotavljanju in zaščiti ter prežetosti celotnega pravnega sistema s spoštovanjem dveh osnovnih načel, in sicer načela ustavnosti in načela zakonitosti.

Načelo zakonitosti ni načelo, značilno samo za upravni postopek, temveč je ustavnega značaja in velja za celotni pravni red. V naši ustavi je (v poglavju o ustavnosti in zakonitosti – v 153. členu) načelo ustavnosti in zakonitosti izraženo na naslednji način:

Page 17: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 17

• zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo;

• podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni;

• zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami;

• posamični akti in dejanja državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

V Zakonu o splošnem upravnem postopku je izrecno določeno, da o organi (kot smo navedli so to organi državne uprave ali drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki jim zakon daje pristojnost za odločanje v upravnih zadevah) odločajo v upravnih zadevah po zakonih, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

Pri odločanju v okviru upravnega postopka mora tako:

vsaka odločba (posamični upravni akt) ves postopek potekati v skladu z temeljiti na materialnem predpisu – to določili ZUP in drugih posebnih je zakonu, ki vsebuje določila o pravicah upravnih postopkov in obveznostih na nekem upravnem področju; (tkim. formalna zakonitost) (tkim. materialna zakonitost)

ZUP posebej poudarja, da morajo organi, ki odločajo v upravnem postopku, spoštovati zakone in druge predpise, izdane na osnovi zakona, tudi kadar so upravičeni odločati po prostem preudarku – diskreciji. To je takrat, ko zakon določa, da organ “sme” oziroma “lahko” izbere izmed več možnih odločitev tisto, ki je na okoliščine primera in izkazano javno korist najustreznejša, najprimernejša. Pri tem pa ZUP določa, da mora biti v takšnih primerih odločba izdana:

• v mejah pooblastila in • v skladu z namenom, za katerega je bilo takšno pooblastilo dano.

Namen in obseg pooblastila določa zakon ali odlok samoupravne lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. V taki odločbi pa mora biti naveden predpis, ki organ pooblašča za odločanje po prostem preudarku, odločba pa mora biti tudi

Page 18: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 18

posebej obrazložena in utemeljena glede uporabe prostega preudarka (navedeni morajo biti bistveni razlogi za odločitev).

Dodajmo, da se načelo zakonitosti ne nanaša samo na posamične akte, marveč tudi na posamična dejanja državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil; tudi dejanja le-teh morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.

Kot sredstvo za preprečitev oziroma odpravo kršitev načela zakonitosti obstaja v pravnem sistemu pritožba in upravni spor (slednji predstavlja sodno kontrolo zakonitosti upravnih odločb).

7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi (7. člen)

Bistvena značilnost dela in odločanja organov uprave je, da v njihovi dejavnosti prevladuje skrb za uveljavljanje in zavarovanje javnih koristi (interesov), na drugi strani pa tudi obveznost, da omogočijo uresničitev tistih pravic in dolžnosti državljanov, ki izhajajo iz zakonov in drugih na zakonu temelječih predpisov. To je ena od temeljnih značilnosti upravnopravnega razmerja. V upravnopravnem razmerju gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznih subjektov, ki imajo v postopku položaj stranke v določenih upravnih zadevah s posameznih upravnih področij. Gre za konkretne upravne zadeve, v katerih je v večji ali manjši meri izražen splošni (javni) družbeni interes oziroma javna korist, ki naj se uresniči po potrebi tudi z instrumenti oblasti. V tem razmerju prihaja do soočenja javnega in zasebnega interesa, pristojni upravni organ pa nastopa v njem z močnejšo voljo, avtoritativno.

Iz obravnavanega načela tako izhaja dvojna vloga organa, saj mora hkrati varovati:

zakonite pravice strank in javne koristi (interese) drugih udeležencev postopka

Organ, ki bi dajal prednost enemu ali drugemu interesu, ne bi ravnal v skladu z zakonom. Ni v javnem interesu, da se kršijo zakonite pravice državljanov, kakor tudi ne, da stranke uveljavljajo svoje pravice v škodo pravic drugih ali v nasprotju z javno koristjo. V javnem interesu pa je, da državljani oziroma stranke v upravnem postopku v polni meri uresničijo svoje zakonske pravice.

Javni interes (korist) kot splošni pojem ni posebej opredeljen, vsaj ne v smislu, da bi Zakon o splošnem upravnem postopku ali kakšen drug zakon na splošno definiral

Page 19: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 19

vsebino tega pojma. Zato organ, ki vodi postopek, ugotavlja in presoja javno korist v mejah zakona in drugih na njem temelječih predpisov. Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, ne more samovoljno opredeljevati javnega interesa v konkretnem primeru, izhajajoč samo iz svojega razumevanja tega interesa, ampak se mora opredeljevati glede na ustrezne predpise ter glede na njihov cilj. Zaradi takšne narave razmerja so stranki v upravnem postopku zagotovljena redna in izredna pravna sredstva, ima pa tudi možnost sodnega varstva zakonitosti v okviru uparvnega spora.

V upravnem postopku stranka sama varuje svoje pravice, organ, ki vodi upravni postopek in v njem odloča, pa ji je dolžan omogočiti čim lažje zavarovanje in uveljavitev pravic, ki jih stranka v postopku ima. Tako ZUP predpisuje, da "morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom".

Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.

Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo je dolžna na to opozoriti.

Iz navedenega besedila 7. člena ZUP tako izhajajo za organ oziroma uradno osebo naslednje obveznosti:

• da omogoči strankam čim lažje zavarovanje in uveljavljanje njihovih pravic, pri čemer pa morajo skrbeti, da to ne bo v škodo pravic drugih in v nasprotju z javno koristjo;

• da opozori stranko na njene pravice iz materialnih predpisov; • da skrbi, da stranki njeno nepoznavanje procesnih predpisov in procesnih

pravic – to je njena nevednost in neukost – ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu; v nekem smislu se na uresničevanj te določbe nanaša Uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/01, 81/03). Tako mora organ javne uprave v poslovnem času zagotoviti dostop do uslužbenca, ki lahko stranki zagotovi splošne informacije, uradna oseba mora dajati stranki obvestila o poteku postopka, stranka lahko zahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku

Page 20: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 20

(uradna oseba mora stranko o razlogu za zamudo pisno obvestiti, lahko pa tudi ustno, najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za pojasnilo)…

• da se nasproti strankam uporabljajo tisti zakoniti ukrepi, ki so zanje ugodnejši (to pride v poštev predvsem v okviru izvršbe).

Načelo varstva pravic strank je izraženo tudi v več drugih določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Tako ima stranka: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in izvajanja dokazov (146. člen), pravico do ustne obravnave (154. člen), pravico pritožbe (228. in 229. člen), pravico do ugodnejših odločitev glede sredstev, če se z njimi lahko doseže isti namen (252. člen), pravico, da se izvršba opravi na tak način in s takimi sredstvi, ki so za zavezanca najmilejša, če se z njimi vendarle doseže namen (285. člen).

Organ mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (49. člen).

Na javno korist in s tem na načelo varstva javne koristi se nanaša več določb ZUP. Javna korist (njeno varstvo) je lahko že sama po sebi razlog za začetek postopka po uradni dolžnosti, če to izhaja iz obstoječega dejanskega stanja (126. člen). Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o stvari, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odložiti, pa so dejstva na katera se opira odločba ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Pri tem so nujni ukrepi podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti (144. člen). Prisotnost državnega tožilca v upravnem postopku ima za cilj zastopanje in varovanje javnega interesa (45. in 229. člen). Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen) in izredna razveljavitev izvršljive odločbe (278. člen) se v bistvu uporabita zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi.

Organ mora torej skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

8. Načelo materialne resnice (8. člen)

V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo. To načelo predstavlja osnovno vodilo in zahtevo v vseh postopkih v našem pravnem redu (kazenskem, pravdnen, upravnem, postopku za prekrške...).

Materialna resnica pomeni, da mora ugotovljeno stanje ustrezati objektivni in stvarni resnici. Pomeni torej skladnost ugotovljenih in stvarnih dejstev.

Page 21: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 21

Katera dejstva so pomembna za zakonito in pravilno odločbo je odvisno od materialnega predpisa, ki določa pogoje za priznanje neke pravice ali naložitev obveznosti. Iz tega izhaja, da načelo materialne resnice pride posebej do izraza v okviru ugotovitvenega postopka in dokazovanja, to je tistega dela postopka, ki se mora izvesti pred sprejemom odločitve oziroma izdajo odločbe – tako na prvi, kot tudi na drugi stopnji. ZUP tudi izrecno določa (v 207. členu), da izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o stvari, ki je predmet postopka, na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku.

Materialna resnica se v postopku ugotavlja na osnovi izvedenih dokazov (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke kot dokaz, druga dokazna sredstva) in sklepanja oziroma prepričanja uradne osebe, da neko dejstvo obstaja, da je resnično. Materialno resnico ugotavlja uradna oseba, ki tudi odredi izvedbo dokazov o vseh dejstvih, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Seveda je pri tem vezana na zakonska določila posameznih področnih zakonov, kjer je največkrat točno predpisano, kateri pogoji morajo biti izponjeni za priznanje neke pravice ali naložitev obveznosti. ZUP v 139. členu posebej določa, da lahko uradna oseba, ki postopek vodi, po uradni dolžnosti odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev stvari.

Organ se torej ne more omejiti samo na dejstva in okoliščine, ki jih navaja stranka, ne glede na to, da mora stranka po ZUP (140. člen) dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Ugotovitveni postopek mora zato zajeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna (138. člen).

Načelo materialne resnice zavezuje organ, ki vodi postopek, ki mora ugotoviti objektivno stanje stvari - objektivno, materialno resnico - ter varovati tudi javno korist in pravice drugih, ne glede na to, komu so dejstva in okoliščine v korist ali škodo. Objektivno, pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je nujen pogoj za pravilno uporabo materialnega prava. Zmotno (nepravilno, napačno) ali nepopolno (pomanjkljivo) ugotovljeno dejansko stanje ne samo da odstopa od načela materialne resnice, ampak ima za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega predpisa in s tem nepravilne oziroma nezakonite odločbe.

Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da organ lahko odloči na podlagi verjetno izkazanih dejstev le v primeru, da tako določa zakon. Pri tem predstavlja verjetnost blažjo stopnjo dokazovanja, to je nižjo stopnjo zavesti o resničnosti nekega dejstva. Z verjetnostjo razumemo možnost, da je neko dejstvo resnično, možnost, da se naše predstave skladajo z dejanskim stanjem. V ZUP pojem verjetnost mogoče zaslediti v 144. členu, ki opredeljuje pogoje za skrajšani ugotovitveni postopek; v okviru poglavja o dokazovanju (167. člen); pri institutu vrnitve v prejšnje stanje, ko mora stranka verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila neko dejanje

Page 22: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 22

(104. člen); v 265. členu, kjer je določeno, da mora stranka v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira svoj predlog idr.

Dodajmo, da so starejši procesni predpisi vsebovali določbe, po katerih je uradna oseba, ki je vodila postopek, morala vzeti kot resnično tisto dejstvo, ki je bilo ugotovljeno z dokazom določene vrste ali kakovosti, četudi sama ni bila prepričana o resničnosti tega dejstva (npr. priznanje stranke, izjave določenega števila prič ipd.). V nasprotju s to tkim. formalno resnico, se lahko materialna resnica ugotovi samo, če ima uradna oseba pravico do proste presoje dokazov in ugotavljanja vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

9. Načelo zaslišanja stranke (9. člen)

»Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.

Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (to je na primer pri skrajšanem ugotovitvenem postopku).

Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno«.

Bistvo tega načela je v tem, da mora imeti stranka v upravnem postopku možnost aktivne udeležbe in s tem zaščite svojih pravic, možnost aktivne udeležbe in sodelovanja v postopku. Organ mora dati stranki možnost, da uveljavi svoje pravice, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka in da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. S tem ima stranka možnost, da brani, zavaruje, uveljavi svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi.

To načelo je potrebno torej razumeti ne samo v smislu prepovedi izdaje odločbe brez predhodnega zaslišanja stranke, ampak širše, in sicer tako, da skozi načelo zaslišanja stranke pride do izraza pravica stranke do udeležbe v postopku, pravica, da s svojimi predlogi vpliva na delo organa in zastopa svoje pravice in koristi, da je prisotna v vsaki fazi postopka itd. Bistvo ni v tem, da je stranka navzoča pri vsakem posa-meznem dejanju ugotovitvenega postopka, ampak v uresničevanju njegove vsebine.

Page 23: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 23

Samo z zakonom se lahko predpiše, v katerih primerih se lahko izda odločba brez predhodnega zaslišanja stranke. To je v primerih, ko lahko organ po skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči o zadevi (144. člen):

• če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana;

• če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (v tem primeru in v primeru iz prejšnje alinee se lahko izda odločba na predpisanem obrazcu);

• če je s predpisom določeno, da se stvar lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazili le posredno dokazujejo in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi,

• če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti), ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

Načelo zaslišanja stranke se bistveno razlikuje od ustne izjave stranke (164. in 188. člen), ki je opredeljena kot dokazno sredstvo v upravnem postopku.

Ugotovili smo torej, da je bistvo načela zaslišanja stranke, da je organ oziroma uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna stranki dati možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjasni oziroma izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba. Tako je v tretjem odstavku 146. člena ZUP posebej določeno, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti:

• da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, navedenih v ugotovitvenem postopku;

• da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; • da sodeluje pri izvedbi dokazov; • da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem; • da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče.

Organ pa bo izdal odločbo brez zaslišanja stranke v primeru, če stranka svoje pravice ni želela izkoristiti, čeprav ji je ta možnost bila dana.

Page 24: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 24

10. Prosta presoja dokazov (10. člen)

O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Načelo proste presoje dokazov izraža stališče, da uradna oseba, ki vodi postopek in izda odločbo, sama odloča o tem, katera dejstva bo štela za dokazana in katera ne.

V Zakonu o splošnem upravnem postopku to načelo zajema več skupin pooblastil za uradno oseb, ki vodi postopek, in sicer:

• da sama opredeli, katera dejstva je treba dokazovati in katera ne, glede na njihov možni vpliv na rešitev konkretne stvari;

• da sama opravi izbiro dokaznih sredstev glede na njihov večji ali manjši pomen;

• da samostojno, po svojem prepričanju, šteje posamezna dejstva za dokazana oziroma nedokazana.

Tako npr. Zakon o splošnem upravnem postopku izrecno predpisuje (v 53. členu), da v primeru, ko se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, presodi organ, ki vodi postopek, obe izjavi po načelu proste presoje dokazov.

Da se prosta presoje dokazov ne bi sprevrgla v arbitrarnost in samovoljo, je ZUP opredelil, da ni dovolj le presojanje vsakega dokaza posebej, čeprav je to opravljeno kar najbolj vestno in skrbno. Dejstva, na osnovi katerih se izdaja odločba, predstavljajo celoto, v kateri ima vsak dokaz svoje določeno mesto in povezavo z drugimi dokazi. Zato je potrebno poleg skrbne presoje vsakega dokaza presojati tudi vse dokaze kot celoto, vse skupaj, na podlagi celotnega postopka. To pride do izraza v obrazložitvi odločbe, v kateri se navedejo razlogi, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov (214. člen).

Po ZUP se lahko kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru. Uradna oseba, ki vodi postopek presoja po svojem svobodnem prepričanju ali se neko dejstvo šteje za resnično ali ne. Vendar pa prihaja do določenega "odstopanja" od načela proste presoje dokazov pri tistih dokaznih sredstvih, ki se načeloma morajo vzeti kot verodostojna – resnična. To velja na primer za javno listino, s katero se dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali odloča, seveda pod pogojem, da se ne dokaže, da so dejstva v njej neresnično potrjena ali da je

Page 25: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 25

sama listina nepravilno sestavljena (169. člen). Takšen primer je tudi, kadar gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, saj je organ, ki vodi postopek, vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obtoženec spoznan za krivega (149. člen).

Ob tem načelu kaže opozoriti še na določbo 252. člena ZUP, po kateri pritožbeni oziroma drugo stopenjski organ, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, odpravi odločbo in sam reši stvar.

11. Dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic (11. člen)

Po tem načelu morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane z ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek.

Glede na prej veljavni ZUP je to načelo v besedilo zakona vključeno na novo, povezano pa je predvsem z določbo 140. člena ZUP, ki nalaga stranki, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Poleg tega je to načelo povezano z določbo (188. člena ZUP), ki med dokazili predvideva tudi izjavo stranke kot dokaz in predpisuje, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, preden sprejme izjavo, opozoriti stranko na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo, pri čemer je kriva izpoved stranke, na katero organ v upravnem postopku opre svojo odločbo, kaznivo dejanje. Lahko pa navedemo še določbo 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončna odločba), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

12. Samostojnost pri odločanju (12. člen)

Organ vodi upravni postopek in odloča v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil.

samostojnost organa ZUP torej opredeljena dva vidika samostojnosti samostojnost uradne osebe

Page 26: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 26

Načelo zakonitosti, načelo materialne resnice in načelo proste presoje dokazov pri vodenju upravnega postopka odločanju o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih posameznikov v konkretnih upravnih zadevah, zahtevajo, da organ, ki vodi upravni postopek, odloča samostojno. To samostojnost imenujemo tudi funkcionalna samostojnost, za razliko od organizacijske samostojnosti. Funkcionalna samostojnost ni absolutna, temveč obstaja v mejah pravic, ki jih organu dajejo zakon ter drugi predpisi in splošni akti. Tako je na primer organ, potem ko je bila prejšnja odločba v upravnem sporu odpravljena, pri izdaji nove odločbe vezan na pravno mnenje sodišča in tudi na njegove pripombe glede postopka. Podobna omejitev velja tudi pri izdaji nove odločbe, če je bila prejšnja odločba odpravljena v pritožbenem postopku in je bila zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek (251. člen).

Načelo samostojnosti velja tudi za pooblaščeno uradno osebo organa, v čigar imenu se vodi postopek. Pooblaščena uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku, samostojno ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah.

Uradni osebi, ki jo je predstojnik organa pooblastil za odločanje v upravnih zadevah, ni dovoljeno dajati navodil o tem, kako naj v konkretni zadevi vodi postopek, katera dejstva in okoliščine naj ugotavlja, kakšen sklep o dejanskem stanju naj napravi in kako naj reši posamezno upravno zadevo.

13. Pravica pritožbe (13. člen)

Glede varstva pravic Ustava Republike Slovenije določa, da je vsakomur (ne samo državljanom Republike Slovenije) zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave Republike Slovenije).

Ta norma oziroma načelo pa dobi svojo konkretno vrednost in pomen v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije). Po tej ustavni določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Uresničevanje pravice do pritožbe v upravnem postopku je urejeno z določbami ZUP, ki načelno zagotavlja pravico do pritožbe in s tem dvostopnost upravnega postopka: to je postopek na prvi stopnji, in pravico do pritožbe na drugostopenjski organ. Zato to načelo včasih osebnemu imenujemo tudi načelo dveh stopenj.

Page 27: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 27

Po določbah 13. člena ZUP je pravica do pritožbe opredeljena takole:

• zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba;

• kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada, pritožba ni dovoljena;

• kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, je pritožba dovoljena samo, če tako določa zakon. V zakonu mora biti tudi določeno, kdo o pritožbi odloča;

• stranka ima pravico pritožbe tudi v primeru, če organ prve stopnje ni izdal odločbe o njenem zahtevku v določenem roku (v tem primeru govorimo o molku organa oziroma o molku uprave). Ta institut tako zagotavlja varstvo pravic stranke tudi takrat, ko je neki organ (namerno ali nenamerno) pasiven, nedelaven in ne sprejme nobene odločitve oziroma ne izda upravnega akta.

S končanjem upravnega postopka postane odločba dokončna. V primeru, da zoper prvostopenjsko odločbo pritožba ni dovoljena ali pa sploh ni vložena oziroma ni vložena pravočasno, postane prvostopenjska odločba dokončna. Če pa je vložena pritožba o njej odloči organ druge stopnje, katerega odločba je nato dokončna. Zoper drugostopenjsko odločbo ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor, to je sodno varstvo zakonitosti dokončnih upravnih aktov.

Zaradi ilustracije navedimo tipična primera prvostopenjskega in drugostopenjskega odločanja. O pritožbi zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda upravna enota, odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje. O pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloča na drugi stopnji župan te občine itd.

Sicer pa je pritožba kot redno pravno sredstvo v ZUP podrobneje opredeljena v členih 229-260. Pravico pritožbe ima predvsem stranka, pritožbo pa lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, poleg tega pa tudi državni tožilec in državni pravobranilec, če je z odločbo prekršen zakon v škodo javnih koristi.

14. Ekonomičnost postopka (14. člen)

Postopek je torej treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ter izdajo zakonite in pravilne odločbe. To velja za vse faze postopka (prvostopenjski, drugostopenjski, izvršilni) in pri vsakem uradnem dejanju.

Page 28: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 28

To načelo postavlja pred organ oziroma uradno osebo, ki vodi upravni postopek in odloča v upravnem postopku:

• napotilo za hitro vodenje postopka, s čim manjšimi stroški in zamudo časa ter • zahtevo, da hitrost in varčnost vodenja postopka ne sme biti v škodo načela

zakonitosti in materialne resnice.

čas – hitrost Ekonomičnost postopka ima torej dva bistvena elementa, to je stroške – varčnost

Zasledovanje navedenih ciljev pride do izraza v vrsti določil v Zakonu o splošnem upravnem postopku, kot na primer: pri določitvi rokov, v katerih mora organ izdati kakšno potrdilo (179. in 180. člen ZUP); pri določitvi rokov za izdajo in vročitev odločbe (čimprej, najkasneje v roku enega oziroma dveh mesecev; 222. člen ZUP); skrajšanem ugotovitvenem postopku; (144. člen); instituciji skupnega predstavnika (52. člen); združitvi stvari v en postopek (130. člen), ustni obravnavi (154. člen), možnosti izdaje odločbe v obliki uradnega zaznamka v zadevi (218. člen) itd.

ZUP določa (v 139. in 140. členu), da si uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako mora ravnati uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Posebej je tudi določeno, da se od stranke ne zahteva, naj priskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi niso dolžni izdati.

V četrtem in petem odstavku 139. člena ZUP je določeno, da je organ, ki je pristojen za odločanje, dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno. Podatke iz uradnih evidenc, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjim odstavkom priskrbi le na podlagi zakona ali izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo.

Posebej pa je potrebno opozoriti na določbe (v tretjem in četrtem odstavku 66. člena ZUP), da stranki, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na njeno zahtevo, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov

Page 29: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 29

in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Poleg tega k vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, če stranka ta dejstva pred organom dokaže z osebnim dokumentom ali drugo javno listino.

Predvsem od ravnanja in aktivnosti uradne osebe, ki vodi postopek, je odvisno, ali se bo postopek zavlačeval ali ne. Uradna oseba ima tako po zakonu še nekatere druge možnosti in sredstva, uporaba katerih ravno tako prispeva k hitrejšemu in bolj ekonomičnemu postopku, kot na primer: privedba osebe, ki se neupravičeno ni odzvala vabilu (priče, izvedenca itd.), izrek denarne kazni zaradi neupravičenega izostanka in naložitev plačila nastalih stroškov (73. člen ZUP); izrek opomina, odstranitev ter kaznovanje tistega, ki pri dejanju postopka moti red ali zagreši kakšno nedostojnost (109-112. člen ZUP) itd.

Hitrost postopka se doseže s strokovnim in organiziranim delom uradne osebe ter izločitvijo nepotrebnih procesnih dejanj, varčnost pa s tem, da se ne povzročajo nepotrebni stroški in nepotrebna izguba časa. Oboje omogoči tudi racionalno porabo javnih sredstev, hkrati pa zagotavlja učinkovito uresničevanja pravic in interesov strank. Upoštevanje tega načela pa v širšem smislu pomeni tudi, da mora organ oziroma uradna oseba posebej skrbeti tudi, da nepotrebni stroški in zamuda časa ne nastane za stranke in druge udeležence v postopku.

II. Pristojnosti za odločanje v upravnem postopku

S predpisi je določeno, kateri organ in na katerem območju (teritoriju) je pooblaščen za odločanje v posamezni upravni zadevi – določena je torej pristojnost. Če z delovnim področjem razumemo splošno opredelitev vsebine in okvira dela nekega organa, pa s pristojnostjo opredeljujemo pravico in dolžnost organa, organizacije oziroma nosilca javnih pooblastil, da opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku in odloča v konkretnih upravnih zadevah.

področje dela – stvarna pristojnost S pristojnostjo se določata območje (teritorij) delovanja – krajevna pristojnost

Stvarna in krajevna pristojnost se praviloma ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen če zakon drugače določa (to je tkim. načelo izključne pristojnosti). Določba tretjega odstavka 19. člena ZUP, ki se

Page 30: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 30

uporablja od 1.1.2005 omogoča vladi, da za določene postopke izključi (z uredbo) pravila o krajevni pristojnosti.

1. Stvarna pristojnost (15. člen)

Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov.

Stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah tako torej določajo materialni predpisi, s katerimi so urejena posamezna upravna področja, ali pa predpisi, ki določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov.

Stvarna pristojnost državnih organov (16. člen)

V ZUP je določeno, da so za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, če zakon ne določa drugače.

Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti na drugi stopnji pa so pristojna ministrstva, če zakon ne določa drugače.

Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.

Določbe o stvarni (in tudi krajevni) pristojnosti vsebujejo predpisi, ki urejajo posamezno področje. Tako na primer: na področju upravnih notranjih zadev na prvi stropnji odločajo upravne enote, na drugi stopnji pa Ministrstvo za notranje zadeve; na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločajo na prvi stopnji Območne enote zavoda, na drugi pa posebna enota na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; na področju socialnega skrbstva odločajo na prvi stopnji Centri za socialno delo, na drugi stopnji pa Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve) itd.

Stvarna pristojnost organov samoupravnih lokalnih skupnosti (17. člen)

Kot določa ZUP je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti (občine) na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.

Page 31: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 31

Ugotovimo lahko, da v tem trenutku v Sloveniji nimamo pokrajin, ugotovimo pa lahko tudi, da še ni opravljen nobeden prenos pristojnosti iz države na samoupravnih lokalnih skupnosti.

Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti ter prevzem po nadzorstveni pravici (18. člen)

Kot smo ugotovili se pristojnost določi na osnovi zakona in se zato ne more spremeniti s sprotnimi odločitvami oziroma dogovori med strankami, organi oziroma strankami in organi. Zato načeloma ni dovoljeno, da bi neki organ prevzel pristojnost drugega (prevzem pristojnosti), niti, da bi posamezen organ prenesel odločanje v kakšni stvari na drugi organ (prenos pristojnosti).

Po določbah ZUP noben organ ne more prevzeti posamezne upravne zadeve iz pristojnosti drugega organa in je rešiti sam, razen če zakon tako določa in če so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji. Določeno je tudi, da sme organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni zadevi, samo po izrecnem zakonskem pooblastilu odločanje v tej zadevi prenesti na kakšen drug organ.

Posebej pa je v ZUP opredeljen institut prevzema pristojnosti v okviru nadzorstvene pravice. Če organ, pristojen za nadzorstvo nad delom organa prve stopnje (na primer pristojno ministrstvo, če na prvi stopnji odloča upravna enota), ugotovi, da organ prve stopnje upravnih zadev ne rešuje pravočasno, opozori na to predstojnika organa prve stopnje in določi rok, v katerem mora organ prve stopnje izdati odločbo v posamezni upravni zadevi. Če po preteku tega roka ni izdana odločba oziroma sklep, s katerim se postopek konča, lahko organ druge stopnje prevzame upravno zadevo v reševanje, mora pa to storiti, če bi sicer utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

2. Krajevna pristojnost (15. člen)

Za krajevno pristojnost je odločilno območje, na katerem ima določen organ pravico in dolžnost opravljati naloge s svojega delovnega področja oziroma odločati v upravnih zadevah iz svoje stvarne pristojnosti. Krajevna pristojnost se določa po predpisih o teritorialni organizaciji državne uprave, po predpisih o teritoriju samoupravnih lokalnih skupnosti, ter po predpisih o organizaciji posameznih organov.

Ministrstva, organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti (15. člen)

Ministrstva, vsako s področja svoje stvarne pristojnosti, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države, torej celotnega ozemlja Republike Slovenije.

Page 32: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 32

Organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, pa odločajo v upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Ta območja so navedena v zakonih oziroma drugih predpisih, s katerimi so opredeljena območja delovanja posameznih organov (na primer v Uredbi o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 75/94, 8/96, 39/03).

Organi samoupravnih lokalnih skupnosti odločajo v upravnih zadevah na območju samoupravne lokalne skupnosti (območja samoupravnih lokalnih skupnosti so določena v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98, 75/98, 52/02).

Posebnosti pri določitvi krajevne pristojnosti (20. člen)

V Zakonu o splošnem upravnem postopku so opredeljena osnovna pravila za določanje krajevne pristojnosti organov v konkretnih upravnih zadevah.

Tako se, v skladu s predpisi o teritorialni organizaciji državne uprave, predpisi o teritoriju samoupravnih lokalnih skupnosti, mestnih samoupravnih lokalnih skupnosti in širših samoupravnih lokalnih skupnosti ter po predpisih o organizaciji posameznih organov, krajevna pristojnost določa:

• v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine - po kraju, kjer ta leži; • v zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti državnih organov, organov

samoupravnih lokalnih skupnosti in pravnih oseb - po njihovem sedežu; v stvareh, ki se nanašajo na dejavnosti njihovih enot - po sedežu enote;

• v zadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov, ki se opravlja v določenem kraju - po kraju, kjer se dejavnost pretežno opravlja oziroma kjer naj bi se pretežno opravljala;

• v drugih zadevah - po stalnem prebivališču stranke. Če stranka nima stalnega prebivališča v državi, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču v državi, če niti tega nima, pa po njenem zadnjem stalnem oziroma začasnem prebivališču v državi;

• če se krajevna pristojnost ne da določiti po nobenem od navedenih pravil, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.

Če v postopku sodeluje več strank, se določi pristojnost po stranki, zoper katero se vodi postopek oziroma, zoper katero je naperjen zahtevek.

V zadevah, ki se nanašajo na vodno plovilo ali zrakoplov, ultralahko oziroma drugo letalno napravo, in v zadevah, za katere je nastal povod za postopek na tovrstnem vodnem plovilu ali zrakoplovu, ultralahki ali drugi letalni napravi, se določi krajevna pristojnost po sedežu organa, ki je sicer pristojen za upravno zadevo.

Page 33: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 33

Zadnja novela ZUP vsebuje določbo, po kateri lahko vlada z uredbo določi v katerih upravnih zadevah lahko organi državne uprave odločajo na območju celotne države. Stranka bo tako lahko na primer urejala izdajo vozniškega dovoljenja, registracijo vozila, izdajo osebne izkaznice... pri katerem koli stvarno pristojnem organu v Sloveniji.

3. Stek pristojnosti (21. člen)

Če bi bila po določbah 19. in 20. člena tega zakona hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek.

Ne glede na to mora vsak krajevno pristojen organ opraviti na svojem območju tista dejanja postopka, ki jih ni mogoče odlagati.

4. Ustalitev pristojnosti (22. člen)

Organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostane pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. Organ, ki je začel postopek, lahko odstopi zadevo organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko.

Če zakon ne določa drugače, ostane organ, ki je kot stvarno pristojen začel postopek, pristojen tudi tedaj, kadar se med postopkom spremeni zakon tako, da določa za odločanje v upravni zadevi stvarno pristojnost drugega organa.

5. Dejanja, opravljena s strani nepristojnega organa (23. člen)

Vsak organ opravlja v upravnem postopku upravna dejanja v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti. Na to mora organ med postopkom ves čas paziti po uradni dolžnosti. Če organ spozna, da ni pristojen za določeno upravno zadevo oziroma če spozna, da ni pristojen za sprejem pisne vloge oziroma za sprejem ustne vloge na zapisnik, opozori uradna oseba na to vložnika in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti, vendar v tem primeru organ vlogo s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti.

Če dobi organ po pošti, telefaksu, brzojavno ali po elektronskem mediju vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oz. sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.

Page 34: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 34

Če pa je nepristojni organ opravil kakšno dejanje postopka, preudari pristojni organ, ki mu je zadeva odstopljena, ali je treba katero od teh dejanj ponoviti. Organ, ki je opravil taka dejanja, mora pristojnemu organu odstopiti dokumente o teh dejanjih.

6. Stranke z diplomatsko imuniteto (24. člen)

ZUP posebej ureja vprašanje pristojnosti naših organov v stvareh, v katerih je stranka tujec, ki uživa v Sloveniji imunitetno pravico, tuja država ali mednarodna organizacija. V teh primerih veljajo mednarodne pogodbe in druga pravila mednarodnega prava, ki obvezujejo Slovenijo.

Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Uradna dejanja, ki se tičejo oseb z imuniteto, se opravljajo s posredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

7. Prostorska omejitev pristojnosti (25. člen)

Vsak organ opravlja uradno delo v mejah svojega območja - krajevne pristojnosti.

Če bi bilo nevarno odlašati z uradnim dejanjem, ki bi ga bilo treba opraviti izven območja organa, ga sme opraviti organ tudi izven svojega območja. To pa mora takoj sporočiti organu, na čigar območju je dejanje opravil. Taka dejanja lahko opravi državni organ tudi v razmerju do organa samoupravne lokalne skupnosti in obratno.

V okviru obravnavanega instituta pa obravnava zakon še opravo uradnih dejanj v objektih vojaških organov in na eksteritorialnem območju. Uradna dejanja v stavbah ali drugih objektih, ki so v uporabi vojaških organov, se opravljajo po poprejšnji naznanitvi pristojnemu vojaškemu poveljniku. Takšna naznanitev ni potrebna v nujnih zadevah. Uradna dejanja na eksteritorialnem območju pa se opravijo s posredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, razen če gre za nujna dejanja v javnem interesu in pravila mednarodnega prava, ki zavezujejo Slovenijo, to dopuščajo.

8. Spor o pristojnosti in odločanje o sporu (26. in 27. člen)

O sporu o pristojnosti govorimo takrat, ko dvoje ali več organov odklanja odločanje v kaki upravni zadevi, in takrat, ko si dvoje ali več organov lasti pristojnost v isti upravni zadevi. To je torej spor, kateri organ naj odloča v konkretni upravni zadevi.

pozitiven (ko si več organov lasti pristojnost) Spor o pristojnosti je torej lahko negativen (ko več organov odklanja pristojnost)

Page 35: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 35

Kadar sta dva organa izjavila, da sta pristojna ali da nista pristojna za odločanje v isti upravni zadevi, poda predlog za odločanje v sporu o pristojnosti organ, ki se je zadnji izrekel, da ni pristojen oziroma organ, ki meni, da je drugi organ prevzel njegovo pristojnost. Predlog pa lahko poda tudi stranka.

V ZUP so opredeljeni organi, ki odločajo v sporih o pristojnosti.

Vlada odloča v sporih o pristojnosti:

• med ministrstvi; • med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona, in

ministrstvi; • med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona; • med upravno enoto in ministrstvom.

Ministrstvo, pristojno za upravo, odloča v sporih o pristojnosti:

• med upravnimi enotami; • med upravnimi enotami in nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo

na podlagi zakona.

Ustavno sodišče odloča v sporih o pristojnosti:

• med sodišči in drugimi državnimi organi; • med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti; • med organi samoupravnih lokalnih skupnosti.

V sporih o pristojnosti med enotami ali izpostavami ministrstev ali nosilca javnega pooblastila odloča samo ministrstvo oziroma nosilec javnega pooblastila.

Župan odloča v sporih o pristojnosti:

• med organi iste samoupravne lokalne skupnosti; • med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa

samoupravne lokalne skupnosti; • med nosilci javnih pooblastil iz prejšnje alinee in organi samoupravnih lokalnih

skupnosti.

Minister, pristojen za upravo, odloča v sporih o pristojnosti med županom in svetom iste samoupravne lokalne skupnosti.

V drugih sporih o pristojnosti odloča organ, ki je pristojen za nadzor nad delom obeh ali vseh organov v sporu.

Page 36: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 36

Organ, pooblaščen za odločanje v sporu o pristojnosti, odloča s sklepom. S sklepom pristojni organ odloči, kateri organ je pristojen za upravno zadevo in odpravi odločbo, ki jo je izdal nepristojen organ oziroma odpravi sklep, s katerim se je pristojni organ izrekel za nepristojnega ter pošlje zadevo s dokumenti pristojnemu organu. Zoper sklep, s katerim se odloči v sporu o pristojnosti, stranka ne more vložiti pritožbe, lahko pa začne upravni spor, razen če je v sporu o pristojnosti odločalo ustavno sodišče.

V primeru steka pristojnosti, ko je po pravilih o določitvi krajevne pristojnosti hkrati pristojno dvoje ali več organov in ostane pristojen organ, ki je prvi začel postopek (1. odstavek 21. člen) in v primeru, če je katerikoli krajevno pristojen organ opravil na svojem območju dejanja, ki jih ni bilo mogoče odlagati (22. člen), spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.

9. Uradna oseba, pooblaščena za vodenje in odločanje v postopku (členi 28-32)

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča le uradna oseba, ki je za to pooblaščena z zakonom ali (v skladu z zakonom) s pooblastilom predstojnika organa.

Kot smo že ugotovili je z uradno osebo mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. To je predstojnik organa (minister, načelnik upravne enote, direktor organizacije z javnim pooblastilom…), ki odloča o upravnih zadevah, postopek do izdaje odločbe pa vodi, če izpolnjuje predpisane pogoje (če ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka), in uradna oseba, ki jo predstojnik pooblasti za vodenje upravnega postopka ali odločanje v upravnih zadevah. To pooblastilo lahko da predstojnik le uradni osebi, ki je zaposlena pri organu in ki izpolnjuje predpisane pogoje (da ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka).

Predstojnik, ki je pooblaščen za izdajo upravne odločbe po samem zakonu, lahko torej pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu za:

za vodenje postopka pred odločitvijo za vodenje posameznih dejanj in odločanje v upravnih zadevah iz v postopku pred izdajo odločbe določene vrste zadev

Page 37: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 37

ZUP v 319. členu predpisuje, da morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil na primeren način objaviti, katere uradne osebe so pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah, katere pa za dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

V upravnih zadevah, o katerih odločajo nosilci javnih pooblastil, se glede vprašanja, katera oseba je pooblaščena za odločanje oziroma za opravljanje posameznih dejanj v postopku, smiselno uporabljajo določbe ZUP, če drug zakon ne določa drugače.

Odločanje v upravnem postopku (28. člen)

V upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače.

Navedimo nekatere primere: na čelu ministrstva minister; organe v sestavi ministrstev – uprave, urade, inšpektorate… - vodijo direktorji; predstojnik upravne enote je načelnik; občinsko upravo neposredno vodi tajnik oziroma direktor itd.

Pri kolegijskih organih (kot je to na primer vlada ali občinski svet) izdaja odločbe v upravnih zadevah sam kolegijski organ, če ni z zakonom oziroma s predpisom sveta samoupravne lokalne skupnosti določeno, da izdaja odločbe v upravnem postopku predsednik kolegijskega organa.

Če predstojnik organa oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.

Pooblastilo za odločanje (28. člen)

Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev.

Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo.

Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah.

Pooblastilo za vodenje (29. in 30. člen)

Predstojnik organa lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe.

Page 38: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 38

Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku zaposlenega v upravi samoupravne lokalne skupnosti.

Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek.

Kadar je za odločanje v upravni zadevi pristojen kolegijski organ, vodi postopek do izdaje odločbe njegov član, ki ga določi sam organ. Uradna oseba kolegijskega organa mora izpolnjevati pogoje za vodenje postopka iz 31. člena ZUP (v skladu z uredbo vlade mora imeti predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka). V primeru, da take osebe v kolegijskem organu ni, vodi postopek do izdaje odločbe uradna oseba, ki izpolnjuje navedene pogoje in jo kolegijski organ za to pooblasti. V tem primeru predloži oseba, ki je vodila postopek, kolegijskemu organu, ki je pristojen za odločanje, pisno poročilo in predlog odločbe.

POOBLASTILO URADNI OSEBI ZA ODLOČANJE V UPRAVNIH ZADEVAH

Upravna enota …. Načelnik Številka: Datum: Na podlagi 30. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) ter 46. in 47. člena Zakona o državni upravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02, 110/02, 56/03, 83/03 - uradno prečiščeno besedilo, 61/04, 123/04) izdajam naslednje

P O O B L A S T I L O V Upravni enoti …. , Oddelku za upravne notranje zadeve, pooblaščam za vodenje postopka pred odločitvijo in odločanje v upravnih zadevah izdajanja dovoljenj za začasno in stalno prebivanje tujcev K. L. , univerzitetnega diplomiranega pravnika, rojen ….. , referenta za tujce.

Načelnik Upravne enote ……… žig R. R. Vročiti: 1. K. L. - tu 2. Arhiv, tu

Page 39: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 39

Pogoji za odločanje in vodenje postopka (31. člen)

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Vrsto in stopnjo izobrazbe ter vsebino strokovnega izpita predpiše vlada.

predpisano izobrazbo Uradna oseba mora tako imeti opravljen strokovni strokovni izpit iz upravnega postopka

Navedeno materijo ureja Uredba o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, št. 29/00, 66/04).

Po določbah te uredbe se pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku, lahko da zaposlenemu z ustrezno izobrazbo.

Izobrazba

Zahtevana izobrazba (srednja, višja, visoka, univerzitetna) je predpisana glede na zahtevnost vodenja upravnih postopkov in odločanja v upravnih zadevah.

enostavne Uredba glede na zahtevnost loči tri vrste upravnih postopkov zahtevne najzahtevnejše

Za enostavni upravni postopek šteje:

• vodenje postopka in odločanje pri skrajšanem ugotovitvenem postopku (po 1., 2. in 3. točki v zvezi s 3. in 4. odstavkom 144. člena ZUP),

• izdajanje odločb na predpisanih obrazcih; • vodenje postopka in odločanje v stvareh manjšega pomena, ki niso povezane z

ugotavljanjem dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku; z vrednotenjem ali presojo dokazov ali dokazovanjem s pričami, izvedenci ali z ogledom.

Za zahteven upravni postopek se šteje vodenje postopka in odločanje:

• po 4. točki 1. odstavka 144. člena ZUP – to je pri odločanju po skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu , ki jih ni mogoče odlagati,

Page 40: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 40

pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana;

• po 211. členu ZUP – to je, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu in uradna oseba odloči ustno;

• kadar gre za stvar, ki se tiče večjega števila določenih oseb, pa se izda ena sama odločba (217. člen ZUP);

• kadar se izda delna odločba (219. člen ZUP); • kadar se izda ali zavrne izdaja dopolnilne odločbe (220. člen ZUP); • kadar se izda začasna odločba (221. člen ZUP).

Za najzahtevnejše upravne postopke se šteje:

• odločanje v upravnih zadevah, ki temelji na zahtevnem ugotavljanju dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku;

• odločanje v upravnih zadevah, v katerih je pristojni organ upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku;

• odločanje o izrednih pravnih sredstvih.

Uradna oseba, ki ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo lahko:

• vodi postopek pred izdajo odločbe v enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji;

• odloča v enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji, če se odločbe izdajo na predpisanih obrazcih,

• na prvi stopnji izdaja potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih vodi organ uradno evidenco (za to evidenco se po 179. členu ZUP šteje evidenca, vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil); ne morejo pa te osebe izdati odločbe, s katero organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine oziroma ne morejo izdati odločbe, s katero se zavrne zahteva stranke za spremembo oz. za novo potrdilo ali drugo listino (glej 180a. člen),

• opravlja posamezna dejanja upravne izvršbe. Uradna oseba, ki ima višjo izobrazbo, lahko v upravnem postopku:

• odloča v enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji; • izdaja potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se ne vodi uradna evidenca

(to je potrdila po 180. členu ZUP); • vodi postopek pred izdajo odločbe na prvi stopnji v zahtevnih upravnih

postopkih;

Page 41: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 41

• izdaja sklepe, ki se nanašajo na dovolitev, ustavitev in odložitev izvršbe, na izvršbo po drugih osebah, izvršbo s prisilitvijo, zavarovanje izvršbe in zavarovanje izpolnitev obveznosti ter zagotavljanje učinkovite izvršbe.

Uradna oseba z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, lahko:

• odloča v zahtevnih upravnih postopkih na prvi stopnji; • vodi postopek pred izdajo odločbe v najzahtevnejših upravnih postopkih.

Uradna oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo lahko odloča v najzahtevnejših upravnih postopkih.

V upravnem postopku, v katerem na prvi stopnji odloča ministrstvo ali organ v sestavi, lahko vodi postopek in odloča uradna oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo.

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek in odloča o pritožbah na drugi stopnji, mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri. V prehodnih in končnih določbah pa je v uredbi glede tega določeno, da lahko zaposleni, ki so imeli na dan 1. aprila 2000 univerzitetno izobrazbo drugih smeri (in ne pravne), še naprej opravljajo svoja dela, če imajo pooblastilo za vodenje upravnega postopka in odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe organov prve stopnje.

Strokovni izpit iz upravnega postopka

Poleg ustrezne izobrazbe je pogoj za opravljanje dejanj in odločanje v upravnem postopku tudi opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. ZUP namreč v 31. členu izrecno predpisuje, da lahko upravni postopek vodi oziroma v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.

Po Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, št. 29/00, 66/04), obsega izpit pisni in ustni del. Naloga za pisni del izpita se nanaša na vsebino dela delovnega mesta, na katerem zaposleni vodi ali odloča v upravnem postopku. Pisna naloga je lahko sestava odločbe prve ali druge stopnje, izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka na podlagi podanega dejanskega stanja ipd. Ustni del izpita obsega zagovor pisnega dela izpita in znanje določb splošnega upravnega postopka ali splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih bo zaposleni neposredno uporabljal pri vodenju ali odločanju v upravnem postopku.

Page 42: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 42

Temeljna vsebina strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka obsega: temeljna načela; pristojnost za odločanje; stranka in njeno zastopanje; jezik v postopku; občevanje organov in strank; vročanje dokumentov; roki in naroki ter vrnitev v prejšnje stanje; vzdrževanje reda; stroški postopka; začetek postopka in zahtevki strank; postopek do izdaje odločbe; odločba in sklep; pritožba; izredna pravna sredstva; izvršba; nadzor nad izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku; izvajanje ZUP; upravni spor.

Strokovni izpit se opravlja po programu, ki se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe kandidatov in je določen s Pravilnikom o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/03). Strokovni izpit se opravlja pred 3-člansko komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov. Komisijo osebnemu imenuje minister za notranje zadeve iz vrst strokovnjakov za upravni postopek.

Kot smo že ugotovili lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Poleg ostalega nadzira spoštovanje teh določb upravna inšpekcija, ki je opredeljena v 307. členu ZUP. V primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga upravni inšpektor predstojniku, da v določenem roku odpravi nepravilnosti oziroma izvede ustrezne ukrepe. Posebej pa je v sedmi točki 260. členu ZUP predpisano, da se postopek obnovi v primeru, če je izdala odločbo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati. Če torej stranka izve, da je v upravni zadevi odločala uradna oseba, ki ni imela ustreznega pooblastila oziroma ni izpolnjevala pogojev za vodenje postopka in odločanje (ni zaposlena pri organu, ne izpolnjuje pogojev glede izobrazbe, nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka), lahko o tem obvesti upravnega inšpektorja, poleg tega pa lahko v svoji pritožbi uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, po dokončnosti odločbe pa predlaga obnovo postopka.

10. Pravna pomoč (33. člen)

O pravni pomoči v upravnem postopku govorimo, ko en organ zaprosi drugi organ za opravo posameznega dejanja v postopku ali za posredovanje potrebnih podatkov in pojasnil. S tem se vzpostavi medsebojno sodelovanje med organi, kar pripomore tudi k ekonomičnosti postopka. Organ, ki vodi postopek, lahko zaprosi drug organ tudi za pojasnila in podatke, potrebne za ugotovitev dejstev, pomembnih za izdajo odločbe.

Za posamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opraviti izven območja pristojnega organa, zaprosi ta organ tisti državni organ, na katerega območju je treba dejanje opraviti. Na enak način so si dolžni dajati pravno pomoč med seboj tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti.

Page 43: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 43

Ministrstvo lahko, kadar odloča na prvi stopnji, za posamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opraviti izven sedeža ministrstva, zaprosi tisti državni organ, na katerega območju je treba dejanje opraviti.

Od sodišča se lahko zaprosi pravna pomoč za posamezna dejanja v postopku samo, če zakon tako določa. Za pravno pomoč v razmerju s tujimi organi veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti. Če nastane dvom o vzajemnosti, da o tem pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Domači organi dajejo tujim organom pravno pomoč na način, kot to določa zakon. Organ odreče pravno pomoč, če se prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu. Dejanje, za katero prosi tuji organ, se lahko opravi tudi na način, ki ga želi tuji organ, če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu.

Če v mednarodnih pogodbah ni predvidena možnost neposredne pravne pomoči med domačimi in tujimi organi, občujejo domači organi s tujimi organi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

Organi, ki so dolžni dajati pravno pomoč (34. člen)

Državni organi in organizacije, ki imajo javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, morajo dajati drug drugemu pravno pomoč v upravnem postopku. Enaka obveza velja za medsebojno pravno pomoč tudi med organi samoupravnih lokalnih skupnosti. Zanimivo je, da zakon ni predpisal obveznost dajanja pravne pomoči med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti.

Organ lahko zaprosi sodišče naj mu pošlje dokumente, ki so mu potrebni v upravnem postopku. Sodišče mora ugoditi takemu zaprosilu, če se s tem ne ovira sam sodni postopek. Sodišče lahko določi rok, v katerem mu je treba dokumente vrniti.

Oblika zaprosila in rok (34.člen)

Za pravno pomoč prosijo pristojni organi s posebnim zaprosilom, ki je pravzaprav posebna oblika vloge oziroma dopisa enega organa drugemu. V njem se navedejo podatki organa, procesno dejanje, ki naj ga zaprošeni organ opravi, način oprave tega dejanja, navedbo, ali naj se sestavi zapisnik idr.

Zaprošeni organ kot tudi organizacija, ki ima javno pooblastilo, mora ugoditi zaprosilu v mejah svojega območja in delovnega področja brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zaprosila.

Page 44: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 44

ZAPROSILO ZA PRAVNO POMOČ (POSREDOVANJE PODATKOV) Republika Slovenija Upravna enota ….… Oddelek za upravne notranje zadeve Številka: Datum: Upravna enota ….… Oddelek za upravne notranje zadeve ZADEVA: Z. M. – sprememba osebnega imena, zaprosilo za pravno pomoč Pri tukajšnji Upravni enoti je vložila zahtevo za spremembo osebnega imena Z. M., s stalnim prebivališčem v ……. Imenovana je rojena v …… dne ……. Njeni dokumenti izkazujejo različno osebno ime. V vozniškem dovoljenju in v potnem listu je osebno ime M., na osebni izkaznici pa D.

Na podlagi 33. člena ZUP (80/99, 70/00, 52/02, 73/04) vas prosimo, da nam pošljete izpisek iz rojstne matične knjige z vsemi zaznambami, tako da bodo razvidne vse morebitne spremembe v rojstni matični knjigi in pravilno osebno ime vpisane. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo

Vročiti Žig Matičarka: - naslov J. G. - arhiv

Page 45: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 45

11. Izločitev uradne osebe in zapisnikarja (35. člen)

Tako kot v drugih pravnih postopkih je tudi v upravnem postopku potrebno zagotoviti nepristranskost in objektivnost. Zato je potrebno iz opravljanja posameznih dejanj v upravnem postopku pred izdajo upravne odločbe in iz odločanja v upravnih zadevah izločiti uradne osebe, ki so v določenem razmerju do stranke ali do upravne zadeve, v kateri je treba odločiti. Namen izločitve uradne osebe v takšnih primerih je odpraviti dvom o njeni nepristranskosti pri delu v postopku in odločanju v upravni zadevi ter s tem zagotoviti objektivnost v upravnem postopku. Poleg uradne osebe se določbe ZUP o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za zapisnikarje.

ZUP določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

• če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;

• če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonu ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;

• če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rednik stranke, njenega zastopnika ali pooblaščenca;

• če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

Zahteva za izločitev (36. in 37. člen)

Zahtevo za izločitev lahko poda stranka ali sama uradna oseba.

Uradna oseba, ki naj bi odločila v določeni upravni zadevi ali opravila kakšno dejanje v postopku, mora takoj, ko zve za kakšen zakonski izločitveni razlog, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Če uradna oseba misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njeno izločitev, sporoči to omenjenemu organu, ne sme pa prenehati z delom.

Stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe iz izločitvenih razlogov, ki so navedeni v zakonu, pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti (npr. prijateljstvo, sovraštvo, dolžniško-upniško razmerje ipd.). Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz v zakonu naštetih razlogov, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.

Page 46: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 46

Odločanje o izločitvi (členi 38-41)

O izločitvi se odloči s sklepom. V tem sklepu je treba določiti tudi uradno osebo, ki bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi, ki je bila predmet upravnega postopka.

Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, je dovoljena pritožba.

V ZUP so določeni organi oziroma uradne osebe, ki odločajo o izločitvi. Tako je predpisano, da o izločitvi:

• ministra odloči vlada; • predstojnikov organov in organizacij v sestavi ministrstev in uradnih oseb v

ministrstvu odloča minister; • uradne osebe v organih ter organizacijah v sestavi ministrstev odloča

predstojnik organa oziroma organizacije; • načelnika upravne enote odloča minister, pristojen za upravo; • uradne osebe upravne enote odloča načelnik upravne enote; • uradnih oseb nosilcev javnih pooblastil odloča predstojnik organa, ki odloča o

pritožbi zoper odločbo take organizacije oziroma minister, na čigar delovno področje spada konkretna upravna zadeva, če pritožba ni dovoljena;

• tajnika in uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča župan; • župana odloča svet samoupravne lokalne skupnosti, ki v tem primeru tudi odloči

v upravni zadevi; • uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na samoupravno

lokalno skupnost odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.

Določbe ZUP o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge funkcionarje ter druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopku.

Kot smo navedli se določbe ZUP o izločitvi smiselno uporabljajo tudi za zapisnikarje. Sklep o izločitvi zapisnikarja pa v tem primeru izda uradna oseba, ki vodi postopek.

Page 47: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 47

SKLEP O IZLOČITVI URADNE OSEBE

Republika Slovenija Upravna enota ….

Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota ……., izdaja na podlagi 38. in 39. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list. Republike Slovenije. št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 – v nadaljevanju ZUP), v zadevi denacionalizacije M. P., naslednji

SKLEP

1. S. V., svetovalka za denacionalizacijo, se izloči iz nadaljnjega dela v postopku denacionalizacije premoženja, začetem na zahtevo M. P.

2. Za izvedbo nadaljnjih dejanj v postopku denacionalizacije premoženja, začetem na zahtevo M.P., se določi Š. Č., vodja oddelka za okolje in prostor.

Obrazložitev:

M. P. iz M. je vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki ji je bilo podržavljeno. Zahteva je bila ob vložitvi nepopolna. Upravni organ je po pooblaščeni uradni osebi za vodenje tega postopka S.V., dne ……. na podlagi 62. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) upravičenko pozval, da navede osebno ime pooblaščenca, ki bo zastopal njene interese v denacionalizacijskem postopku, ker nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije. Dne ……. je upravičenka sporočila, da jo bo v postopku zastopal M. S. iz R .

S. V. je dne ……. načelnika Upravne enote obvestila, da je s pooblaščencem upravičenke v krvnem sorodstvu v stranski vrsti v drugem kolenu.

Načelnik upravne enote je navedbe uradne osebe preveril in ugotovil, da so resnične. Glede na to, da je uradna oseba s pooblaščencem upravičenke v sorodstvenem razmerju, je podan izločitveni razlog, predviden v 35. členu ZUP. Zaradi navedenega se odloči, da se S. V. izloči iz vodenja postopka denacionalizacije premoženja, začetem na zahtevo M. P. , za opravo dejanj v tem postopku pa določi Č. Š. .

S tem je sklep utemeljen.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: V skladu z določbami 258. člena ZUP zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, prizadeta oseba pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Načelnik Upravne enote Vročiti: žig M. B. - SV - ČŠ - Arhiv

Page 48: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 48

III Stranka in njeno zastopanje v postopku

1. Stranka v postopku in stranski udeleženec (členi 42-44)

V vsakem upravnem postopku sodeluje, poleg organa, pristojnega za odločanje, tudi stranka. Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.

fizične osebe Stranke v upravnem postopku so lahko pravne osebe (pa tudi drugi, če so lahko nosilci pravic in obveznosti)

Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes – to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Pri tem je pravna korist neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.

Aktivna – na zahtevo katere je začet postopek (npr. pri potnem listu, gradbenem dovoljenju…) Glede na položaj stranke v upravnem postopku Pasivna – zoper katero teče postopek je stranka lahko (npr. pri odmeri davka, inšpekcijskem pregledu)

Stranski udeleženec (intervenient) – ki izkaže pravni interes za udeležbo v postopku (npr. sosed prosilca za gradbeno dovoljenje…)

Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.

2. Zastopanje javnih koristi (45. člen)

V ZUP je določeno, da imajo državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi, v mejah takega pooblastila pravice in dolžnosti stranke. Ti organi ne morejo imeti v upravnem postopku večjih pravic, kot jih imajo stranke.

Page 49: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 49

3. Pravna in procesna sposobnost (46. člen)

Da bi se stranka lahko udeleževala upravnega postopka in v njem nastopala, mora imeti naslednje pravno pomembne lastnosti:

sposobnost biti stranka oz. procesna sposobnost stvarno legitimacijo pravno sposobnost (to je (to je, da lahko stranka (to je, da stranka sposobnost biti nosilec sama opravlja dejanja uveljavlja kakšno pravic in obveznosti, o v postopku) svojo pravico ali katerih se odloča) pravno korist

Pravno sposobnost (ta v pravu na splošno pomeni sposobnostjo biti nosilec pravic in obveznost), imajo fizične osebe (ljudje) in pravne osebe (razne vrste organizacij: gospodarske družbe, banke, obrtniki, zavodi, država, samoupravne lokalne skupnosti itd.). Pravne osebe sicer delimo na pravne osebe javnega in pravne osebe zasebnega prava.

Pravno sposobnost oziroma sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsak, ki je lahko imetnik oziroma nosilec (subjekt) lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pomeni imeti sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti in dolžnosti. Če smo natančni, moramo opozoriti, da lahko v upravnem postopku, v skladu z zakoni, nastopajo kot stranke tudi subjekti, ki sicer po splošnih pravnih predpisih nimajo pravne sposobnosti (na primer poslovne enote kakega podjetja, skupine oseb ipd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.

Največkrat so stranke v postopku fizične osebe (ljudje) - pravno sposobnost pridobijo rojstvom, izgubijo s smrtjo. Zato so vse fizične osebe, ne glede na osebne lastnosti (starost, spol, raso, državljanstvo, prebivališče itd.) sposobne biti stranke v upravnem postopku. Pravne osebe (podjetja, zavodi…) pa pridobijo pravno sposobnost v skladu z zakoni in tam predpisanimi pogoji (na primer na osnovi ustanovitvenega akta, vpisa v sodni register ipd.).

Procesna sposobnost pa pomeni sposobnost stranke, da samostojno nastopa in opravlja dejanja v upravnem postopku. Po ZUP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna (poslovna sposobnost pomeni sposobnost z lastnimi dejanji pridobivati pravice in prevzemati pravne obveznosti) sama opravlja dejanja v postopku – to je ima procesno sposobnost.

Page 50: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 50

Popolno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba pridobi s polnoletnostjo (dopolnjenimi osemnajstimi leti starosti), pred polnoletnostjo pa s sklenitvijo zakonske zveze in (po odločbi sodišča) mladoletnik, ki je postal roditelj. Tuj državljan, ki ni procesno sposoben po pravu svoje države, je pa procesno sposoben po našem zakonu, lahko sam opravlja procesna dejanja.

Ugotovili smo torej, da lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanje v postopku (procesna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je procesno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost (govorimo o omejeni, delni procesni oziroma poslovni sposobnosti; na primer mladoletna oseba, ki je dopolnila 15. let in je zaposlena…).

Poleg mladoletnih oseb procesno sposobnosti tudi nimajo tiste polnoletne osebe, ki jim je ta sposobnost odvzeta z odločbo sodišča.

4. Zakoniti zastopnik (47. in 48. člen)

Procesna dejanja v upravnem postopku lahko opravlja le fizična oseba, ki je procesno sposobna. Zato mora za poslovno nesposobne fizične osebe in za pravne osebe opravljati dejanja v postopku nekdo drugi – to je zastopnik. Tako osebe, ki imajo pravico, da namesto stranke opravljajo dejanja v upravnem postopku, osebnemu imenujemo zastopniki. Ti so lahko določeni z zakonom (to so zakoniti zastopniki), ali pa jih določi stranka ali njen zakoniti zastopnik (to so pooblaščenci).

Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Določen je z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona (po zakonu so zakoniti zastopniki mladoletnih otrok njihovi starši, če teh ni, ali jim je odvzeta roditeljska pravica, pa določi pristojni organ skupnosti socialnega skrbstva otroku skrbnika).

Pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. (to je največkrat direktor, ravnatelj… te pravne osebe).

Monokratično voden državni organ opravlja dejanja v postopku po predstojniku oziroma po predstavniku, ki ga določi predstojnik. Kolegijski državni organ opravlja dejanja v postopku po predsedniku oziroma po osebi, ki jo določi sam organ. Navedeno velja tudi za organe samoupravnih lokalnih skupnosti.

Page 51: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 51

Drugi (skupine oseb itd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, opravljajo dejanja v postopku po osebi, ki jo določijo, če ni v posebnih predpisih drugače določeno.

Zakonitega zastopnika imajo (morajo imeti)

poslovno nesposobne fizične osebe pravne osebe (to je mladoletni otroci) (javnopravne in zasebnopravne)

zakoniti zastopniki so starši, zakonitega zastopnika (predstavnika) če teh ni pa skrbniki določa zakon oziroma splošni akt; to je npr. direktor, ravnatelj…

Pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (47. člen, 49. člen)

Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja razen v primerih, ko je s predpisom določeno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja posebno dovoljenje.

Organ lahko od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva da predloži dokazila, da je strankin zakoniti zastopnik (na primer, da gre za starša nekega otroka, da gre za direktorja nekega podjetja ipd.).

Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.

Sicer pa mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

Smrt ali prenehanje stranke (50. člen)

Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike (kot na primer, če gre za zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja, izdajo gradbenega dovoljenja ipd.).

Če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Če postopka ni mogoče nadaljevati (ker gre za postopek v katerem se odloča o pravici oziroma obveznosti popolnoma osebne narave – na

Page 52: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 52

primer pri zahtevi za izdajo potnega lista ipd.), organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu, vročanje in obveščanje. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

5. Začasni zastopnik (51. člen)

Za razliko od zakonitega zastopnika, ki je določen z zakonom, pooblaščenca, ki ga določi pooblastitelj s pooblastilo, postavi začasnega zastopnika organ, ki vodi postopek. Postavi se, kadar to zahteva nujnost zadeve ali interes stranke in so izpolnjeni pogoji za njegovo postavitev, naloge pa opravlja začasno, to je tako dolgo, dokler so podani razlogi za to (na primer, dokler se ne »pojavi« stranka sama).

Če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ji postavi organ, ki vodi postopek, začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. Organ, ki je postavil začasnega zastopnika procesno nesposobni stranki, mora o tem nemudoma obvestiti skrbstveni organ. Če pa je postavil začasnega zastopnika komu, čigar prebivališče je neznano, razglasi svoj sklep na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, po potrebi pa tudi na drug primeren način.

Organ postavi stranki začasnega zastopnika tudi v primeru, ko si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo in v primeru, ko imata stranki z nasprotnim interesom istega zakonitega zastopnika.

Če stranka, ki ni fizična oseba, nima zastopnika, predstavnika, pa tudi ne pooblaščenca, postavi organ, ki vodi postopek, ob pogojih iz prvega odstavka tega člena taki stranki začasnega zastopnika in ji to brez odlašanja sporoči.

V navedenih primerih se postavi začasni zastopnik tudi takrat, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti. To je treba takoj sporočiti stranki, pooblaščencu oziroma zastopniku.

Pravice in dolžnosti začasnega zastopnika (51. člen)

Oseba, ki jo organ postavi za začasnega zastopnika mora sprejeti zastopanje. Zastopanje sme odkloniti samo iz razlogov, ki so določeni v posebnih predpisih (na primer zaradi bolezni, službene zadržanosti…).

Page 53: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 53

Začasni zastopnik sodeluje samo v postopku oziroma pri dejanju, za katerega je postavljen, in le toliko časa, dokler so podani razlogi za to. Tudi sam mora skrbeti, da stranka čim prej sama (oziroma njen zakoniti zastopnik), nastopi v postopku.

Začasni zastopnik ima v postopku oziroma pri dejanjih za katerega je postavljen vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.

SKLEP, S KATERIM ORGAN STRANKI (DRUŠTVU) POSTAVI ZAČASNEGA ZASTOPNIKA

Republika Slovenija Upravna enota ……. Številka: Datum:

Republika Slovenija, Upravna enota …, izdaja na podlagi 51.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) po uradni dolžnosti, naslednji

S K L E P

l. N. V., rojena ……., iz …………. (naslov) se postavi za začasno zastopnico ……. društva XY, ki ga bo zastopala v postopku izbrisa društva iz registra društev, ki poteka na Upravni enoti .....

2. Postavljena oseba mora sprejeti zastopanje. Začasni zastopnik sodeluje samo v postopku, za katerega je postavljen in le dokler ne nastopi zakoniti zastopnik ali pooblaščenec.

Obrazložitev:

Pri Upravni enoti ….…, Oddelku za upravne notranje zadeve teče postopek izbrisa društva ……. iz registra društev, na podlagi 20. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 89/99), ki določa, da društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je društvo prenehalo z delovanjem, zato je upravni organ po uradni dolžnosti začel postopek izbrisa društva iz registra društev.

Sedež društva oziroma zastopnik ali pooblaščenec društva sta upravnemu organu neznana, zato je upravni organ na podlagi 51. člena Zakona o splošnem upravnem postopku postavil začasnega zastopnika.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: V skladu z 258. členom ZUP zoper ta sklep ni dovoljena pritožba. Sklep je izdan po uradni dolžnosti in je po 22. členu Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, 8/00), takse prost.

Postopek vodila: Vodja oddelka za Z. D. upravno notranje zadeve žig M.M.

Page 54: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 54

6. Skupni predstavnik (52. člen)

Če ni s posebnim predpisom drugače določeno, lahko dvoje ali več strank skupaj nastopa v isti zadevi (takrat govorimo o sosporništvu). Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo skupaj v isti upravni zadevi z istovetnimi zahtevki ali obveznostmi, morajo navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik, ali pa postaviti skupnega pooblaščenca. Skupni predstavnik in skupni pooblaščenec sta zastopnika vseh strank – razlika med njima je v tem, da je skupni predstavnik ena izmed strank, skupni pooblaščenec pa oseba, ki sicer ni udeležena v postopku.

Postavitev skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca zahteva ekonomičnost postopka – zato lahko strankam, ki tega ne storijo, organ to naloži s sklepom, če tega ne upoštevajo, pa ga postavi uradna oseba.

Tudi tedaj, ko stranke imajo skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca oziroma jim je skupni predstavnik postavljen s sklepom, obdrži vsaka stranka pravico samostojno vlagati pritožbo in uporabljati druga pravna sredstva. Če stranka nastopa v postopku tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika.

Pravice in dolžnosti skupnega predstavnika (52. člen)

Če poseben pravni predpis tega ne prepoveduje, lahko organ, ki vodi postopek, naloži s sklepom strankam, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevki ali obveznostmi naj v določenem roku navedejo, katera od njih jih bo predstavljala, ali pa da postavijo skupnega pooblaščenca. Če stranke temu sklepu ne ugodijo, jim lahko organ s sklepom določi skupnega predstavnika, ki obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnega predstavnika ali pooblaščenca. Zoper tak sklep imajo stranke pravico pritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve.

Tudi tedaj, kadar stranke imajo skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca oziroma jim je skupni predstavnik postavljen s sklepom organa, obdrži vsaka stranka pravico samostojno vlagati pritožbo in uporabljati druga pravna sredstva.

Če stranka nastopa v postopku tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika.

Page 55: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 55

7. Pooblaščenec (53. in 54. člen)

Dejanja v upravnem postopku opravlja največkrat sama stranka oziroma njen zakoniti zastopnik. Vsaka procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik pa si lahko določi pooblaščenca.

Pooblaščenec je oseba, ki jo stranka ali njen zakoniti zastopnik pooblasti za opravljanja dejanj v postopku. Razmerje med pooblastiteljem (stranko oziroma zakonitim zastopnikom stranke) in pooblaščencem temelji na medsebojnem dogovoru, ki dobi svoj pravni izraz v pooblastilu.

Po ZUP lahko stranka oziroma njen zakoniti zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku.

Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. V tem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikom pooblaščene odvetniške družbe. Za zastopanje se lahko pooblasti tudi fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka.

Če organ ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, očitno ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki ji lahko nastanejo.

Oblika in obseg pooblastila (55. in 56. člen)

Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. pisno lahko se da ustno na zapisnik Pooblastilo splošno (generalno) glede na »obseg« je lahko posebno (specialno)

samo za vročanje

Page 56: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 56

Če stranka ne zna pisati ali se ne more podpisati, mora biti pooblastilo dano ustno na zapisnik. Če to ni mogoče zaradi bolezni stranke ali drugih utemeljenih razlogov, lahko da pisno pooblastilo, ki ga podpišeta dve priči. Priči podpišeta pisno pooblastilo potem, ko je bilo prebrano stranki in je stranka izjavila, da se z njegovo vsebino strinja.

Če je pooblastilo v obliki zasebne listine, pa nastane dvom o njegovi pristnosti, se lahko naloži, naj se predloži overjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik. Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo. Če je pooblastilo v obliki zasebne listine, pa nastane dvom o njegovi pristnosti, se lahko naloži, naj se predloži overjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik.

Organ po uradni dolžnosti preizkusi pravilnost pooblastila. Če ugotovi pomanjkljivosti pooblastila, organ pozove stranko ali pooblaščenca, naj te pomanjkljivosti odpravi.

Uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, lahko izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila član njene družine ali gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Če zahteva taka oseba uvedbo postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadno pooblastilo.

Organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.

Če navedene osebe v roku, ki ga določi organ, ne predložijo pooblastila za vloženo zahtevo oziroma za vloženo pritožbo ali izredno pravno sredstvo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti. Organ zavrže vlogo s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.

Omejitve pooblastila (57.in 58. člen)

Pooblastilo se lahko da za ves postopek (to je splošno ali generalno pooblastilo) ali samo za posamezna dejanja (posebno ali specialno pooblastilo). Pooblastilo se lahko da tudi samo za sprejem dokumentov (vročanje).

Page 57: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 57

Pooblastilo se lahko časovno omeji. Stranka lahko pooblastilo vsak čas prekliče, pooblaščenec pa se mu lahko ob vsakem času odpove. Pooblastila ni mogoče odpovedati med dejanjem v postopku. Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti organu pisno ali ustno na zapisnik. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja od trenutka, ko se pisno ali ustno na zapisnik naznani, če ni v preklicu določen drugačen rok prenehanja, oziroma če je v postopku udeležena stranka z nasprotnim interesom, ko se odpoved ali preklic naznani tudi njej.

Pooblastilo ne preneha, če stranka umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakoniti zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma njen novi zakoniti zastopnik pa lahko prekliče prejšnje pooblastilo.

Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe, ki ga je dala. Ob stečaju preneha pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, ko nastopijo posledice začetka stečajnega postopka, če je pravni osebi potrebno odvrniti škodo, pa je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati procesna dejanja.

Pravice in dolžnosti pooblaščenca (53. člen)

Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.

Poleg pooblaščenca lahko stranka na obravnavi ali izven nje tudi sama daje izjave, organ pa lahko zahteva izjave od nje same. Če je stranka navzoča, ko da njen pooblaščenec ustno izjavo, lahko takoj nato spremeni ali prekliče njegovo izjavo. Če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, presodi organ, ki vodi postopek, obe izjavi po prosti presoji dokazov.

Če stranka, ki živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku.

Odvetnik kot pooblaščenec (59. člen)

Glede vsebine pooblastila oziroma dejanj, ki jih lahko opravlja pooblaščenec samostojno loči ZUP med pooblaščenci – odvetniki in drugimi pooblaščenci.

Če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Page 58: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 58

Če je pooblaščenec odvetnik, pa v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, ni omejitev in konkretno določenih procesnih pravic, ima odvetnik pravico opravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi, zlasti pa vložiti in umakniti zahtevo ali prošnjo, pripoznati nasprotni zahtevek, skleniti poravnavo, vložiti pritožbo, zahtevati izvršbo, sprejeti od stranke z nasprotnim interesom plačilo stroškov postopka ter prenesti pooblastilo na drugega odvetnika v celoti ali za posamezna dejanja (o slednjem mora odvetnik nemudoma obvestiti stranko). Odvetnika lahko nadomešča odvetniški kandidat, ki je pri njemu zaposlen, ali odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni, če je to izrecno navedeno v pooblastilu.

Za vložitev izrednih pravnih sredstev pa mora tudi odvetnik predložiti posebno pooblastilo stranke.

POOBLASTILO ZA ZASTOPANJE

POOBLASTILO

Podpisani L.L, rojen ……. v ……., stalno prebivajoč v ……., pooblaščam K. K, rojen …… v ……., stanujoč v ……., da me pred pristojnimi upravnim organom – Upravni enoti …….. - zastopa v celotnem upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo moje stanovanjske hiše na parceli, št. …….., k.o. ………

V ……., dne ……. (podpis pooblastitelja)

.

8. Strokovni pomočnik (61. člen)

Stranki je treba dovoliti, da pripelje v stvareh, za katere se zahteva strokovno poznavanje vprašanj v zvezi s predmetom postopka, strokovnjaka, ki ji bo dajal pojasnila in nasvete (strokovni pomočnik). Ta ne zastopa stranke.

Stranka ne sme pripeljati kot strokovnega pomočnika nekoga, ki ni opravilno sposoben.

IV. Jezik v postopku

1. Uradni jezik (62. člen)

Poleg določbe 11. člena Ustave Republike Slovenije, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, je v istem členu ustave določeno še, da je na območjih lokalnih skupnosti, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina oziroma madžarščina (ob upoštevanju določb Zakona o ustanovitvi lokalnih

Page 59: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 59

skupnosti in o določitvi njihovih območij ter statutov lokalnih skupnosti so narodno mešana območja lokalnih skupnosti Izola, Koper, Piran, Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice, Šalovci).

Uporaba slovenskega jezika (62. člen)

Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku in pisavi se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter opravljajo vsa dejanja v postopku.

Uporaba jezika narodnih skupnosti (62. člen)

Na območjih samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer sta pri organu v uradni rabi tudi italijanski oziroma madžarski jezik, upravni postopek teče tudi v teh jezikih, če stranka italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti v teh jezikih vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom.

Če so v postopku udeležene tudi stranke, ki niso zahtevale postopka v jeziku narodne skupnosti na način iz prejšnjega odstavka, postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti.

Kadar organ na območjih lokalnih skupnosti, kjer je uradni jezik poleg slovenskega jezika tudi jezik narodne skupnosti, odloči brez poprejšnjega zaslišanja stranke, izda odločbo v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, ustno odločbo pa izda v jeziku, ki ga stranka razume.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, pravico uporabljati svoj jezik.

Če vloga ni vložena v uradnem jeziku, organ z njo ravna tako kot je predpisano za ravnanje z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo (to pomeni, da vložnika opozori, da mora predložiti vlogo v slovenščini oziroma predložiti overjene prevoda, sicer jo organ s sklepom zavrže).

Navedimo še določbe 4. členu Zakona o državni upravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02 110/02, 56/03, 83/03 - uradno prečiščeno besedilo), ki urejajo uradni jezik v upravi. Tako je določeno, da območjih lokalnih skupnosti, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, uprava posluje, vodi postopek in izdaja pravne akte in druge akte v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki pripada italijanski oziroma madžarski narodni skupnosti, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik. Poleg tega je določeno, da mora biti takrat, kadar je

Page 60: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 60

upravni organ na prvi stopnji vodil postopek v italijanščini oziroma madžarščini, tudi drugostopni akt izdan v istem jeziku.

2. Pravica do tolmača (62. člen)

Stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, imajo pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti.

V. Občevanje organov in strank v upravnem postopku Zakon o splošnem upravnem postopku v poglavju z naslovom »Občevanje organov in strank«, obravnava vloge, vabila, zapisnik ter pregled dokumentov in obvestila o poteku postopka..

1. Vloge (63. člen)

Z vlogami so mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe.

Oblika in vsebina vloge (63. in 66. člen)

Vloga se lahko vloži v pisni obliki, lahko pa se vloži tudi ustno pri organu na zapisnik.

Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči naravnost organu ali pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge.

vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana Pisna vloga (lahko se vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu) vloga, ki je v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom

Page 61: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 61

Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce, predpisane zgolj v fizični obliki, šteje, da so z enako vsebino predpisani v elektronski obliki.

Pristojni organ vzpostavi za organe državne uprave in nosilce javnih pooblastil, ki izvajajo naloge iz državne pristojnosti, enotni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Ta informacijski sistem lahko pod pogoji, ki jih določi vlada, na podlagi pisnega dogovora uporabljajo tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javni pooblastil, ki izvajajo naloge iz občinske pristojnosti.

Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, vročanje po elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje uredi vlada z uredbo. Opozoriti kaže, da je obravnavana materija povezana tudi z določbami v Zakonu elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/00, 25/04, 98/04 - uradno prečiščeno besedilo) in Uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Uradni list RS, št. 77/00, 2/01)

neposredno (naravnost) pri organu pisno se pošlje po pošti ali osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost Vložitev vloge se pošlje po elektronski poti; vloga v elektronski obliki obliki se vloži tako, da se pošlje informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje ustno na zapisnik (sestavi se pri pristojnem organu) po telefonu, o čemer se sestavi uradni zaznamek (to so kratka, nujna sporočila, če je glede naravo stvari to mogoče) Vlada RS lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik.

Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih.

Če je to potrebno za nemoteno delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, se lahko znotraj tega sistema posamezni vlogi določi računalniška

Page 62: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 62

identifikacijska številka. Overitelji, ki izdajajo kvalificirana potrdila, ki vsebujejo uradno dodeljene identifikacijske oznake, lahko od državnega organa, ki dodeljuje takšno oznako, zahtevajo preveritev pravilnosti takšne oznake tako, da mu posredujejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe, na katero se nanašajo podatki v potrdilu, in takšno oznako ter zahtevajo odgovor s podatki v uradni evidenci.

biti razumljiva Vloga mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava Glede same vsebine in sestavin vloge zakon določa, da mora biti vloga razumljiva in da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava.

Tako mora vloga predvsem obsegati: • navedbo organa, kateremu se pošilja, • zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je

morebitni zastopnik ali pooblaščenec, • osebno ime, firmo oziroma ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma

sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, • podpis vložnika. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge

ni mogoče. Izjemoma jo lahko podpiše namesto njega njegov zakonec, oče ali mati, sin ali hči ali pa odvetnik, ki je po strankinem pooblastilu vlogo sestavil. Kdor podpiše vložnika, mora na vlogi podpisati svoje osebno ime in pristaviti svoj naslov. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, ga podpiše kdo drug, ki zna pisati; ta se mora podpisati tudi sam in pristaviti svoj naslov.

Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, davčno številko...), če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc.

Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. V tretjem odstavku 66. člena je določeno: »Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil« (te podatke si mora priskrbeti oziroma jih zahtevati sam organ, ki vodi postopek, razen, če stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz uradni evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama – v tem primeru se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih zahteva predpis.).

Page 63: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 63

V četrtem odstavku obravnavanega člena pa je določeno, da, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, če stranka ta dejstva pred organom dokaže z osebnim dokumentom ali drugo javno listino. Če gre za dejstva, ki se s časom spreminjajo in organ podvomi v njihovo resničnost, si organ sam priskrbi podatke iz uradnih evidenc.

Ob tem je treba posebej opozoriti na določbe 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 57/01), kjer je določeno, da se zahteva stranke za uvedbo upravnega postopka, izdajo potrdila in druge listine šteje za pisno privolitev vlagatelja, da državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti oziroma nosilec javnih pooblastil pridobi osebne podatke vlagatelja, ki so v skladu s predpisi potrebni za odločitev o upravni zadevi, izdajo potrdila in druge listine oziroma izvedbo upravne naloge, iz uradne evidence, ki jo vodi isti ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila, razen če stranka tega pisno izrecno ne prepove ali če zakon ne določa drugače.

Navedene zakonske določbe pomenijo pomembno razbremenitev posameznikov pri uveljavljanju pravic in racionalizacijo postopkov pri pridobivanju oziroma zahtevanju podatkov in dokazil - še posebej v povezavi z določbami 139. in 175. člena ZUP, pa tudi z upoštevanjem Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 75/97), Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/00) in Zakona o registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 1/99). V nadaljevanju povzemamo nekatera opozorila, ki jih je pristojno ministrstvo poslalo upravnim enotam..

Zakon o osebni izkaznici v 1. členu določa, da je osebna izkaznica javna listina, s katero državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo. Tudi Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije v 1. členu določa, da je potna listina javna listina, ki je namenjena državljanu Republike Slovenije za prehod državne meje ter dokazovanje njegove istovetnosti in državljanstva. Tako osebna izkaznica kot potni list vsebujeta osebne podatke imetnika listine, in sicer osebno ime, datum rojstva, EMŠO in naslov stalnega prebivališča.

V kolikor torej posameznik, ki je dolžan predložiti potrdilo o državljanstvu, poseduje eno od navedenih listin, z njimi izkazuje tudi državljanstvo Republike Slovenije in od njega ni potrebno zahtevati dodatno tudi posebnega potrdila o državljanstvu, saj lahko uradna oseba o ugotovljenem dejstvu v dokument napravi uradni zaznamek. Dokazilo o državljanstvu je tudi izpisek iz rojstne matične knjige, v kolikor je podatek o državljanstvu vanj vpisan. Izpisek iz matične knjige pa se zahteva le v primeru, če posameznik ne poseduje nobene druge listine.

Page 64: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 64

Če posameznik ne poseduje nobene od gornjih listin, pa mora uradna oseba oziroma organ, ki vodi postopek, pridobiti (v skladu s 139. členom ZUP) manjkajoče podatke sama iz obstoječih evidenc oziroma računalniških baz podatkov. Enako ravna uradna oseba tudi v primeru, ko potrebuje potrdilo o stalnem prebivališču stranke v postopku. Tako osebna izkaznica kot potni list vsebujeta podatke o stalnem prebivališču posameznika na dan, ko je bila listina izdana.

V kolikor uradna oseba, ki vodi postopek, podvomi v pravilnost naslova oziroma stranka v vlogi navede drugačen naslov, pravilnost podatka preveri uradna oseba sama pri upravljavcu zbirke teh podatkov.

Dodajamo pregled osebnih podatkov, ki so na posameznih dokumentih:

• OSEBNA IZKAZNICA: osebno ime, spol, rojstni datum, državljanstvo, podpis imetnika, fotografija imetnika, stalno prebivališče, EMŠO;

• POTNI LIST: osebno ime, državljanstvo, rojstni datum, spol, rojstni kraj, EMŠO, lastnoročni podpis, fotografija imetnika, stalno prebivališče;

• VOZNIŠKO DOVOLJENJE: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, EMŠO, podpis imetnika;

• OROŽNI LIST: fotografija imetnika, osebno ime, datum rojstva, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, stalno prebivališče, lastnoročni podpis;

• IZPISEK IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE: osebno ime, dan, mesec, leto in ura rojstva, kraj in samoupravna lokalna skupnost rojstva, državljanstvo, EMŠO, osebno ime očeta, osebno ime matere, stalno prebivališče očeta (v času otrokovega rojstva), stalno prebivališče matere (v času otrokovega rojstva);

Sprejem vloge (64. člen)

Vloga se izroči organu, ki je pristojen za sprejem; vloži se lahko vsak delavnik med poslovnim časom, po elektronski poti pa ves čas.

Obravnavano materijo ureja tudi Uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/01). V njej je predpisano, da mora organ javne uprave v poslovnem času zagotoviti informatorja, ki daje (v posebnem sprejemnem prostoru) strankam splošne informacije. Glede sprejemanja vlog pa je predpisano, da se pisne vloge sprejemajo ves poslovni čas organa v glavni pisarni oziroma vložišču. Vloge na predpisanih obrazcih, o katerih se odloča takoj, se vlagajo v času uradnih ur.

Kot smo že navedli mora organ javne uprave zagotavljati obrazce v obliki tiskovin in po elektronskih medijih, predpisani obrazci pa morajo biti tudi v javni prodaji.

Page 65: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 65

Dolžnost sprejema vloge (65. in 69. člen)

Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, je dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan.

Uradna oseba opozori stranko na morebitne pomanjkljivosti vloge, vendar ne sme pogojevati sprejema vloge s predložitvijo prilog (na primer javnih listin…), če ni s predpisi drugače določeno. Kadar uradna oseba takoj odloča o zahtevi stranke (npr. pri izdaji potrdil; podaljšanju prometnega dovoljenja ipd.) ne sme zavrniti obravnavanja stranke, ki ima s seboj vse potrebne priloge k vlogi, pa ni pravilno izpolnila predpisanega obrazca ali sestavila pisne vloge, ampak stranki zagotovi pomoč za odpravo pomanjkljivosti (kot je predpisano v že obravnavani uredbi o načinu poslovanja s strankami).

Uradna oseba, ki sprejme vlogo v fizični obliki, oziroma vzame ustno sporočilo na zapisnik, oziroma na zapisan ali drugače pripravljen obrazec, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se ne plača taksa.

Če organ ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem vloge na zapisnik, oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec opozori uradna oseba na to vložnika in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti.

Če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki. V obeh primerih je zoper takšen sklep dovoljena pritožba. Če obsega vloga več zahtevkov, ki jih je treba ločeno reševati, vzame organ, ki je sprejel vlogo, v reševanje zahtevke, za katere je pristojen, glede drugih pa ravna enako, kot velja za vlogo, ki je prispela k nepristojnemu organu.

Če organ ugotovi, da se vloga ne nanaša na upravno zadevo, jo s sklepom zavrže. Tudi zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

Nepopolna ali nerazumljiva vloga (67. člen)

Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, ki prejme tako vlogo, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se

Page 66: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 66

pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomankljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.

Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

Če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena glede podpisa (lastnoročnega oziroma pri vlogi v elektronski obliki varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom), pa dvomi, ali je je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo. Če stranka ne ravna tako v določenem roku, organ s sklepom zavrže vlogo. Enako ravna organ tudi, če podvomi v pristnost podpisa na pisni vlogi, ki je ni prejel osebno od vložnika. Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih.

Kot posebno vrsto pomanjkljive vloge lahko obravnavamo vlogo, ki ni pravilno kolkovana. Kako ravnati v takem primeru, je predpisano v Zakonu o upravnih taksah (ZUT), Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 42/02, 18/04, 40/04 - uradno prečiščeno besedilo. Po določbah 16. člena tega zakona organ, ki prejme ali neposredno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, za katerega ni plačana taksa ali je taksa plačana v prenizkem znesku, obvesti taksnega zavezanca o obveznosti za plačilo upravne takse, o znesku takse, ki jo je zavezanec dolžan plačati in o roku, v katerem mora biti taksa plačana. Rok plačila takse ne sme biti daljši od 15 dni. Če taksni zavezanec v danem roku ne plača upravne takse se mu pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Organ vzame v postopek tudi nekolkovano ali premalo kolkovane vloge, vendar odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti taksnemu zavezancu, preden ne poravna takse, vključno s takso za opomin. Ne glede na navedeno pa pristojni organ vroči taksnemu zavezancu odločbo, s katero nalaga določeno obveznost, odločbo ali drug akt s katerim zavrne ali zavrže zahtevek taksnega zavezanca ter odločbo o pritožbi.

Pravočasnost vloge (68. člen)

Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje, za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

Page 67: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 67

Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

Za osebe, ki so v vojaški službi, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo vojaški enoti oziroma poveljstvu. To velja tudi za civilne osebe, ki službujejo v Slovenski vojski, če v kraju kjer službujejo, ni redne pošte. Za osebe, ki jim je vzeta prostost, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo upravi zavoda, v katerem so.

Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.

USTNA VLOGA, DANA NA ZAPISNIK (PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO) Republika Slovenija Upravna enota ……. Številka: Datum:

ZAPISNIK

sestavljen v Upravni enoti ……, Oddelku za okolje in prostor, dne … , na zahtevo stranke ………, v zadevi vložitve pritožbe na zapisnik zoper odločbo o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja. Začeto ob … uri. Navzoči: - K. I. – stranka - UU – uradna oseba Pristopi stranka K. L. iz ……….. in poda na zapisnik naslednjo izjavo: »Dne ……… sem vložil pri vašem organu zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parceli, št. … k. o. …… Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja sem priložil vse listine, ki ste jih zahtevali. Sedaj pa sem prejel odločbo št. ……. z dne ……., s katero ste zavrnili moj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot je navedeno v odločbi je razlog za zavrnitev, ker k izdaji gradbenega dovoljenja ni bilo izdano soglasje ………., ki je po zakonu pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz navedb v odločbi ugotavljam, da ne držijo navedbe, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja in s tem tudi gradbenega dovoljenja, saj je dejansko stanje drugačno kot ga navajate. Prilagam še listino ….. iz katere je razvidno, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon zahteva za izdajo ……. soglasja. Iz navedenih razlogov prosim, da še enkrat ugotovite zakonitost vaše odločbe in mi izdate zahtevano gradbeno dovoljenje”. Zapisnik je bil prebran in nanj niso bile podane pripombe. Zaključeno ob … uri. Taksa po tarifni številki ……… …. Člena ZUT v znesku ……. SIT je plačana, nalepljena in uničena na hrbtni strani vloge. Podpis uradne osebe: Podpis stranke:

Page 68: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 68

PISNA VLOGA (VPIS SPREMEMB V DELOVNO KNIŽICO) STRANKA V …….., dne ____________ _______________________ _______________________ _______________________ (natančen naslov) REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA … Oddelek za …………….

VLOGA ZA VPIS SPREMEMB V DELOVNO KNJIŽICO Podpisani-a ______________ rojen-a ______________ naslov____________________________________________________________ prosim za vpis oz. popravek a) osebnega imena, b) spremembe izobrazbe (12. in 13. čl. Pravilnika o delovni knjižici - Ur. l. RS, št. 28/90 in 1. člen Pravilnika o dopolnitvah pravilnika o delovni knjižici - Ur. l. št. 47/92).

___________________ (podpis stranke) Priloga: - Odločba o spremembi osebnega imena Vloga je takse prosta

Page 69: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 69

PISNA VLOGA (ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA) INVESTITOR ______________________________ osebno ime ali naziv pravne osebe ___________________________ EMŠO – stranke (fizične osebe), na katere zahtevo je postopek začet ___________________________ zakoniti zastopnik pravne osebe naslov ___________________ telefon __________________ UPRAVNA ENOTA __________________

VLOGA ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA Podpisani vložnik __________________prosim za izdajo gradbenega dovoljenja. (osebno ime) Vrsta gradnje: (ustrezno obkroži ali dopiši) � gradnja novega objekta � prizidava � nadzidava � drugo � odstranitev obstoječega objekta � sprememba namembnosti objekta � rekonstrukcija objekta Namen rabe (stanovanjski, počitniški, stanovanjsko-poslovni, poslovni, industrijski, kmetijski ali drugi objekti) ustrezno vpiši: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Poseg bo na zemljišču s parcelno št. ___________, ___________, __________, k.o. ________________________ oziroma na objektu z naslovom ____________________________________________________________________. Za poseg je bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje številka _______________ z dne ____________________.

Page 70: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 70

Prilagam naslednje obvezne priloge: Priloženo 1. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja DA NE 2. Soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi DA NE 3. Soglasje projektivnega podjetja iz 26. Č. čl. ZGO in dokazilo o opravljeni

reviziji načrta gradbenih konstrukcij, kadar je to potrebno DA NE

Organ bo za postopek pridobil: - podatke iz zemljiške knjige kot dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem

zemljišču - podatke o lokacijskem dovoljenju Če pa želite, lahko te podatke sami dostavite kot Prilagam - zemljiškoknjižni izpisek ali druga dokazila (razne pogodbe in podobno) - pravnomočno lokacijsko dovoljenje

DA DA

NE NE

_____________________________________ Podpis investitorja oz. vložnika s pooblastilom

žig (za pravne osebe) Datum: ___________________ Po Zakonu o upravnih taksah je potrebno plačati upravno takso: � za vlogo ____________ SIT � za odločbo __________ SIT

Page 71: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 71

ODSTOP VLOGE PRISTOJNEMU ORGANU Republika Slovenija Upravna enota ….… Oddelek za upravne notranje zadeve Številka: Datum: ZADEVA: M. S. - odstop vloge za prvo dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve in dela V skladu z določbami 20. in 23. člena v zvezi s 4. odstavkom 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) vam v pristojno reševanje odstopamo vlogo tujca MS iz …….. Vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve in dela (32. člena Zakona o tujcih) je tujec podal dne … na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Skopju. Iz strankine vloge in najemne pogodbe je razviden nameravani kraj prebivanja v Republiki Sloveniji, to je na naslovu …. Ker je to na območju vaše Upravne enote, vam odstopamo vlogo v vašo pristojnost reševanja. Lepo pozdravljeni! Vodja oddelka za notranje zadeve žig M.M.

Page 72: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 72

SKLEP, S KATERIM ORGAN ZAVRŽE VLOGO KOT NEPOPOLNO

Republika Slovenija Upravna enota …. Številka: Datum:

Republika Slovenija, Upravna enota ….…., izdaja na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) naslednji

SKLEP

Zavrže se zahteva K. R. iz C. za denacionalizacijo dedne terjatve, kot nepopolna.

Obrazložitev:

K. R. iz C. je dne ….… vložila vlogo za denacionalizacijo dedne terjatve, ki je bila vknjižena pri vl. štev. 40 k.o. …..

Zahteva je bila ob vložitvi nepopolna. Zaradi tega je upravni organ vlagateljico zahteve z dopisom dne ….… in ponovno dne ….… pozval, da zahtevo za denacionalizacijo v določenem roku dopolni ter jo hkrati opozoril na posledice, če tega ne bo storila v danem roku.

Ker vlagateljica v določenem roku pozivu organa ni zadostila, se vloga zavrže in se šteje, da sploh ni bila vložena.

S tem je sklep utemeljen.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema sklepa na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani. Pritožba se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal, ali neposredno na drugostopni organ.

Sklep je takse prost po 71. členu Zakona o denacionalizaciji.

Načelnik Upravne enote žig M.B.

Vročiti: - K.R. - Arhiv

Page 73: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 73

2. Vabila (70. in 72. člen)

Organ, ki vodi postopek, ima pravico povabiti tistega, čigar navzočnost je v postopku potrebna, če prebiva na njegovem območju. Izjemoma se lahko povabi na ustno obravnavo nekdo, ki prebiva izven območja organa, ki vodi postopek, če se s tem postopek pospeši ali olajša oziroma, če je njegova navzočnost nujno potrebna.

Pri vabljenju mora organ gledati na to, da povabi tistega, katerega navzočnost je potrebna, za tak čas, ko bo najmanj oviran pri opravljanju svojega rednega dela. Nihče ne more biti povabljen, naj pride ponoči, razen če gre za nujne in neodložljive ukrepe (na primer pri vpoklic na vojaške naloge ali naloge civilne zaščite; pri posameznih inšpekcijskih pregledih ipd.)

Praviloma ni dovoljeno povabiti koga zato, da se mu vroči odpravek odločbe ali sklepa ali da se mu sporoči nekaj, kar bi se mu lahko sporočilo po pošti ali na drug način, primernejši za tistega, ki mu je treba kaj sporočiti.

Oblika in vsebina vabila (71. člen)

Vabilo je v pisni obliki, če ni s posebnimi predpisi določen drugačen način.

V pisnem vabilu je treba navesti:

• ime in sedež organa, ki vabi, • osebno ime in naslov tistega, ki je povabljen, • kraj in dan, če je mogoče pa tudi uro prihoda, • v kateri zadevi in kot kaj je povabljen (kot stranka, priča, izvedenec itd.), • katere pripomočke in dokazila naj povabljeni prinese (v vabilu na ustno

obravnavo se od stranke lahko zahteva, naj prinese pisna in druga dokazila, lahko pa se stranka opozori tudi na to, da sme pripeljati priče, na katere se namerava sklicevati),

• ali mora povabljeni priti osebno ali pa lahko pošlje pooblaščenca, ki ga bo zastopal (če dovoljuje narava zadeve, se lahko prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto da bi prišel osebno),

• opozorilo, da mora v primeru, če se vabilu ne bi mogel odzvati, to sporočiti organu, ki mu je vabilo poslal. Prav tako ga je treba opozoriti na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil, da ne more priti.

Dolžnost odzvati se vabilu (73. člen)

Povabljeni se mora odzvati vabilu. Če povabljeni zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega vzroka ne more priti, mora to takoj po prejemu vabila sporočiti organu, ki

Page 74: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 74

mu je vabilo poslal, če nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve. Ob sporočilu organu je treba predložiti dokazilo, ki opravičuje izostanek, razen če to ni mogoče. Če stranka dokazila ne predloži, čeprav bi bilo to mogoče, se šteje, da izostanek ni opravičen.

Če tisti, ki mu je bilo vabilo v redu vročeno, na vabilo ne pride in izostanka ne opraviči, se lahko privede, poleg tega pa tudi kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 tolarjev. Tak ukrep se sme uporabiti samo, če je bilo v vabilu navedeno, da se bo uporabil. Če nastanejo zaradi neopravičenega izostanka povabljenega stroški v postopku, se lahko določi, da jih trpi tisti, ki je izostal.

privod

Ukrepi, če se povabljeni ne odzove na vabilo denarna kazen (do 20.000 SIT)

plačilo nastalih stroškov

- da je bilo vabilo v redu vročeno - da je izostal neupravičeno - da je bil v vabilu opozorjen na posledice O privedbi, izreku denarne kazni ali o plačilu stroškov se izda sklep. Sklep izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o stvari, pri zaprošenem organu pa v soglasju z njegovim predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o podobnih zadevah. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

Če se vabilu ne odzove vojaška oseba ali delavec policije, se obrne organ na predstojnika take osebe z zahtevo, naj jo pripelje, lahko pa jo po tretjem odstavku tega člena tudi kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 SIT oz. ji naloži plačilo stroškov.

Za ilustracijo podajamo prikaz obrazca vabila, kot je veljalo v okviru prej veljavnega ZUP.

Page 75: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 75

Page 76: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 76

3. Zapisnik (74. člen)

V upravnem postopku je večkrat – z namenom, da se zapiše potek in vsebina dejanj v postopku in s tem zagotovi pisno dokazilo o opravljenih dejanjih – potrebno pisati zapisnik.

Zapisnik se sestavi o vseh pomembnih dejanjih v upravnem postopku, mora pa sestaviti:

• o ustni obravnavi, • o ustnih izjavah strank ali drugih oseb • o drugih pomembnejših dejanjih v postopku (npr. ogledu, poravnavi,

zaslišanju priče…). Posebej pa je v obravnavanem členu določeno, kdaj uradna oseba napiše uradni zaznamek: o uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika. O tem uradna oseba napiše uradni zaznamek z navedbo kraja in datuma ter ga podpiše. Zapisnika tudi ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o katerih se odloča po skrajšanem postopku, če se jim ugodi, temveč zadostuje, da se take zahteve na predpisan način evidentirajo.

Oblika in vsebina zapisnika (členi 75-76 in 78- 80)

Zapisnik se sestavi tako, da uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Če ga piše sama, glasno govori kaj piše, tako da navzoče stranke spremljajo potek nastajanja zapisnika.

Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Dovoljeno pa je dokazovati nepravilnost zapisnika.

uvodni del

Lahko rečemo, da obsega zapisnik tri ključne dele vsebinski del (o dejanju; o izjavah)

sklenitev

Page 77: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 77

V zapisnik se vpiše:

• ime in sedež organa, ki opravlja dejanje, • kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se dejanje opravlja, • osebna imena uradnih oseb, navzočih strank in njihovih zastopnikov ali

pooblaščencev.

Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadecve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.

Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem. Če se opravi kakšno zaslišanje po tolmaču, se navede, v katerem jeziku je zaslišani govoril in kdo je bil tolmač.

Zapisnik se piše med opravljanjem uradnega dejanja. Če se dejanje ne more končati isti dan, se vsak dan posebej vpiše v isti zapisnik tisto, kar je bilo tisti dan napravljeno in to podpiše. Če se dejanje, o katerem se piše zapisnik, ne more opraviti zdržema, se v zapisniku navede, da je bilo prekinjeno. Če se med dejanjem napravijo ali preskrbijo načrti, skice, risbe, fotografije in temu podobno, se overijo in priložijo zapisniku.

Če narava upravne zadeve zahteva, se zapisnik v določenih zadevah lahko piše tudi v obliki knjige ali kakšne drugačne evidence.

Zapisnik se lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. V tem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, ob koncu dejanja pozove udeležence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisnika seznanjene in ali se z njo strinjajo oziroma ali imajo kakšne pripombe. Pisni odpravek se najkasneje v osmih dneh po opravi dejanja pošlje osebam, udeleženim pri dejanju, s pozivom, naj ga podpišejo ali podajo nanj svoje pripombe. Če v osmih dneh ne odgovorijo na poziv, se šteje, da na zapisnik nimajo pripomb. Na to jih je potrebno v pozivu posebej opozoriti.

Preden se zapisnik sklene, se prebere strankam, zaslišanim in ostalim udeležencem pri dejanju postopka, če želijo, pa si ga same preberejo. Udeleženci imajo tudi pravico pregledati zapisnik in dati svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navede, da je bil zapisnik prebran in da ni bilo nobenih pripomb; če pa je bilo kaj pripomb, se na kratko zapiše njihova vsebina. Nato podpiše zapisnik tisti, ki je sodeloval pri dejanju, na koncu pa ga overi uradna oseba, ki je dejanje vodila, in morebitni zapisnikar. Če

Page 78: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 78

obsega zapisnik zaslišanje več oseb, se podpiše vsaka od njih pod tistim delom zapisnika, kjer je zapisana njena izjava. Če se opravi soočenje, podpišejo ta del zapisnika soočenci. Če tisti, ki bi moral podpisati zapisnik, ne zna ali ne more pisati, ga podpiše nekdo, ki zna pisati, in je seznanjen z vsebino zapisnika in se tudi sam podpiše.

Če kdo noče podpisati zapisnika ali odide, preden je zapisnik sklenjen, se to vpiše v zapisnik in navede, zakaj ga ni hotel podpisati.

Če ima zapisnik v fizični obliki več strani, se ti označijo z zaporednimi številkami, vsako stran pa overi na koncu s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in podpiše tisti, čigar izjava je zapisana na koncu strani.

Dopolnitve zapisnika (77. člen)

Zapisnik mora biti sestavljen pravilno in čitljivo; v njem se ne sme nič izbrisati. Ročno pisani zapisnik je treba na zahtevo stranke prepisati in opremiti z žigom in podpisom. Mesta, ki so bila do sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostati čitljiva; overi jih s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka. V že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodati in ne spremeniti.

Dopolnitev že sklenjenega zapisnika se zapiše v dodatku, te dopolnitve pa se znova podpišejo in overijo.

4. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju (81. člen)

Kadar odloča v upravnem postopku kolegijski organ (npr. vlada, svet samoupravne lokalne skupnosti …), se sestavi o posvetovanju in glasovanju poseben zapisnik.

V zapisnik o posvetovanju in glasovanju se poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpišejo zadeva, za katero gre, in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. Ta zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.

Kadar odloča v upravnem postopku državni zbor, vlada ali svet samoupravne lokalne skupnosti, se piše zapisnik o posvetovanju in glasovanju po poslovniku tega organa.

Page 79: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 79

ZAPISNIK O USTNI OBRAVNAVI IN OGLEDU Republika Slovenija Upravna enota … Oddelek za gospodarstvo (naslov) ZAPISNIK o ustni obravnavi in ogledu v upravni zadevi P. B., stanujoč ...…, zaradi ugotovitve, če so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za opravljanje dejavnosti, v skladu s 6. odstavkom 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99). Ogled je bil opravljen v ….… dne ….… s pričetkom ob 13.00 uri. Na ogledu so bili navzoči: I. URADNA OSEBA: P. C., referent za trgovino II. IZVEDENIŠKA ORGANIZACIJA: K. d.o.o.… III. IZVEDENEC: M. B.,zdravstveno področje, veterinarsko, tržno, varstvo pri delu IV. STRANKA: P. B. UVODNE UGOTOVITVE OGLEDA: Stranka je z vlogo dne ….… zaprosila za ogled poslovnega prostora, Oddelek za gospodarstvo Upravne enote ….… pa je po strankini izbiri k ogledu pozval izvedeniško organizacijo, da ugotovi, če stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, skladno s 6. odstavkom 4. člena Zakona o gospodarskih družbah.

Stranka je vlogi za izdajo navedene odločbe priložila naslednje dokumente: - najemno pogodbo za poslovni prostor z dne …, - uporabno dovoljenje št. … z dne …, - zemljiškoknjižni izpisek z dne …, - dokazilo o vpisu v program ekonomski komercialni tehnik – A. d.o.o. z dne…, - obrtno dovoljenje št. … z dne … prejšnjega nosilca dejavnosti. Na sami ustni obravnavi in ogledu je stranka predložila se naslednje dokumente: 1. Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz varstva pri delu in varstva pred požarom, zapisnik

o preizkusu in pregledu delovne ….…, poročilo o preizkusu delovnega okolja …, izjavo o funkcionalnem preizkusu električnih naprav …, pogodbo za obseg in kvaliteto pranja in likanja perila ……., dokazilo o izobrazbi za P. B. (mesar, trgovec), potrdilo o opravljenem osnovnem znanju o higienskem minimumu z dne ….

Stranka je pojasnila, da bo v prostorih, ki so predmet ogleda opravljati naslednje dejavnosti: 52.220 Trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki 52.240 Trgovina na drobno s testeninami 52.250 Trgovina na drobno ž alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami UGOTOVITVE PRI PREGLEDU: Upravni organ ugotavlja, da je predmet današnjega ogleda poslovni prostor, prodajalna z mesom in mesnimi izdelki ter s pomožnimi prostori, v skupni izmeri 80 m2, ki se nahaja na

Page 80: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 80

lokaciji ….… Za navedene poslovne prostore je bilo izdano uporabno dovoljenje za isto namembnost. Hkrati je ugotovljeno, da se je v obstoječih poslovnih prostorih že do sedaj opravljala trgovinska dejavnost za prodajo mesa in mesnih izdelkov brez predelave.

Poslovni prostori zajemajo prodajni prostor, razsekovalnico, umivalnico, prostor za čistila, garderobo s sanitarijami za osebje in hladilnico. V prodajnem prostoru sta nameščeni dve hladilni vitrini, opremljen umivalnik s toplo in hladno vodo, elektronska tehtnica, salamoreznica, bojler za gretje vode, registrska blagajna, dve delovni površini, odlagalne police za živila, omarici za pribor ter klini za meso. Prostor je kombinirano zračen in osvetljen, stene pa obložene s keramičnimi ploščicami. Ena hladilna vitrina ima nameščen termometer.

Iz prodajnega prostora vodi pot v razsekovalnico, kjer so nameščeni klini za meso, tnalo, delovna površina, opremljen umivalnik s toplo in hladno vodo, omarica prve pomoči in gasilni aparat ter izobešen požarni red. Z istim prostorom je funkcionalno povezana umivalnica za posodo in pribor, ki je opremljena z enojnim pomivalnim koritom z odcejevalno površino ter prostorih koritom za umivanje večje posode. Vse delovne površine v naštetih površinah so iz nerjaveče pločevine. Stranka ima na voljo še prostor za čistila, opremljen s trokaderjem in policami ter ustreznimi obešali. Garderoba in sanitarije za zaposlene so ločene in opremljene z dvema umivalnikoma pred prostorom in sanitarno kabino. Na voljo je še hladilnica, ki je v celoti obložena s keramičnimi ploščicami in ima nameščen kontrolni termometer ter vrata na notranje odpiranje. Vsi našteti prostori so kombinirano zračeni. Prostor ima urejen službeni vhod, posebno posodo za smeti, vhod v prodajalno pa je preko vetrolova. Zagotovljenih je pet parkirnih prostorov pred prodajalno pod nadstreškom. Dostop je zagotovljen preko dvorišča, ki funkcionalno pripada objektu pred prodajalno.

Za posle trgovskega poslovodje je odgovoren nosilec dejavnosti, ki ima ustrezno izobrazbo – ekonomsko komercialni tehnik.

Pri predledu je ugotovljeno, da je stranka dolžna pred izdajo odločbe predložiti še naslednje dokumente in odpraviti naslednje pomanjkljivosti: - predložiti potrdilo o opravljeni dezinfekciji prostorov in vodne napeljave - predložiti pogodbo za odvoz konfiskata, - osvetliti vhod in na njegovi notranji strani namestiti svetilo, - namestiti še eno dvodelno garderobno omaro ter v garderobi namestiti zunanje obešalo za

delovni plašč, - na službeni vhod in vhod dostave mesa namestiti napis "vhod nezaposlenim prepovedan" ,

namestiti sterilizator za nože.

Rok za predložitev dokumentov oz. odpravo pomanjkljivosti je 7 dni. V tem roku je stranka dolžna predložiti zahtevane dokumente in odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. V nasprotnem primeru bo po 4. členu ZGD izdana odločba o neizpolnjevanju pogojev (negativna odločba). Po pregledu listin in poslovnih prostorov, in ob upoštevanju zakonskih predpisov ter pod pogojem odprave zgoraj ugotovljenih pomanjkljivosti, komisija na današnjem ogledu ugotavlja, da samostojni podjetnik posameznik izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah za opravljanje zaprošene dejavnosti: 52.220 Trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki; 52.240 Trgovina na drobno s testeninami; 52.250 Trgovina na drobno ž alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami; 52.270 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah ž živili, od tega: jajca, olje, maščobe, konzervirano sadje in zelenjava, mlečni izdelki, mleko, začimbe.

Page 81: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 81

Za opravljanje navedenih dejavnosti stranka izpolnjuje pogoje po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98 in 6/99 in drugih predpisih.

Stranka je dolžna stroške ogleda poravnati pred predložitvijo izvedeniškega mnenja, oziroma pred izdajo odločbe. Na glasno prebran zapisnik ni bilo pripomb. Kopijo zapisnika o ogledu je prejela stranka takoj po končanem ogledu, prepis pa bo prejela po pošti. Pregled je bil končan ob 14.00 uri. IZVEDENEC: URADNA OSEBA: STRANKA: M. B. P. C. B. P.

ZAPISNIK O OPRAVLJENEM INŠPEKCIJSKEM PREGLEDU Ministrstvo za okolje in prostor Inšpektorat za okolje in prostor Območna enota ……………..

ZAPISNIK

o opravljenem inšpekcijskem pregledu na kraju samem, v zadevi graditve stanovanjske hiše v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki ga je izdala Upravne enota Masribor (št. ……… z dne …….). Inšpekcijski pregled je bil opravljen dne ………… ob … uri. Navzoči: L. M. – gradbeni inšpektor - investitor

UGOTOVITVE:

Vrsta objekta – posega v prostor ……………………………………. Parcelna številka ……, k. o. …… Samoupravna samoupravna lokalna skupnost ……. Začetek gradnje ………… Investitor ……….. gradi oziroma posega v prostor na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala Upravne enota …… dne, pod. št. ……..

Glede samega izvajanja posega v prostor oziroma izvajanja gradnje stanovanjske hiše je ugotovljeno naslednje: ……………………………………………………………………………………………………... Predno je bil zapisnik sklenjen, je bil prebran investitorju, ki nanj ni imel pripomb. Zapisnik zaključen ob ………. Podpis investitorja: Podpis inšpektorja:

Page 82: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 82

5. Uradni zaznamek (74. člen)

Uradni zaznamek je kratek, enostaven in strnjen pisni sestavek (zabeležka), ki ga naredi uradna oseba, opremi z datumom in potrdi s svojim podpisom. Prav je, da se uradni zaznamek sestavi kot samostojni uradni dokument.

Po določbah obravnavanega člena ZUP se uradni zaznamek napravi: • uradnih zapažanjih in ugotovitvah, • ustnih navodilih in sporočilih, in • okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi

postopek

Uradna oseba napiše uradni zaznamek z navedbo kraja in datuma ter ga podpiše. Podpis ni obvezen, če se podatki o času in kraju zaznamka v elektronski obliki ter uradni osebi, ki ga je sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. V zakonu je posebej določeno, da zapisnika tudi ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o katerih se odloča po skrajšanem postopku, če se jim ugodi, temveč zadostuje, da se take zahteve na predpisan način evidentirajo.

6. Pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja (82. člen)

Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno. Od osebe, ki to zahteva, sme organ zahtevati, naj pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist.

Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti štejejo za dokument v tej zadevi. Če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, jih imajo stranke pravico vpogledati. Ne morejo pa se pregledovati in ne prepisovati: zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb.

Page 83: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 83

Stranka, prizadeti državni organ in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, imajo pravico zahtevati obvestila o poteku postopka. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu za obveščanje in vročanje spremljati potek postopka.

Zoper sklepe o zavrnitvi zahtev za pregled dokumentov oziroma obvestila o poteku postopka je dovoljena pritožba.

VI. Vročanje dokumentov v upravnem postopku Vročanje je opravilo upravnega postopka, s pomočjo katerega se izroči vabila, sklepe, odločbe in druga uradna pisanja naslovniku. To opravilo sestavljata dve dejanji: vročitev pisanja in sestava posebne listine – vročilnice.

Vročanje je posebej pomembno zato, ker ima dejstvo vročitev pomembne pravne posledice (odločba pravno učinkuje šele z vročitvijo....).

1. Način, čas in kraj vročanja (členi 83-86)

Dokumenti se vročajo po pošti ali po elektronski poti, ali pa jih vroča organ po svoji uradni osebi, po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki ali elektronski poti kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vročiti dokument, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato, da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti.

Stranka lahko organu sporoči, da želi vročitev dokumentov po elektronski poti. Če stranka zahtevo za uvedbo postopka organu pošlje v elektronski obliki, se šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje v elektronski obliki. Stranka lahko tudi zahteva vročanje dokumentov v fizični obliki.

Sicer pa na splošno velja, da način vročitve določi organ, čigar dokument je treba vročiti. Uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi ter drugi dokumenti, v katerih je določen rok in se pošiljajo naslovniku v fizični obliki, vročijo po določbah ZUP.

Vroča se samo ob delavnikih, in sicer podnevi. Organ, čigar dokument je treba vročiti, lahko iz razlogov, ki jih določa poseben zakon, ali zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu odredi, naj se vročitev opravi tudi na nedeljo ali na praznik Republike Slovenije oziroma drug dela prost dan, če je to neogibno potrebno, pa celo ponoči.

Page 84: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 84

Vročitev se praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen, vročitev odvetniku in notarju pa v njegovi odvetniški oziroma notarski pisarni. Vročitev odvetniku ali notarju se lahko opravi tudi tako, da se dokument vroči osebi, ki je zaposlena pri odvetniku oziroma notarju.

Vročitev se lahko opravi tudi izven navedenih prostorov, če je naslovnik pripravljen dokument sprejeti; če ni takih prostorov, pa se lahko opravi vročitev taki osebi, kjerkoli se najde.

Vročitev po elektronski poti se opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost. Sistem samodejo pošlje naslovniku elektronsko sporočilo, v katerem navede, da se v informacijskem sistemu nahaja dokument in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Naslovnik dokument prevzame iz informacijskega sistema tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost, presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše vročilnico. Vročitev velja za opravljeno za dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje dokument izbirše in pošlje naslovniku in organu elektronsko sporočilo, da je dokument izbirisan iz informacijskega sistema in ga lahko prevzame pri organu, ki je odredil vročitev. Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje o vročitvi obvesti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico v elektronski obliki.

2. Osebno vročanje (87. člen)

Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev po elektronski poti (v skladu s 86. členom tega zakona). Drugi dokumenti se vročajo v skladu za zakonom, ki ureja poštne storitve.

O osebni vročitvi se sestavi vročilnica, ki se vrne organu, ki je vročitev odredil, z vročilnico.

Če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, ki mu je dokument treba vročiti, pa ni ugotovljeno, da je odsoten, ga izroči vročevalec upravni enoti oziroma drugemu organu, na območju katere ima naslovnik prebivališče; če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča. V poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pusti vročevalec pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15. dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede

Page 85: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 85

vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše.

Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15. dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (to je petnajsti dan, potem, ko je vročevalec pustil pisno sporočilo). Po poteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja.

Stranka lahko dokazuje svojo odsotnost. Če jo dokaže, lahko uveljavlja pravico do vrnitve v prejšnje stanje.

3. Posebni primeri vročanja (členi 88-96)

Vročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu (88.člen)

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu. Če ima več strank skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v isti zadevi, se za vse vroča temu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih. Šteje se, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu.

Vročanje pooblaščencu za vročitve (89. in 90. člen)

Stranka lahko pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo. Če stranka obvesti o tem organ, ki vodi postopek, vroča organ vse dokumente temu pooblaščencu (pooblaščenec za vročitve). Pooblaščenec za vročitve mora vsak dokument nemudoma poslati stranki.

Kadar je stranka ali njen zakoniti zastopnik v tujini, pa v državi nima pooblaščenca, mu je treba ob vročitvi prvega dokumenta naložiti, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca ali pa pooblaščenca za vročitve in ga opozoriti, da mu bo po uradni dolžnosti postavljen pooblaščenec za vročitve oziroma začasni zastopnik, če v danem roku ne bo sam imenoval pooblaščenca.

Šteje se, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti. Če pooblaščenec za vročitve ne more dokumenta izročiti stranki in bi stranka s tem zamudila rok za pritožbo ali za kakšno drugo pravno sredstvo, ima pooblaščenec za vročitve pravico vročiti ustrezno pravno sredstvo.

Page 86: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 86

Kadar je več strank skupaj udeleženih v postopku z istovetnimi zahtevki, pa nimajo skupnega pooblaščenca, morajo pri prvem dejanju v postopku naznaniti organu skupnega pooblaščenca za vročitve. Dokler ne naznanijo skupnega pooblaščenca za vročitve, se šteje za takega pooblaščenca tista izmed strank, ki je na prvi skupni vlogi prva podpisana ali navedena. Če se ne more na tak način določiti pooblaščenec, lahko določi uradna oseba, ki vodi postopek, za pooblaščenca katerokoli od teh strank. Če je strank veliko ali če so iz raznih krajev, lahko naznanijo več takih pooblaščencev in navedejo, katere od strank bo zastopal posamezen pooblaščenec; to lahko stori tudi sama uradna oseba.

Skupni pooblaščenec za vročitve mora brez odlašanja obvestiti vse stranke o dokumentu, ki ga je zanje prejel, in jim omogočiti, da ga pregledajo, prepišejo in overijo; dokument hrani praviloma pooblaščenec. V dokumentu, ki se vroči pooblaščencu za vročitve, morajo biti navedene vse osebe, za katere se vroča.

Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti (91. člen)

Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, se vroča tako, da se dokument izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere drugače določeno. Če kot stranka nastopa naselje ali skupina oseb, ki ni pravna oseba, se ji vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki so jo ti določili.

Vročanje po elektronski pošti se opravi tako, da se sporočilo v elektronski obliki pošlje na javno objavljen elektronski naslov državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti, pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti oziroma na naslov, ki ga na svoji vlogi ta navede.

Vročanje določenim osebam (92. in 93. člen)

Osebam v državi, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se vročijo dokumenti preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, če ni v mednarodni pogodi drugače določeno.

Fizičnim in pravnim osebam v tujini se lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če menarodna pogodba ne določa drugače.

Vojaškim osebam se lahko dokument vroči tudi tako, da se izroči njihovemu poveljstvu oziroma organu, kjer so zaposleni. Osebam, zaposlenim v kopenskem,

Page 87: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 87

zračnem ali pomorskem prometu se lahko dokument vroči tudi tako, da se vroči delodajalcu, kjer so zaposleni. Vročitev je pri tem opravljena, ko poveljstvo oziroma organizacija potrdi dan izročitve dokumenta naslovniku.

Osebam, ki jim je vzeta prostost, se vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so. Vročitev je opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku.

Vročanje z javnim naznanilom (94. člen)

Če gre za večje število oseb, ki organu niso znane, ali ki se ne morejo določiti, se jim dokument vroči z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki ga je izdal, in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo nabito na oglasno desko, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka.

Poleg objave na oglasni deski in objave v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje lahko objavi organ naznanilo tudi v javnih glasilih oziroma drugih sredstvih javnega obveščanja, ali na kakšen drug običajen način.

Vročanje v primeru odklonitve sprejema vloge (95. člen)

Če oseba, ki bi dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Če se opravi vročitev na tak način, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Vročanje v primeru spremembe naslova (96. člen)

Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za vročitve, ki ga je postavila stranka, med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedel na vlogi oziroma v pooblastilu, mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Če tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more zvedeti, kam se je odselil, odredi organ, ki vodi postopek, naj se vse nadaljne vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva, ko je dokument objavljen na oglasni deski organa, ki vodi postopek, oziroma objavljen v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

Page 88: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 88

4. Vročilnica (97. člen)

Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema. Če prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, napiše vročevalec na vročilnici njegovo osebno ime in datum izročitve, poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.

Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in z besedami napiše dan vročitve; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

V petem odstavku 97. člena ZUP je določeno, da minister pristojen za upravo, predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za osebno vročanje v fizični obliki ter obliko in način elektronskega vročanja v upravnem postopku.

5. Pomote pri vročanju (98. člen)

Če se zgodi pri vročitvi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila.

Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi.

Page 89: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 89

Page 90: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 90

VII. Roki in naroki ter vrnitev v prejšnje stanje

1. Vrste rokov (99. člen)

Za posamezna dejanja v postopku so določeni roki. Rok je časovno obdobje, v katerem je treba opraviti neko dejanje oziroma časovna točka, do katere je treba opraviti neko dejanje. Med drugim določitev rokov pripomore tudi k urejeni in ekonomični izvedbi upravnega postopka.

Roke delimo na materialne in procesne. Materialni roki so roki za uveljavitev pravic ali naložitev obveznosti, ki izhajajo iz materialnih predpisov (to je tistih, ki vsebujejo določila o pravicah in obveznostih na nekem področju urejanja), procesni roki pa so roki, ki so predvideni za opravo posameznih dejanj dejanja v postopku.

materialni ROKI ki jih določa uradna oseba so podaljšljivi procesni

zakoniti (določa jih zakon) so nepodaljšljivi

prekluzivni instrukcijski

Roki so določeni z zakonom. Če roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom samoupravne lokalne skupnosti, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek. Rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, se lahko podaljšata na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.

Roke lahko delimo po različnih kriterijih. Glede na to, kdo jih določa, delimo roke na zakonite (tiste, ki jih določa zakon) in na roke, ki jih določa uradna oseba.

Zakoniti roki se v samem vodenju postopka ne morejo spremeniti in podaljšati, zato so to nepodaljšljivi roki, medtem, ko so roki, ki jih določa uradna oseba podaljšljivi roki.

Zakonite roke lahko nadalje delimo na prekluzivne (to so tisti, ki veljajo za stranko, in zamuda katerih ima za posledico izgubo pravice do kakšnega dejanja v postopku – prekluzijo; prekluzija nastopi po samem zakonu in jo mora uradna oseba, ki vodi

Page 91: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 91

postopek, upoštevati po uradni dolžnosti - npr. iztek pritožbenega roka) in na instrukcijske (ti veljajo za organ oziroma uradno osebo, ki mora v določenem času opraviti kakšno dejanje; tak primer je rok za izdajo odločbe).

2. Računanje rokov za posamezna dejanja v upravnem postopku (100. in 101. člen)

Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se pri računanju teka roka ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

Rok, ki je določen po mesecih oziroma po letih, se konča s pretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno ali sporočeno, oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.

Vloga je vložena pravočasno, če prispe k organu pred iztekom roka. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve organu, na katerega je vloga naslovljena.

Glede štetja rokov in ugotovitve, kdaj se rok izteče je potrebno posebej opozoriti na zakonsko določbo, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, posebej pa na določbo, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Roki, ki zajemajo določeno časovno obdobje od nastopa nekega dogodka – na primer 15. dni od vročitve odločbe – se imenujejo v teoriji tudi relativni roki. Roki, pri katerih je konec roka označen z določenim koledarskim dnem, pa se osebnemu imenujejo absolutni roki.

relativne in absolutne Tako torej po navedenih kriterijih roke delimo na subjektivne in objektivne

Page 92: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 92

3. Narok za ustno obravnavo (102. člen)

Narok je na določeno časovno točko odrejeno dejanje v upravnem postopku, ki se opravi na določenem kraju oziroma v določenem prostoru.

Narok določi organ, če se opravi ustna ali videokonferenčna obravnava. Organ mora na narok najmanj osem dni pred njegovim razpisom povabiti stranke in druge osebe, za katere misli da je potrebna njihova navzočnost.

V primeru videokonferenčne obravnave v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka ter druge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabilu na narok za videokonferenčno obravnavo pa organ navede, da se vsi, ki se ne želijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo na kraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno. Če je organ začel postopek po uradni dolžnosti, navede v vabilu za narok, kakšno dejanje se bo opravilo na naroku. Organ opozori povabljene v vabilu na zakonite posledice neopravičenega izostanka.

Narok se praviloma opravi v poslopju organa, ki vodi postopek, lahko pa po sklepu organa tudi v kakšnem drugem kraju, če to terja ekonomičnost postopka. Zoper tak sklep ni pritožbe. Organ lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Zoper sklep o dovolitvi oziroma zavrnitvi preložitve ni pritožbe.

4. Zamuda roka ali naroka (103. člen)

Če stranka zamudi kakšen rok iz upravičenega razloga, po očitni napaki ali pomoti in zelo kratko, ji zakon daje možnost, da zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje – to je v stanje kot je bilo pred zamudo oziroma kot da zamude ne bi bilo.

Zakonsko predpisani razlogi za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje pa so:

• če je stranka opravičenih vzrokov (bolezen, naravna nesreča…) zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti;

• če je stranka iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali jo neposredno izročila nepristojnemu organu;

• če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico.

Page 93: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 93

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje (104. in 105. člen)

Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli na predlog stranke – ta predlog je pravzaprav posebna vrsta vloge.

Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se ne more opirati na tako okoliščino, ki jo je organ že prej ocenil kot nezadosten vzrok za podaljšanje roka ali za preložitev naroka. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva (to je subjektivni rok), ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih (to je v objektivnem roku) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje.

Če se zamudi rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati vrnitev v prejšnje stanje.

6. Reševanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje (106. in 107. člen)

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Ta organ odloči o predlogu s sklepom organ. Prepozen in nedovoljen predlog se zavrže s sklepom.

Stranki z nasprotnimi interesi mora organ dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje. Če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, lahko odloči pristojni organ o njem brez izjave stranke z nasprotnim interesom.

Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se dovoli vrnitev na predlog, ki je bil prepozen, ali ni bil dovoljen. Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je dovoljena pritožba le tedaj, če je izdal sklep organ prve stopnje. Pritožba ni dovoljena zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga izda organ, pristojen za odločanje o glavni stvari na drugi stopnji.

7. Posledice vrnitve v prejšnje stanje (108. člen)

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne ustavi postopka, vendar pa organ, ki je pristojen za odločitev o njem, lahko začasno prekine postopek, dokler ne postane sklep o

Page 94: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 94

predlogu dokončen. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo, in se odpravijo vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude.

SKLEP, S KATERIM SE DOVOLI VRNITEV V PREJŠNJE STANJE

Republika Slovenija Upravna enota ……….. Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota ………..Oddelek za okolje in prostor izdaja, na predlog H. L. za vrnitev v prejšnje stanje zaradi izostanka z ustne obravnave, na podlagi 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), naslednji

SKLEP

H. L. , prosilcu za izdajo gradbenega dovoljenja, se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Odpravi se sklep Upravne enote…….., Oddelka za okolje in prostor, št. … z dne…., s katerim je bil ustavljen postopke v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja.

Obrazložitev:

H. L. je dne …. vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na par. št. … k. o. ……….. V tej upravni zadevi je bila dne … ob …. uri razpisana ustna obravnava z ogledom na parceli, kjer naj bi prosilec gradil.

Čeprav je bilo vabilo H. L. pravočasno in osebno vročeno vabljeni na ustno obravnavo ni prišel, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Zato je bil izdan sklep (št. …. z dne ….), s katerim je bil postopke za izdajo gradbenega dovoljenja ustavljen na podlagi 3. odstavka 161. člena ZUP..

S svojo vlogo z dne …. je H. L. zaprosil za vrnitev v prejšnje stanje in odpravo sklepa o ustavitvi postopka,kot razlog za izostanek z ustne obravnave pa navedel nenaden odhod v bolnišnico. Kot dokazilo je predložil potrdilo bolnice ……… z dne ….., iz katerega je razvidno, da je bil od …. do …. dejansko na zdravljenju v bolnici.

H. L. je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pravočasno, iz predloženih dokazil pa je razvidno, da so podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po določbah 103. člena ZUP. Zaradi tega se predlogu ugodi, hkrati pa odpravi sklep, s katerim je bil postopek ustavljen.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep ni pritožbe. Načelnik oddelka žig V. Š. Vročiti: - H. L. - Arhiv

Page 95: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 95

VIII. Vzdrževanje reda v upravnem postopku Uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, mora skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Uradna oseba ima pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani.

Tisti, ki so navzoči na ustni obravnavi ali pri kakšnem drugem dejanju postopka, ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega orodja.

ZUP predpisuje, da ima uradna oseba za zagotovitev reda pravico:

• opomniti tiste, ki motijo red ali zagrešijo kakšno nedostojnost; • odstraniti tiste, ki kljub opominu motijo red ali zagrešijo pri dejanju postopka

kakšno nedostojnost; • izreči denarno kazen do 50.000 SIT tistemu, ki pri dejanju postopka huje

prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost.

1. Opomin in odstranitev tistega, ki moti delo (110. člen)

Kot smo že ugotovili ima uradna oseba pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani. Stranka, ki kljub opominu moti delo, ali zagreši pri dejanju postopka kakšno nedostojnost, sme biti odstranjena, če je bila poprej opomnjena, da bo odstranjena, in opozorjena na pravne posledice takega ukrepa. Odstranitev zaradi motenja reda ali zaradi nedostojnosti odredi uradna oseba, ki vodi dejanje postopka. Drugi udeleženci so z naroka lahko odstranjeni brez poprejšnjega opomina in opozorila na posledice.

2. Varovanje pravic stranke, ki je odstranjena (110. člen)

Če je odstranjena stranka, ki nima pooblaščenca, ali če je odstranjen pooblaščenec, čigar pooblastitelj ni navzoč, zahteva uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, od odstranjenega, naj imenuje pooblaščenca. Če ta tega ne stori, lahko uradna oseba odloži dejanje na stroške tistega, ki ni hotel imenovati svojega pooblaščenca, lahko pa mu tudi sama postavi pooblaščenca. Tak pooblaščenec sme zastopati stranko samo pri tistem dejanju, od katerega je bila stranka odstranjena.

Page 96: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 96

3. Denarna kazen (111. in 112. člen)

Kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev. Izrečena kazen ne izključuje kazenske ali disciplinske odgovornosti.

Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki vodi dejanje postopka oziroma uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Zoper sklep o kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zoper sklep o kazni zaradi motenja reda oziroma odstranitve z naroka ne zadrži izvršitve kazni.

SKLEP O DENARNI KAZNI ZARADI KRŠITVE REDA

Republika Slovenija Upravna enota …. Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota…izdaja v zadevi izdaje lokacijskega dovoljenja investitorju A. B. iz R. po uradni dolžnosti, na podlagi 1. odstavka 112. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), naslednji

SKLEP

1. C.Č, rojen……. iz …… se kaznuje z denarno kaznijo 30.000 (z besedo: tridesettisoč) tolarjev zaradi hude žalitve uradne osebe.

2. Denarno kazen je C. Č. dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa na račun …………..

3. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

Obrazložitev:

Na ustni obravnavi z ogledom, ki je bila dne…… na zemljišču parcele št. … k.o. … , je C. Č. iz … kot neposredni sosed investitorja nasprotoval gradnji kegljišča, za katero je investitor L. P. iz … zahteval izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri tem je C. Č. žalil uradno osebo, ki je vodila ogled, s tem da ji je očital podkupljivost, debilnost in da je službo dobila preko poznanstev, v resnici pa je popolnoma nesposobna. Ker C. Č. kljub opominu ni prenehal z žalitvami in onemogočanjem normalne izvedbe ustne obravnave in ogleda, je bil odstranjen od nadaljnjega sodelovanja pri ogledu.

Izrečene besede in obnašanje predstavlja hujšo kršitev reda - zato je dispozitiv tega sklepa na podlagi 1. odstavka 111. člena Zakona o splošnem upravnem postopku utemeljen.

Page 97: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 97

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor…….. v roku 15 dni od vročitve sklepa. Pritožba se vloži ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal ta sklep. Načelnik upravne enote žig V. Š. Vročiti: C. Č. IX. Stroški upravnega postopka

1. Stroški postopka in osebni stroški (113. člen)

Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v zvezi z upravnim postopkom. Tukaj nas ne zanimajo tkim. splošni stroški organa (za pisarniški material, za plače uslužbencev; prostore, ogrevanje…), ki jih v vsakem primeru krije organ, temveč stroški, ki so povezani z reševanjem konkretne upravne zadeve oziroma nastanejo v konkretni upravni zadevi.

Stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka so potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.

ZUP vsebuje pravila o tem, kdo krije stroške v posameznih primerih upravnih zadev. Poseben zakon ali odlok sveta samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da stranka v določenih upravnih zadevah ne plačuje vseh ali določenih stroškov postopka.

Pri kritju stroškov upravnega postopka je pomembno predvsem, kdo bo nosil oziroma plačal posebne stroške. Po ZUP gredo stroški »praviloma« v breme tistega, na čigar zahtevo se je postopek začel.

Page 98: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 98

Začetek postopka po uradni dolžnosti Začetek postopka na zahtevo stranke

Stroški gredo praviloma v breme organa

V breme stranke pa gredo stroški: • če se je postopek končal za stranko

neugodno, ali • če se v postopku izkaže, da je stranka

postopek povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.

Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka)

Stroški gredo praviloma v breme stranke

2. Delitev stroškov po načelu uspeha in krivde (113. in 114. člen)

Stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel.

Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

Kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali iz nagajivosti, jih krije sam.

Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

Stranke, ki nastopajo v postopku z istovrstnimi zahtevki, trpijo stroške po enakih delih. Če je korist, ki naj bi jo stranke z odločbo pridobile, po obsegu različna, trpijo

Page 99: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 99

stroške sorazmerno s to koristjo. Stranke, ki so v pravni skupnosti, trpijo stroške po enakih delih oziroma sorazmerno svojemu deležu v pravni skupnosti, če je te deleže mogoče določiti. V drugih primerih, ko trpi stroške več strank, se stroški porazdelijo mednje po enakih delih oziroma v pravičnem razmerju.

Kadar se postopek konča s poravnavo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če ni v poravnavi drugače določeno. Če se postopek ustavi zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva, trpi stranka, ki umakne zahtevo ali pravno sredstvo, vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka.

Če se postopek ustavi zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva stranke, na zahtevo katere je bil postopek uveden, trpi stranka vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka.

3. Stroški organov in strank (115. in 116. člen)

Predhodno (pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka) trpi vsaka stranka stroške, ki ji nastanejo zaradi postopka.

Stroške, ki nastanejo zaradi postopka organu, predhodno trpi stranka, na katere zahtevo se je postopek začel. Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, stroške predhodno trpi organ; stranka pa predhodno trpi le tiste stroške, ki so nastali po njeni krivdi ali iz nagajivosti. Stroške, ki nastanejo zaradi zavarovanja dokazov na zahtevo stranke in zaradi izvedbe dokaza z izvedencem na zahtevo stranke, krijejo stranke.

Če se začne postopek na zahtevo stranke, pa se da z gotovostjo pričakovati, da bo povzročil posebne izdatke v gotovini (v zvezi z ogledom, dokazovanjem z izvedenci, prihodom prič ipd.), lahko organ, ki vodi postopek, s sklepom določi, naj stranka založi zanje potreben znesek. Če stranka tega zneska ne založi v določenem roku, lahko organ opusti izvedbo takih dokazov ali ustavi postopek, razen če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu. Isto pravilo se uporablja tudi za zavarovanje dokazov, če se dokaz izvede pred uvedbo postopka.

4. Povrnitev stroškov, izgubljenega zaslužka in posebna nagrada (členi 116-120)

Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko na to opozoriti.

Če je postopek ustavljen zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva, lahko stranka z nasprotnim interesom, ki je imela s tem stroške, zahteva povrnitev stroškov v osmih dneh od dneva, ko je prejela sklep. V sklepu jo je potrebno na to opozoriti.

Page 100: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 100

V odločbi odloči organ o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Če organ ne odloči o stroških v odločbi, mora v odločbi navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep.

V primeru, da se postopek konča s sklepom, se o stroških odloči v tem sklepu. Če organ ne odloči o stroških, mora v tem sklepu navesti, da bo odločil o stroških v posebnem sklepu. Če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.

Zoper sklep o stroških postopka je dovoljena pritožba.

Priče, izvedenci, tolmači in uradne osebe imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju; če jim za ta čas ne gre zaslužek, pa tudi še pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka. Poleg tega imajo izvedenci in tolmači tudi pravico do plačila za opravljene storitve. Povračilo morajo zahtevati priče, izvedenci in tolmači pri zaslišanju, tolmačenju oziroma pri oddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Uradna oseba, ki vodi postopek, jih mora na to opozoriti. Znesek povračil ugotovi s posebnim sklepom organ, ki vodi postopek; hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

120. člen ZUP določa, da minister, pristojen za upravo, natančneje uredi način zaračunavanja in izplačevanja stroškov postopkov. Določi tudi natančnejša merila za izvajanje oprostitve plačila stroškov, obročnega plačila ali njegovega odloga. Prav tako uredi tudi povračila stroškov, izdatkov in izgubljenega zaslužka pričam, izvedencem in tolmačem ter način zaračunavanja ter izplačevanja teh povračil, kot tudi nadomestitev stroškov v primeru oprostitve plačila stroškov.

5. Stroški izvršbe (117. člen)

Stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec. Če se ti stroški ne morejo izterjati od njega, jih trpi stranka, ki je predlagala izvršbo.

6. Stroški postopka za zavarovanje dokazov (118. in 121. člen)

Če se pred začetkom postopka izvede zavarovanje dokazov, pa se postopek ne začne v 30 dneh po tem dejanju, odloči o stroških izvedbe dokaza organ s sklepom. Stroške postopka za zavarovanje dokazov trpi stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ti stroški se kasneje v postopku štejejo kot stroški postopka.

Page 101: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 101

7. Oprostitev plačila stroškov (členi 122 - 124)

Organ, ki vodi postopek, lahko oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine. Organ, ki vodi postopek, lahko določi tudi obročno plačilo ali odlog plačila stroškov, če so stroški visoki. Odlog in obročno odplačevanje ne smeta trajati več kot pet let.

Oprostitev plačila stroškov velja za izdatke organa, ki vodi postopek, kot so potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase ipd., ter za položitev varščine za stroške. Oprostitev plačila stroškov ne velja za podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe. Tuji državljani se oprostijo plačila stroškov samo, če velja vzajemnost. Če nastane dvom o vzajemnosti, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Sklep o oprostitvi plačila stroškov izda organ na predlog stranke na podlagi potrdila o njenem premoženjskem stanju (potrdilo o tem izda pristojni davčni organ). Stranka lahko prosi za oprostitev plačila stroškov že med postopkom, kadar bi morala v skladu s tem zakonom predhodno trpeti stroške ali založiti znesek za kritje stroškov. Organ, ki vodi postopek, lahko med postopkom ali v enem letu po izdaji sklepa o oprostitvi plačila stroškov postopka razveljavi sklep o oprostitvi stroškov, če ugotovi, da razlogi, iz katerih je bila stranka oproščena plačila stroškov, več ne obstajajo. Zoper takšen sklep kakor tudi zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za oprostitev plačila stroškov, lahko vloži stranka pritožbo.

Če je stranka oproščena plačila stroškov, krije stroške organ, ki vodi postopek.

Page 102: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 102

SKLEP O ZALOŽITVI ZNESKA ZA STROŠKE POSTOPKA Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum: … Republika Slovenija, Upravna enota ….… izdaja na podlagi 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93, 65/98) v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih pok. E.G. in pok. S.P., uvedene na zahtevo M.P., iz ….., ki jo v postopku zastopa odvetnik A.S. iz Š. in N.S., naslednji

SKLEP

N.S., …(naslov), in M.P., …(naslov), sta dolžni kot predlagateljici postopka denacionalizacije nepremičnin (zemljišč), ki so bile podržavljene pok. E.G. in pok. S.P., založiti znesek 74.940,00 SIT, zaradi dokazovanja z izvedencem gradbene stroke (cenitveno poročila), v roku 8 dni od vročitve tega sklepa na račun Upravne enote …

Obrazložitev

N. S. in M.P, ki ju v postopku zastopa odv. A.S. iz Š. in N.S., (naslov), sta dne … in … vložili zahteve za denacionalizacijo nepremičnin (zemljišč), ki so bile podržavljene pok. E.G. in pok. S.P..

V skladu z določili 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) je potrebno določiti vrednost podržavljenega premoženja.

V postopku denacionalizacije se v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZDen za odločanje o stroških uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporabljajo pred organom za denacionalizacijo. Po določbi 2. odstavka 6. člena ZDen se uporablja ZUP, če ZDen ne določa drugače. Tako po določbi 1. odstavka 113. člena ZUP posebni denarni izdatki organa, ki vodi postopek, kot so med drugimi tudi izdatki za izvedence, bremenijo tistega, ki je ves postopek povzročil, to je aktivno stranko v postopku. V postopku denacionalizacije kot aktivna stranka nastopa upravičenec oz. njegov pravni naslednik. Po določbi 115. člena ZUP se v primerih, če se uvede postopek na zahtevo stranke, pa se da z gotovostjo pričakovati, da bo povzročil posebne izdatke v gotovini v zvezi z dokazovanjem z izvedencem, lahko organ, ki vodi postopek, s sklepom določi, naj stranka založi zanje potreben znesek.

Zaradi navedenega je bilo za odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep pritožba po 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni dovoljena. V skladu z določili 71. člena ZDen stranke v postopku ne plačujejo takse. Postopek vodi Po pooblastilu načelnika upravne enote D. M. svetovalka načelnika žig Vročiti: - M.P. - N.S. V.G. - arhiv - tu

Page 103: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 103

X. Začetek upravnega postopka in zahtevki strank Upravni postopek poteka po določenih stopnjah (fazah), ki jih lahko razvrstimo takole:

• postopek na prvi stopnji, • postopek v zvezi s pritožbo, • postopek v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, • postopek v zvezi z izvršbo.

Postopek na prvi stopnji sestavlja vrsta procesnih dejanj, ki si sledijo v naslednjem zaporedju:

• začetek postopka, • ugotovitveni postopek in dokazovanje, • izdaja in vročitev odločbe.

Prva faza postopka je torej začetek postopka. Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.

če tako določa zakon po uradni dolžnosti če to zahteva javna korist Začetek postopka če tako določa zakon na zahtevo stranke če je to potrebno po naravi stvari

Glede terminologije je treba tukaj opozoriti, da določbe ZUP, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo.

1. Začetek upravnega postopka po uradni dolžnosti (126. člen)

Pristojni organ začne postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek.

Upravni postopek po uradni dolžnosti se začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje.

Page 104: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 104

2. Začetek upravnega postopka na zahtevo stranke (127. in 128. člen)

Upravni postopek na zahtevo stranke je uveden z dnem vložitve zahteve stranke, razen če ne gre za primere ko lahko organ zahtevo zavrže, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka.

V stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

3. Preizkus zahteve in njeno zavrženje (129. člen)

Pristojni organ najprej preizkusi zahtevo ter jo, če ugotovi, da po veljavnih predpisih niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka, s sklepom zavrže. To pomeni, da v tem primeru zahteve ne obravnava vsebinsko.

Organ zahtevo s sklepom zavrže v naslednjih primerih:

• če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva; • če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi

oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka; • če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku; • če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že

pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Organ lahko zavrže zahtevo tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka.

Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba.

Page 105: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 105

SKLEP, DA NI POGOJEV ZA UVEDBO POSTOPKA (ZAHTEVA PREPOZNO VLOŽENA)

Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota …, izdaja na podlagi 1. odstavka 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92, 13/93, 31/93, 24/95, 20/97, 65/98 in 66/00, v nadaljevanju: ZDen) ter po pooblastilu načelnika upravne enote, št. … z dne …, v upravni zadevi denacionalizacije vlagateljice zahtevka K.M., … (naslov), naslednji

SKLEP

1. Zahtevek za uvedbo upravnega postopka denacionalizacije K.M., rojene …, stanujoče …, se z a v r ž e v celoti kot prepozen, za nepremičnine:

parc. št. …, ležeča v k.o. …; parc. št. …, stanov. hiša in gosp. poslopja; parc. št. …, ležeča v k.o. … ; 3. Stroški postopka niso zaznamovani.

Obrazložitev:

Vlagateljica zahtevka K.M. (v nadaljevanju: vlagateljica) je dne … vložila pri tukajšnji Upravni enoti, pristojni za vodenje upravnega postopka denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: upravni organ), zahtevek za uvedbo upravnega postopka denacionalizacije, na podlagi ZDen, za podržavljene nepremičnine, in to: parc. št. …, ležeča v k.o. …; parc. št. …; - parc. št. …, stanov. hiša in gosp. poslopja; - parc. št. …, ležeča v k.o. … ; - parc. št. …, ležeča v k.o. … (v nadaljevanju: zahtevek). Zahtevek glasi za plačilo odškodnine. Zahtevek je v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine v izreku tega sklepa navedenih nepremičnin - prepozen.

Skupščina Republike Slovenije je dne 20.11.1991 sprejela Zakon o denacionalizaciji, njegova uveljavitev je nastopila 07.12.1991. Od tega roka dalje so vlagatelji lahko vlagali zahtevke za uvedbo upravnih postopkov denacionalizacije. Določba 64. člena navedenega zakona določa, da mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najpozneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi zakona, torej je rok za vlaganje zahtevkov potekel 07.12.1993.

Navedeni rok je materialni, prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, zato po njegovem poteku pravica vložiti zahtevo ugasne in ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje, kot to velja za ostale procesne roke. Po njegovem preteku denacionalizacije ni mogoče uveljaviti oziroma je

Page 106: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 106

pristojen organ dolžan tako zahtevo zavreči oziroma z njo ravnati po 125. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02).

Upravni organ je vlagateljico za dne … pisno pozval na zaslišanje, katerega je opravil na podlagi 188. člena ZUP. V svoji izjavi je povedala, da ni pred obravnavanim zahtevkom vložila nobene druge zahteve za denacionalizacijo, ker za to ni vedela in da je bila v tistem času par mesecev bolna. Nadalje je povedala, da ima končano osnovno šolo in dvoletno kmetijsko šolo. V času, ko je bil odprti rok za vlaganje zahtevkov, je še živel njen mož in sta imela dva polnoletna otroka, tako da bi lahko v zakonsko določenem roku vložil zahtevek po njenem pooblastilu tudi kdo izmed njenih ožjih družinskih članov ali pa sorodnikov, pa tega ni nihče storil.

Kakor je razvidno iz izreka tega sklepa, upravni organ zahtevku ni ugodil iz razlogov kot so navedeni zgoraj in je na podlagi 129. člena ZUP odločil, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

V smislu 114. člena ZUP stroški postopka niso bili zaznamovani, zato je izrek o njih odpadel. V skladu s 1. odstavkom 71. člena Zakona o denacionalizaciji, je ta sklep takse prost.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani v roku 15 (petnajstih) dni od njegovega prejema. Pritožba se izroči naravnost ali pa po pošti pošlje organu, ki je ta sklep izdal.

Pritožba, ki je bila izročena naravnost organu druge stopnje, se glede roka šteje, kot da je bila izročena organu prve stopnje.

Pritožba je na podlagi 1. odstavka 71 . člena ZDen takse prosta. Postopek vodil Vodja oddelka V.V. žig D.K. VROČITI:

4. Združitev stvari v en postopek (130-132. člen)

Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Ob enakih pogojih lahko uveljavlja ena ali več strank v enem samem postopku tudi več različnih zahtevkov.

O združitvi stvari v en postopek odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.

Pristojni organ lahko z javnim naznanilom začne upravni postopek proti večjemu številu oseb, ki mu niso znane, ali jih ni mogoče določiti, ki pa imajo lahko v postopku položaj strank, če gre pri vseh za bistveno enake obveznosti. V obeh primerih nastopa v postopku vsaka stranka samostojno. V sklepih, s katerimi se v takem postopku odredijo

Page 107: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 107

proti strankam določeni ukrepi, je treba določiti, kateri ukrepi se nanašajo na posamezne stranke, razen če gre za stranke, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevki, ali če je z zakonom drugače predpisano.

SKLEP O ZDRUŽITVI VEČ STVARI V EN POSTOPEK

Republika Slovenija Upravna enota …. Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota …. izdaja na podlagi 1. točke 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list R S, št. 27/91 in 31/93) in 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) v denacionalizacijski zadevi D. K. iz …. in L. K. iz … naslednji

SKLEP

O zahtevkih za denacionalizacijo premoženja L. R. iz M., iz zahteve štev. … z dne …, ki jo je vložila D.K. iz … in iz zahteve štev. … z dne …, ki jo je vložila L.K. iz M., se vodi en sam postopek. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

Obrazložitev:

D.K. iz M., L. inL.R. iz M sta v roku vložili zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega L.R. in M. Zahtevama je priložena odločba Okrajne zamplembene komisije…., štev. … z dne ….

Ker se obe zahtevi nanašata na premoženje, podržavljeno istima upravičencema in se obe opirata na Zakon o denacionalizaciji ter je za obe zadevi stvarno pristojna Upravna enota …., Notranja organizacijska enota za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo, je šteti, da so pogoji za združitev stvari v en postopek podani in je bilo zato odločiti kakor v izreku sklepa.

Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se po 67. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, štev. 27/91 in 31/93) odločba o denacionalizaciji glasi na upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja, pravni naslednik pa dobi premoženje vrnjeno šele po opravljenem zapuščinskem postopku. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa po 5. odstavku 258. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. S tem je sklep utemeljen.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani v roku 15 dni od prejema. Pritožba se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal. Datum Načelnik Upravne enote Vročiti: žig M.B.

Page 108: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 108

5. Sprememba zahtevka (133. člen)

Kot smo že ugotovili stranka razpolag s svojim zahtevkom. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek, ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Če je v postopku udeležena stranka z nasprotnim interesom, mora biti o spremembi zahtevka takoj obveščena.

Če organ, ki vodi postopek, ne dovoli razširitve ali spremembe zahtevka, izda o tem sklep. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

6. Umik zahtevka (členi 134 -136)

Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.

Če stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa se je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom. Stranka z nasprotnim interesom se mora o tem izreči v osmih dneh. Če se v osmih dneh ne izreče, se šteje, da je v umik privolila.

Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi. Če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu, ali če to zahteva stranka z nasprotnim interesom, ga pristojni organ nadaljuje. Če je stranka svojo zahtevo umaknila med potekom pritožbenega roka ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom o ustavitvi postopka odpravi odločba prve stopnje, s katero je bilo njenemu zahtevku v celoti ali deloma ugodeno.

Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga organ lahko ustavi. Če pa bi se postopek v isti zadevi lahko začel tudi na zahtevo stranke, se postopek nadaljuje, kadar stranka to zahteva. Zoper sklep, s katerim se ustavi postopek, je dovoljena pritožba.

izrecno - s pisno vlogo Umik zahtevka s konkludentnim dejanjem

Page 109: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 109

Posamezno dejanje ali opustitev stranke je mogoče šteti za umik zahteve samo, če je to z zakonom določeno (v tem primeru govorimo o umiku zahtevka s konkludentnim dejanjem; ZUP pozna dva taka primera: 1. če stranka če stranka, na zahtevo katere je bil uveden postopek, ne pride k ustni obravnavi, čeprav je bila pravilno povabljena, in se da iz celotnega stanja domnevati, da je predlog umaknila - 161. člen ZUP, 2. če stranka, ki ji je bilo naloženo, da mora zahtevati uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja, v določenem roku ne predloži dokazila, da zahtevala uvedbo postopka - 151. člen ZUP).

SKLEP O USTAVITVI POSTOPKA ZARADI UMIKA ZAHTEVE Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum : Republika Slovenija, Upravna enota … izdaja, na podlagi 1. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 73/04) v zvezi z 18. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 89/99), v upravni zadevi zahteve za vpis v register društev Društva …, s sedežem … (naslov), katerega pooblaščenka je U.P., naslednji

SKLEP Postopek za vpis Društva …, s sedežem … (naslov), v register društev , se ustavi . Stroški postopka so poravnani.

Obrazloži tev: Društvo …, s sedežem … (naslov) (v nadaljevanju: društvo), je dne … pri Upravni enoti … (v nadaljevanju: upravni organ) vložilo zahtevo za vpis v register društev. Zahtevi so priložili dva izvoda pravilnika društva, zapisnik ustanovnega občnega zbora društva z dne ………….. in seznam ustanoviteljev društva z njihovimi osebnimi podatki in overjenimi podpisi. Upravni organ je po proučitvi zahteve ugotovil, da temeljni akt društva ni v skladu z določbami Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 89/99, v nadaljevanju: ZDru) in da je zapisnik ustanovnega občnega zbora pomanjkljiv, zato je dne ………….. društvu poslal dopis, v katerem ga je pozval, da vlogo v roku 60 dni od prejema dopisa uskladi in dopolni ter ga opozoril na določbo 18. člena ZDru, ki določa, da se bo v primeru, če društvo v postavljenem roku vloge ne bo uskladilo oziroma uskladilo temeljnega akta društva štelo, kot da je umaknilo zahtevo za registracijo in bo upravni organ postopek s sklepom ustavil.

Po določbi 2. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, 52/02) je mogoče posamezno dejanje ali opustitev stranke šteti za umik zahtevka, če je to za zakonom določeno, v konkretnem primeru je to določba 18. člena ZDru.

Page 110: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 110

Nadaljevanje postopka ni v javnem interesu, zato je sklep o ustavitvi postopka utemeljen, upravni organ pa je na podlagi 18. člena ZDru in 1. odstavka 135. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljenja pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani v roku 15 dni od prejema. Pritožba se izroči ustno na zapisnik ali po pošti pošlje Upravni enoti …, Oddelku za upravne notranje zadeve, … (naslov). Pritožba mora biti kolkovana z upravno takso v znesku 3000, 00 SIT po tar. št. 2 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00 in 44/00 - v nadaljevanju ZUT). Taksa po tarifni številki I ZUT v znesku 5250,00 SIT je plačana in predpisano uničena. Postopek vodila Vodja oddelka Z.D. za upravno notranje zadeve žig M.M. Vročiti:

7. Poravnava (137. člen)

Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, si mora uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas prizadevati, da se stranke poravnajo, bodisi v celoti ali pa vsaj glede posameznih spornih točk.

Oblika in vsebina (137. člen)

Poravnava se vpiše v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Strankam se da na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika.

Poravnava mora biti vselej jasna in določna in ne sme biti v škodo javni koristi, javni morali ali pravni koristi drugih. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora paziti na to po uradni dolžnosti.

Prepoved sklenitve poravnave (137. člen)

Če se ugotovi, da bi bila poravnava v škodo javni koristi, javni morali ali pravni koristi drugih, organ, ki vodi postopek, ne privoli v sklenitev poravnave in izda o tem poseben sklep.

Pravne posledice sklenitve poravnave (137. člen)

Poravnava ima moč izvršljive odločbe, izdane v upravnem postopku.

Organ, pred katerim je bila sklenjena poravnava, izda sklep, s katerim po potrebi v celoti ali deloma ustavi postopek. Če sklep o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka ni v

Page 111: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 111

skladu s sklenjeno poravnavo, je zoper njega dovoljena pritožba. Če je poravnava vključena v odločbo, zoper del, ki se nanaša na poravnavo, ni dovoljena pritožba.

XI. Postopek do izdaje odločbe Potem, ko je postopek uveden se vodi ugotovitveni postopek, katerega namen je oziroma v katerem je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v upravni zadevi in strankam omogočiti uveljavitev in zavarovanje njihovih pravic in pravnih koristi. V tem postopku pride še posebej do izraza načelo materialne resnice in načelo zaslišanja stranke.

Po zakonu se lahko dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev ugotavljajo v:

skrajšanem posebnem ugotovitvenem postopku ugotovitvenem postopku (ko organ odloči o stvari takoj, ko za (ko je treba za ugotovitev dejstev ugotovitev dejstev ni potrebno opraviti opraviti kakšno dejanje v postopku - posebnih dejanj v postopku) zaslišanje priče, ogled….)

1. Ugotavljanje dejstev in okoliščin (členi 138 -140)

Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku.

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev stvari.

Potek ugotovitvenega postopka in dokazovanja torej določa uradna oseba, ki vodi postopek, glede na okoliščine konkretnega primera - tako določa: katera dejanja (ogled, zaslišanje priče, dokaz z izvedencem…) se opravijo in v kakem vrstnem redu in kdaj…

Page 112: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 112

ZUP vsebuje tudi posebne določbe, ki se nanašajo na »obveznost« stranke. Tako mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, stranka navesti natančno, po resnici in določno. Če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje preskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po ZUP niso dolžni izdajati. Če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve, temveč mora postopek nadaljevati.

2. Izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (139. člen)

Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

Če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno.

Uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Navedene zakonske določbe se štejejo se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posebne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke.

Način pridobivanja podatkov o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, kakšen drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, podrobneje določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Navedeno materijo ureja Uredba o pridobivanju podatkov med

Page 113: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 113

organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov (Uradni list Republike Slovenije, št. 38/02, 129/03). Z uradno evidenco je opredeljena evidenca, ki je vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Organ stranko seznani, da lahko osebne podatke, ki se nanašajo nanjo, predloži tudi sama, oziroma da lahko v skladu z zakonom organu pisno prepove pridobivanje teh podatkov.

Organ pridobiva podatke z elektronskim ali fizičnim vpogledom v uradno evidenco ali na podlagi zahteve. Podatki se zahtevajo in sporočajo v pisni (fizični) obliki ali po elektronski poti.

Tukaj kaže opozoriti na določbe 23. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list Republike Slovenije, št. 8/00, 44/00, 81/00, 42/02, 18/04, 40/04 - uradno prečiščeno besedilo), po katerih takse ne plačujejo organi za potrdila oziroma podatke iz uradnih evidenc, ki jih pridobivajo v okviru upravnega postopka na osnovi 139. člena ZUP.

3. Izjave strank (141. člen)

Stranka da svojo izjavo praviloma ustno, lahko pa jo da tudi pisno.

Če gre za zelo zahtevno stvar ali če so potrebna obširnejša strokovna pojasnila, lahko uradna oseba, ki vodi postopek, stranki naloži, naj predloži pisno izjavo; za to ji mora določiti zadosten rok. V takem primeru ima tudi stranka pravico zahtevati, naj se ji dovoli podati pisno izjavo. Če je stranki naloženo ali dovoljeno, da predloži pisno izjavo, se ji zaradi tega ne more vzeti pravica, da poda izjavo tudi ustno.

4. Vstop v postopek (142. člen)

Če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.

Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in , če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom.

O zahtevi za vstop v postopek se nemudoma obvesti ostale stranke. Vsaka stranka lahko oporeka osebi pravico do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo, na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. Oseba, ki med

Page 114: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 114

postopkom vstopi vanj kot stranka, mora sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu.

Vse navedeno velja tudi za stranske udeležence.

5. Varstvo pravic stranke (143. člen)

V 44. členu ZUP je določeno, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Obravnavani 143. člen ZUP pa določa, da organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. Če organ ne more ugotoviti katere osebe imajo pravni interes za udeležbo v postopku, povabi k udeležbi v postopku z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski organa in na krajevno običajen način. V vabilu k udeležbi navede organ rok, v katerem je mogoče priglasiti udeležbo v postopku. Ta rok ne sme biti krajši od osem dni. Če oseba, ki jo je organ povabil, ne priglasi udeležbe v postopku v roku, lahko priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP do izdaje odločbe. Če oseba ne zahteva udeležbe v postopku, ji organ te udeležbe ni dolžan zagotoviti. Če stranka, ki je vložila zahtevo, zahtevi priloži pisno izjavo osebe, ki ima pravni interes za udeležbo v postopku, iz katere jasno in nedvoumno izhaja, da ta oseba v zadevi nima nasprotujočega interesa, organu ni treba vabiti te osebe k udeležbi v postopku. Takšna oseba lahko zahteva udeležbo do konca postopka na prvi stopnji v skladu s 142. členom tega zakona. Če oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo. Osebi, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, se na njeno zahtevo vroči odločba, če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe.

Page 115: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 115

6. Skrajšani ugotovitveni postopek (144. člen)

V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (144. člen) lahko organ po skrajšanem postopku takoj o odloči o stvari:

• če je stranka v svoji zahtevi navedla dejstva ali predložila dokaze, na podlagi katerih se da ugotoviti stanje stvari, ali če se da to stanje ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev ali dejstev, ki so organu znana;

• če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in ni treba stranke posebej zaslišati (odločbe iz prejšnjega in tega odstavka je dovoljeno izdajati le na predpisanem obrazcu);

• če je s predpisom določeno, da se stvar lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi;

• če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti), ki jih ni mogoče odlagati, in so dejstva, na katere se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

V navedenih primerih ni potrebno zaslišati stranke. Odločbe iz 1. in 2. alinee je dovoljeno izdajati na predpisanem obrazcu.

7. Poseben ugotovitveni postopek (145. člen)

Poseben ugotovitveni postopek se izvede v vseh primerih, razen, ko se lahko odloča po skrajšanem postopku.

Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev stvari ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

Potek ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek. Uradna oseba je tista, ki odloča o načinu vodenja postopka. Uradna oseba, ki vodi postopek, zlasti: določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in izdaja naloge za njihovo izvršitev; določa, po katerem vrstnem redu naj se opravijo posamezna dejanja in v katerem roku, če roki niso predpisani z zakonom; določa ustne obravnave in zaslišanja in vse, kar je v zvezi s tem potrebno; odloča, katere dokaze je treba

Page 116: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 116

izvesti in s katerimi dokazili, ter odloča o vseh predlogih in izjavah udeležencev postopka. Uradna oseba, ki vodi postopek, odloči, ali naj se posamezna sporna vprašanja obravnavajo in dokazujejo posebej ali skupaj za vso zadevo.

Pravice strank v posebnem ugotovitvenem postopku (146. člen)

Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi.

Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi.

Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti:

• da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku;

• da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; • da sodeluje pri izvedbi dokazov; • da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in • da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče.

Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

8. Predhodno vprašanje in identično dejansko stanje

Včasih se pri reševanju posamezne upravne zadeve ugotovi, da je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločite v tej upravni zadevi, druga zadeva (stvar, vprašanje), za reševanje katere je pristojen drug organ ali sodišče. V tem primeru govorimo o predhodnem (prejudicialnem) vprašanju.

Rešitev predhodnega vprašanja (členi 147 - 152)

Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same stvari, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi

Page 117: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 117

postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje.

Če organ obravnava predhodno vprašanje, ima njegova rešitev pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan.

Pri reševanju predhodnega vprašanja lahko organ:

Pri reševanju predhodnega vprašanja lahko organ:

predhodno vprašanje sam obravnava s sklepom prekine upravni postopek in počaka, dokler ga ne reši pristojni organ

ne sme, če to tiče obstoja kaznivega zahteva od pristojnega organa s sklepom naloži stranki, dejanja, obstoja zakonske zveze, začetek postopka (kadar se ta da vloži vlogo za začetek ugotovitve očetovstva, ali če začne po uradni dolžnosti) postopka (če se ta lahko zakon tako določa začne na zahtevo stranke)

Organ, ki vodi postopek, mora postopek prekiniti, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa. Kadar se tiče predhodno vprašanje kaznivega dejanja, pa ni mogoč kazenski pregon, obravnava organ, ki vodi postopek, tudi to vprašanje. Če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, je organ, ki vodi postopek, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obtoženec spoznan za krivega.

Kadar zaradi predhodnega vprašanja ni treba prekiniti postopka, ga lahko organ, ki vodi postopek, sam obravnava in reši kot sestavni del zadeve ter na tej podlagi odloči o sami zadevi.

Če organ, ki vodi upravni postopek, ne vzame predhodnega vprašanja sam v obravnavo, postopek za rešitev predhodnega vprašanja, ki ga je mogoče začeti samo po uradni dolžnosti, pri pristojnem organu pa še ni začet, zahteva od pristojnega organa, naj o tem vprašanju začne postopek. V zadevi, v kateri se začne postopek za rešitev predhodnega vprašanja na vlogo (zahtevo, tožbo ipd.) stranke, lahko naloži organ, ki vodi upravni postopek, s sklepom eni izmed strank, naj vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja; hkrati ji določi rok, v katerem mora to storiti in mu o tem predložiti dokazilo. Pri tem mora organ, ki vodi postopek, opozoriti stranko na posledice, če bi to opustila. Rok za vložitev vloge za začetek postopka za rešitev

Page 118: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 118

predhodnega vprašanja začne teči z dnem, ko postane sklep dokončen. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

Če stranka v določenem roku ne predloži dokazila, da je pri pristojnem organu vložila vlogo za začetek postopka o predhodnem vprašanju, se šteje, da je stranka, na katere zahtevo je bil postopek začet, to zahtevo umaknila, organ pa s sklepom ustavi postopek. Tudi zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Če dokazila ni predložila katerakoli druga stranka v postopku, organ nadaljuje postopek in odloči o zadevi.

Postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, se nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna.

SKLEP, S KATERIM ORGAN NALOŽI STRANKI, DA PRI PRISTOJNEM ORGANU

ZAHTEVA UVEDBO POSTOPKA ZA REŠITEV PREDHODNEGA VPRAŠANJA Republika Slovenija Upravna enota …. Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota …. izdaja na podlagi 1. točke 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) in na podlagi 151. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) v denacionalizacijski zadevi G.M. iz B. naslednji

SKLEP

Prekine se postopek denacionalizacije premoženja, podržavljenega C. M., in se vlagateljici zahteve za denacionalizacijo G.M. iz B. naloži, da v roku 15 dni od dneva, ko postane sklep izvršljiv, zahteva uvedbo postopka pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije za rešitev vprašanja državljanstva O. M. Če stranka v določenem roku ne bo predložila dokaza, da je zahtevala uvedbo postopka, se bo postopek, ki se vodi pri Upravni enoti …. , Notranji organizacijski enoti za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo, o zahtevku G. M. za vračilo podržavljenih nepremičnin v naravi, ustavil.

Obrazložitev:

O.K. iz B. je dne … vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega O.M. O.M. je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 86/46); to je predpis, naveden v 3. členu Zakona o denacionalizaciji. Tako je podana pravna osnova za vračanje. Državljanstvo FLRJ ji je prenehalo zaradi odvzema dne …

Page 119: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 119

3. odstavek 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 in 31/93, v nadaljevanju ZDEN) določa, da se v primeru, če je bilo premoženje podržavljeno kot posledica prenehanja državljanstva z odvzemom, šteje, da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu. Iz navedenega sledi, da je C.N. upravičenka do denacionalizacije. Pravni nasledniki zahtevajo vrnitev premoženja v last in posest v naravi. Ker pa O. M. ob svoji smrti dne … ni bila državljanka SFR Jugoslavije in SR Slovenije, glede na določbo 3. odstavka 6. člena ZDEN v zvezi z 68. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/91 ), za vrnitev premoženja v naravi ne izpolnjuje pogojev. Zaradi navedenega se je stranka na ustni obravnavi odločila, da bo vložila zahtevo za razveljavitev odločbe, na podlagi katere je bilo O.M. odvzeto državljanstvo FLRJ, in predlagala, da se postopek začasno prekine do rešitve predhodnega vprašanja. S predlogom stranke se je upravni organ strinjal. S tem je sklep utemeljen. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v Ljubljani. Pritožba se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal; pritožba je takse prosta. Načelnik Upravne enote Vročiti: - G. M žig M. B.

9. Prekinitev postopka (153. člen)

Zakon obravnava prekinitev postopka kot samostojen procesni institut.

Tako določa, da se postopek s sklepom prekine:

• če stranka umre in pravica ali obveznost oziroma pravna korist, ki se uveljavlja v postopku lahko preide na pravne naslednike; organ v takem primeru obvesti morebitne pravne naslednike o možnosti vstopa v postopek in jim vroči sklep;

• če stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima pooblaščenca in se ji ne postavi začasnega zastopnika; organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organu;

• če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi poslovno sposobnost, stranka pa nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika in se ji tudi ne postavi začasnega zastopnika; organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organu, v primeru pravnih oseb pa se o tem obvesti organ za imenovanje zakonitega zastopnika;

• če so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe stečajnega postopka; sklep se vroči stečajnemu dolžniku;

• če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja, oziroma ga po zakonu ne more reševati.

Page 120: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 120

Prekinitev traja, dokler so podani navedeni razlogi (zakon natančno določa, do kdaj traja prekinitev). S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in izdajo odločbe.

Zoper sklep, s katerim se prekine postopek, je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa.

10. Ustna obravnava (členi 154 - 163)

Ustna obravnava pomeni strnitev postopka, to je dejanje postopka v katerem je treba ugotoviti to, kar je predmet ugotovitvenega postopka.

Obveznost razpisa ustne obravnave (154. člen)

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve, mora pa jo razpisati v stvareh, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence.

v stvari z več strankami z nasprotujočimi interesi Ustna obravnava se opravi, kadar je to koristno za razjasnitev stvari, kadar je treba opraviti ogled mora pa se opraviti kadar je treba zaslišati priče ali izvedence

Če pri organu obstajajo ustrezne tehnološke možnosti, lahko uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne videokonferenčno obravnavo. Za videokonferenčno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe zakona o ustni obravnavi.

Javnost in izključitev javnosti (155. in 156. člen)

Ustna obravnava je javna. Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko izključi javnost od celotne ustne obravnave ali od dela obravnave:

• če to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti; • če je podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila ustna obravnava

ovirana; • če je treba obravnavati razmerja v kakšni rodbini; • če je treba obravnavati okoliščine, ki pomenijo tajnost podatkov v skladu z

zakonom, ki ureja tajnost podatkov ali poslovno in poklicno tajnost.

Page 121: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 121

Izključitev javnosti lahko predlaga tudi prizadeta oseba. O izključitvi javnosti se izda sklep, ki mora biti obrazložen in objavljen na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Pri razglasitvi odločbe javnost ne sme biti izključena.

Izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike. Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko dovoli, da so pri ustni obravnavi, od katere je javnost izključena, navzoče posamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delavci, če ima to pomen za njihovo službo oziroma znanstveno delo. Uradna oseba, ki vodi postopek, opozori take osebe, da morajo varovati kot tajnost, kar zvedo na ustni obravnavi.

Vabilo in javno naznanilo (členi 157 – 159)

Organ, ki vodi postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez zavlačevanja in, če je mogoče, brez prekinitve in preložitve. Tistim, ki so povabljeni na ustno obravnavo, je treba pustiti zadosti časa, da se lahko pripravijo za obravnavo in da lahko pravočasno in brez izrednih stroškov pridejo k obravnavi. Povabljenim se pusti praviloma osem dni od vročitve vabila do dneva obravnave.

Če je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jim jih je treba dati na vpogled hkrati z razpisom obravnave, v vabilu na obravnavo pa navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo.

Organ, ki vodi postopek, mora razpis ustne obravnave tudi javno naznaniti, če je nevarnost, da ne bo mogoče pravočasno vročiti posamičnih vabil, če je verjetno, da so prizadete osebe, ki še niso nastopile kot stranke, ali če to narekujejo drugi podobni razlogi. Javno naznanilo ustne obravnave mora obsegati vse podatke, ki morajo biti navedeni v posamičnem vabilu, poleg tega pa še vabilo, naj pride k obravnavi vsak, kdor misli, da se stvar tiče njegovih pravih koristi. Naznanilo se objavi na oglasni deski organa, poleg tega pa se lahko objavi tudi v javnih glasilih oziroma drugih sredstvih javnega obveščanja, ali na kakšen drug običajen način.

Kraj ustne obravnave (160. člen)

Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu organa, ki vodi postopek. Če je potreben ogled v kraju izven njegovega sedeža, se lahko opravi ustna obravnava na kraju ogleda. Organ, ki vodi postopek, lahko določi za ustno obravnavo tudi kakšen drug kraj, kadar je to potrebno, da se občutno zmanjšajo stroški ali da se stvar temeljiteje, hitreje ali enostavneje obravnava.

Page 122: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 122

Potek in prekinitev ustne obravnave (členi 161 - 163)

Uradna oseba, ki vodi postopek, mora na začetku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je navzoč, glede odsotnih pa se prepričati, ali so jim bila vabila pravilno vročena.

Če katera od strank, ki še ni bila zaslišana, ni prišla k obravnavi, pa ni ugotovljeno, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno, preloži uradna oseba, ki vodi postopek, obravnavo, razen če je bil razpis ustne obravnave pravočasno javno naznanjen. Če k ustni obravnavi ne pride stranka, ki je bil na njeno zahtevo začet postopek, čeprav je bila v redu povabljena, pa se da iz celotnega stanja zadeve domnevati, da je predlog umaknila, organ ustavi postopek. Zoper sklep o tem je dovoljena pritožba. Če se ne more domnevati, da je stranka umaknila predlog, ali če je v javnem interesu potrebno, da se postopek nadaljuje po uradni dolžnosti, opravi uradna oseba glede na okoliščine primera obravnavo brez te stranke ali pa jo preloži. Če brez opravičenega razloga ne pride stranka, zoper katero je začet postopek, čeprav je bila v redu povabljena, lahko uradna oseba, ki vodi postopek, opravi ustno obravnavo tudi brez nje, lahko pa jo na njene stroške tudi preloži, če je to potrebno za pravilno rešitev zadeve.

Če navzoča stranka, kljub opozorilu na posledice, ne poda med samo obravnavo pripomb k delu na obravnavi, se šteje, da nima pripomb. Če pa poda ta stranka pozneje tako pripombo, jo organ, ki odloča o zadevi, vendarle upošteva, kadar utegne pripomba vplivati na rešitev zadeve in ni bila podana po obravnavi z namenom, da bi se zavlačeval postopek. Če k obravnavi ne pride stranka, ki je bila povabljena z javnim naznanilom, pa poda pripombe k delu na obravnavi šele po obravnavi, se pripombe upoštevajo ob pogojih, da to ni bilo podano z namenom zavlačevanja postopka.

Na ustni obravnavi je treba ugotoviti to, kar je predmet ugotovitvenega postopka.

Če predmeta ni mogoče obravnavati na eni obravnavi, jo uradna oseba, ki vodi postopek, prekine in čimprej določi, kdaj se bo nadaljevala. Za to nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za razpis ustne obravnave, navzočim pa lahko ustno sporoči te ukrepe in tudi, kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala. Pri nadaljevanju ustne obravnave uradna oseba, ki vodi postopek, povzame potek dotedanje obravnave. Za izvedbo pisnih dokazov, ki se predložijo pozneje, ni treba znova razpisati ustne obravnave, pač pa je treba dati stranki možnost, da se izjavi o izvedenih dokazih.

Page 123: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 123

RAZPIS USTNE OBRAVNAVE

Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum: Na podlagi 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) Upravna enota …, Oddelek za upravne notranje zadeve, razpisuje

USTNO OBRAVNAVO

z ogledom, v torek, dne … ob 8.00 uri v prostorih … (naslov), zaradi ugotovitve ustreznosti prodajnih in skladiščnih prostorov pirotehničnih izdelkov. Na ustno obravnavo so vabljeni: Stranka: … Policijska postaja … Naloga ustne obravnave je, da se zagotovijo vsi pogoji za prodajo in skladiščenje pirotehničnih izdelkov v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja (Uradni list RS, št. 58/92 in 70/95). Stranka mora o ustni obravnavi obvestiti vse osebe, za katere meni, da stvar zadeva njihove pravno zavarovane koristi. Če se stranka ustne obravnave ne bo udeležila, bo upravni organ domneval, da je vlogo umaknila ter postopek ustavil oz. opravil obravnavo brez stranke, kolikor bo to potrebno v javnem interesu, na podlagi določbe 3. odstavka 161. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve

žig M.M.

Page 124: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 124

ZAPISNIK O USTNI OBRAVNAVI ZAPISNIK o ustni obravnavi, sestavljen pri Upravni enoti …., soba štev. …, dne … ob 11.00 uri, v zadevi M.Č. in ostali - denacionalizacija. Prisotni: 1. Uradna oseba: …. 2. Zapisnikarica: …. 3. Stranke:….

- odvetnik … - izvedenec gradbene stroke …. - Slovenski odškodninski sklad - nihče – (izostanek opravičil)

Vabila izkazana. Ustna obravnava je javna.

UGOTOVITVE: 1. M. Č. in ostalim je bilo premoženje podržavljeno po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v

LRS in Zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij v k.o. J. O zahtevku je bilo delno odločeno z odločbama Upravne enote …. z dne … in ….

2. Z zgoraj navedenima odločbama pa ni bilo odločeno o parceli štev. stp. 59 - sadovnjak 4 v izmeri 360 m2 in stavbišče v izmeri 679 m2. Po navedbah vlagateljev sta na tej parceli v času podržavljenja stala stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje s hlevom, kar pa je zaradi nevzdrževanja popolnoma porušeno. Vlagatelji so zahtevali vrnitev parcele štev. stp. 59 v last in posest, za razliko v vrednosti pa odškodnino do polne vrednosti nepremičnine ob podržavljenju. Vlagatelji so predlagali, da se v zvezi z izdelavo izvedeniškega mnenja v smeri ugotavljanja bistvenega zmanjšanja te parcele zaslišita priči E.Ž. in L.Č. Upravni organ je s sklepom določil izvedenca gradbene stroke Č.M., kateremu bosta zgoraj navedeni priči s pričanjem o stanju nepremičnin v času podržavljenja pripomogli pri izdelavi izvedeniškega mnenja.

3. Pristopi priča E. Ž. , upokojenka, prebivališče ….., roj. …, kraj rojstva …., zakonski stan: poročena. Priča je hkrati upravičenka in vlagateljica zahteve za denacionalizacijo. Priča je opozorjena, da mora govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati in da je lahko zaprisežena na svojo izpoved in da je za svoje izjave odgovorna. Priča izpove: Predmet cenitve je parc. štev. stp. … k.o. J. v izmeri 360 m2, stavbišče v izmeri 679 m2, na katerem stojita dva objekta - stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Priča navaja, da je poleg teh dveh objektov stal na tej parceli še vodnjak. a) Stanovanjska hiša. Po navedbah priče je bila hiša zgrajena 1907. leta, okrog leta 1920 pa je bila hiša s

strani pričinega očeta obnovljena. Obnova je obsegala: menjavo kritine, stavbnega pohištva, podov, stropov, oken in obnovo fasade.

Celoten objekt je bil podkleten - 2 kleti, v pritličju pa so bili stanovanjski prostori - kuhinja, 2 sobi in 1 manjša soba in hodnik. Klet je bila dostopna po notranjih stopnicah. Podstrešje ni bilo izkoriščeno. Kletni zidovi so bili masivni. Nad kletjo je bil obokan strop. Pritličje zidano z opeko. Nad pritličjem lesen tramovni strop. Ostrešje lesena dvokapnica. Kritina opečna. Tla v kleti - zemlja. Tla v pritličju - leseni podi. Stene ometane. V objektu ni bilo instalacij. V času nacionalizacije je bil objekt v uporabi in v dobrem stanju. Izmere objekta se bodo opravile na terenu po vidnih ruševinah.

Page 125: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 125

b) Gospodarsko poslopje.

Letnica izgradnje - 1910. Gospodarsko poslopje, v katerem je bil v pritličju hlev za živino in prostor za shranjevanje orodja, v nadstropju pa je bil senik. Objekt je bil zidan. Strop nad pritličjem je bil lesen, tramovni. Nadstropje je bilo tudi zidano. Ostrešje lesena dvokapnica. Kritina opečna. Stene so bile ometane. V objektu ni bilo instalacij. Izmere objekta se bodo opravile na terenu po vidnih ruševinah. Cenilec bo izdelal skico rekonstrukcije objekta na osnovi podatkov, pridobljenih od strani prič. Priči je bil zapisnik prebran in nanj nima pripomb.

Podpis priče:

E.Ž. 4. Pristopi priča L. Č. , poklic upokojenka, prebivališče …., roj. …., kraj rojstva …. , zakonski

stan: poročena - vdova. Priča je hkrati tudi upravičenka in vlagateljica zahteve za denacionalizacijo. Priča je v skladu z 178. členom Zakona o upravnem postopku opozorjena, da mora govoriti resnico, da ne sme ničesar zamolčati, da je lahko zaprisežena na svojo izpoved in da je za svoje izjave odgovorna.

Priča izpove: a) stanovanjska hiša.

Priča navaja, da je bila hiša zgrajena pred letnico 1914, ko se je na to kmetijo naselila družina Č. Celoten objekt je bil podkleten. Tla v kleti so bila zemlja. V pritličju so bili 4 prostori. Objekt je bil zidan. Podstrešje ni bilo izkoriščeno. Kritina na objektu je bila opečna. V času podržavljenja je bila hiša v dobrem stanju. V objektu ni bilo instalacij. Zidovi so bili ometani in beljeni. Podi v pritličju so bili leseni. V času podržavljenja je v tej hiši živela velika družina. Vhod v klet je bil od znotraj.

b) gospodarsko poslopje. Letnice izgradnje se priča ne spomni, ker se je na kmetijo poročila 1940. leta. V pritličju je bil hlev za živino, v nadstropju pa je bil senik. Kritina opečna. V objektu ni bilo instalacij. Stavbi sta bili s strani stanovalcev vzdrževani.

c) vodnjak. Vodnjak je bil zidan. Priči je bil zapisnik prebran in nanj nima pripomb.

Podpis priče

L.Č. Na obravnavi je bila izdelana skica rekonstrukcije obeh objektov. Z današnjim dnem pa bo opravljen tudi ogled na kraju samem. Stranke in priče sledile pisanju zapisnika in nanj nimajo pripomb. Zapisnik zaključen ob 12.00 uri. Uradna oseba : Cenilec: Stranke: A.Z. M.Č. ……………. Zapisnikarica: Odvetnik: …………… S.K. E.K.

Page 126: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 126

11. Dokazovanje (členi 164 - 206)

Dokazovanje pomeni dejavnost, ki obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Predmet dokazovanja so dejstva, ki so pomembna za odločitev v upravni zadevi.

Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi. Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede.

listine priče V upravnem postopku uporabijo zlasti naslednji dokazi izjave strank izvedenci ogled

Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah. Podatki iz teh evidenc se štejejo za del dokumenta, čeprav se v njem v pisni oziroma listinski obliki ne nahajajo. V zapisnik se vpiše, kje so ti podatki dostopni. Če se v postopku ne vodi zapisnik, se o tem sestavi uradni zaznamek.

Ugotavljanje dejstev, splošno znana dejstva in zakonske domneve (164.,166. in 168. člen)

Dejstva na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi. Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o zadevi. Dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati.

Dokazovati ni treba dejstev, ki so splošno znana. Dokazovati tudi ni treba dejstev, katerih obstoj zakon domneva (npr. da so očetje otrok, ki jih rodijo poročene ženske, njihovi možje…), pač pa je dovoljeno dokazovati, da ne obstajajo, če ni z zakonom drugače določeno.

Če je dokazovanje pred organom, ki vodi postopek, neizvedljivo ali pa povezano z nesorazmernimi stroški ali z veliko zamudo, se lahko opravi dokazovanje ali izvedejo posamezni dokazi pred zaprošenim organom (v okviru pravne pomoči). Če organu, ki odloča o stvari, ni znano pravo, ki velja v tuji državi, lahko poizve o tem pri ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Organ, ki odloča o stvari, lahko zahteva od stranke, naj mu predloži javno listino, izdano od pristojnega tujega organa, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi. Dokazovanje tujega prava proti taki javni listini je dovoljeno, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.

Page 127: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 127

Dejstva in okoliščine, ki so verjetno dokazane (167. člen)

Če določa predpis, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev in okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi samo posredno ugotavljajo (dejstva in okoliščine, ki so verjetno izkazane), izvedba dokazov v ta namen ni vezana na določbe o izvajanju dokazov. O tem smo več navedli pri načelu materialne resnice.

Listine (členi 169 - 178)

Listina je vsak dokument, izdan v pisni obliki. Listine so dokazna sredstva, ki se v upravnem postopku najpogosteje uporabljajo.

Listine delimo na: javne zasebne izdajajo se v predpisani obliki, izda jih državni (pomenijo, da je njihov izdajatelj organ, organ samoupravne lokalne skupnosti dal izjavo, ki je v njej vsebovana; ali nosilec javnega pooblastila; dokazuje tisto njihovo verodostojnost oziroma kar se v njej potrjuje ali določa resničnost presodi organ) (resničnost oziroma verodostojnost se predpostavlja)

Javna listina (členi 168 - 177)

Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina). Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.

V postopku dokazovanja je mikrofilmska ali elektronska kopija listine oziroma reprodukcija te kopije izenačena z listino, če je takšno mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil.

Če lahko pravna dejstva (dogodki, pravni posli itd.) vplivajo na spremembo tistega, kar je potrjeno v javni listini, je potrebno za potrebe dokazovanja priskrbeti novo javno listino.

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Dovoljeno je dokazovati, da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine.

Page 128: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 128

Če je na listini kaj prečrtano, zradirano ali kako drugače izbrisano ali pa vstavljeno ali če so na listini kakšne druge zunanje pomanjkljivosti, presodi uradna oseba, ki vodi postopek, glede na vse okoliščine, ali je in koliko je s tem zmanjšana dokazna vrednost listine ali pa nima listina nobene dokazne vrednosti za odločitev o zadevi, v kateri teče postopek.

Listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki vodi postopek. Stranka predloži listino v izvirniku, mikrofilmski kopiji listine ali reprodukciji te kopije ali v overjenem prepisu, lahko pa jo priloži tudi v navadnem prepisu ali kot mikrofilmsko, elektronsko kopijo ali fotokopijo ali reprodukcijo te fotokopije. Za predloženo listino se šteje tudi sporočilo organu, kje se v informatizirani bazi podatkov ali evidenci nahaja zapis, če gre za javno evidenco ali za drugo evidenco, če je organu dosegljiva.

Če predloži stranka listino v prepisu, kot fotokopijo ali kot elektronsko kopijo, lahko zahteva uradna oseba, ki vodi postopek, naj pokaže izvirno listino. Uradna oseba ugotovi, ali se prepis oziroma kopija ujema z izvirnikom. To ugotovitev zaznamuje na prepisu oziroma kopiji. Ta zaznamek se ne šteje za upravno overitev in se zanj ne plača taksa.

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko zahteva od stranke, ki se sklicuje na kakšno listino, naj jo predloži, če jo ima ali če jo lahko dobi. Če je listina pri stranki z nasprotnim interesom, pa jo ta noče prostovoljno predložiti ali pokazati, zahteva od nje uradna oseba, ki vodi postopek, naj jo predloži ali pokaže na obravnavi, da bi se mogle druge stranke o njej izjaviti. Če stranka, od katere je bilo zahtevano, naj predloži oziroma pokaže listino, tega ne stori, presodi organ, ki vodi postopek, glede na vse okoliščine primera, kakšen vpliv ima to na reševanje zadeve.

Če je listina, ki naj se uporabi kot dokaz v postopku, pri državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri organizaciji, ki ima javno pooblastilo za odločanje o upravnih zadevah, jo po uradni dolžnosti priskrbi organ, ki vodi postopek. Stranka lahko tako listino pridobi tudi sama.

Če je listina pri drugi osebi, pa je ta noče prostovoljno pokazati, ji organ, ki vodi postopek, s sklepom naloži, naj pokaže listino na obravnavi, da bi se mogle stranke o njej izjaviti. Druga oseba sme zavrniti pokaz listine iz enakih razlogov kot pričanje ali iz drugih utemeljenih razlogov. Pred izdajo sklepa mora organ osebi, ki noče pokazati listine, dati možnost da se o tem izjavi. Zoper sklep je dovoljena pritožba. Zoper drugo osebo, ki brez opravičenega razloga noče pokazati listine, se postopa enako, kot zoper

Page 129: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 129

tistega, ki noče pričati. Zoper sklep o tem je dovoljena pritožba. Stranka, ki se sklicuje na listino, ki je pri drugi osebi, mora tej povrniti stroške, ki jih ima v zvezi s pokazom listine.

Listini, sestavljeni v tujem jeziku, je treba predložiti tudi overjen prevod, če je to potrebno. Listine, ki jih izdajo tuji organi in ki veljajo v kraju, kjer so bile izdane, za javne listine, imajo ob pogoju vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine, če so overjene v skladu s predpisi. Za potrdila pogoj vzajemnosti ne velja.

Upravna overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij

Zadnje spremembe in dopolnitve ZUP so bile uveljavljene s 1.1.2005. Med temi so pomembne tudi spremembe, ki (ponovno) momogočajo za potrebe upravnih postopkov overjanje lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij. V nekaterih postopkih bodo stranke s tem razbremenjene, saj za overitev podpisa ne bo več potreben obisk notarja (npr. na področju prodaje motornih vozil; kot je zapisal predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona je takih primerov 240.000 letno). Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti, overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino. Overitev opravi uradna oseba upravne enote ne glede na bivališče ali sedež osebe, ki to zahteva, overitev listine, potrebne v konkretnem upravnem postopku pa opravi uradna oseba organa, pred katerim se vodi postopek. V zvezi z overitvami je treba opozoriti tudi na določbe o overitvi elektronske kopije listine, kar daje osnovo za večji razmah e- uprave.

V nadaljevanju navajamo omenjene zakonske spremembe.

Splošno o overitvi (178. in 178.a člen)

Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti. Overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino. Z upravno overitvijo se ne potrjuje resničnost podatkov v listini.

Ne glede na določbe drugih predpisov se šteje, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa, prepisa in kopije, glede postopkov po tem zakonu, enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije.

Overitev opravi uradna oseba upravne enote ne gleda na bivališče ali sedež osebe, ki to zahteva. Overitev listine, potrebne v konkretnem upravnem postopku, opravi uradna oseba organa, pred katerim se vodi postopek.

Page 130: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 130

Overitev lastnoročnega podpisa (178.b, 178.c, 178.d člen)

Pristnost lastnoročnega podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo lastnoročno podpiše listino ali da prizna podpis, ke je že na listini, za svoj. Istovetnost predlagatelja listine ugotovi uradna oseba na podlagi veljavne javne listine, opremeljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, razen v primerih, ko je predlagatelj uradni osebi osebno znan. Uradna oseba morebitno pooblaščenost predlagatelja za zastopanje ugotavlja na podlagi overjenega pooblastila ali podatkov iz uradne evidence.

Overitev podpisa se potrdi na izvirni listini z navedbo datuma overitve, oznake, s katero je overitev podpisa evidentirana pri organu, z navedbo vrste in oznake uradnega osebnega dokumenta ter s podpisom uradne osebe in z žigom.

Kadar se overja podpis ali ročno znamenje slepih ali tistih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju uradna oseba listino, na kateri naj se overi podpis ali ročno znamenje.Kadar se overja podpis ali ročno znamenje gluhih ali tistih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju sodni tolmač listino, na kateri naj se overi podpis ali ročno znamenje. Kadar se overja podpis ali ročno znamenje tistih, ki ne razumejo jezika, v katerem je listina napisana, prevede predlagatelju vsebino listine uradna oseba ali sodni tolmač. Tak način overitve je treba navesti v potrdilu o overitvi.

Če uradna oseba ne razume jezika, v katerem je listina napisana, lahko odredi, da prevede listino sodni tolmač. Če je listina prevedena, se to navede v potrdilu o overitvi.

Overitev prepisa ali kopije (178.e, 178.f, 178.g, 178.h člen)

Prepis ali fizično kopijo (fotokopijo), ki naj se overi, je treba skrbno primerjati z izvirno listino. Prepis se mora ujemati z izvirno listino tudi v pravopisu, ločilih in okrajšavah.

V potrdilu o overitvi se navede oznaka, datum overitve, število pol oziroma listov izvirne listine in prepisa ali kopije. Potrdilo podpiše in žigosa uradna oseba, ki opravi overitev. Elektronsko (skenirano) kopijo pripravi uradna oseba na podlagi izvirne listine.

Page 131: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 131

Uradna oseba opravi overitev tako, da skupaj z elektronsko kopijo navede oznako, datum overitve, število pol oziroma listov izvirne lisitne in prepisa ali kopije ter oboje elektronsko podpiše.

Kadar se overi prepis samo enega dela listine ali izpisek iz kake listine, mora biti prepis oziroma kopija takšna, da je iz nje razvidno, kateri deli listine so vsebovani in kateri izpuščeni.

Če uradna oseba, ki overja prepis ali kopijo, ne razume jezika, v katerem je listina napisana, lahko odredi, da primerja prepis ali kopijo z izvirno listino sodni tolmač.

Potrdila (179. in 180. člen)

Potrdila so v bistvu vrsta listin, ki se lahko izdajo o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, lahko pa se izdajo oziroma za potrjujevanje tudi drugih dejstev.

Potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco (179. člen)

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco.

Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine.

Potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence (180. člen)

Državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti izdajajo potrdila in druge listine tudi o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence, če zakon tako določa. V tem primeru se dejstva ugotavljajo v skladu z določili ZUP o dokazovanju.

Zavrnitev izdaje potrdila (179., in 180.a člen)

Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno.

Page 132: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 132

Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziorma druge listine o podatkih iz uradne evidence, mora v roku 15 dni izdati odločbo, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca drugače določeno. Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine, o kateri ne vodi uradne evidence, mora v roku 30 dni izdati odločbo. Če organ ni izdal potrdila, druge listine ali odločbe, se po preteku rokov šteje, da je zahtevo zavrnil. Zoper to je dovoljena pritožba.

Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana na podlagi 179. in 180. člena ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.

V kolikor se pred uvedbo postopka izvede zavarovanje dokazov, pa se postopek ne začne v 30 dneh po tem dejanju, odloči o stroških izvedbe zavarovanja dokaza organ s sklepom.

POTRDILO O PODATKIH IZ URADNE EVIDENCE

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA Številka indeksa ___________

POTRDILO O VPISU Potrjujemo, da je ______________________rojen(a) dne ______________________ v _______________, vpisan(a) v zimski / letni semester ___ letnika v študijskem letu 200..../200.... v univerzitetni študijski program Pravo, ki se izvaja kot redna / izredna oblika študija oziroma je absolvent(ka) do _____________________. Žig V Mariboru,_____________ __________________ (podpis uuradne osebe)

Priče (181. člen)

Priča je lahko vsaka fizična oseba, ki je v preteklosti zaznala kakšno dejstvo (nekaj videla, slišala, izvedela…), ki je pomembno za odločitev v upravni zadevi in je sposobna to povedati uradni osebi, ki vodi postopek.

Page 133: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 133

Kot določa ZUP je priča lahko vsak, kdor je bil zmožen opaziti dejstvo, o katerem naj priča, in more to svoje opažanje izkazati. Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, ne more biti priča.

Dolžnost pričanja in kdaj ni potrebno pričati (členi 182 - 186)

Vsak, kdor je povabljen za pričo, se mora povabilu odzvati in če ni z zakonom drugače določeno, tudi pričati.

Priča sme odreči pričanje:

• na posamezna vprašanja, če bi z odgovorom na vprašanje spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, svojega zakonca, osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, ali sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca;

• na posamezna vprašanja, na katera ne bi mogla odgovoriti, ne da bi prekršila dolžnost oziroma pravico varovati poslovno ali poklicno tajnost;

• tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu; • dejstvih, za katera je zvedela kot duhovnik, odvetnik, zdravnik ali pri

opravljanju kakšnega drugega poklica ali dejavnosti, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju takega poklica ali dejavnosti.

Priča je lahko odvezana dolžnosti pričanja tudi o posameznih drugih dejstvih, če navede za to tehtne razloge. Če je treba, mora te razloge verjetno izkazati.

Zaradi nevarnosti, da bi imela kakšno premoženjsko škodo, priča ne sme odreči pričanja o pravnih opravilih, pri katerih je bila navzoča kot priča, pisar ali posredovalec, o dejanjih, ki jih je v zvezi s spornim razmerjem opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, ter o vsakem takem dejanju, ki ga je po posebnih predpisih dolžna naznaniti ali dati o njem izjavo.

Priča ne sme biti zaslišana o določenih stvareh, če bi s tem prekršila dolžnost varovanja tajnosti v skladu z zakonom, dokler je pristojni organ ne odveže te dolžnosti.

ZUP predpisuje tudi potek zaslišanja priče. Priče se zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti tistih prič, ki bodo zaslišane pozneje. Zaslišana priča ne sme oditi brez dovoljenja uradne osebe, ki vodi postopek. Uradna oseba, ki vodi postopek, sme že zaslišano pričo znova zaslišati, priče, katerih izpovedbe se ne ujemajo, pa soočiti.

Page 134: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 134

Kdor zaradi bolezni ali telesne nezmožnosti na povabilo ne more priti, se zasliši v svojem stanovanju.

Pričo je treba najprej opozoriti, da mora govoriti resnico, da ne sme ničesar zamolčati; pri tem jo je treba opozoriti tudi na posledice krive izpovedbe. Uradna oseba zahteva od priče njene splošne podatke: osebno ime, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in zakonski stan. Če je treba, se izpraša priča tudi o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank. Uradna oseba, ki vodi postopek, pouči pričo, kdaj ji ni potrebno pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje.

Priči se postavljajo vprašanja o sami zadevi in zahteva od nje, naj pove, kaj ji je o tem znano. Niso dovoljena taka vprašanja, v katerih je že vsebovano, kako je treba odgovoriti, kakor tudi ne vprašanja, ki izhajajo iz predpostavke, da je priča že povedala nekaj, česar v resnici še ni povedala. Pričo je treba vselej vprašati, odkod ve to, o čemer priča.

Če priča ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, ali ga ne more uporabljati zaradi invalidnosti, se zasliši po tolmaču.

Denarna kazen in povrnitev stroškov (187. člen)

Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, sme organ, ki vodi postopek, odrediti, da se s silo privede in da trpi s tem povezane stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 50.000 tolarjev. Če priča pride, pa brez opravičenega razloga noče pričati, čeprav je bila opozorjena na posledice odklonitve, se lahko kaznuje v denarju do 50.000 tolarjev; če pa niti po tem noče pričati, se lahko vnovič kaznuje do 50.000 tolarjev.

se lahko s silo privede Če priča neupravičeno ne pride na vabilo: se ji lahko naložijo s tem povezani stroški (ali brez dovoljenja odide s kraja zaslišanja) se lahko kaznuje z do 50.000 SIT

tudi, če pride, pa brez opravičenega razloga noče pričati, čeprav je bila opozorjena na posledice Sklep o denarni kazni izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o zadevi, pri zaprošenemu organu pa v soglasju z njegovim

Page 135: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 135

predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje v podobnih stvareh.

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko odloči, da mora priča povrniti stroške, ki so nastali zato, ker priča ni prišla ali, ker ni hotela pričati. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek, odpravi uradna oseba, ki vodi postopek, sklep o kazni ali o stroških. Če je priča pozneje pripravljena pričati, lahko uradna oseba odpravi sklep o kazni. Zoper sklep o stroških ali o denarni kazni je dovoljena pritožba.

VABILO ZA PRIČO

Republika Slovenija Upravna enota …. Številka: Datum:

VABILO ZA PRIČO na ustno obravnavo Gospod se vabi, da pride na dan … ob 11.00 uri v stavbo Upravne enote….., (naslov), soba štev. …, kot priča v zadevi denacionalizacije po zahtevku H.L.

H.L. vas je navedel kot pričo v zvezi z odvzetimi premičninami (inventar in živali).

Če je priča zadržana, mora to takoj sporočiti temu organu. Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, sme organ, ki vodi postopek, odrediti, da se s silo privede in da trpi s tem povezane stroške. Sme se jo tudi kaznovati z denarno kaznijo (1. odstavek 187. člena ZUP).

Načelnik Upravne enote žig M.B.

Izjava stranke (188. člen)

Če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme vzeti kot dokaz za ugotovitev takega dejstva tudi ustna izjava stranke. Izjava stranke se sme vzeti kot dokaz tudi v malo pomembnih stvareh, če naj bi se neko dejstvo sicer dokazovalo z zaslišanjem priče, ki živi v kraju, oddaljenem od sedeža organa, ali če bi bilo sicer zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke.

Page 136: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 136

Verodostojnost izjave stranke se presoja po načelu proste presoje dokazov. Preden sprejme izjavo, mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti stranko na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo.

Izvedenci (189. in 190. člen)

Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedenci.

Dokaz z izvedencem se izvede, če uradna oseba, ki vodi postopek, oceni, da je to potrebno.

Predujem oziroma strošek izvedbe dokaza z izvedencem bremeni tisto stranko, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza, oziroma stranko, ki je zahtevala uvedbo postopka. Če ima več strank interes, da si izvede dokaz z izvedencem, bremeni predujem oziroma strošek izvedbe dokaza vse te stranke v sorazmernem deležu.

Za izvedbo dokaza z izvedenci določi uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke enega izvedenca, če sodi, da bo dokazovanje z izvedenci zapleteno, pa tudi dva ali več izvedencev. O tem je treba izdati pisni sklep, v katerem se opredeli naloge izvedenca in določi rok za njihovo izvedbo.

Za izvedence se določijo osebe ali organizacije, ki imajo strokovno znanje, ki je potrebno za razjasnitev stanja zadeve. Če se za izvedenca postavi organizacija, nastopa v postopku v njenem osebnemu imenu ena ali več pooblaščenih oseb. Stranki je treba dati možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec. Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko uradna oseba postavi izvedenca, ne da bi se o tem izjavila stranka. Za izvedenca ne more biti določen, kdor ne more biti priča.

Izločitev (192. člen)

Glede izločitve izvedencev se smiselno uporabljajo določbe ZUP o izločitvi uradnih oseb. Stranka lahko zahteva izločitev izvedenca tudi tedaj, če verjetno izkaže okoliščine, ki spravljajo v dvom njegovo strokovno znanje. Določbe o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za pooblaščene osebe organizacije, ki je določena za izvedenca. O izločitvi izvedenca odloči s sklepom uradna oseba, ki vodi postopek.

Izvid in mnenje – oblika in vsebina (členi 191 in 193.-196)

Kdor je določen za izvedenca, je dolžan dati izvid in mnenje.

Page 137: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 137

izdelavo izvida (ugotovitev dejstev in okoliščin) Tako torej izvedensko delo obsega izdelavo mnenja (ocena, presoja dejstev in okoliščin)

Izvedenec lahko odreče prevzem te dolžnosti iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje, pa tudi iz drugih utemeljenih razlogov, kot so preobremenjenost z izvedenskim ali drugim delom. Oprostitev dolžnosti lahko zahteva tudi delodajalec, pri katerem je izvedenec zaposlen.

Pred začetkom dokazovanja z izvedenci uradna oseba, ki vodi postopek, izvedencu naroči, o katerih dejstvih naj poda izvid in mnenje ter ga opozori na posledice krive izpovedbe. V svojem izvidu mora izvedenec natančno navesti vse, kar opazi in dožene. Izvedenec da obrazloženo mnenje, ki mora biti nepristransko in v skladu s pravili znanosti in stroke.

Izvedensko delo se opravi na ustni obravnavi, če je to mogoče. V tem primeru izvedenec poda svoj izvid in mnenje ustno. Če se izvedensko delo opravi izven ustne obravnave, poda izvedenec svoj izvid in mnenje ustno na ustni obravnavi. Če gre za bolj zahtevno izvedensko delo, uradna oseba, ki vodi postopek, naroči izvedencu, naj pripravi pisen izvid in mnenje. V tem primeru je potrebno vročiti izvid in mnenje strankam pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Na ustni obravnavi lahko izvedencu, potem ko pove svoj izvid in mnenje, uradna oseba, ki vodi postopek, in stranke postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.

Če je več izvedencev, lahko dajo svoj izvid in mnenje skupno. Če se ne strinjajo, da vsak izmed njih posebej svoj izvid in mnenje. Če izvid in mnenje izvedenca nista jasna ali nista popolna ali se izvidi in mnenja izvedencev bistveno razlikujejo, če mnenje ni zadosti obrazloženo ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne morejo odpraviti niti s ponovnim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci; lahko pa se zahteva tudi mnenje kakšnega znanstvenega ali strokovnega zavoda. Mnenje znanstvenega ali strokovnega zavoda se lahko zahteva tudi tedaj, če se da zaradi zapletenosti primera utemeljeno pričakovati, da se bo tako dobilo bolj pravilno mnenje.

Denarna kazen in povrnitev stroškov (197. člen)

Če izvedenec, ki je bil v redu povabljen, ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči, če pride, pa noče opraviti izvedenskega dela, ali če ne predloži v danem roku pisnega izvida in mnenja, se lahko kaznuje v denarju do 50.000 tolarjev. Če nastanejo zaradi neopravičenega izostanka izvedenca ali zaradi neopravičene odklonitve izvedenskega

Page 138: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 138

dela ali pa zato, ker izvedenec ni predložil pisnega izvida in mnenja, stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec.

Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek. Če izvedenec pozneje opraviči svoj izostanek ali če pozneje opraviči, zakaj ni pravočasno predložil pisnega izvida in mnenja, odpravi uradna oseba, ki vodi postopek, sklep o denarni kazni ali o stroških; če je izvedenec pozneje pripravljen opraviti izvedensko delo, lahko uradna oseba odpravi sklep o denarni kazni.

Zoper sklep o stroških ali o denarni kazni je dovoljena pritožba.

SKLEP O DOLOČITVI IZVEDENCA Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum: Upravna enota … izdaja na podlagi 1. odstavka 190. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) po uradni dolžnosti, naslednji

SKLEP

Izvedeniška organizacija …, (naslov), se določi za izvedenca za izdajo mnenja o izpolnjevanju pogojev po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 29/98, 6/99), kakor tudi za sodelovanje na ogledu poslovnega prostora....., kjer bi vlagatelj zahtevka B.P., … (naslov) želel opravljati dejavnost ………. Izvedeniško mnenje mora vsebovati dejavnosti, za katere se izdaja, ter mora biti predloženo organu, ki vodi postopek, v 5 dneh po izpolnitvi zahtevkov iz zapisnika o ustni obravnavi z ogledom poslovnih prostorov, oziroma najkasneje v roku, navedenem v zapisniku.

Obrazložitev:

Pri Upravni enoti … je stranka B.P. … (naslov) vložila vlogo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah za poslovni prostor na zgoraj navedeni lokaciji. Za ugotovitev navedenih pogojev se določi izvedenec, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Stroške postopka ogleda izvedeniške organizacije in izdaje mnenja, je dolžan plačati vlagatelj zahtevka izvedeniški organizaciji …, … (naslov) na podlagi cenika in izstavljenega računa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep pritožba po l. odstavku 258. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št.80/99, 70/00, 52/02), ni dovoljena. Uradna oseba: žig P.C. VROČITI s povratnico:

Page 139: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 139

Tolmači (198. člen)

Za tolmače (njihovo določitev, delo, izločitev, denarne kazni in povrnitev stroškov…) se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki veljajo za izvedence.

Ogled (členi 199 - 201. in 203. člen)

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si stvar neposredno ogleda uradna oseba, ki vodi postopek.

Stranke imajo pravico biti navzoče pri ogledu. Katere druge osebe naj bodo navzoče poleg strank, določa uradna oseba, ki vodi postopek. Ogled se lahko opravi tudi ob udeležbi izvedencev. Uradna oseba lahko odredi, da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. Posnetek se priloži zapisniku.

Uradna oseba, ki vodi ogled, mora paziti na to, da se ogled ne zlorabi in da se ne prekrši nobena poslovna, poklicna, znanstvena ali umetniška tajnost.

Ogled stvari (201. člen)

Ogled stvari, ki se lahko brez težave prinesejo na kraj, kjer se vodi postopek, se opravi na tem kraju, sicer pa na kraju, kjer je stvar.

Ogled prostorov ali zemljišča (202. člen)

Ogled prostorov ali zemljišča se seveda opravi na kraju, kjer prostor je, oziroma kjer zemljišče leži. Lastnik ali posestnik stvari, prostorov ali zemljišča, ki naj se ogledajo, v katerih oziroma na katerih so stvari, ki naj se ogledajo, ali čez katere je treba iti, mora dovoliti, da se opravi ogled. Glede dopustnosti odklonitve ogleda se smiselno uporabijo določbe ZUP o odklonitvi pričanja. Zoper lastnika ali posestnika, ki brez opravičenega razloga ne dovoli ogleda, se lahko uporabijo enaki ukrepi kot zoper pričo, ki noče pričati.

Ogled stanovanja se lahko opravi samo na podlagi odločbe pristojnega sodišča, razen če je ogled njenega stanovanja zahtevala stranka sama. Morebitno škodo, ki nastane pri ogledu, je potrebno lastniku ali posestniku povrniti. O tem izda organ, ki vodi postopek, poseben sklep. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

Page 140: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 140

Kraj ogleda (201. člen)

Ogled stvari, ki se lahko brez težave prinesejo na kraj, kjer se vodi postopek, se opravi na tem kraju, sicer pa na kraju, kjer je stvar. Ogled prostorov ali zemljišča pa se seveda opravi na kraju, kjer prostor je, oziroma kjer zemljišče leži.

Zavarovanje dokazov (členi 204 - 206)

Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje otežkočena, se lahko izvede ta dokaz za zavarovanje kadarkoli med postopkom, pa tudi še pred začetkom postopka. Zavarovanje dokazov se opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma tistega, ki ima od tega pravno korist.

V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo in razloge zaradi katerih misli, da se kasneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja.

Če je v postopku udeležena ali bo udeležena stranka z nasprotnim interesom, se tej osebi vroči vloga za zavarovanje dokazov. Če nujnost zavarovanja terja takojšnje zavarovanje, se lahko dokazi zavarujejo tudi brez predhodne seznanitve stranke z nasprotnim interesom.

Za zavarovanje dokazov med postopkom je pristojen organ, ki vodi postopek. Za zavarovanje dokazov pred začetkom postopka je pristojen organ, na katerega območju so stvari, ki si jih je treba ogledati, oziroma na katerega območju prebivajo osebe, ki jih je treba zaslišati. Zavarovanje dokazov je dovoljeno tudi po dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe, če je to potrebno za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

O zavarovanju dokazov se izda poseben sklep. Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje dokazov, je dovoljena pritožba.

Page 141: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 141

XII. Odločba in sklep

Ko se ugotovitveni postopek in dokazovanje konča, se na podlagi zbranega gradiva in ugotovljenih dejstev pristopi k odločanju. Odločanje pomeni neposredno uporabo materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje konkretnega in posamičnega primera - rezultat tega pa je odločba.

Odločba, izdana v upravnem postopku, je konkretni upravni akt, s katerim pristojni organ odloči o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku.

Sklep pa je v postopku posebna vrsta posamičnega upravnega akta, s katerim se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo.

1. Kateri organ izda odločbo (členi 207 - 209)

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka. Z odločbo se odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti.

Kadar odloča o zadevi kolegijski organ, sme odločati, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločbo pa sprejme z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, podzakonskim predpisom, odlokom samoupravne lokalne skupnosti, splošnim aktom, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil ali na podlagi ustave ali zakona sprejetim poslovnikom določena posebna večina.

Če je z zakonom ali z drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da odloča o kakšni stvari dvoje ali več organov, mora vsak od njih odločiti o tej stvari. Ti organi pa se morajo sporazumeti, kateri izmed njih bo izdal odločbo; v odločbi mora biti naveden akt drugega organa.

Če je v zakonu ali v odloku samoupravne lokalne skupnosti, določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma, če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje in razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Navedena določba prvega odstavka 209. člena se uporabi tudi takrat, kadar je v zakonu predpisano, da odloča en organ z odobritvijo, potrditvijo ali dovoljenjem drugega organa ipd. Organ, ki izda odločbo, mora v svoji odločbi navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga

Page 142: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 142

odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku ni niti dal soglasja niti ga odrekel.

Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje.

Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja.

2. Oblika, način izdaje in sestavni deli odločbe (210. in 211. člen)

Odločba se izda pisno. Izjemoma se lahko v primerih, ki jih določa zakon, odloči tudi ustno. Tudi če se odločba ustno razglasi, jo je treba izdati pisno.

pisne odločbe Temeljna delitev odločb je torej delitev na in ustne odločbe

Odločba se torej (praviloma) izda pisno, pristojni organ pa lahko odloči ustno, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu. To je v primeru, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. (dejstva morajo biti v vseh navedenih primerih ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana). Organ lahko odredi, da se taka odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh od dneva ustne odločitve. Poleg navedene temelne delitve odločb (na pisne in ustne) pa lahko odločbe delimo tudi po drugih kriterijih, kot na primer: na delne dopolnilne in začasne odločbe; na dokončne, pravnomočne in izvršljive odločbe; na pozitivne in negativne odločbe; na konstitutivne in deklarativne odločbe; na individualne in generalne odločbe; na izpodbojne in nične odločbe; na prvostopenjske in drugostopenjske odločbe; na odločbe izdane na zahtevo stranke in odločbe izdane po uradni dolžnosti itd.

Page 143: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 143

3. Sestavni deli odločbe (210. člen)

ZUP določa, da mora biti vsaka odločba označena kot taka. Izjemoma se lahko z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določi, da je lahko odločba tudi drugače poimenovana (npr. gradbeno dovoljenje ipd.).

Pisna odločba obsega:

• uvod, • naziv, • izrek (dispozitiv), • obrazložitev, • pouk o pravnem sredstvu, • podpis uradne osebe in žig organa (če se odločba izda v fizični obliki),oziroma

varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom (če se odločba izda v elektronski obliki); če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben.

V primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Če se odločba izdela samodejno, lahko ima namesto podpisa in žiga faksimile.

Dodajmo, da je treba po Zakonu o upravnih taksah (ZUT), Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 42/02, 18/04, 40/04 - uradno prečiščeno besedilo, v odločbi, za katero je bila plačana taksa, navesti, da je taksa plačana, v kolikšnem znesku in po kateri tarifni številki. Če taksa ni predpisana, pa mora biti navedeno, katera zakonska določba je osnova za to, da se taksa ne plača.

V skladu s podzakonskimi predpisi (Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, Uradni list Republike Slovenije, št. 91/01) se na odločbi zapiše tudi številka in datum odločbe. V praksi se na "vrhu" odločbe oziroma v "glavi" navaja najprej ime organa in njegov sedež, nato pa številka in datum odločbe.

Na koncu odločbe se navede, komu jo je potrebno vročiti oziroma komu poslati v vednost. ZUP določa, da je treba odločbo vročiti stranki v izvirniku.

Page 144: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 144

Ime organa in naslov Številka: Datum:

UVOD

NAZIV (odločba)

IZREK (DISPOZITIV)

ODPIS

OBRAZLOŽITEV

POUK O PRAVNEM SREDSTVU

Navedba o plačilu takse

Žig Podpis uradne osebe, ki je vodila postopek

PODPIS URADNE OSEBE, ki je odločila

Komu je treba odločbo vročiti

Page 145: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 145

Uvod (212. člen)

Uvod odločbe obsega:

• ime organa, ki odločbo izdaja, • predpis o njegovi pristojnosti, • način uvedbe postopka, • osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali

pooblaščenca, • na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku.

Če izdaja odločbo dvoje ali več organov, ali pa jo izdaja en organ s soglasjem, poprejšnjim soglasjem, dovoljenjem, potrditvijo ipd. ali mnenjem drugega organa, je treba to navesti v uvodu; če pa je o stvari odločil kolegijski organ, je treba v uvodu navesti dan seje, na kateri je bilo o stvari odločeno.

Izrek – dispozitiv (213.člen)

Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk.

V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka.

Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti. Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to navedeno v izreku.

V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.

Obrazložitev (214. in 218. člen)

Obrazložitev odločbe obsega:

• razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; • ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; • razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; • navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; • razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in • razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Page 146: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 146

Če pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, se je treba tudi v obrazložitvi sklicevati na predpis, ki to določa.

Če je pristojni organ po zakonu upravičen stvar rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi navesti tudi ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil in kako je uporabil obsega in namen prostega preudarka.

V obrazložitvi odločbe morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, zoper katere ni dovoljena pritožba.

Če je organ (pri tkim. pri zbirni oziroma kompleksni odločbi) odrekel soglasje, mora obrazložitev odločbe vsebovati tudi razloge za to. Če razloge vsebuje akt, s katerim je organ odrekel soglasje, je dovolj, da se organ, ki izda odločbo, v obrazložitvi sklicuje na ta akt in ga priloži odločbi.

V enostavnih zadevah, v katerih je udeležena ena sama stranka, in v enostavnih zadevah, v katerih sta v postopku udeleženi dve ali več, pa nobena ne ugovarja postavljenemu zahtevku, in se zahtevku ugodi, lahko vsebuje obrazložitev odločbe samo kratko razložitev strankinega zahtevka in sklicevanje na pravne predpise, na podlagi katerih je bilo o zadevi odločeno. V takih zadevah se lahko izda odločba tudi na predpisanem obrazcu ali samodejno z uporabo informacijskega sistema.

Kadar se v zadevah manjšega pomena ugodi strankinemu zahtevku, pa se ne posega v javno korist ali v korist koga drugega, zadostuje, da ima odločba samo izrek v obliki uradnega zaznamka v zadevi. Taka odločba se praviloma sporoči stranki ustno, lahko pa se izda tudi pisno, če organ tako odloči ali če stranka to zahteva. Pisna odločba se lahko izda na predpisanem obrazcu ali samodejno z uporabo informacijskega sistema in praviloma nima obrazložitve, razen če je po naravi stvari obrazložitev potrebna.

odločba s polno obrazložitvijo Glede na obrazložitev obstajajo torej tri vrste odločb odločba s skrajšano obrazložitvijo (lahko se izda tudi na predpisanem obrazcu) odločba brez obrazložitve, to je v obliki uradnega zaznamka

Page 147: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 147

Pouk o pravnem sredstvu (215. člen)

Pouk o pravnem sredstvu kot poseben sestavni del odločbe sledi za obrazložitvijo. S poukom o pravnem sredstvu se stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem.

Če je zoper odločbo dovoljena pritožba, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, mora biti naveden s polnim imenom in naslovom.

Če je zoper odločbo mogoč upravni spor, je treba v pouku navesti, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku; če pa lahko začne kakšen drug postopek pred sodiščem, je treba v pouku navesti, na katero sodišče se lahko obrne in v katerem roku.

ali je možna pritožba ali se lahko začne upravni spor na koga (kateri organ) se lahko stranka pritoži pri kom (katerem organu) vloži pritožbo Pouk o pravnem sredstvu pove kakšen je rok za pritožbo da se lahko poda pritožba na zapisnik koliko znaša taksa za vložitev pritožbe

Če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic. Če odločba sploh nima pouka ali če je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe. Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ. Kadar zoper odločbo ni dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da se zoper odločbo lahko pritoži, in je vložila pritožbo ter zato zamudila rok za upravni spor, ali za drugo sodno varstvo, ji teče ta rok od dneva

Page 148: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 148

vročitve odločbe, s katero je bila njena pritožba zavržena, če ni stranka že prej začela upravnega spora.

Podpis uradne osebe (216. člen)

Odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda (uradna oseba se navede in podpiše na desni strani odločbe). Odločbo podpiše tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe (ta uradna oseba se navede in podpiše na levi strani odločbe).

Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, če ni v tem zakonu, drugem predpisu ali na podlagi ustave ali zakona izdanem poslovniku drugače določeno.

Žig organa (210. člen)

Na odločbo se odtisne žig organa, ki je odločbo izdal.

Z žigom se potrjuje verodostojnost odločbe, ki jo je izdal določen organ (državni, organ samoupravne lokalne skupnosti, nosilec javnega pooblastila). Pri uporabi pojma žig obstajajo v tem trenutku določene nedoslednosti, saj na primer za državne organe še vedno velja Zakon o pečatih državnih organov v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 14/90).

Ime organa s številko in datumom

S zadnjimi spremembami in dopolnitvami v samem ZUP kot sestavna dela nista več navedena številka in datum - kot je navedel predlagatelj sprememb je to iz razloga, ker je to vpašanje rešeno s podzakonskimi predpisi o poslovanju z dokumentarnim gradivom (to je Uredbo o poslovanju z dokumentarnim gradivom, Uradni list RS, št. 91/01).

V praksi se največkrat ime organa in njegov polni naslov ter številka in datum navede v "glavi" odločbe, to je na vrhu odločbe.

Page 149: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 149

ODLOČBA, IZDANA PO URADNI DOLŽNOSTI Republike Slovenija Ministrstvo za finance Davčna uprava RS Davčni urad…., Izpostava….. Številka: Datum: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad………, izpostava…, izdaja na podlagi 13. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 57/04), 90. in 92. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) zavezancu/-nki (v nadaljnjem besedilu zavezanec)……………. iz …… v zadevi odmere dohodnine po uradni dolžnosti, naslednjo

ODLOČBO

Zavezancu ……. se za leto …. odmeri dohodnina v znesku …….. SIT. Odmerjena oziroma obračunana akontacija dohodnine v letu …. znaša …… in presega odmerjeno dohodnino za …. SIT. Navedena razlika se zavezancu vrne z obrestmi, ki začnejo teči od dneva pravnomočnosti te odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

Obrazložitev

Zavezancu je bila na polagi 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95, 44/96) ugotovljena naslednja osnova za dohodnino: dohodek oz. prispevki normirani višina Vir prejemek po zakonu stroški osnove 10 PLAČA IN NADOMESTILO ……. ……. ……. ……. 12 REGRES ……. ……. ……. ……. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Skupaj ……. ……. ……. ……. Zavezancu je bila osnova za dohodnino po 7. členu Zakona o dohodnini zmanjšana za … SIT. Zavezanec je v napovedi uveljavljal zmanjšanje osnove za dohodnino za namene, za katere se po tretjem odstavku 9. člena zakona zmanjša osnova za največ 3% njegove osnove za dohodnino v višini ……. SIT. Ker je uveljavljeni znesek presegel 3% njegove osnove za dohodnino, je bila zavezancu osnova zmanjšana v višini 3%, to je …. SIT.

Page 150: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 150

Osnova za dohodnino znaša ………… SIT. Od navedene osnove je bila odmerjena dohodnina po stopnjah, določenih v 12. členu zakona, z upoštevanjem odredbe o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine za leto … (Uradni list RS, št. 19/02). od osnove po stopnji v znesku od …………… SIT ……… ….. SIT od …………… SIT ……… ….. SIT Skupaj …………… SIT ……… ….. SIT Zavezancu so bili v letu …. Odmerjeni oziroma obračunani naslednji davki kot akontacija dohodnine: od dohodka 10 v višini ……. SIT, od tega dejansko plačano ……. SIT. od dohodka 12 v višini ……. SIT, od tega dejansko plačano ….... SIT ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Skupaj ……. SIT ……. SIT Obračunana in odmerjena akontacija presega odmerjeno dohodnino za ….. SIT. Navedena razlika se zavezancu vrne. Po določbah petega odstavka 95. člena Zakona o davčnem postopku se po pravnomočnosti te odločbe od navedenega zneska preplačila obračunajo obresti po obrestni meri, določeni v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, šz. 45/95, 83/01 in 109/01). Po določbah 20. člena Zakona o davčnem postopku pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je po določbi 22. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00 in 42/02) takse prosta. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Miniatsrtvo za finance Ljubljana, v 15 dneh po vročitvi te odločbe. Pritožbo se vloži pisno ali poda ustno na zapisnik pri Davčnem uradu ……, izpostavi ….. in kolkuje s 3.200 SIT upravne takse po tar št. 2 taksne tarife Zakona o upravnih taksah. VODJA IZPOSTAVE ………………….. žig Odločbo vročiti: 1. Zavezanec………… 2. Dokument, tu

Page 151: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 151

ODLOČBA S SKRAJŠANO OBRAZLOŽITVIJO Republika Slovenija Upravna enota ……. Številka: Datum: Upravna enota …… izdaja na podlagi ... člena Zakona……..........……… in 4. odstavka 214. (predpis o pristojnosti) člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) v zadevi .......................... na zahtevo ……………. iz ................... naslednjo

ODLOČBO

XY, rojen ……, iz ………se prizna pravica do (izda dovoljenjeza ipd) .......................................

Obrazložitev

……………………… je dne ……. vložil (a) zahtevo, s katero uveljavlja …………………………. (navedba stranke) (vsebina zahtevka) Dejansko stanje je ugotovljeno na podlagi naslednjih dokazil: .................................................... Ker je na osnovi navedb in dokazil, ki jih je predložila stranka oziroma jih je pridobil upravni organ ugotovljeno, da je zahtevek utemeljen, je zahtevku ugodeno na podlagi ..…….…………. (materialni predpis) POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od njene vročitve na (………………navedba organa). Pritožba se vloži ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal to odločbo, in mora biti kolkovana po tarifni št. … ZUT. Taksa za to odločbo v znesku … SIT je plačana in uničena na vlogi. žig Uradna oseba (ime in priimek) podpis Vročiti: - stranka - arhiv - tu

Page 152: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 152

ODLOČBA S POLNO OBRAZLOŽITVIJO

Republika Slovenija Upravne enota ……… Štev.: Datum:

Republika Slovenija, Upravna enota ….., oddelek za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve, izdaja na podlagi prvega odstavka 18. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. 1. RS, št. 63/95 in 8/96) v zadevi priznanja statusa in pravic žrtve vojnega nasilja ter na zahtevo stranke G. M. iz …………, naslednjo

ODLOČBO

Zahtevku se ugodi. G. M., rojeni ……… se prizna status žrtve vojnega nasilja – ignanec, za čas izgnanstva od ……… 1941 do …… 1945.

G. M. je upravičena do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja …….. dalje.

Uživalka pravic po tem zakonu je dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg.

Revizija odloži izvršitev odločbe. Obrazložitev

G. M. je dne 19. 01. 1996 vložila zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – izgnanec. V zahtevku navaja, da je …….. 1941 bila prisilno izgnana v …………… V domovino se je vrnila ….. 1945.

Zahtevku so priložila naslednja dokazila: - Potrdilo Muzeja narodne osvoboditve ….., štev. … z dne …., iz katerega je razvidno, da je G.

M. skupaj z možem in sinovoma L. in Z. bila prisilno izgnana …. 1941. - Potrdilo Pokrajinskega muzeja ….. (prijava vojne škode in sklep o cenitvi vojne škode), štev.

…… z dne ……. 1945 za G. M. iz katerega je razvidno … mesecev prisilnega izgnanstva od ….. 1941 do ….. 1945.

- Potrdilo Pokrajinskega muzeja ……. (prijava vojne škode), štev. ……. za moža G. L. - Fotokopija »šolske kronike« za osnovno šolo ……………, kjer je vpisano, da se je ………….,

mož imenovane, vrnil …. 1945 iz izseljeništva in se istega dne javil na službo. - Kratek opis poteka izgona in vrnitve za imenovano, ter sinova L. in M. - Potrdilo Ministrstva za notranje zadeve, štev. ….. z dne ….. o državljanstvu. - Fotokopijo osebne izkaznice, štev. ….. z dne ….. Ker v nobenem od navedenih nakazil ni posebej navedeno kdaj se je G. M. vrnila iz prisilnega izgnanstva, sta bili zaslišani dve priči. Vabljeni sta bili ……..

Page 153: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 153

P.L., stanujoča v …………, pove, da je živela v neposredni bližini učiteljske družine ……… Točno ve, da so bili izseljeni in so se vsi skupaj vrnili v ………………… (oče, mati in sinova ), kjer je oče postal upravitelj šole, otroka .……………..in……………….pa sta nadaljevala šolanje na osnovni šoli. Domov so prišli sredi avgusta 1945. B. E., stanujoča v ……………., pove, da celo živi v neposredni družini šole v ………… in dobro pozna učiteljsko družino G. Točno ve, da so celo družino prisilno izselili in so se vsi skupaj vrnili v ……….. (oče, mati in dva sinova), kjer je oče postal upravitelj šole, sinova …………. in ……………. Pa sta nadaljevala šolanje. Domov so prišli sredi avgusta 1945.

Na podlagi zahtevka za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, vseh priloženih potrdil, dokazil in izjav prič je ugotovljeno, da je bila G. M. izpostavljena nasilju – prisilno izgnana.

V skladu s 1. členom, 1. odstavkom 2. člena in 1. odstavkom 3. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (nadalje Zakon) se imenovani prizna status žrtve vojnega nasilja – izgnanec od …….. 1941 do …. 1945. V skladu s 16. členom Zakona ima G. M. pravico do doživljenjske mesečne rente za 46. mesecev prestanega nasilja po ….. SIT na mesec kar skupno znese mesečno …….. SIT od …….. dalje.

V skladu z 10. členom Zakona G. M. v zahtevku uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva oz. plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja.

Na podlagi navedenih razlogov in ugotovitev je bilo odločeno kot je navedeno v izreku te odločbe.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je navedena pritožba v roko 15. dni od vročitve odločbe na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Ljubljana, Kotnikova 5. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal to odločbo in je takse prosta. Ta odločba je po 108. členu Zakona o vojnih invalidih (Ur. RS, štev. 63/95) v zvezi z 20. členom zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur.1. RS, štev. 63/95 in 8/96) takse oproščena. Postopek vodila: M. Š. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE ….. žig M. M. ODLOČBO VROČITI: 1. Stranki s povratnico 2. Upravna enota Maribor Odsek za zdravstvo, delo Družino in socialne zadeve 3. V dokument

Page 154: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 154

ODLOČBA, S KATERO SE ZAHTEVEK ZAVRNE Republika Slovenija Upravna enota Številka: Datum: Republika Slovenije,Upravna enota ….. izdaja na podlagi 12. člena Zakona o orožju (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/00), na zahtevo Z. Ž. iz ……., zaradi izdaje dovoljenja za nabavo varnostnega orožja, naslednjo

ODLOČBO Zahtevek Z. Ž. , roj. ……. v …….., s stalnim prebivališčem ………, za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja, se zavrne.

Obrazložitev Z. Ž. roj. ……. V ……., s talnim prebivališčem ……….. (v nadaljevanju: vlagatelj) je dne …. Pri Upravni enoti …… (v nadaljevanju: upravni organ) vložil vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo pištole. Vlagatelj je v vlogi navedel, da bi pištolo potreboval za zaščito premoženja, saj ima opravka z gotovinskimi plačili, orodji in materialni. Opravlja krovska dela po vsej državi. Upravni organ je dne …. vlagatelja na podlagi 70. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/0, 73/04 – v nadaljevanju: ZUP) povabil na zaslišanje zaradi pojasnitve razlogov in ugotovitve dejanskega stanja. Na zapisnik o zaslišanju, sestavljen dne …. Je vlagatelj izjavil, da kot samostojni podjetnik opravlja montažerska in krovska dela, izdeluje ostrešja in opravlja zaključna dela. Orožje bi potreboval za zaščito delovnih materialov, npr. raznih kritin, ki so lahko tudi večjih vrednosti, preventivno tudi pri prenosu gotovine ter za osebno varnost v primeru , ko prespi v bližini delovišča. Upravni organ je vlagatelj seznama s pogoji za izdajo orožne listine posamezniku, določenimi s 14. členom Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 6/2001; v nadaljevanju: Z-Oro), med drugimi opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Upravni organ je z dopisom št… z dne ….. vlagatelja seznanil s pooblaščenim zdravstvenim zavodom in zdravniki specialisti medicine dela v ………… pri katerih lahko opravi zdravniški pregled, z dopisom št. …… z dne…….. pa je vlagatelja seznanil o pooblaščenih izvajalcih usposabljanja o ravnanju z orožjem. Na podlagi 20.člena Z-Oro mu je določil trimesečni rok za predložitev omenjenih dokazil. Vlagatelj je dne ………….. vlogo dopolnil z zdravniškim spričevalom št. ……. z dne ….., s priglasitvenim listom Opr.št…………… z določbo Upravne enote …………. O izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, št…. z dne ….., dne …. pa še s potrdilom o opravljenem preizkusu znanja ravnanju z orožjem št…. z dne …., izdanim pri Strelskem klubu………… Na podlagi 70. in 71. člena ZUP je upravni organ dne …. vlagatelja povabil, da se ponovno udeleži postopka in prinese dokazila oz. izkaže opravičenost razlogov do nabave varnostnega orožja. Na zapisnik o zaslišanju št… z dne…… je vlagatelj ponovil svojo izjavo, ki jo je podal na zapisnik dne …….. glede razlogov, zaradi katerih bi potreboval varnostno orožje. Upravni organ je vlogo proučil in odločil, da se dovoljenje za nabavo orožja ne izda.

Page 155: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 155

Dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja se v smisli 2. odstavka 14. člena Z-Oro izda posamezniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je dopolnil 18 let, da ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, da ima opravljen zdravniški pregled in da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje pa ima posameznih, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje (prva alinea 17.člena Z-Oro). V smisli določil ZUP, je upravni organ stranki dolžan dati možnost dokazovanja, od stranke pa je odvisno, ali bo to možnost izkoristila ali ne. V danem primeru je bila vlagatelju dana možnost dokazovanja, vendar v postopku ni dokazal, da bi potreboval varnostno orožje. Vlagatelj bi moral v postopku namreč izkazati, da je zaradi spleta okoliščin njegova osebna varnost in varnost premoženja ogrožena v tej smeri, da potrebuje varnostno orožje kot edini način za odvrnitev nevarnosti. Tega dejstva pa se zgolj zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti, ki je sicer pomembna okoliščina, ne da dokazati, saj je vsaka dejavnost bolj ali manj podvržena nevarnosti napada. Varnost premoženja lahko prosilec zavaruje na bolj primeren in učinkovit način – npr. tako, da najame službo za varovanje v smislu Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 9/98), uvede brezgotovinsko poslovanje itd. Na zapisnik o zaslišanju, sestavljenem dne … pri Upravni enoti … pa je vlagatelj celo izjavil, da njegova osebna varnost pri opravljanju dejavnosti ni bila ogrožena. Po mnenju upravnega organa so razlogi, ki jih je vlagatelj navedel, presplošni, da bi se dalo utemeljeno sklepati, da je upravičen do nabave varnostnega orožja, konkretnejših razlogov oziroma drugih dokazov, na podlagi katerih bi lahko upravni organ odločil drugače, pa vlagatelj ni izkazal. Upravni organ je pri odločanju odločal po prostem preudarku, ki pomeni pooblastilo, na podlagi katerega je organ pri istem dejanskem stanju upravičen izbrati izmed več pravno enako možnih odločitev tisto, ki je spričo danih okoliščin v konkretnem primeru glede na javno korist šteje za najprimernejšo. Pogoji za izdajo orožne listine posamezniku, določeni v 2. odstavku 14. člena Z-Oro, morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker vlagatelj ne izpolnjuje pogoja 4. točke 2. odstavka 14. člena Z-Oro – nima upravičenega razloga za izdajo orožne listine v smislu prve alinene 17. člena Z-Oro, je upravni organ odločil, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve RS v Ljubljani v roku 15. dni. Pritožba se izroči ustno na zapisnik ali po pošti pošlje upravni enoti …., Oddelku za upravne notranje zadeve. Pritožba mora biti kolkovana z upravno takso v znesku …. SIT po tar. št. … Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00) in Sklepa o uskladitvi vrednosti točke v ZUT , Uradni list RS, št. 41/00). Taksa po tar. št. … in … ZUT v znesku … SIT je plačana in predpisano uničena na vlogi. Postopek vodila: Vodja oddelka za upravne notranje zadeve žig M. M. Vročiti: 1. Z. Ž. 2. Dokument, tu

Page 156: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 156

Posebnosti odločbe, ki se izda za večje število določenih oseb (217. člen)

Kadar gre za zadevo, ki se tiče večjega števila določenih oseb, se lahko izda za vse skupaj ena sama odločba (v teoriji jo imenujemo generalna); osebe morajo biti imenovane v izreku odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsako posamezno osebo navedeni razlogi, ki se nanašajo nanjo. Tako odločbo je treba vročiti vsaki od njih, razen če imajo skupnega pooblaščenca. Če gre za zadevo, ki se tiče večjega števila oseb, ki organu niso znane, se lahko izda za vse skupaj ena sama odločba, ta pa mora vsebovati take podatke, da se da iz njih lahko ugotoviti, na katere osebe se odločba nanaša (na primer: prebivalci ali posestniki na določenem območju ipd.).

4. Delna odločba (219. člen)

Kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo.

5. Dopolnilna odločba (220. člen)

Če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne, je zoper tako odločbo dovoljena pritožba. Če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje, se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka. Dopolnilna odločba se šteje glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno odločbo. Vložitev zahteve za izdajo dopolnilne odločbe ni vezana na rok.

6. Začasna odločba (221. člen)

Če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Začasno odločbo na predlog stranke lahko veže pristojni organ na pogoj, da stranka da zavarovanje za škodo, ki utegne nastati stranki z nasprotnim interesom zaradi izvršitve odločbe, če glavnemu zahtevku predlagatelja ne bi bilo ugodeno.

Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, se razveljavi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom. Začasna odločba se šteje glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno odločbo.

Page 157: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 157

DOPOLNILNA ODLOČBA Republika Slovenije Upravna enota …… Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota ….. izdaja na podlagi 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) in pooblastila načelnika Upravne enote ……. št. … z dne ….. na vlogo …………….., v upravni zadevi ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti, naslednjo

DOPOLNILNO ODLOČBO

Odločba Upravne enote ,,,, št. … z dne …, s katero se je Ž. L. iz …. dovolilo opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu »bar« v podružnici v ….. se v 1. točki izreka dopolni tako, da se dovoli tudi »strežba na letnem gostinskem vrtu«. S to odločbo se dopolni odločba Upravne enote …. št. z dne ….

Obrazložitev

Z. L. iz ….. je dne …. vložil zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu »bar« in strežbo na letnem gostinskem vrtu. Dne …. Je vlagatelj zahtevka svojo vlogo dopolnil tako, da je predložil še odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev montažnega nadstreška pred gostinskim obratom »bar« št…. z dne …, ki jo je izdala Upravna enota …., Oddelek za ….

Z odločbo št. … z dne … je Upravna enota …, Oddelek za …….. dovolila samostojnemu podjetniku Z. L. opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu – bar, brez strežbe na letnem gostinskem vrtu. Ker upravni organ ni s prvotno odločbo odločil o vseh točkah zahteve oziroma vloge, izdaja po uradni dolžnosti dopolnilno odločbo za opravljanje strežbe na letnem gostinskem vrtu.

Upravni organ je pri izdaji prvotne odločbe št. …. Z dne …. Izvedel ugotovitveni postopek, v katerem je ugotovil, da stranka izpolnjuje vse pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti »bar«, kakor tudi za strežbo na letnem gostinskem vrtu, vendar si mora pred pričetkom uporabe vrta pridobiti še odločbo o priglašenih delih za obstoječo konstrukcijo nad letnim gostinskim vrtom.

Vlagatelj zahtevka Z. L. ………… v skladu s 6. točko 4. člena in 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/00) in 11. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99) izpolnjuje vse pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, zato je bilo treba na podlagi 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe. Po 220. členu Zakona o splošnem upravnem postopku lahko, če pristojni organ ni s prvotno odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki

Page 158: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 158

so bila predmet postopka, izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne, je zoper tako odločbo dovoljena pritožba.

Če je bila zadeva že zadosti obravnavana, se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka. Dopolnilna odločba se šteje glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno odločbo.

Upravna taksa za vlogo in to odločbo je po tarifni številki 1 in 26 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 52/00 in Sklepa o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o upravnih taksah, Uradni list RS, št. 41/01 v znesku …. tolarjev plačana).

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve na Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije v Ljubljani. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Upravni enoti …. Pritožba se po taksni tarifi št. 2 Zakona o upravnih taksah in Sklepa o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o upravnih taksah kolkuje z upravno takso v znesku … tolarjev.

Postopek vodil: K. R. Vodja oddelka za ………… P. R. žig Vročiti z obvezno osebno vročitvijo: Z. L V vednost: - Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat, Enota … - V zadevo

Page 159: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 159

ZAČASNA ODLOČBA Republika Slovenija Upravna enota Številka: Datum:

Republika Slovenija, Upravna enota ….. izdaja na podlagi 12. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00) in v zvezi z 221. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), naslednjo

ZAČASNO ODLOČBO L. R:, rojenemu ………, s stalnim prebivališčem v ………… se začasno dovoli posest orožja kategorije …., pištole …., model …, kaliber…. tovarniška številka

To orožje se ne sme nositi.

Ta odločba velja do izdaje odločbe o glavni stvari

Obrazložitev

L. R. iz ………… (v nadaljevanju stranka) je v skladu s 84. členom Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00 – v nadaljevanju Zoro-1) zaprosil dne ….. za legalizacijo v izreku navedenega orožja. Glede na to, da ugotovitveni postopke o izpolnjevanju pogojev za legalizacijo orožja še ni končan, stranka pa za orožje nima veljavne listine, je potrebno posest tega orožja začasno urediti v skladu z določbami ZOro-1. Odločba je utemeljena z določbo 84. člena ZOro-1 in 221. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02).

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to dovoljenje je dopustna pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani v roku 15 dni od vročitve. Pritožba se izroči ustno na zapisnik ali pošlje po pošti Upravni enoti……. Oddelek za upravne notranje zadeve, …………..

Pritožba mora biti kolkovana z upravno takso v znesku …….. SIT po tar. št. … Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44)00, 81/00 in Sklepa o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o upravnih taksah, Uradni list RS, št. 41/01).

Taksa za to začasno odločbo po je tarifni številki … ZUT takse prosta. Postopek vodil: Ž. M. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve žig M. Ž. Vročiti: 1. L. R. 2. Dokument, tu

Page 160: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 160

7. Rok za izdajo odločbe (222. člen)

Kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti.

V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.

Če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge.

Rok za idajo odločbe ne teče v času, ko je postopek (v skladu s 153. členom ZUP) prekinjen.

čimprej, najpozneje v enem mesecu od vložitve popolne vloge (kadar gre za skrajšani postopek) Rok za izdajo odločbe najpozneje v dveh mesecih (kadar gre za posebni ugotovitveni postopek)

Molk organa (222. člen)

Če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.

8. Popravljanje pomot v odločbi (223. člen)

Organ, ki je izdal odločbo, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

O popravi pomote se izda sklep. Uradni zaznamek o popravi se zapiše na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče. Uradni zaznamek podpiše uradna oseba, ki je podpisala sklep o popravi.

Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi ali s katerim se zavrne predlog za popravo, je dovoljena pritožba.

Page 161: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 161

SKLEP O POPRAVI POMOTE V ODLOČBI

Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum :

Republika Slovenija, Upravna enota …, izdaja na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 ) po uradni dolžnosti, naslednji

SKLEP

Odločba, številka … z dne …, ki jo je izdala Upravna enota …, se v izreku popravi, tako da se rojstno osebno ime vpisane osebe in njenih staršev pravilno glasi … ....

Obraz1ožitev:

Upravna enota ... je pod številko ... z dne ... izdala odločbo o spremembi podatka v rojstni matični knjigi .... Po izdaji odločbe je bilo ugotovljeno, da je nastala napaka v izreku odločbe. V izreku je napačno napisano osebno ime (priimek) vpisane in njenih staršev. Pravilno je osebno o ime vpisane ob rojstvu in njenih staršev.....

Glede na obrazloženo je bilo potrebno izdati sklep o popravku pomote v skladu z določbo 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), ki določa, da lahko uradna oseba, ki je odločbo izdala, vsak čas popravi pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote v odločbi.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep lahko stranka vloži pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Pritožbo vloži pri Upravni enoti … (naslov), v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo lahko poda pisno ali ustno na zapisnik pri istem organu, ki je odločbo izdal. Pritožba je takse prosta. Sklep je izdan po uradni dolžnosti in je po 22. členu Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, 8000, 40/00) takse prost.

Postopek vodila Vodja oddelka za Z.D. upravne notranje zadeve žig M.M. VROČITI:

Page 162: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 162

9. Dokončnost, pravnomočnost ter izvršljivost odločbe in sklepa (224. in 225. člen)

Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače.

Odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, postane pravnomočna.

Dokončnost izključuje pritožbo Pravnomočnost izključuje pritožbo in upravni spor

Če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, lahko postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni. Če se odločba izpodbija v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, pa se s sodno odločbo ne odpravi oziroma razveljavi, postane pravnomočna tedaj, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njeni zakonitosti.

Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

Izvršljiva je tista odločba, ki se lahko izvrši - to je odločba, proti kateri ni rednega pravnega sredstva, ali pa je pravno sredstvo, vendar nima odložilne moči.

Odločba prve stopnje postane izvršljiva: • ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; • ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena; • ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; • ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje s katero se pritožba

zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže. Odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki.

Če je v odločbi določeno, da se dejanje, ki je predmet izvršbe, mora opraviti v določenem roku, postane odločbe izvršljiva s pretekom tega roka. Če v odločbi ni določeno, v katerem roku je treba opraviti dejanje, postane odločba izvršljiva v 15

Page 163: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 163

dneh od dneva, ko bi postala izvršljiva po pravilih drugega in tretjega odstavka, če ne bi bilo izpolnitvenega roka, razen če je določeno, da se izvrši takoj zaradi nujnih ukrepov.

Če se odločba nanaša na dve stranki ali več, ki so v postopku udeležene z istovetnimi zahtevki, ovira pritožba vsake take stranke izvršljivost odločbe.

Sklep zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se sporoči oziroma vroči stranki.

Kadar je z zakonom ali s sklepom določeno, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, postane sklep izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s katero je pritožba zavrnjena.

Glede izvršljivosti sklepa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

Potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena ZUP. Dopusten je popravek pomote na potrdilu glede dokončnosti ali pravnomočnosti. Organi od strank ne smejo zahtevati takšnega potrdila, temveč morajo, če je to potrebno, sami pridobiti od pristojnega organa podatek o dokončnosti ali pravnomočnosti.

10. Sklep (členi 226 - 228)

S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka.

S sklepom se odloča tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Če se s sklepom naloži kakšno dejanje, se določi tudi rok, v katerem ga je treba opraviti.

Sklep izda uradna oseba, ki opravlja dejanje postopka, pri katerem je nastalo vprašanje, ki je predmet sklepa, če ni s tem zakonom ali z drugimi predpisi drugače določeno. Sklep se naznani prizadetim osebam ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe.

Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.

Page 164: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 164

XIII. Pritožba Pravna sredstva so z ustavo oziroma z zakoni določene procesne možnosti in procesna dejanja (pravne institucije), s katerimi se začne oziroma sproži pri pristojnem organu postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa) z abstraktnimi pravnimi normami.

Namen pravnih sredstev je zagotoviti pravilno in zakonito delo in odločanje, to je zakonitost v materialnem in formalnem pogledu ter varovati pravice strank in zavarovati javne koristi. Predmet izpodbijanja s pravnimi sredstvi je izrek (dispozitiv) odločbe, saj se z njim odloči o zadevi.

Pravna sredstva v okviru upravnega postopka delimo na: redna izredna pritožba - obnova postopka, - sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredna razveljavitev odločbe - ničnost odločbe

Pritožba je edino redno pravno sredstvo po ZUP. Z njo se izpodbija konkretni upravni akt, ki še ni postal dokončen.

1. Pravica pritožbe (229. člen)

Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritožbe.

Pritožbo lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko. Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Če pristojni organ ne ugodi zahtevi za vročitev odločbe, zahtevo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.

Page 165: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 165

Državni tožilec in državni pravobranilec lahko vložita pritožbo zoper odločbo, s katero je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi, in sicer v istem roku, kot bi jo lahko vložila stranka.

2. Pristojnost za odločanje o pritožbi (členi 230 - 234)

Kdaj ni pritožbe (230. člen)

Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda državni zbor, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali vlada, ni pritožbe.

Pritožba zoper odločbo ministrstva (230. člen)

Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, je dovoljena pritožba samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Takšen zakon mora določiti tudi, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, sicer o pritožbi odloča vlada.

Pritožba zoper odločbo upravne enote (231. člen)

O pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdala na prvi stopnji upravna enota, odloča stvarno pristojno ministrstvo. Če gre za več upravnih zadev, za katere so stvarno pristojna različna ministrstva, odloča o vsakem delu odločbe stvarno pristojno ministrstvo.

Pritožba zoper odločbo nosilca javnega pooblastila (232. člen)

O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo.

Pritožba zoper odločbo uprave samouprane lokalne skupnosti (233. člen)

O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, in o pritožbi zoper odločbo, ki jo izda nosilec javnih pooblastil na podlagi predpisa sveta samoupravne lokalne skupnosti, odloča župan.

O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji uprava samoupravne lokalne skupnosti iz državne prenesene pristojnosti, odloča stvarno pristojno ministrstvo.

Posebnosti v zvezi s pristojnostjo za odločanje o pritožbi (208. in 209. člen)

O pritožbi zoper sestavljeno oziroma kompleksno odločbo, odloča organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa, ki je odločil oziroma izdal odločbo. V

Page 166: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 166

delu, ki se nanaša na delo drugega organa, sme organ druge stopnje odločbo samo odpraviti, ne sme pa je nadomestiti s svojo odločbo.

Nadomesti jo lahko le v soglasju z organom, ki bi bil pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa, ki je sodeloval pri odločanju oziroma dal soglasje, dovoljenje itd. Če je organ, ki bi moral odločiti o pritožbi, sodeloval pri odločanju na prvi stopnji, je pritožba zoper odločbo dopustna, če je z zakonom določen poseben pritožbeni organ.

3. Rok za pritožbo (235. člen)

Pritožba se vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe.

Rok za pritožbo zoper ustno odločbo (izdano po 211. členu ZUP) teče od dneva, ko je vročena pisna odločba. Če pa stranka pisne odločbe ni zahtevala, ugasne pravica do pritožbe z dnem izteka roka, v katerem se lahko zahteva pisna odločba. Oseba, ki ji odločba ni bila vročena, čeprav posega v njene pravice oziroma pravne koristi (stranski udeleženec), lahko zahteva vročitev.

Če se stranka, ki ni bila udeležena v postopku, pritoži tedaj, ko se je pritožbeni rok že iztekel za vse stranke, ki so bile udeležene v postopku, se pritožba obravnava kot predlog za obnovo postopka.

Izvršljivost (236. člen)

Dokler teče rok za pritožbo, se odločba ne more izvršiti. Če je pritožba po predpisih vložena, se odločba ne more izvršiti vse dotlej, dokler se odločba o pritožbi, s katero je bila pritožba zavržena ali zavrnjena ali izpodbijana odločba spremenjena, ne vroči stranki.

Izjemoma se lahko izvrši odločba, zoper katero pritožbeni rok še teče, in odločba, zoper katero je vložena pritožba, če zakon tako določa, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati ali če bi zaradi odložitve izvršbe nastala za kakšno stranko nepopravljiva škoda. V zadnjem primeru se od stranke, v katere korist se opravi izvršba, lahko zahteva primerno zavarovanje in to zavarovanje postavi kot pogoj za izvršbo.

Page 167: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 167

4. Razlogi za pritožbo (237. člen)

Odločba se lahko izpodbija s pritožbo:

• če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oz. nasploh ni bil uporabljen;

• če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno; • če so podane kršitve pravil postopka.

Bistvene kršitve pravil upravnega postopka (237. člen) Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje:

• če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ; • če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v

postopku, ta možnost ni bila dana, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka;

• če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe;

• če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila;

• če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku; • če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu

morala biti izločena;

• če se odločbe ne da preizkusiti.

5. Oblika in vsebina pritožbe (238. člen)

Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik.

V pritožbi mora biti navedena odločba, ki se izpodbija, in pri tem označen organ, ki jo je izdal, ter njena številka in datum. Pritožnik mora v pritožbi navesti, zakaj izpodbija odločbo.

V pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Če so v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi in je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotnimi interesi, je treba pritožbi priložiti še toliko prepisov, kolikor je takih strank.

Page 168: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 168

PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO, DANA USTNO NA ZAPISNIK Republika Slovenija Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad …. Izpostava …. ZADEVA: Pritožba ustno na zapisnik. Podpisani ________________ iz ______________________, EMŠO _______, zavezanec za dohodnino za leto ________, dajem pritožbo ustno na zapisnik na odločbo o odmeri dohodnine št. _________, ki jo je izdalo Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad …., z dne __________ za leto _______.

Pritožbeni razlog, ki ga je navedel zavezanec je naslednji:

»Čeprav sem v dohodninski napovedi uveljavljal olajšave za moje mladoletne otroke to v odločbi ni upoštevano. Naredil sem si fotokopijo napovedi, ki sem jo oddal in je ta moja navedba nesporna. Očitno je referent, ki je vnašal podatke moje navedbe spregledal«.

Pritožba je kolkovana s ……. SIT upravne takse. Zapisnik zavezanec prebere in nanj nima pripomb. Maribor, dne ______________ Zapisnik sestavil(-a): Zavezanec:

6. Vložitev pritožbe (239. člen)

Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.

Če je pritožba vložena pri organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve topnje. Pritožba, ki je vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje.

Page 169: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 169

Kadar stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje o njeni zahtevi ni izdal odločbe, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna po 255. členu zakona.

Kadar stranka vloži pritožbo na podlagi tretjega odstavka 180.a člena tega zakona, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki smiselno ravna po 255. členu tega zakona.

7. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo (členi 240 – 245)

Formalni preizkus pritožbe (240., 241. in 245. člen)

Organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

če ni dovoljena Organ torej zavrže pritožbo če je prepozna če jo je vložila neupravičena oseba

Zoper sklep, s katerim je bila pritožba zavržena, ima stranka pravico pritožbe. Če organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi, spozna, da je pritožba utemeljena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi.

Če organ, ki je izdal odločbo, pritožbe ne zavrže, jo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok za odgovor, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Rok ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni.

Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijane odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva , ko jo prejme oziroma po poteku roka iz 241. člena, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči. Pritožbi mora priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve.

Page 170: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 170

SKLEP, S KATERIM ORGAN ZAVRŽE PRITOŽBO KOT PREPOZNO Republika Slovenije Upravna enota ... Številka : Datum : Republika Slovenija, Upravna enota ……, Oddelek za upravne notranje zadeve izdaja, na podlagi 240. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) na pritožbo Z.M. iz ….… (naslov), naslednji

SKLEP

Pritožba Z.M. zoper odločbo o ugotovitvi državljanstva, št. … z dne..… se zavrže.

Obrazložitev:

Z.M., roj. … v …, stanujoča … (naslov) (v nadaljevanju: stranka), je dne … vložila pritožbo zoper odločbo o ugotovitvi državljanstva. Z izpodbijano odločbo je bilo ugotovljeno, da stranka ni državljanka Republike Slovenije.

Zoper navedeno odločbo, ki je bila stranki vročena ..., se je stranka vložila pritožbo. Pritožbo je oddala priporočeno na pošto dne …..

Pritožba je prepozna.

Stranka pritožbe ni vložila v zakonitem 15-dnevnem roku od vročitve odločbe, temveč ...., to je 8 dni po izteku z zakonom določenega roka. Na podlagi 2. odst. 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je bilo zato treba pritožbo zavreči kot prepozno vloženo.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep lahko stranka vloži pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Pritožbo vloži pri Upravni enoti … , v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa. Pritožbo lahko poda pisno ali ustno na zapisnik pri istem organu, ki je sklep izdal.

Pritožba mora biti kolkovana z upravno takso v znesku 3000 SIT po tar. št. 2 Zakona o upravnih taksah.

Postopek vodila Vodja oddelka Z.D. za upravne notranje zadeve žig M.M. Vročiti: Z. M. Arhiv

Page 171: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 171

Nadomestna odločba in dopolnjen postopek (členi 242 - 244)

Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši stvar drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija.

Če organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek. Organ, ki je izdal odločbo, dopolni postopek tudi tedaj, kadar navede pritožnik v pritožbi taka dejstva in take dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o stvari drugačna, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana, ali mu je bila dana, pa je ni izrabil, toda v pritožbi opravičil, zakaj tega ni storil.

Glede na uspeh dopolnjenega postopka lahko organ, ki je izdal odločbo, ravna v mejah zahtevkov stranke in stvar drugače reši ter z novo odločbo nadomesti odločbo.

Če je bila odločba izdana brez poprejšnjega posebnega ugotovitvenega postopka, čeprav je bil obvezen, ali če je bila odločba izdana, ne da bi bila stranki dana možnost, da bi se bila izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav je bilo to obvezno, in zahteva stranka v pritožbi, da se ji da ta možnost, mora organ prve stopnje ta postopek izvesti. Nato lahko izda novo odločbo, lahko pa pritožbo brez odlašanja pošlje pritožbenemu organu.

Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči. Pritožbi mora priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve.

Page 172: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 172

NADOMESTNA ODLOČBA, KI JO IZDA ORGAN PRVE STOPNJE PO VLOŽENI PRITOŽBI

Občina ......... Občinska uprava Številka: Datum:

Občina ................., občinska uprava – oddelek za ….. izdaja, na podlagi … člena Statuta občine............ (Uradni list RS, št. ……) ter … člena Odloka o komunalnih taksah v občini..........(Uradni list RS, št. ……) po uradni dolžnosti, naslednjo

ODLOČBO

Gospodarska družba ……………. mora plačati komunalno takso za leto …. in sicer za poslovne prostore v …. ulici, v znesku ….. SIT.

Letno komunalno takso za leto ….. je treba plačati v enkratnem znesku v 30 dneh po prejemu odločbe na naslov: Komunalne takse Samoupravne lokalne skunosti ……………, transakcijski račun.

S to odločbo se nadomesti odločba Samoupravne lokalne skunosti ….., Samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiske uprave – oddelka za ….. št. …. Z dne ……

Obrazložitev :

Gospodarska družba ………… s sedežem v ……….. je po Odloku o komunalnih taksah Samoupravne lokalne skunosti …. (Uradni list RS, št. …..) zavezanec za plačilo letne komunalne takse za leto …..

V … členu navedenega odloka je določeno, da je višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete in storitve določena v tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del tega odloka. Po določbah … člena citiranega odloka se komunalne takse določajo v točkah, vrednost točke pa znaša …. SIT.

V skladu s …. členom odloka je taksni zavezanec dolžan pristojnemu samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiskemu organu vsako leto najkasneje do … decembra sam prijaviti taksno obveznost za naslednje leto. Po določbah …. člena odloka pristojni organ samoupravne lokalne skunosti v upravnem postopku z odločbo določi višino letne komunalne takse ter način plačevanja.

V primeru, da taksni zavezanec sam ne prijavi letnih taksnih obveznosti ali le to odklanja, mu pristojni samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiski organ po uradni dolžnosti z odločbo odmeri komunalno takso na podlagi ugotovitvenega postopka in razpoložljivih uradnih podatkov.

Page 173: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 173

Gospodarska družba …. sama ni prijavila letne taksne obveznosti za leto ……., zato so ji bile z odločbo št. z dne …., na podlagi razpoložljivih uradnih podatkov oziroma evidence, določene taksne obveznosti:

od poslovnega prostora v … ulici - za … m2 x … točk x … SIT …. SIT od poslovnega prostora v … ulici – za … m2 x … točk x … SIT ….. SIT

Tako je bil odmerjen skupni znesek komunalne takse za poslovne prostore za leto … v višini …. SIT.

V pritožbi, ki jo je zoper odločbo št. … z dne …vložila gospodarska družba ……. je navedla, da je poslovni prostor v … ulici v decembru … prodala podjetju …., ki je od takrat naprej lastnik teh poslovnih prostorov. Ta pogodba je bila veljavno sklenjena pri notarju, plačane so bile vse dajatve, takoj po sklenitvi pogodbe pa je bil podan tudi ustrezen predlog za vknjižbo lastninske pravice novega lastnika v zemljiški knjigi. Pritožbi je kot dokaz za svoje navedbe priložila overjeno pogodbo in kopijo zemljiškoknjižnega predloga.

Na osnovi navedb v pritožbi, priloženih dokazil ter zbranih podatkov je ugotovljeno, da gospodarska družba …. v letu … ni bila več lastnik niti uporabnik poslovnih prostorov v …. Ulici – zato v skladu z določili … člena Odloka o komunalnih taksah samoupravne lokalne skunosti … za te prostore tudi ni bila zavezanec za plačilo komunalne takse v letu …..

Glede na takšno dejansko stanje je pritožba utemeljena. Zato je bilo treba komunalno takso odmeriti drugače oziroma v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem ter izpodbijano odločbo št. … z dne … nadomestiti z novo odločbo.

Tako je gospodarska družba …. za leto …… zavezanec za plačilo komunalne takse za poslovni prostor v … ulici - za … m2 x … točk x … SIT, kar znaša skupaj …. SIT

Ta odločba je izdana na podlagi določil 242. in 243, člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02). Z njo se nadomesti odločba Samoupravne lokalne skupnosti …, Samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiske uprave – oddelka za …. Št. …. Z dne …..

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na župana Samoupravne lokalne skunosti ………... v roku 15 dni po prejemu odločbe. Pritožba se lahko vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal to odločbo. Pritožbo je treba kolkovati s ….. SIT upravne takse po tar. št. … Zakona o upravnih taksah (UL RS 8/00, 40/00, 81/00, 52/00) . Ta odločba je takse prosta.

Vodja oddelka za ….. žig B..B. Vročiti: - Zavezanec - Oddelek za finance - Zadeva, tu

Page 174: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 174

Pritožba zoper nadomestno odločbo (členi 242 - 244)

Zoper novo (nadomestno) odločbo ima stranka pravico pritožbe. Ko organ prve stopnje prejme to pritožbo mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči. Pritožbi mora priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve.

8. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi (246. in 247. člen)

Organ druge stopnje najprej ugotovi, če je pritožba dovoljena, če je pravočasna in če jo je vložila upravičena oseba. Če zaradi neizpolnjevanja navedenih pogojv pritožbe ne zavrže, vzame zadevo v reševanje.

Organ druge stopnje lahko pritožbo zavrne, odločbo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo izreče za nično.

Organ druge stopnje lahko pri reševanju pritožbe:

pritožbo pritožbo odločbo v celoti odločbo odločbo izreče zavrže zavrne ali deloma odpravi spremeni za nično - v škodo ali - v korist pritožnika vrne v ponovni postopek pošlje zadevo sam reši stvar organu prve stopnje pristojnemu organu

Organ druge stopnje pošlje pritožbo v odgovor morebitni stranki z nasprotnimi interesi in ji določi rok za odgovor, če tega ni storil že organ prve stopnje. Odločbo, s katero odpravi odločbo, lahko izda šele po prejemu odgovora oziroma po izteku roka za odgovor.

Organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

254. člen ZUP Določbe ZUP-a, ki se nanašajo na odločbo, se smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. V obrazložitvi odločbe druge stopnje se morajo presoditi vse

Page 175: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 175

pritožbene navedbe. Če je že organ prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi, se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz prve odločbe.

Formalni preizkus pritožbe (246. člen)

Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje.

Če organ druge stopnje pritožbe ne zavrže, vzame zadevo v reševanje.

Zavrnitev pritožbe (248. člen)

Organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

Organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene.

Če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.

ODLOČBA ORGANA DRUGE STOPNJE, S KATERO SE PRITOŽBA ZAVRNE

Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Številka: Datum: Ministrstvo za okolje in prostor izdaja o pritožbi Slovenskega odškodninskega sklada d.d., Ljubljana, .........., zoper odločbo Upravne enote ......, št..... z dne ....., v zadevi denacionalizacije stavbnega zemljišča, na podlagi 44. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) in 1l. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) ter 57. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Ur. list RS, št. 27/91 in 31/93), naslednjo

ODLOČBO Pritožba se zavrne.

Obrazložitev:

Upravna enota ........ je z izpodbijano odločbo vrnila upravičenki ....... podržavljeno stavbno zemljišče parc. št..... , z.k. vložka ~....k .o. , ....... v obliki odškodnine v vrednosti ..............

Page 176: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 176

tolarske protivrednosti v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada in temu zavezancu naložila, da naj izroči upravičenki navedene obveznice v 3. mesecih od pravnomočnosti te odločbe.

Zoper spredaj navedeno odločbo se je v odprtem pritožbenem roku pritožil zavezanec Slovenski odškodninski sklad zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožnik izpodbija navedeno odločbo iz smiselno naslednjih razlogov: Prvostopni organ zmotno šteje ............. za upravičenko.

Zemljišče je bilo pred podržavljenjem v lasti ............... matere ......... Po podržavljenju je ostalo to zemljišče še naprej v posesti upravičenke in je po njeni smrti bilo predmet dedovanja. Predmetno zemljišče je bilo sicer dedinji ....., hčerki upravičenke, vzeto iz uporabe leta 1974, vendar ne na podlagi predpisa iz 3. člena ZDEN. Zato ona ni upravičenka iz 3. ali 4. člena ZDEN. Tudi ta časovni okvir ni zajet z določbami ZDEN. Prvostopni organ tudi ni ugotavljal, ali ni bilo to zemljišče morda obremenjeno: Meni, da bi moral morebitna bremena poračunati pri odškodnini. Poleg tega meni, da niso izkazane ovire za vračanje podržavljenega premoženja v celoti v naravi. Zato predlaga, da naj pritožbeni organ ugodi pritožbi, odpravi sporno odločbo prvostopnega organa in temu organu vrne zadevo v , ponovni postopek, podrejeno pa, da odpravi to odločbo in sam odloči o zadevi v okviru pritožbenih navedb in ugovorov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik izpodbija odločitev prvostopnega organa, da šteje kot upravičenko do denacionalizacije navedenega zemljišča ...... hčerko in pravno naslednico , ki je bila pred podržavljenjem lastnica tega zemljišča. Prvotno je praksa res sledila pritožnikovemu stališču in štela tako, kot to navaja pritožnik, da v tem primeru denacionalizacija ni možna. Vendar je pozneje ta praksa spremenjena v skladu s teorijo o dvofaznem podržavljenju stavbnih zemljišč. Po določitvi stavbnih zemljišč v ožjih gradbenih okoliših, je izvedena prva faza podržavljenja, najpogosteje s skupno odločbo za določeni gradbeni okoliš, ko ,je vsem lastnikom stavbnih zemljišč podržavljeno stavbno zemljišče na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Bivši lastniki so praviloma obdržali na svojem zemljišču pravico začasne uporabe na podlagi samega zakona, vse dokler se ni pojavila potreba po gradnji. Ko se je pojavila takšna potreba, je sledila druga faza podržavljenja tal;o, da je določeno stavbno zemljišče odvzeto iz uporabe tisti osebi, ki ga je imela v posesti, pod pogojem nepretrganega pravnega nasledstva, kar pomeni, da to ni pretrgano s prostovoljnim razpolaganjem upravičenca. S tem je nacionalizacija končana. Zato se šteje "deposediranec" kot upravičenec do denacionalizacije, saj je dejansko njemu podržavljeno premoženje in je on prizadet s podržavljenjem, medtem, ko je bilo njegovemu pravnemu predniku podržavljeno premoženje le formalno.

Poleg tega je pritožnik mnenja, da prvostopni organ ni popolno ugotovil dejansko stanje zadeve iz razloga, ker ni ugotavljal, ali ni mord bila ta nepremičnina obremenjena s hipoteko. Pri tem izhaja iz pravnega konstrukta na podlagi 33. člena ZDEN. Po določbah tega člena se vrnejo nepremičnine proste bremen, ki so nastala po podržavljenju. Meni, da analogno temu oživijo bremena, ki so prenehala zaradi podržavljenja. V zvezi s tem je pritožbeni organ mnenja, da prvostopni organ za to nima nobene podlage v ZDEN. ZDEN namreč nikjer ne

Page 177: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 177

predvideva možnost za poračun morebitnih bremen, ki so potem bremenila državo zaradi učinka podržavljenja. Očitno se je tega zavedal tudi zakonodajalec, saj je splošno znano, da je pripravljen osnutek novele ZDEN, ki naj bi predvidela tudi takšno možnost, vendar ne v denacionalizacijskem postopku. temveč v posebnem sodnem postopku, ki ni v nobeni odvisnosti s tem postopkom.

Nadalje je pritožnik mnenja, da ni popolno izkazano, da gre za ovire za vrnitev v naravi za celotno podržavljeno zemljišče. Očitno je mnenja, da obstajajo ovire le za fundus in funkcionalno zemljišče. Vendar je tudi pritožbeni organ enakega mnenja kot prvostopni organ, da za takšno postopanje v zakonu tudi ni nobene podlage. Iz odločbe SO ......, št..... z dne ..... 1974, je razvidno, da je na tem zemljišču pred vojno stala stavba lastnice zemljišča, ki je bila med vojno porušena. Potem je samoupravna samoupravna lokalna skupnost zgradila pritlično stanovanjsko zgradbo. S to odločbo je tako tudi formalno prešlo to zemljišče v družbeno last, saj je dejansko že bilo. Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDEN se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca. Torej je to zemljišče pozidano in no njem stoji gradbeni objekt, k pa ni v lasti upravičenca oziroma upravičenke. Zato tega zemljišča ni možno vrniti v naravi. ZDEN ne predvideva nobene možnosti, da bi se določilo po sedanjih predpisih funkcionalno zemljišče k stavbi, ki ni bila podržavljena upravičenki, ker ni bila njena, in se ji potem vrne presežek zemljišča nad tako določenim funkcionalnim zemljiščem. To pomeni, da v tem primeru ni možna vrnitev celotnega podržavljenega stavbnega zemljišča, ki je predmet tega postopka.

Zaradi vsega navedenega pritožbi ni bilo možno ugoditi in je bilo potrebno odločiti tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.

Pritožbeni organ je o zadevi odločil na podlagi l. odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), ker je ugotovil, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in v zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe po redni upravni poti, pač pa je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, v roku 30 dni po prejemu te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču.

Postopek vodila: Svetovalka ministra Po pooblastilu ministra Državna podsekretarka Vročiti: žig 1. Upravni enoti …….

z njenimi upravnimi dokumenti in izvodi odločbe, z naročilom, da naj vroči po 1. izvod odločbe Slovenskemu odškodninskemu skladu.

2. Dokument

Page 178: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 178

Izrek ničnosti odločbe (249. člen)

Če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP), izreče za nično odločbo, prav tako pa izreče za ničen tudi tisti del postopka, ki je bil opravljen potem, ko se je zgodila taka nepravilnost.

Dopolnjen postopek (251. člen)

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.

Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši stvar.

Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe. Če je zoper novo odločbo organa druge stopnje vložena tožba, organ prve stopnje nadaljuje postopek po pravnomočnosti sodne odločbe in izda odločbo v roku 30 dni po tistem, ko izve za pravnomočno sodno odločbo. Ne glede na to določbo, organ prve stopnje nadaljuje upravni postopek takoj in izda odločbo v roku iz prejšnjega odstavka v delu v katerem, odločba organa druge stopnje ni izpodbijana s tožbo. Organ prve stopnje nadaljuje upravni postopek tudi v primeru sklenitve poravnave, katere sestavni del je dogovor o umiku tožbe zoper odločbo druge stopnje.

Odprava odločbe (250. in 252. člen)

Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar.

Page 179: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 179

Če organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu.

Sprememba odločbe (252. člen)

Če organ druge stopnje ugotovi, da je odločba glede ugotovljenih dejstev in glede uporabe zakona pravilna, da pa se da namen, zaradi katerega je bila odločba izdana, doseči tudi z drugimi, za stranko ugodnejšimi sredstvi, spremeni odločbo prve stopnje v tem smislu.

Meje preizkusa odločbe (253. člen)

Da bi se zadeva pravilno rešila, sme organ druge stopnje ob reševanju pritožbe v mejah zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji, s svojo odločbo odpraviti odločbo in rešiti zadevo v korist pritožnika v obsegu, ki presega meje pritožnih navedb, če je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka ali je bil kršen materialni zakon, če se s tem ne posega v pravico koga drugega.

Z enakim namenom lahko organ druge stopnje v obsegu, ki presega meje pritožbenih navedb, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v izrednih pravnih sredstvih – odpravi in razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici (274.člen ZUP), izredni razveljavitvi (278. člen ZUP) in ničnosti odločbe (279. člen ZUP).

9. Pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen)

Če se je stranka pritožila zato, ker o njeni zahtevi organ prve stopnje ni izdal odločbe zahteva organ druge stopnje, naj mu organ prve stopnje sporoči, zakaj odločbe ni pravočasno izdal. Če spozna, da odločba iz opravičenih razlogov oziroma iz razlogov, ki so na strani stranke, ni bila pravočasno izdana, podaljša organu prve stopnje rok za odločbo za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec.

Če razlogi, zaradi katerih odločba ni bila pravočasno izdana, niso opravičeni, zahteva organ druge stopnje, naj mu organ prve stopnje pošlje dokumente zadeve. Če lahko organ druge stopnje reši stvar po dokumentih, izda svojo odločbo; če je ne more rešiti na ta način, pa opravi postopek in nato s svojo odločbo reši stvar. Le izjemoma, če spozna, da bo postopek hitreje in bolj ekonomično izvedel organ prve stopnje, naloži njemu, naj to stori in mu v določenem roku pošlje zbrane podatke, nakar sam reši zadevo. Taka odločba je dokončna.

Page 180: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 180

10. Rok za odločbo o pritožbi (256. člen)

Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.

Rok ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu ZUP in v primerih, če je zadržano izvrševanje predpisa s strani pristojnega organa.

Če stranka umakne pritožbo, se pritožbeni postopek s sklepom ustavi.

11. Vročitev odločbe druge stopnje (257. člen)

Organ, ki je odločil o zadevi na drugi stopnji, pošlje praviloma svojo odločbo obenem s dokumenti zadeve organu prve stopnje, ki mora odločbo vročiti strankam v osmih dneh od dneva, ko prejme dokument.

Organ druge stopnje lahko tudi sam vroči odločbo strankam, če meni, da je to potrebno.

12. Pritožba zoper sklep (258. in 259. člen)

Zoper sklep je dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Tak sklep mora biti obrazložen in vsebovati tudi pouk o pritožbi.

Pritožba zoper sklep ni dovoljena, če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal.

Pritožba se vloži v enakem roku, na enak način in na isti organ kot pritožba zoper odločbo. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa razen, če je z zakonom ali s samim sklepom drugače določeno.

Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo razen, če je pritožba zoper sklep z zakonom izključena.

Glede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo zoper sklep in glede odločanja organa druge stopnje o tej pritožbi se smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo (to ne velja za sklep, s katerim se zavrže pritožba).

Page 181: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 181

XIV. Izredna pravna sredstva Pravna sredstva, ki jih lahko uporabimo šele potem, ko je upravni postopek končan oziroma je odločba postala dokončna (v nekaterih primerih tudi pravnomočna), osebnemu imenujemo izredna pravna sredstva.

Dokončnost odločb izključuje možnost, da se vprašanje njihove zakonitosti preverja v okviru pritožbe kot rednega pravnega sredstva. S stališča zakonitosti bi bilo v primerih, ko odločba vsebuje zelo težko nezakonitost in nepravilnost, nesprejemljivo, da tega ne bi bilo mogoče popraviti in uskladiti s pravnim redom. Zato je v upravnem postopku možnost posega v take odločbe podana v okviru izrednih pravnih sredstev.

Odločbe, ki so v upravnem postopku dokončne (pa tudi pravnomočne) - se lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker so to nekakšna izjemna pravna sredstva, jih osebnemu imenujemo izredna, uporabijo pa se lahko samo ob posebnih pogojih, ki jih zakon vnaprej določa.

V ZUP so predvidena naslednja izredna pravna sredstva:

• obnova postopka, • sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, • odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, • izredna razveljavitev odločbe, • ničnost odločbe.

Page 182: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 182

Page 183: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 183

1. Obnova postopka (členi 260 - 272)

Obnova postopka je v praksi najpogosteje uporabljeno izredno pravno sredstvo. Pri njej gre za to, da se ponovno izvede postopek, ki je bil v določeni upravni zadevi končan z izdajo dokončne odločbe.

Shematsko prikazano poteka obnovitveni postopek po naslednjem zaporedju:

stranka državni tožilec Predlog za obnovo postopka – poda ga lahko državni pravobranilec se začne po uradni dolžnosti v predlogu mora biti verjetno izkazano - obnovitveni razlog - pravočasnost (rok) dovoljen popoln in pravočasen Predhodni postopek – preizkus, ali je predlog vložila upravičena oseba okoliščina, na katero se opira, verjetno izkazana organ lahko predlog s sklepom zavrže zavrne dovoli obnovo in določi, v kolikšnem obsegu naj se postopek obnovi Meritorna odločitev, pri čemer lahko - pusti (prejšnjo) odločbo v veljavi - odpravi ali razveljavi (prejšnjo) odločbo in jo nadomesti z novo

Odločba, dokončna v upravnem postopku (260. člen)

Temeljni pogoj za to, da lahko pride do obnove postopka je, da gre za obnovo v zvezi z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva – to dokončno odločbo.

Razlogi za obnovo postopka (260. in 262. člen)

V zakonu so predpisani naslednji obnovitveni razlogi:

Page 184: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 184

• če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;

• če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku;

• če temelji odločba na sodbi, pa je sodba pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena;

• če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil;

• če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb;

• če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena;

• če je izdala odločbo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati;

• če kolegijski organ, ki je izdal odločbo, ni odločal v sestavi kot je predpisana z veljavnimi predpisi, ali če za odločbo ni glasovala predpisana večina;

• če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku;

• če stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu lahko zastopa, če stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, po zakonu pa bi jo bil moral zastopati ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je stranka kasneje odobrila procesna dejanja.

Če je bila odločba, glede katere se predlaga obnova upravnega postopka, predmet upravnega spora, se sme dovoliti obnova postopka samo zaradi tistih dejstev, ki jih je organ ugotovil v prejšnjem upravnem postopku, ne pa tudi zaradi tistih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče v svojem postopku.

Kdo lahko predlaga obnovo postopka (261. člen)

Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka, organ, ki je izdal odločbo na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti.

Državni tožilec in državni pravobranilec lahko predlagata obnovo postopka ob enakih pogojih kot stranka, če odločba posega v javne koristi.

Page 185: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 185

Rok za obnovo postopka (263. in 264. člen)

Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer:

• od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze; • od dneva, ko je zvedela za pravnomočno sodbo, če postopka ni mogoče

izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev tega postopka ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more začeti;

• od dneva, ko je mogla uporabiti novi akt (sodbo, odločbo); • od dneva, ko je zvedela za obnovitveni razlog (če je bila izdana za stranko

ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, v primeru, ko je pri izdaji odločbe sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena; če je izdala odločbo uradna oseba, ki je ni imela pravice izdati; če kolegijski organ pri odločanju ni bil pravilno sestavljen oziroma ni glasovala predpisana večina)

• od dneva, ko je bila odločba izdana (v primeru, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku ta možnost ni bila dana)

• od dneva, ko je bila odločba izdana (če stranskemu udeležencu ni bila dana možnost udeležbe v postopku; če je prišlo do kršitev pravil o zastopanju oziroma, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila).

Na enomesečni rok je vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnostiv primeru, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. Rok začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ zve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Enak rok velja za organ tudi v primeru, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

Če bi rok začel teči preden bi postala odločba v upravnem postopku dokončna, se šteje ta rok od dneva, ko postane odločba dokončna, oziroma od dneva, ko je vročena dokončna odločba pristojnega organa.

Po preteku treh let od dokončnosti odločb se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Preden izda sklep o obnovi upravnega postopka zaradi navedenih razlogov, mora uradna oseba zahtevati od organa, pristojnega za kazenski pregon, obvestilo o tem, ali je kazenski postopek ustavljen oziroma ali so okoliščine, zaradi katerih postopka ni mogoče začeti. Uradni osebi takšnega obvestila ni treba zahtevati, če je kazenski pregon zastaral ali če je oseba, na katere kazensko odgovornost meri zahteva za obnovo upravnega postopka, umrla oziroma če lahko okoliščine, zaradi katerih postopka ni mogoče začeti, sama uradna oseba zanesljivo ugotovi.

Page 186: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 186

subjektivni – en mesec Za obnovo postopka obstajata torej dva roka objektivni – tri leta

Organ, pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka (členi 265 - 267)

Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.

Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, ali organu, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan.

O predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo nanaša. Če se vloži predlog za obnovo postopka na organ prve stopnje glede odločbe, ki je bila izdana na drugi stopnji, priključi organ prve stopnje dokumente zadeve predlogu in jih pošlje organu, ki je odločal na drugi stopnji.

Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če ti pogoji niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom. Če so ti pogoji izpolnjeni, preizkusi pristojni organ, ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe, razen v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku ni bila dana možnost udeležbe in če stranke ni zastopal tisti, ki bi jo po zakonu lahko zastopal. Če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, zavrne predlog s svojo odločbo.

Sklep o dovolitvi obnove postopka (268. in 269. člen)

Če pristojni organ ne zavrže ali ne zavrne predloga za obnovo, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

Kadar je glede na okoliščine primera očitno, da je potrebna obnova postopka in obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove postopka ali za javni interes, lahko pristojni organ opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal poseben sklep o obnovi postopka. To, da se dovoli obnova postopka brez posebnega sklepa, se navede v izreku odločbe. V obrazložitvi organ utemelji razloge za uvedbo obnove brez posebnega sklepa.

Page 187: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 187

Kadar odloča o predlogu za obnovo organ druge stopnje, opravi sam dejanja, ki so potrebna v obnovljenem postopku; le izjemoma, če spozna, da bo to hitreje in bolj ekonomično opravil organ prve stopnje, naloži njemu, naj to stori in mu v določenem roku pošlje gradivo o tem. Prejšnja dejanja v postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, se ne ponovijo.

Odprava ali razveljavitev prejšnje odločbe (270. in 271. člen)

Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, izda pristojni organ odločbo o stvari, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

V obnovljenem postopku lahko stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do idaje odločbe. Lahko pa ga tudi spremeni v soglasju s stranko z nasprotnim interesom.

Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko po določbah tega zakona pritožbe ni.

Predlog za obnovo postopka praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova; vendar pa lahko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu, odloči, da se odloži izvršitev, dokler se ne odloči o obnovi postopka, če misli, da bo predlogu za obnovo ugodeno. Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.

Page 188: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 188

SKLEP O DOVOLITVI OBNOVE POSTOPKA Republika Slovenija Upravna enota…… Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota ……, izdaja na podlagi 2. odstavka 266. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), na predlog X. L. iz ………., v zadevi obnove postopka glede izdaje enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo investitorja …………….., naslednji

SKLEP

Predlogu X. L. iz ………., se ugodi in dovoli obnova postopka, ki je bil končan z odločbo enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo, št. …….. dne………, izdano s strani Uravne enote ……….., s katero je bila ………. odobrena gradnja večstanovanjskega objekta na parc. št ……..k. o. …… in sicer v obsegu, da se v postopek pritegne kot stranko predlagatelja obnove postopka.

Obrazložitev

X. L. iz …….. je z vlogo z dne … predlagal obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo, št………… z dne…., iz razloga, da mu kot lastniku parcele št. … k. o. …, v rednem postopku ni bila dana možnost udeležbe, kot stranskega udeleženca.

Predlog je utemeljen. Iz podatkov v dokumentu je razvidno, da predlagatelj v rednem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil udeležen kot stranski udeleženic in da mu zaradi tega ni bila dana možnost varovanja pravic in ravnih koristi, čeprav bi mu kot lastniku sosednje parcele, št. …., k. o. …., morala biti dana. Tako je podan razlog za obnovo postopka iz 9. točke 260. člena ZUP. Predlog je podala upravičena oseba v predpisanem roku iz 1. odstavka 263. člena ZUP. Zato je bilo na podlagi 1. odstavka 268. člena ZUP skleniti, kakor je navedeno v izreku.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani v roku 15 dni od njenega prejema. Pritožba se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Upravni enoti …….. , kolkovati pa se mora s ……. SIT upravne takse. Taks za izdajo tega sklepa po tar. št. … in … ZUT v znesku …. je plačana k vlogi. Postopek vodil: Načelnik upravne enote D.M. žig D.V. Vročiti: X. L. z vročilnico V vednost: - Investitor - Arhiv, tu

Page 189: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 189

2. Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom (273. člen)

Če organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom, ne da bi s tem kršil pravice koga drugega, lahko dotlej, dokler ni končan spor, odpravi ali spremeni svojo odločbo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodišče. Zoper takšno odločbo je možen ponovni upravni spor. V tem primeru mora organ odločitev prepustiti sodišču.

3. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (členi 275 - 277)

Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici kot izredno pravno sredstvo je pravzaprav poseben nadzor nad zakonitostjo odločb, ki ga opravlja organ druge stopnje oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki je dokončno odločbo izdal. V teoriji govorimo v tem primeru o hierarhičnem nadzoru oziroma kontroli, ki se opravlja ne glede na to, ali je bila zoper neko odločbo vložena pritožba ali drugo pravno sredstvo. V okviru tega nadzora lahko pristojni (višji, nadzorstveni) organ po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca, državnega pravobranilca ali inšpektorja, odpravi ali razveljavi (ne pa tudi spremeni) odločbo organa prve stopnje. Če je bilo zoper odpravljeno odločbo vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvo zavrže.

Razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen)

Pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi:

• če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;

• če jo je izdal stvarno nepristojen organ; • če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali

mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno;

• če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ.

Page 190: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 190

Razlogi za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen)

Izdano odločbo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.

Kdo lahko zahteva odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (275. člen)

Pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. Če je bilo zoper odpravljeno odločbo vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvo zavrže.

Organ, pristojen za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (276. člen)

Odločbo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če ni organa druge stopnje, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Odločbo, ki jo je v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti izdal organ samoupravne lokalne skupnosti, odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini.

Rok za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (277. člen)

Odločba o odpravi odločbe, ki jo je izdal stvarno nepristojen organ ali pravnomočno odločbo, s katero je bila ista upravna zadeva drugače rešena, se lahko izda v petih letih, odločba o odpravi odločbe, ki jo je izdal organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa ali odločbe, ki jo je izdal krajevno nepristojen organ, pa v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Zoper odločbo o odpravi odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je zoper njo mogoče začeti upravni spor.

4. Izredna razveljavitev (278. člen)

Razlogi za izredno razveljavitev izvršljive odločbe (278. člen)

Izvršljiva odločba se lahko razveljavi, če to narekujejo nujni ukrepi v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, če nevarnosti ne bi bilo mogoče uspešno odvrniti z drugimi sredstvi, s katerimi bi bile manj prizadete pridobljene pravice. Odločba se lahko

Page 191: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 191

razveljavi tudi le deloma, in sicer toliko, kolikor je neogibno potrebno, da se odvrne nevarnost. Če je odločbo izdal organ prve stopnje v zadevi iz državne pristojnosti, jo lahko razveljavi organ druge stopnje, če tega organa ni, pa vlada. Če je odločbo izdal organ samoupravne lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, jo razveljavi ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Zoper odločbo, s katero se razveljavi odločba, ni dovoljena pritožba.

Pravica za povračilo škode (278. člen)

Stranka, ki utrpi škodo zaradi razveljavitve odločbe, ima pravico do povračila za celotno škodo.

5. Ničnost odločbe (279. in 280. člen)

Nične odločbe so tiste, ki imajo tako hude pomanjkljivosti in nepravilnosti, da zaradi njih nikoli ne smejo imeti pravnega učinka.

Razlogi za izrek ničnosti odločbe (279. člen)

Za nično se izreče odločba:

• ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;

• ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku;

• ki je sploh ni mogoče izvršiti; • ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP-a), pa stranka pozneje

ni izrecno ali molče v to privolila; • ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera

izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja; • v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog

za ničnost. Pod navedenimi pogoji se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih.

Page 192: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 192

Kdo lahko predlaga izrek ničnosti odločbe (280. člen)

Odločba se lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca. Odločba se lahko izreče za nično v celoti ali deloma.

Organ, pristojen za izrek ničnosti odločbe (280. člen)

Odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. Zoper odločbo, s katero se kakšna odločba izreče za nično ali se zavrne predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca, naj se odločba izreče za nično, je dovoljena pritožba, razen če zoper odločbo organa, ki jo je izdal, po zakonu ni pritožbe.

6. Pravne posledice odprave in razveljavitve (281. člen)

Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava torej učinkuje za nazaj – ex tunc. Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice. Razveljavitev torej učinkuje za vnaprej – ex nunc. Organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, ki je pristojen začeti postopek.

Page 193: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 193

ODLOČBA, S KATERO SE IZREČE ODLOČBA ZA NIČNO Republika Slovenija Upravna enota … Številka: Datum: Republika Slovenija, Upravna enota …… izdaja po uradni dolžnosti, na podlagi 3. odstavka 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), naslednjo

ODLOČBO

Odločba Upravne enote ….… št. … z dne … se izreče za nično.

Obrazložitev:

Z izpodbijano odločbo Upravne enote … št…. z dne … je bila kmetija, last G.A. in G.M., oba stanujoč … (naslov), ki obsega nepremičnine vpisane v Zemljiški knjigi v vl. št. …, vse k.o. …, v vl. št. … k.o. …, določena kot zaščitena kmetija.

V izpodbijani odločbi je upravni organ zmotno navajal, da sta G.A. in G.M., oba stanujoč … (naslov), lastnika vl. št. … k.o. …. V Zemljiški knjigi je pod vl. št. … k.o. … v A-listu vpisana družbena lastnina in zaznamovana kot imetnik pravice uporabe Samoupravna samoupravna lokalna skupnost ….

Zaradi navedenega dejstva odločbe UE … št. … z dne … ni mogoče izvršiti. Na osnovi določb 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerih se izreče za nično odločba, ki jo sploh ni mogoče izvršiti, se odločba UE … št. … z dne … izreče za nično.

Iz navedenih razlogov je odločeno tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Upravni organ je vodil postopek in izdal odločbo po uradni dolžnosti na podlagi 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU : Zoper to odločbo lahko stranka vloži pritožbo na Ministrstvo za …………. Pritožbo pošlje ali vloži pri Upravni enoti … (naslov), v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo lahko poda tudi na zapisnik pri istem organu, ki je odločbo izdal. Pritožba mora biti kolkovana z upravno takso v znesku …. po tar. št. 2 Zakona o upravnih taksah.

Ta odločba je izdana po uradni dolžnosti in je na podlagi 22. čl. ZUT takse prosta. Postopek vodila Vodja oddelka za kmetijstvo S.L. žig D.K. Vročiti: - G. A. in G. M. - Arhiv

Page 194: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 194

XV. Izvršba Izvršba omogoča oziroma zagotavlja uresničitev odločitve, sprejete v izreku odločbe. Opravi se takrat, ko zavezanec ne izpolni svojih obveznosti.

1. Izvršljivost odločbe - izvršilni naslov (282. člen)

Odločba, izdana v upravnem postopku, se izvrši, ko postane izvršljiva.

izvršljiva odločba Podlaga za opravo izvršbe (izvršilni naslov) je lahko izvršljivi sklep sklenjena poravnava

Poravnava (282. člen)

Izvršba se lahko opravi tudi na podlagi poravnave, vendar samo zoper udeleženca v poravnavi.

2. Izvršljivost sklepa (283. člen)

Sklep, izdan v upravnem postopku, se izvrši, ko postane izvršljiv.

3. Načela izvršilnega postopka (284. in 285. člen)

Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost.

Če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njima vendarle doseže namen izvršbe. Ob nedeljah, ob državnih praznikih oziroma drugih dela prostih dnevih in ponoči se smejo opravljati izvršilna dejanja samo, če bi bilo nevarno odlašati in če izda organ, ki opravlja izvršbo, za to pisni nalog.

4. Kdo predlaga izvršbo (286. člen)

Izvršba se opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec).

Izvršba se opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Po uradni dolžnosti se opravi izvršba, kadar to zahteva javna korist. Izvršba v korist stranke se opravi na predlog stranke (upravičenca).

Page 195: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 195

5. Upravna in sodna izvršba (členi 287 – 289)

Izvršba odločbe se opravi kot upravna ali kot sodna izvršba.

Upravno izvršbo opravljajo upravni organi po določbah tega ali posebnega zakona, sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo.

Izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca se opravi z upravno izvršbo. Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predvidenem za izvršbo davčnih obveznosti.

Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, se opravi po sodni izvršbi. Sodno izvršbo opravi sodišče, na katerega območju je nepremičnina oziroma pri katerem je delež družbenika vpisan v sodni register.

Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ.

Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Neposredna dejanja upravne izvršbe in zavaroanja lahko opravljajo tudi izvršitelji, imenovani na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Policija je organu, ki je pristojen za izvršbo, na njegovo zahtevo dolžna pomagati pri izvršbi.

6. Sklep o dovolitvi izvršbe (členi 290 – 293)

Organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na pristojni organ druge stopnje.

Sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdati brez odlašanja, ko je takšna odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.

Page 196: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 196

Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe, se lahko ugotovi izvršljivost odločbe in določi način izvršbe v izreku odločbe, ki naj se izvrši.

Kadar upravne izvršbe ne opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, potrdi ta organ na zahtevo upravičenca oziroma po uradni dolžnosti na odločbi, da je postala izvršljiva (potrdilo o izvršljivosti), in jo pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izvršbo. Obenem predlaga tudi način izvršbe.

Upravna izvršba, za katero je pristojen organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, se opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Upravna izvršba, za katero je pristojen kakšen drug organ, se opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe.

Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Pritožbo lahko vložijo upravičenec, zavezanec in vsakdo drug, v katerega pravice in pravne koristi posega izvršba. Pritožba se vloži pri pristojnem organu druge stopnje. Pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe. Organ, ki je pristojen za izvršbo, lahko zadrži izvedbo izvršbe, če obstajajo razlogi, ki kažejo na to, da bo pritožbi zoper sklep lahko ugodeno.

Upravna izvršba se po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali če upravičenec zahtevo umakne oziroma če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Upravna izvršba se odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se razlikuje od začasne odločbe. Odložitev izvršbe dovoli organ, ki je izdal sklep, s katerim jo je dovolil, vendar ne več kot za šest mesecev. Upravna izvršba se lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

7. Izvršba za denarne in nedenarne obveznosti (členi 288, 294, 296)

Izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca se opravi z upravno izvršbo.

Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predvidenem za izvršbo davčnih obveznosti.

Page 197: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 197

Denarne kazni, izrečene po ZUP, izvršujejo organi, pristojni za davčno izvršbo. Denarna kazen se izterja v korist države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, če gre za upravno zadevo iz njene izvirne pristojnosti.

Izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti se opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo.

8. Organ, pristojen za izvršbo (289. člen)

Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s predpisom za to določen kakšen drug organ.

Sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo.

Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Neposredna dejanja upravne izvršbe in zavarovanja lahko opravljajo tudi izvršitelji, imenovani na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Policija je organu, ki je pristojen za izvršbo, na njegovo zahtevo dolžna pomagati pri izvršbi.

9. Izvršba za nedenarne obveznosti (296. člen)

Izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti se opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo.

Izvršba po drugih osebah (297. člen)

Če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške. Zavezanca je treba na to poprej opozoriti. Organ, ki opravlja izvršbo, lahko naloži zavezancu s sklepom, naj založi znesek, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov, proti poznejšemu obračunu. Sklep o položitvi tega zneska je izvršljiv.

Izvršba s prisilitvijo (členi 298 - 300)

Če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo.

Page 198: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 198

Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 100.000 tolarjev. Vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska. Plačana denarna kazen se ne vrne.

Če se izvršba za nedenarno obveznost sploh ne more opraviti ali ne more pravočasno opraviti, se lahko opravi glede na naravo obveznosti tudi z neposredno fizično prisilitvijo, če ni v predpisih drugače določeno.

Če je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo.

Page 199: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 199

SKLEP O IZVRŠBI S PRISILITVIJO Republika Slovenija Upravna enota ….

Številka: Datum: Upravna enota …. izdaja na podlagi 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), naslednji

SKLEP

1. V. G. iz O. se kaznuje z denarno kaznijo v znesku 30.000,00 SIT. Kazen se plača na račun Upravne enote …., sklic na št. …. Kazen se plača v roku treh dni od prejema sklepa. Če denarna kazen ne bo plačana v roku, bo izterjana prisilno.

2. Če V.G. tudi v bodoče ne bo izpolnjevala svojih obveznosti, določenih v odločbi Centra za socialno delo št. … z dne … in ne bo dopuščala stikov med mld. sinom S. in očetom ter sina na stike tudi pripravila, bo ponovno uporabljeno prisilno sredstvo, in sicer denarna kazen v višini 40.000,00 SIT. Zagrožena kazen se bo izterjala takoj, če bo zavezanka ravnala nasprotno navedeni odločbi.

3. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve 1. točke izreka tega sklepa.

Obrazložitev:

Z izvršljivo odločbo Centra za socialno delo …., št. … z dne … je V. G. naloženo, da mora omogočiti stike sina S. z njegovim očetom M. P. in so določeni termini izvajanja teh stikov.

Ker V. G. ravna v nasprotju z navedeno izvršljivo odločbo, je upravna enota na predlog Centra za socialno delo …. oz. M. P. izdala sklep o dovolitvi izvršbe. Zavezanka se je na ta sklep pritožila, Ministrstvo za notranje zadeve pa je njeno pritožbo zavrnilo.

Ker torej V. G. ni izpolnila svoje obveznosti, se kaznuje z denarno kaznijo 30.000,00 SIT. Če denarna kazen ne bo plačana v določenem roku, bo prisilno izterjana s strani pristojnega organa.

Morebitna pritožba zoper ta sklep o kaznovanju ne zadrži izvršitve 1. točke izreka tega sklepa, skladno s 3. odstavkom 292. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku.

Na podlagi 2. odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je upravni organ zavezanki zagrozil z novim, strožjim ukrepom, če tudi v bodoče ne bo izpolnjevala svojih obveznosti.

Pri določitvi višine zagrožene kazni so upoštevane premoženjske razmere zavezanke.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani. Pritožba se vloži v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa, in sicer se izroči naravnost ali pa pošlje po pošti Upravni enoti …. Načelnik upravne enote žig M.B. Vročiti s povratnico: - V. G. V vednost: - M. P.

Page 200: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 200

10. Izvršba v zavarovanje (členi 301 - 303)

Za zavarovanje izvršbe se sme s sklepom dovoliti izvršitev odločbe, še preden postane izvršljiva, če bi bila sicer po nastopu izvršljivosti odločbe izvršba lahko onemogočena ali znatno otežkočena. Če gre za obveznosti, ki se prisilno izvršijo samo na predlog stranke, mora predlagatelj verjetno izkazati nevarnost, da bo izpolnitev obveznosti onemogočena ali otežkočena, organ pa lahko veže izvršbo na pogoj, da stranka da zavarovanje za škodo, ki utegne nastati stranki z nasprotnim interesom (2. odst. 221. čl. ZUP-a).

Zoper sklep, izdan na predlog stranke za izvršbo v zavarovanje, ter zoper sklep izdan po uradni dolžnosti, je dovoljena pritožba. Pritožba zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba v zavarovanje, ne zadrži izvršbe.

Izvršba v zavarovanje se opravi po upravni poti razen za zavarovanje na nepremičninah ali na deležu družbenika, ki se opravi po sodni poti. Če opravi izvršbo v zavarovanje sodišče, postopa po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo. Izvršitev začasne odločbe (221. člen ZUP-a) se sme opraviti samo v takem obsegu in v tistih primerih, kolikor je dovoljena izvršba v zavarovanje.

11. Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti (304. in 305.člen)

Če je obveznost podana ali vsaj verjetno izkazana, pa je utemeljeno pričakovati, da bo zavezana stranka s tem, da bo razpolagala s premoženjem ali se dogovorila z drugimi ali pa kako drugače onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti, sme organ, ki je pristojen za odločanje o strankini obveznosti, še pred izdajo te odločbe izdati začasen sklep za zavarovanje izpolnitve bodoče obveznosti. Pri tem mora sklep obrazložiti, izdaja začasnega sklepa pa se lahko veže na pogoj, da da stranka zavarovanje.

Če se s pravnomočno odločbo ugotovi, da strankina obveznost, za katere zavarovanje je bil izdan začasen sklep, pravno ne obstaja, ali če se kako drugače ugotovi, da je bila zahteva za začasni sklep neopravičena, mora predlagatelj, v čigar korist je bil začasni sklep izdan, povrniti stranki z nasprotnim interesom s tem povzročeno škodo. O odškodnini odloča organ, ki je izdal začasni sklep. Če je očitno, da je predlagatelj izposloval začasni sklep iz nagajivosti, se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 tolarjev. Zoper sklep o kazni je dovoljena pritožba, ki zadrži njegovo izvršitev.

12. Učinkovitost izvršbe (306. člen – črtan)

Ta člen je bil s spremembami ZUP (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/00) črtan.

Page 201: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 201

XVI. Nadzor nad izvajanjem zakona Zakon o splošnem upravnem postopku vsebuje v posebnem poglavju določbe o nadzoru nad izvajanjem ZUP in posebnim upravnim postopkom. Naloge nadzora opravlja ministrstvo, pristojno za upravo – po veljavni organizaciji je to Ministrstvo za javno uravo.

1. Nadzor nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem postopku in posebnim upravnim postopkom - upravna inšpekcija (307. člen)

Nadzor nad izvajanjem tega zakona, drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo upravne postopke, opravlja upravna inšpekcija.

Pooblastila upravne inšpekcije pri opravljanju nadzora ureja zakon o državni upravi.

Inšpektor o opravljenem nadzoru izda zapisnik. V primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga predstojniku, da v določenem roku odpravi nepravilnosti oziroma izvede ustrezne ukrepe. Predstojnik lahko zoper zapisnik ugovarja. O ugovoru odloči minister, pristojen za upravo, s sklepom, zoper katerega ni upravnega spora. Minister, pristojen za upravo, lahko predlaga predstojniku, pristojnemu ministru ali vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomankljivosti.

Upravna inšpekcija enkrat letno poroča vladi o svojem delovanju in ugotovitvah.

XVII. Izvajanje zakona

1. Organ, pristojen za izvajanje zakona (321. člen)

Za izvajanje tega zakona skrbi ministrstvo, pristojno za upravo – to je ministrstvo za javno upravo.

Na zahtevo organov ter organizacij, ki imajo javno pooblastilo za odločanje o upravnih zadevah, je ministrstvo, pristojno za upravo, dolžno dati pojasnila k posameznim določbam tega zakona.

2. Objava in izpopolnjevanje uradnih oseb, ki vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih zadevah (319., 320. in 322. člen)

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na primeren način objaviti, katere uradne osebe so pooblaščene za odločanje o upravnih zadevah, katere pa za dejanja v postopku pred odločbo.

Page 202: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 202

Predstojnik državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti oziroma organizacije z javnimi pooblastili, mora skrbeti, da se v organu oziroma v organizaciji pravilno uporablja ta zakon, zlasti pa, da se upravne zadeve rešujejo v predpisanih rokih, in skrbeti za strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki odločajo v upravnih zadevah.

Ministrstvo, pristojno za upravo, organizira stalno izpopolnjevanje uradnih oseb, ki vodijo upravni postopek in odločajo v upravnih zadevah.

4. Vodenje evidenc (322. člen)

Za spremljanje izvrševanja tega zakona vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil evidenco o naslednjih podatkih, ki se nanašajo na reševanje upravnih zadev: o številu vloženih zahtev, o številu upravnih postopkov, začetih po uradni dolžnosti, o načinu in rokih reševanja upravnih zadev v upravnem postopku na prvi in na drugi stopnji, o številu odpravljenih oziroma razveljavljenih upravnih aktov in o številu zavrženih zahtev oziroma ustavljenih upravnih postopkov. Ti podatki se vodijo in izkazujejo po upravnih področjih, vsi organi, ki izvajajo ZUP pa morajo o podatkih poročati ministru, pristojnemu za upravo.

XVIII. UPRAVNI SPOR

1. Upravni spor kot kontrola zakonitosti izvršilne oblasti

V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu - ZUS (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/97, 65/97, 70/00, 11/03).

2. Upravni spor kot subsidiarno sodno varstvo

V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil.

Page 203: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 203

3. Predmet upravnega spora

V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu odloča sodišče ozakonitosti aktov državnih organov, organov samoupravne lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja . V upravnem sporu sodišče v mejah tožbenega zatevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno. V upravnem sporu sme tožnik zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. V upravnem sporu odloča sodišče o sporih med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi ter o sporih med njimi in nosilci javnih pooblastil, če tako določa zakon ali če ni z ustavo ali zakonom določeno drugo sodno varstvo. Po določbah ZUT se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi posamični akti, izdani v volilnem postopku, in posamični akti o izvolitvah, imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev ter nosilcev javnih služb, če zakon tako določa, pa tudi akti o imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah delavcev v državnih organih, organih samoupravne lokalne skupnosti in javnih zavodih. Kolikor zakon ne določa drugače, je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku. Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložit pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Upravni akt je po ZUS dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku.

4. Pristojnost in organizacija sodišča

V upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. O pritožbi zoper odločbe, izdane v upravnem sporu na prvi stopnji,

Page 204: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 204

odloča vrhovno sodišče. O izrednih pravnih sredstvih odloča vrhovno sodišče, kolikor zakon ne določa drugače.

Sodišča, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati sodiščem v upravnem sporu pravno ali drugo pomoč.

V upravnem sporu odloča na prvi stopnji upravno sodišče, kolikor ni z zakonom drugače določeno.

Vrhovno sodišče odloča pa v upravnem sporu na prvi stopnji o:

• zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države;

• sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, na izvolitve, na imenovanja in razrešitve oseb, ki jih izvoli, osebnemu imenuje ali razreši predsednik države, državni zbor, državni svet ali vlada;

• zakonitosti aktov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, ki so jih izdali državni organi oziroma nosilci javnih pooblastil na ravni države;

Vrhovno sodišče odloča v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem.

Upravno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, kolikor ZUS ne določa drugače. Vrhovno sodišče odloča na prvi stopnji in o pritožbah zoper sklepe, ki jih je izdalo upravno sodišče, v senatu treh sodnikov.

Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih je izdal senat upravnega sodišča, v senatu petih sodnikov. V sporih o pristojnosti med upravnim sodiščem in vrhovnim sodiščem odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov. V sporih o pristojnosti med upravnim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti oziroma specializiranim sodiščem odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

Upravno sodišče ima sedež v Ljubljani, sodi pa na sedežu in na zunanjih oddelkih, in sicer:

• na oddelku v Celju za območje sodnega okrožja Višjega sodišča v Celju; • na oddelku v Novi Gorici za območji sodnih okrožij Višjega sodišča v Kopru; • na oddelku v Mariboru za območje sodnih okrožij Višjega sodišča v

Mariboru;

Page 205: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 205

Na zunanjih oddelkih sodi upravno sodišče glede na prebivališče oziroma sedež tožnika. Če tožnik nima prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, sodi upravno sodišče na zunanjem oddelku glede na kraj izdaje upravnega akta, ki se izpodbija s tožbo. V zadevah azila in v davčnih zadevah (razen v zadevah dohodnine in v zadevah po davkih občanov) sodi upravno sodišče na sedežu sodišča.

5. Postopek v upravnem sporu

V zvezi s postopkom v upravnem sporu ZUS najprej določa, da sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb.

Sodišče na dokazne predloge strank ni vezano in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločbi. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Pred izdajo odločbe je treba strankam dati možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Uporaba določb Zakona o pravdnem postopku

Za vprašanja postopka, ki niso urejena z Zakonom o upravnem sporu, se primerno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

Stranke v upravnem sporu

Stranke v upravnem sporu so : tožnik, toženec, zastopnik javnega interesa ter druge osebe, če tako določa zaklon. tožnik Stranke v upravnem sporu so: toženec zastopnik javnega interesa druge osebe, če tako določa zakon

Tožnik je lahko posameznik, vsaka pravna oseba, organizacija, naselje, skupina oseb in drugi, ki mislijo, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna korist z upravnim aktom kršena. Državni pravobranilec je lahko tožnik, kadar meni, da je z upravnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi.

Page 206: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 206

Toženec je državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ samoupravne samoupravne samoupravne samoupravne lokalne skupnosti, katerega akt se izpodbija.

Položaj stranke ima tudi oseba, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo. Dokler v upravnem sporu ni končan postopek na prvi stopnji, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Tako mora ravnati sodišče tudi, če je v spornem razmerju kakšna tretja oseba udeležena na tak način, če se odločitev lahko sprejme samo enotno tudi zanjo.

Zastopnik javnega interesa v upravnem sporu

Zastopnik javnega interesa v upravnem sporu je državni pravobranilec.

Roki

Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. Državni pravobranilec lahko vloži tožbo v primeru, ko ni bil stranka v postopku za izdajo upravnega akta, v dveh mesecih od vročitve upravnega akta stranki, v katere korist je bil le-ta izdan.

Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika.

Rok za tožbo zoper akte, izdane v obliki predpisa, s katerim se ureja posamično razmerje, prične teči z objavo akta. Če je bila vložena zahteva ali pobuda za oceno ustavnosti takega predpisa, se šteje tožba za pravočasno, če je bila vložena v tridesetih dneh od vročitve odločbe ustavnega sodišča, s katero se je to sodišče izreklo za nepristojno. Rok za pravno sredstvo prične teči z vročitvijo sodne odločbe strankam.

Zakon rešuje tudi vprašanje vložitve tožbe v upravnem sporu, v primeru molka organa, to je, če pristojni organ v predpisanem roku ni izdal odločbe:

• če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Enako sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe.

• če organ prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v enem oziroma dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje. V primeru molka tudi tega organa sme stranka sprožiti upravni spor,

Page 207: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 207

pod enakimi pogoji (navedenimi v prejšnji alinei), kot če organ druge stopnje ne izda odločbe.

Če stranka iz opravičenega vzroka zamudi rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneve zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje. O vrnitvi v prejšnje stanje odloči sodišče, ki mora odločiti o zamujenem dejanju. Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni dopustna pritožba, razen če se ugodi predlogun v nasprotju s 5. odstavkom 22. člena ZUS.

Stroški

Če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (spor polne jurisdikcije), odloči o stroških postopka po določbah zakona o pravdnem postopku. Stranka vselej trpi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, in stroške, ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo.

Kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Postopek pred sodiščem prve stopnje Postopek pred sodiščem prve stopnje teče po naslednjem zaporedju:

tožba predhodni postopek pripravljalni glavna sodba preizkus s tožbo postopek obravnava tožbe

Upravni spor se začne s tožbo ali z drugim pravnim sredstvom, če zakon tako določa. Tožba se vloži neposredno pri sodišču, ki je pristojno za odločanje, ali pa se sodišču pošlje po pošti, lahko pa se da tudi na zapisnik pri pristojnem sodišču. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto ali ko je bila dana na zapisnik. Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Organ, ki je pristojen za izvršbo, odloži na tožnikovo zahtevo izvršitev

Page 208: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 208

izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi, in tudi ni nevarnosti, da bi stranki z nasprotnim interesom nastala večja nepopravljiva škoda. Zahtevi za odložitev izvršbe je treba priložiti dokaz o vložitvi tožbe. O zahtevi za odložitev izvršitve izpodbijanega akta mora pristojni organ odločiti najpozneje v sedmih dneh od prejema zahteve. Pristojni organ sme odložiti izvršitev izpodbijanega akta tudi iz drugih razlogov, če to dovoljuje javna korist.

ZUS predpisuje, kaj mora vsebovati tožba:

• tožnikovo osebno osebno imeter prebivališče oziroma njegovo osebno imein sedež;

• upravni akt, zoper katerega je naperjena tožba; • razložitev, zakaj se toži; • predlogi, kako in v čem naj se upravni akt odpravi; • če se s tožbo zahteva odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi ali

vrnitev stvari ali odškodnina, mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo;

• če se s tožbo zahteva ugotovitev (ugotovitvena tožba), da je bilo izvršeno posamično dejanje oziroma zahteva prepoved izvrševanja posamičnega dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, je treba v tožbi navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v ustavne pravice ugotovi, odpravi oziroma prepove.

Tožnik lahko uveljavlja več tožbenih zahtevkov z eno tožbo, če so uperjene proti istemu tožencu, če temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in če je pristojno isto sodišče.

S tožbo se lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba) ali izdaja upravnega akta (tožba zaradi molka).

Tožbi je treba priložiti (v izvirniku, prepisu ali kopiji) akt, zoper katerega je tožba naperjena. Tožbi je treba priložiti tudi po en prepis ali kopijo tožbe in prilog za toženca in za zastopnika javnega interesa, če je kdo prizadet z upravnim aktom, pa tudi zanj. Tožbi je treba v izvirniku ali v prepisu v celoti ali v izvlečkih priložiti listine, ki se nanašajo na zadevo, če niso že v upravnem dokumentu.

Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti.

Page 209: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 209

Upravni akt se sme izpodbijati:

• če v postopku za izdajo upravnega akta zakon, na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ni bil uporabljen ali pa ni bil pravilno uporabljen;

• če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka); Pri tem je bistvena kršitev določb postopka je vselej podana: • če je upravni akt izdal stvarno nepristojen organ; • če se je postopka za izdajo upravnega akta udeleževal nekdo, ki ne more biti

stranka v postopku, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena;

• če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

• če dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ali če je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju;

• iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega.

Ko sodišče prejme tožbo opravi predhodni preizkus tožbe.

Sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi da:

• odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost; • je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj; • akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v

upravnem sporu; • upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v

njegovo neposredno, na zakon oprto korist; • je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh

ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno; • je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

Vzorčni postopek

Če so pri sodišču vložene tožbe zoper več kot dvajset upravnih aktov, pri katerih se pravice ali obveznosti opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, ostale postopke pa prekine. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti tožniku, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo in o prekinitvi

Page 210: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 210

postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba. Po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče brez obravnave odloči o prekinjenih postopkih. Če odloči enako, kot je bilo odločeno v vzorčnem postopku, lahko odloči o vseh tožbah z eno sodbo.

Glavna obravnava

Sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi (ugotovimo pa lahko, da je v dejansko praksi upravnega sodišča glavna obravnava razpisana le izjemoma).

Na glavni obravnavi sodišče izvaja dokaze, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt.

Glavno obravnavo vodi predsednik senata. O glavni obravnavi se piše zapisnik. Če so pisne vloge dokumentirane, se lahko zapisnik sklicuje nanje, vanj pa se vpišejo samo bistvena dejstva in okoliščine in izrek odločbe. Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar.

Če je bila opravljena glavna obravnava, sodišče takoj po končani obravnavi izda sodbo, ki jo razglasi predsednik senata. Ob razglasitvi sodbe navede predsednik senata najpomembnejše razloge odločitve. V zapletenih primerih lahko sodišče odloži izdajo sodbe za osem dni od dneva, ko je bila končana glavna obravnava. V tem primeru se sodba ne razglasi. Če je sodišče sklenilo, da konča glavno obravnavo, pa je treba preskrbeti še dokumente ali listine, v katerih so dokazi, se mora sodba izdati v osmih dneh od dneva, ko prejme sodišče dokumente ali listine.

Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji):

• če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno,

• če dejansko stanje ni sporno, • če stranke v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale.

Kadar sodišče sodi na seji odloči torej na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku.

Odločba - sodba

Sodišče presoja upravni akt v mejah tožbenega zahtevka, ni pa vezano na tožbene razloge.

Page 211: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 211

Sodišče odloči o sporu s sodbo, o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom, pa s sklepom, kolikor ni z zakonom drugače določeno. Sodišče sprejme sodbo ali sklep z večino glasov.

Kot smo ugotovili, lahko sodišče odloča po sistemu spora o zakonitosti ali po sistemu spora polne jurisdikcije.

tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt ter vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal v ponovni postopek Sodišče lahko s sodbo: tožbo kot neutemeljeno zavrne upravni akt odpravi in samo v okviru tožbenega zahtevka meritorno odloči o stvari.

Sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in da temelji na zakonu. Sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne tudi, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu (te razloge navede sodišče v sodbi). Če sodišče tožbi ugodi,s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt. Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek oziroma pošlje v odločiterv pristojnemu organu. Zadeva se vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan. V takih primerih mora pristojni organ izdati nov upravni akt v tridesetih dneh od dneva, ko je dobil sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče, pri izdaji sodbe pa je vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Kadar so za to izpolnjeni pogoji, lahko sodišče odloča tudi po sistemu spora polne jurisdikcije, kar pomeni, da ob ugotovljeni nezakonitosti upravni akt odpravi in samo (sodišče) v okviru tožbenega zahtevka meritorno odloči o stvari. Po določilih 61. člena ZUS sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če:

• dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje ali pa to ni sporno;

• bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo;

Page 212: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 212

• izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se tičejo postopka.

Na enak način sme sodišče odločiti tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta, in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno. V tem primeru sodišče od pristojnega organa zahteva pojasnilo, zakaj upravnega akta ni izdal. Pristojni organ mora pojasnilo sporočiti v roku sedmih dni. Če tega ne stori ali če ga dano sporočilo po mnenju sodišča ne opravičuje, sodišče odloči o stvari, v nasprotnem primeru pa tožbo zavrže (zoper ta sklep je dovoljena pritožba).

Začasna odredba

Če pristojni organ ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Za izdajo začasne odredbe je pristojno sodišče, ki je pristojno za odločitev o tožbi.

Sodišče odloči o zahtevi za izdajo začasne odredbe v sedmih dneh od prejema zahteve s sklepom, ki mora biti obrazložen. Sodišče lahko izdajo začasne odredbe veže na pogoj, da se da zavarovanje za škodo, ki utegne nastati stranki z nasprotnim interesom zaradi njene izdaje. Zoper sklep se stranke lahko v treh dneh pritožijo. Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti v treh dneh od njenega prejema.

6. Pravna sredstva v upravnem sporu

Pritožba

Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, kolikor zakon ne določa drugače.

Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi stopnji.

Page 213: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 213

Sodba se sme izpodbijati:

• zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu; • zaradi zmotne uporabe materialnega prava; • zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pri odločanju o pritožbi lahko vrhovno sodišče s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo razveljavi, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V sklepu sodišče odloči tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, se ponovno opravijo.

Vrhovno sodišče razveljavi s sklepom sodbo sodišča orve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, če misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze. Vrhovno sodišče ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Zahteva za varstvo zakonitosti

Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži vrhovni državni tožilec zoper pravnomočno odločbo:

• zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost, obveznost glavne obravnave in izključitev javnosti glavne obravnave;

• zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Zahtevo je treba vložiti v treh mesecih od tedaj, ko je bil stranki, v katere korist je bila izdana odločba, vročen njen prepis. Zahteva se vloži pri vrhovnem sodišču. Vložena zahteva za varstvo zakonitosti ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe, zoper katero je vložena.

Obnova postopka

Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, se na predlog stranke obnovi če:

Page 214: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 214

• stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se bila nanje sklicevala ali če bi jih bila uporabila v prejšnjem postopku;

• se opira odločba na ponarejeno ali prenarejeno listino ali na krivo izpovedbo priče, izvedenca ali stranke pri zasliševanju pred sodiščem;

• sodišče ni bilo sestavljeno po določbah zakona; • je pri odločitvi sodeloval sodnik, ki je bil ali bi moral biti po zakonu izločen; • se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali

če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena;

• se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo;

• je prišlo do odločbe sodišča zaradi kaznivega dejanja sodnika ali delavca pri sodišču, strankinega zastopnika ali pooblaščenca, njenega nasprotnika ali nasprotnega zastopnika ali pooblaščenca;

• stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu ali če dobi možnost, da jo uporabi;

• prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu.

Obnova postopka se lahko zahteva najpozneje v tridesetih dneh, odkar je stranka zvedela za obnovitveni razlog oziroma odkar bi ga lahko uporabila. Po petih letih od pravnomočnosti odločbe se obnova ne more več zahtevati, razen v primeru, da je z zakonom drugače določeno. 7. Izvršba Sodba, s katero sodišče nadomesti upravni akt, se izvrši po določbah zakona o splošnem upravnem postopku. Če sodišče nadomesti upravni akt in torej meritorno odloči o stvari, se sodba izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Po 289. členu ZUP izvršbo opravlja organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen drug organ. Za izvršbo pristojni organ izda (po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca) sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem določi tudi način izvršbe.

Če se zaradi denarnega zahtevka izvršba opravi proti državi, samoupravni samoupravni lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam, mora sodišče pred izdajo sklepa o

Page 215: gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 215

izvršbi organ oziroma organizacijo o nameravani izvršbi obvestiti s pozivom, naj se izvršbi izognejo s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev ne sme biti daljši od enega meseca. Izvršba ni dopustna na stvareh, ki so javno dobro v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti in tudi ne na stvareh, ki so nujni pogoj za izvrševanje javnih nalog.