of 215/215
dr. Božo Grafenauer dr. Rafael Cijan GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA Maribor, 2005

gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

  • View
    2.444

  • Download
    637

Embed Size (px)

Text of gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 1

    dr. Boo Grafenauer

    dr. Rafael Cijan

    GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI

    IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA

    Maribor, 2005

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 2

    Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2005

    Brez pisnega dovoljenja zalonika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnemkoli obsegu ali postopku, vkljuno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

    CIP Kataloni zapis o publikaciji Univerzitetna knjinica Maribor GRAFENAUER, Boo Upravni postopek (vpraanja in odgovori za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka), Boo Grafenauer, Rafael Cijan Maribor : Pravna fakulteta, 2005 ISBN 1. Rafael, Cijan COBISS-ID

    Izdala in zaloila: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

    Tisk: CTN Ricardo Borra d.o.o.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 3

    UVOD

    V 31. lenu Zakona o splonem upravnem postopku (ZUP) je predpisano, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloa samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Tako morajo imeti strokovni izpit iz upravnega postopka vse uradne osebe, zaposlene pri dravnih upravnih organih in drugih dravnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, ki v upravnih zadevah, neposredno uporabljajo predpise, odloajo o pravicah obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Strokovni izpit iz upravnega postopka pa morajo imeti tudi vse tiste (uradne) osebe, ki v postopku opravljajo samo posamezna upravna dejanja.

    To gradivo, ki vsebuje vpraanja in odgovore, ki pridejo v potev pri pisnem in ustnem delu strokovnega izpita iz upravnega postopka, je pripravljeno na osnovi Zakona o splonem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, t. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) in Zakona o upravnem sporu (Uradni list Republike Slovenije, t. 50/97, 65/97 in 70/00). Pri pripravi gradiva so torej upotevane tudi spremembe in dopolnitve Zakona o splonem upravnem postopku, ki so bile sprejete v juniju 2004, uporabljati pa so se zaele 1. januarja 2005. V gradivo so vkljueni tudi nekateri primeri pisanj v upravnem postopku (vlog, zapisnikov, odlob, sklepov), opozorjeno pa je tudi na zakonske in podzakonske predpise, ki se nanaajo na nekatera od obravnavanih vpraanj.

    Glede na to, da je gradivo v prvi vrsti namenjeno kandidatom, ki se pripravljajo na strokovne izpite iz upravnega postopka, smo pri podajanju materije sledili dolobam Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odloanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, t. 29/00, 66/04) in programu strokovnega izpita iz upravnega postopka za kandidate z vijo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo ter kandidate s srednjo in srednjo strokovno izobrazbo, ki ga predpisuje Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list Republike Slovenije, t. 63/03). Besedilo je pripravljeno tako, da kandidati e iz naslova posameznega poglavja oziroma podpoglavja vidijo, kateri zakonski leni urejajo obravnavano materijo.

    Za kandidate, ki se pripravljajo na strokovni izpit in imajo vijo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo pridejo v potev vsa vpraanja iz kazala, za kandidate s srednjo in srednjo strokovno izobrazbo pa ne pridejo v potev tista vpraanja, ki se nanaajo na:

    predlog za vrnitev v prejnje stanje (poglavje VII, toka 5 kazala); reevanje predloga za vrnitev v prejnje stanje (poglavje VII, toka 6 kazala); posledice vrnitve v prejnje stanje (poglavje VII, toka 7 kazala); stroke upravnega postopka (poglavje XI, toke 1-7 kazala); izredna pravna sredstva (poglavje XIV, toke 1-6 kazala); izvrbo (poglavje XV, toke 4-12 kazala),

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 4

    nadzor nad izvajanjem zakona (poglavje XVI, toke 4-5 kazala) in upravni spor (poglavje XVIII, toke 1-7 kazala).

    V skladu z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odloanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka, obsega izpit pisni in ustni del. Naloga za pisni del izpita se nanaa na vsebino dela na katerem se vodi ali odloa v upravnem postopku ali opravljajo druga upravna dejanja. Pisna naloga je lahko sestava odlobe prve ali druge stopnje, izdelava pritobe ali drugega pravnega sredstva, opis doloenega postopka na podlagi podanega dejanskega stanja ipd. Ustni del izpita obsega zagovor pisnega dela izpita in znanje dolob splonega upravnega postopka in upravnega spora.

    elimo, da bi se kandidati tudi s pomojo tega gradiva kar najbolje pripravili na strokovni izpit iz upravnega postopka Maribor, januar 2005 Boo Grafenauer Rafael Cijan

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 5

    KKKAAAZZZAAALLLOOO

    I. TEMELJNA NAELA UPRAVNEGA POSTOPKA......................................................... 1 . Veljavnost zakona o splonem upravnem postopku in javno pooblastilo ................................ 2. Upravna zadeva ........................................................................................................................ 3. Subsidiarna uporaba zakona o splonem

    upravnem postopku in poseben upravni postopek................................................................... 4. Uporaba zakona o splonem

    upravnem postopku v drugih javnopravnih stvareh.................................................................. 5. Organ in uradna oseba.............................................................................................................. 6. Naelo zakonitosti in odloanje po prostem preudarku............................................................ 7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi......................................................................... 8. Naelo materialne resnice ........................................................................................................ 9. Naelo zaslianja stranke.......................................................................................................... 10. Prosta presoja dokazov............................................................................................................. 11. Dolnost govoriti resnico in potena raba pravic ..................................................................... 12. Samostojnost pri odloanju...................................................................................................... 13. Pravica pritobe ....................................................................................................................... 14. Ekonominost postopka ........................................................................................................... II. PRISTOJNOSTI ZA ODLOANJE V UPRAVNEM POSTOPKU ................................. 1. Stvarna pristojnost....................................................................................................................

    Stvarna pristojnost dravnih organov....................................................................................... Stvarna pristojnost organov samoupravnih lokalnih skupnosti, ............................................... Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti ter prevzem po nadzorstveni pravici......................................................................

    2. Krajevna pristojnost ................................................................................................................. Ministrstva, organi dravne uprave, organizirani po teritorialnem naelu, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ....................................... Posebnosti pri doloitvi krajevne pristojnosti ..........................................................................

    3. Stek pristojnosti........................................................................................................................ 4. Ustalitev pristojnosti................................................................................................................. 5. Dejanja opravljena s strani nepristojnega organa ..................................................................... 6. Stranke z diplomatsko imuniteto. ............................................................................................. 7. Prostorska omejitev pristojnosti. .............................................................................................. 8. Spor o pristojnosti in odloanje o sporu. .................................................................................. 9. Uradna oseba, pooblaena za vodenje in odloanje v postopku .............................................

    Odloanje v upravnem postopku .............................................................................................. Pooblastilo za odloanje........................................................................................................... Pooblastilo za vodenje.............................................................................................................. Pogoji za odloanje in vodenje postopka .................................................................................

    10. Pravna pomo........................................................................................................................... Organi, ki so dolni dajati pravno pomo................................................................................. Oblika zaprosila in rok .............................................................................................................

    11. Izloitev uradne osebe in zapisnikarja ..................................................................................... Zahteva za izloitev.................................................................................................................. Odloanje o izloitvi ................................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 6

    III. STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE V POSTOPKU.................................................... 1. Stranka v postopku in stranski udeleenec ............................................................................... 2. Zastopanje javnih koristi .......................................................................................................... 3. Pravna in procesna sposobnost................................................................................................. 4. Zakoniti zastopnik ....................................................................................................................

    Pravice in dolnosti zakonitega zastopnika .............................................................................. Smrt ali prenehanje stranke ......................................................................................................

    5. Zaasni zastopnik ..................................................................................................................... Pravice in dolnosti zaasnega zastopnika ............................................................................... 6. Skupni predstavnik ................................................................................................................... Pravice in dolnosti skupnega predstavnika............................................................................. 7. Pooblaenec ............................................................................................................................

    Oblika in obseg pooblastila ...................................................................................................... Omejitve pooblastila................................................................................................................. Pravice in dolnosti pooblaenca............................................................................................ Odvetnik kot pooblaenec ......................................................................................................

    8. Strokovni pomonik ................................................................................................................. IV. JEZIK V POSTOPKU .......................................................................................................... 1. Uradni jezik ..............................................................................................................................

    Uporaba slovenskega jezika ..................................................................................................... Uporaba jezika narodnih skupnosti .........................................................................................

    2. Pravica do tolmaa ................................................................................................................... V. OBEVANJE ORGANOV IN STRANK V UPRAVNEM POSTOPKU.......................... 1. Vloge ........................................................................................................................................

    Oblika in vsebina vloge............................................................................................................ Sprejem vloge........................................................................................................................... Dolnost sprejema vloge .......................................................................................................... Nepopolna ali nerazumljiva vloga............................................................................................ Pravoasnost vloge...................................................................................................................

    2. Vabila ....................................................................................................................................... Oblika in vsebina vabila ........................................................................................................... Dolnost odzvati se vabilu .......................................................................................................

    3. Zapisnik.................................................................................................................................... Oblika in vsebina zapisnika...................................................................................................... Dopolnitve zapisnika................................................................................................................

    4. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju .................................................................................... 5. Uradni zaznamek...................................................................................................................... 6. Pregled dokumentov in obvestila o poteku postopka ............................................................... VI. VROANJE DOKUMENTOV V UPRAVNEM POSTOPKU ......................................... 1. Nain, as in kraj vroanja ....................................................................................................... 2. Obvezno osebno vroanje ........................................................................................................ 3. Posebni primeri vroanja..........................................................................................................

    Vroanje zakonitemu zastopniku in pooblaencu................................................................... Vroanje pooblaencu za vroitve ..........................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 7

    Vroanje dravnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in pravnim osebam .......................................................................................................................

    Vroanje doloenim osebam .................................................................................................... Vroanje z javnim naznanilom................................................................................................. Vroanje v primeru odklonitve sprejema vloge........................................................................ Vroanje v primeru spremembe naslova ..................................................................................

    4. Vroilnica ................................................................................................................................. 5. Pomote pri vroanju ................................................................................................................. VII. ROKI IN NAROKI TER VRNITEV V PREJNJE STANJE ......................................... 1. Vrste rokov............................................................................................................................... 2. Raunanje rokov za posamezna dejanja v upravnem postopku................................................ 3. Narok za ustno obravnavo........................................................................................................ 4. Zamuda roka ali naroka............................................................................................................ 5. Predlog za vrnitev v prejnje stanje.......................................................................................... 6. Reevanje predloga za vrnitev v prejnje stanje ....................................................................... 7. Posledice vrnitve v prejnje stanje ...........................................................................................

    VIII. VZDREVANJE REDA V UPRAVNEM POSTOPKU ................................................. 1. Opomin in odstranitev tistega, ki moti delo ............................................................................. 2. Varovanje pravic stranke, ki je odstranjena ............................................................................. 3. Denarna kazen .......................................................................................................................... IX. STROKI UPRAVNEGA POSTOPKA .............................................................................. 1. Stroki postopka in osebni stroki ............................................................................................ 2. Delitev strokov po naelu uspeha in krivde ............................................................................ 3. Stroki organov in strank.......................................................................................................... 4. Povrnitev strokov, izgubljenega zasluka in posebna nagrada ............................................... 5. Stroki izvrbe .......................................................................................................................... 6. Stroki postopka za zavarovanje dokazov ................................................................................ 7. Oprostitev plaila strokov....................................................................................................... X. ZAETEK UPRAVNEGA POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK................................. 1. Zaetek upravnega postopka po uradni dolnosti..................................................................... 2. Zaetek upravnega postopka na zahtevo stranke...................................................................... 3. Preizkus zahteve in njeno zavrenje......................................................................................... 4. Zdruitev stvari v en postopek ................................................................................................. 5. Sprememba zahtevka................................................................................................................ 6. Umik zahtevka.......................................................................................................................... 7. Poravnava.................................................................................................................................

    Oblika in vsebina...................................................................................................................... Prepoved sklenitve poravnave.................................................................................................. Pravne posledice sklenitve poravnave......................................................................................

    XI. POSTOPEK DO IZDAJE ODLOBE ..........................................................................155 1 . Ugotavljanje dejstev in okoliin .......................................................................................155 2. Izvajanje dokazov po uradni dolnosti ...............................................................................156 3. Izjave strank .............................................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 8

    4. Vstop v postopek...................................................................................................................... 5. Varstvo pravic stranke.............................................................................................................. 6. Skrajani ugotovitveni postopek............................................................................................... 7. Poseben ugotovitveni postopek ................................................................................................ Pravice strank v posebnem ugotovitvenem postopku............................................................... 8. Predhodno vpraanje in identino dejansko stanje ................................................................... Reitev predhodnega vpraanja ................................................................................................ 9. Prekinitev postopka .................................................................................................................. 10. Ustna obravnava.......................................................................................................................

    Obveznost razpisa ustne obravnave.......................................................................................... Javnost in izkljuitev javnosti .................................................................................................. Vabilo in javno naznanilo......................................................................................................... Kraj ustne obravnave................................................................................................................ Potek in prekinitev ustne obravnave.........................................................................................

    11. Dokazovanje............................................................................................................................. Ugotavljanje dejstev, splono znana dejstva in zakonske domneve ......................................... Dejstva in okoliine, ki so verjetno dokazane......................................................................... Listine ...................................................................................................................................... Javna listina .............................................................................................................................. Raunalnika baza podatkov ...................................................................................................

    Potrdila ..................................................................................................................................... Potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco .......................................................

    Potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence................................................... Zavrnitev izdaje potrdila ..........................................................................................................

    Prie ...................................................................................................................................... Dolnost prianja in kdaj ni potrebno priati .......................................................................... Denarna kazen in povrnitev strokov .......................................................................................

    Izjava stranke ........................................................................................................................... Izvedenci .................................................................................................................................. Izloitev.................................................................................................................................... Izvid in mnenje - oblika in vsebina ..........................................................................................

    Denarna kazen in povrnitev strokov ...................................................................................... Tolmai ....................................................................................................................................

    Ogled ...................................................................................................................................... Ogled stvari .............................................................................................................................. Ogled prostorov ali zemljia .................................................................................................. Kraj ogleda ............................................................................................................................... Zavarovanje dokazov ...............................................................................................................

    XII. ODLOBA IN SKLEP ........................................................................................................ 1. Kateri organ izda odlobo ........................................................................................................ 2. Oblika in posebnosti ustne odlobe ....................................................................................... 3. Sestavni deli odlobe................................................................................................................ Uvod......................................................................................................................................... Izrek (dispozitiv) ...................................................................................................................... Obrazloitev ............................................................................................................................. Pouk o pravnem sredstvu .........................................................................................................

    Osebno imeorgana s tevilko in datumom ............................................................................... Podpis uradne osebe .................................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 9

    Elektronski podpis.................................................................................................................... ig organa ................................................................................................................................ Posebnosti odlobe, ki se izda za veje tevilo doloenih oseb ...............................................

    4. Delna odloba........................................................................................................................... 5. Dopolnilna odloba ................................................................................................................. 6. Zaasna odloba ....................................................................................................................... 7. Rok za izdajo odlobe ..............................................................................................................

    Molk organa ............................................................................................................................. 8. Popravljanje pomot v odlobi................................................................................................... 9. Dokonnost in pravnomonost odlobe .................................................................................. 10. Sklep ...................................................................................................................................... XIII. PRITOBA ......................................................................................................................... 1. Pravica pritobe........................................................................................................................ 2. Pristojnost za odloanje o pritobi ...........................................................................................

    Kdaj ni pritobe........................................................................................................................ Zoper odlobo ministrstva........................................................................................................ Zoper odlobo upravne enote ................................................................................................... Zoper odlobo nosilca javnega pooblastila ............................................................................. Zoper odlobo samoupravnih samoupravnih lokalnih skupnostiske uprave ............................ Posebnosti v zvezi s pristojnostjo za odloanje o pritobi .......................................................

    3. Rok za pritobo ........................................................................................................................ Izvrljivost ............................................................................................................................... 4. Razlogi za pritobo................................................................................................................... Bistvene kritve pravil upravnega postopka ............................................................................ 5. Oblika in vsebina pritobe........................................................................................................ 6. Izroitev pritobe...................................................................................................................... 7. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritobo ............................................................................ Formalni preizkus pritobe....................................................................................................... Nadomestna odloba in dopolnjen postopek ........................................................................... Pritoba zoper nadomestno odlobo ........................................................................................ 8. Odloanje organa druge stopnje o pritobi ..............................................................................

    Formalni preizkus pritobe....................................................................................................... Zavrnitev pritobe ....................................................................................................................

    Izrek ninosti odlobe .............................................................................................................. Dopolnjen postopek..................................................................................................................

    Odprava odlobe ...................................................................................................................... Sprememba odlobe ................................................................................................................. Meje preizkusa odlobe............................................................................................................

    9. Pritoba, e odloba prve stopnje ni bila izdana....................................................................... 10. Rok za odlobo o pritobi ........................................................................................................ 11. Vroitev odlobe druge stopnje .............................................................................................. 12. Pritoba zoper sklep ................................................................................................................. XIV. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA .................................................................................... 1. Obnova postopka......................................................................................................................

    Odloba, dokonna v upravnem postopku ............................................................................... Razlogi za obnovo postopka..................................................................................................... Kdo lahko predlaga obnovo postopka ...................................................................................... Rok za obnovo postopka ..........................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 10

    Organ, pristojen za odloanje o predlogu za obnovo postopka ................................................ Sklep o dovolitvi obnove postopka .......................................................................................... Odprava ali razveljavitev prejnje odlobe ..............................................................................

    2. Sprememba in odprava odlobe v zvezi z upravnim sporom ................................................... 3. Odprava in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici.......................................................

    Razlogi za odpravo odlobe po nadzorstveni pravici ............................................................... Razlogi za razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici........................................................ Kdo lahko zahteva odpravo odlobe po nadzorstveni pravici .................................................. Organ, pristojen za razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici .......................................... Rok za odpravo in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici ...........................................

    4. Izredna razveljavitev ................................................................................................................ Razlogi za izredno razveljavitev izvrljive odlobe ................................................................. Pravica za povrailo kode .......................................................................................................

    5. Ninost odlobe........................................................................................................................ Razlogi za izrek ninosti odlobe............................................................................................. Kdo lahko predlaga izrek ninosti odlobe .............................................................................. Organ, pristojen za izrek ninosti odlobe ...............................................................................

    6. Pravne posledice odprave in razveljavitve ............................................................................... XV. IZVRBA .............................................................................................................................. 1. Izvrljivost odlobe (izvrilni naslov) ..................................................................................... Odloba prve stopnje................................................................................................................

    Odloba druge stopnje.............................................................................................................. Poravnava ................................................................................................................................

    2. Izvrljivost sklepa..................................................................................................................... 3. Naela izvrilnega postopka, .................................................................................................... 4. Kdo predlaga izvrbo ............................................................................................................... 5. Upravna in sodna izvrba ......................................................................................................... 6. Sklep o dovolitvi izvrbe.......................................................................................................... 7. Izvrba za denarne in nedenarne obveznosti ........................................................................... 8. Organ, pristojen za izvrbo....................................................................................................... 9. Izvrba za nedenarne obveznosti .............................................................................................

    Izvrba po drugih osebah.......................................................................................................... Izvrba s prisilitvijo .................................................................................................................

    10. Izvrba v zavarovanje............................................................................................................... 11. Zaasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti ............................................................... 12. Uinkovitost izvrbe ................................................................................................................ XVI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA ...................................................................... 1. Organ, pristojen za nadzor ....................................................................................................... 2. Upravna inpekcija ................................................................................................................... 3. Pristojnosti upravnega inpektorja .......................................................................................... 4. Zapisnik o opravljenem pregledu ............................................................................................ 5. Ugovor na zapisnik................................................................................................................... XVII. IZVAJANJE ZAKONA .................................................................................................... 1 . Omejitve nosilca javnega pooblastila pri izrekanju kazni in prisilnih ukrepov........................ 2. Organ, pristojen za izvajanje zakona........................................................................................ 3. Objava in izpopolnjevanje uradnih oseb, ki

    vodijo upravni postopek in odloajo o upravnih zadevah ........................................................ 4. Vodenje evidenc.......................................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 11

    5. Uporaba Zakona o splonem upravnem postopku Ur. list SFRJ, t. 47/86............................... XVIII. UPRAVNI SPOR ............................................................................................................. 1 . Upravni spor kot kontrola zakonitosti izvrilne oblasti ............................................................ 2. Upravni spor kot subsidiarno sodno varstvo ............................................................................ 3. Predmet upravnega spora ......................................................................................................... 4. Pristojnost in organizacija sodia............................................................................................ 5. Postopek v upravnem sporu .....................................................................................................

    Uporaba dolob zakona o pravdnem postopku......................................................................... Stranke v upravnem sporu........................................................................................................ Zastopnik javnega interesa ....................................................................................................... Roki .......................................................................................................................................... Stroki ...................................................................................................................................... Postopek pred sodiem prve stopnje....................................................................................... Vzorni postopek...................................................................................................................... Glavna obravnava..................................................................................................................... Odloba .................................................................................................................................... Zaasna odredba.......................................................................................................................

    6. Pravna sredstva v upravnem sporu ........................................................................................... Pritoba .................................................................................................................................... Zahteva za varstvo zakonitosti ................................................................................................. Obnova postopka...................................................................................................................... 7. Izvrba ......................................................................................................................................

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 12

    I. Temeljna naela upravnega postopka

    Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP) je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, t. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04. V nadaljevanju bomo za oznaitev tega zakona uporabljali kratico ZUP.

    Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP) obravnava v poglavju pod naslovom Temeljna naela naslednje vsebinske sklope: veljavnost zakona, upravna zadeva, subsidiarna uporabo zakona, uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh, pomen izraza organ in uradna oseba; devet temeljnih nael ZUP, in sicer:

    naelo zakonitosti, varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, naelo materialne resnice, naelo zaslianja stranke, prosta presoja dokazov, dolnost govoriti resnico in potena uporaba pravic, samostojnost pri odloanju, pravica pritobe, ekonominost.

    1. Veljavnost zakona o splonem upravnem postopku in javno pooblastilo (1. len; 3. len; 4. len)

    Po Zakonu o splonem upravnem postopku morajo postopati upravni in drugi dravni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajo predpise, odloajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Zakon o splonem upravnem postopku se uporablja tudi v primerih, ko izvajalci javnih slub odloajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev.

    ZUP pa vsebuje tudi dolobo, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo znaaja upravne zadeve, kolikor ta podroja niso urejena s posebnim postopkom.

    Navedene zakonske dolobe dajejo torej odgovor na vpraanji: kateri organi postopajo po ZUP, in kdaj se mora postopati o ZUP.

    Kot smo e navedli se upravni postopek (po dolobah 4. lena ZUP) smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadeah, ki nimajo znaaja upravne zadeve, kolikor ta podroja niso urejena s posebnim postopkom.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 13

    e gre za upravno zadevo (to je vsak posamezen primer z nekega upravnega

    p podroja)

    e se odloa o pravicah, obveznostih in pravnih koristih

    e gre za neposredno uporabo predpisov

    Kdaj se postopa po ZUP Kateri organi postopajo po ZUP

    Organi dravne uprave

    Drugi dravni organi

    Nosilci javnih pooblastil

    Organi samoupravnih lokalnih skupnosti

    -gospodarske javne slube (npr. javna podjetja); -na podroju negospodarstva (ole, muzeji, bolnice, drugi zavodi), ko odloajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovihn storitev

    Agencije, zbornice, javna podjetja, javni zavodi, gospodarske drube

    - obinska uprava - upan

    Dravni zbor, sodia, dravni toilec

    -ministrstva - organi v sestavi ministrstev (uprave, inpektorati; uradi) -upravne enote in-druge obmone enote ministrstev

    Izvajalci javnih slub

    Javno pooblastilo. Po 121. lenu Ustave Republike Slovenije lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki z zakonom dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij dravne uprave. Pri opravljanju teh funkcij imajo navedeni subjekti, ki sicer niso v strukturi dravnih organov oblasti, doloene pravice in dolnosti dravnih organov. e je torej z zakonom tako doloeno (e imajo javno pooblastilo), lahko tako npr. izdajajo nekatere splone pravne akte, lahko so po-oblaeni za postopanje in odloanje v upravnih zadevah, lahko opravljajo upravna dejanja, izdajajo javne listine, potrdila itd. Pri tem morajo postopati po pravilih Zakona o splonem upravnem postopku in po predpisih, ki urejajo posebne upravne postopke.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 14

    Zanimivo je, da Zakon o splonem upravnem postopku loi med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona in nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti, eravno v 121. lenu Ustave Republike Slovenije, razen zakona, s katerim lahko dobijo v ustavi navedeni subjekti javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij dravne uprave, ni omenjen nobeden drugi pravni akt.

    Po dolobah drugega odstavka 1. lena ZUP se javno pooblastilo za vodenje postopka in odloanje v upravnih zadevah podeli z zakonom, za vodenje postopka in odloanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti. V tem trenutku so v Sloveniji edine samoupravne lokalne skupnosti obine.

    Kot tipien primer upravnega odloanja na osnovi javnega pooblastila lahko navedemo obrtna dovoljenja (na osnovi javnega pooblastila, doloenega v obrtnem zakonu jih izdajajo Obrtne zbornice) in prometna dovoljenja (javno pooblastilo za njihovo izdajanje oziroma podaljevanje lahko pridobijo nedravne organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje).

    2. Upravna zadeva (2. len)

    Zakon o splonem upravnem postopku procesno opredeljuje pojem upravne zadeve in na ta nain razmejuje uporabo tega postopka od drugih postopkov.

    Upravna zadeva je opredeljena kot odloanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oziroma druge stranke na podroju upravnega prava. teje se, da gre za upravno zadevo, e je s predpisom doloeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloa v upravnem postopku ali izda upravno odlobo, oziroma e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

    e tako doloajo predpisi (najvekrat zakon predpisuje, kdaj se vodi upravni postopek)

    Za upravno zadevo torej gre e to izhaja iz narave stvari (ko je treba zagotoviti varstvo javnega interesa)

    Najkraje lahko upravno zadevo definiramo kot vsak posamezen primer upravnega odloanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oziroma druge stranke na najrazlinejih upravnih podrojih. Tako lahko primeroma navedemo nekatere upravne zadeve: izdaja gradbenega dovoljenja, odmera dohodnine ali drugih

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 15

    davin, potni list, prometno dovoljenje, obrtno dovoljenje, odloitev o pravici do pokojnine.

    3. Subsidiarna uporaba zakona o splonem upravnem postopku in poseben upravni postopek (3. len)

    Posamezna vpraanja upravnega postopka se lahko, e je to na nekem upravnem podroju potrebno, uredijo tudi drugae, kot so urejena v Zakonu o splonem upravnem postopku. V takih primerih, ko govorimo o posebnih upravnih postopkih, se postavlja vpraanje, kakno je razmerje med ZUP in posebnimi upravnimi postopki.

    Pravila splonega upravnega postopka se uporabljajo v vseh primerih, ko niso posamezna vpraanja postopka s kaknim drugim predpisom drugae urejena. V skladu z ZUP je posamezna vpraanja postopka mogoe drugae urediti samo z zakonom (torej ne z nijim pravnim aktom, podzakonskim predpisom).

    Posebne postopkovne dolobe oziroma pravila posebnih upravnih postopkov je mogoe zaslediti v zakonih, ki urejajo posamezna upravna podroja pri katerih je, zaradi njihove specifinosti, potrebno nekatera vpraanja urediti drugae kot je to v ZUP. Takne primere, ko pride do drugane ureditve oziroma odstopanja od dolob ZUP, je mogoe zaslediti v okviru davnega, carinskega in drugih posebnih postopkov ko se na primer predpiejo kraji ali dalji roki za vloitev pritobe (in ne 15 dni, kot je to doloeno v ZUP), ko se doloi, da pritoba ne zadri izvritve odlobe ter druga odstopanja od dolob ZUP. Od specifinosti nekega upravnega podroja in potreb po posebnem urejanju postopkovnih vpraanj je odvisno, v kaknem obsegu so na nekem podroju predpisane posebne procesne dolobe, ki se razlikujejo od dolob ZUP. Tako je v nekaterih primeri poseben postopek predpisan v vejem obsegu (poleg podroja odmere davkov in carin, lahko omenimo e podroje pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja idr.).

    e torej povzameno. Na upravnih podrojih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po dolobah posebnega zakona, ki se torej uporablja primarno. Po dolobah ZUP pa se postopa o vseh vpraanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. V taknih primerih govorimo o subsidiarni (dopolnilni) uporabi Zakona o splonem upravnem postopku.

    4. Uporaba Zakona o splonem upravnem postopku v drugih javnopravnih zadevah (4. len)

    Zakon o splonem upravnem postopku se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo znaaja upravne zadeve po ZUP, kolikor ta podroja

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 16

    niso urejena s posebnim postopkom. S samim zakonom je tako predpisana precej ira uporaba njegovih dolob, kot je to veljalo po prejnjem zakonskem besedilu. Gre torej za zagotavljanje postopkovne urejenosti in pravic tudi v drugih primerih, ko pristojni organi odrejajo ravnanja oziroma obveznosti dravljanov.

    5. Organ in uradna oseba (5. len)

    Z organom je po ZUP miljen organ dravne uprave ali drug dravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odloanje v upravni zadevi.

    Z uradno osebo pa je miljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaena za odloanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. To je predstojnik organa (minister, naelnik upravne enote, tajnik obine, direktor organizacije z javnim pooblastilom), ki odloa o upravnih zadevah, postopek do izdaje odlobe pa vodi, e izpolnjuje predpisane pogoje (e ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka), in uradna oseba, ki jo predstojnik pooblasti za vodenje upravnega postopka ali odloanje v upravnih zadevah. To pooblastilo lahko da predstojnik le uradni osebi, ki je zaposlena pri organu in ki izpolnjuje predpisane pogoje (da ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka).

    6. Naelo zakonitosti in odloanje po prostem preudarku (6. len)

    Med temeljnimi naeli, ki predstavljajo osnovo za razumevanje in pravilno uporabo ZUP ter predstavljajo neke vrste interpretativnih pravil, ima osrednje mesto naelo zakonitosti.

    To naelo izhaja iz ustavne dolobe, po kateri je Republika Slovenija pravna drava. Med drugim to pomeni, da je drava, v kateri je delovanje dravnih organov vezano na pravne predpise, drava, v kateri vlada pravo in ne samovolja in arbitrarnost dravnih organov. Pojem pravne drave pomeni vezanost dravnih organov na pravo in njihovo podreditev zakonom. Politina vsebina naela pravne drave pa je v priznavanju temeljnih pravic loveka in dravljana, njihovem zagotavljanju in zaiti ter preetosti celotnega pravnega sistema s spotovanjem dveh osnovnih nael, in sicer naela ustavnosti in naela zakonitosti.

    Naelo zakonitosti ni naelo, znailno samo za upravni postopek, temve je ustavnega znaaja in velja za celotni pravni red. V nai ustavi je (v poglavju o ustavnosti in zakonitosti v 153. lenu) naelo ustavnosti in zakonitosti izraeno na naslednji nain:

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 17

    zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo;

    podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni;

    zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami;

    posamini akti in dejanja dravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

    V Zakonu o splonem upravnem postopku je izrecno doloeno, da o organi (kot smo navedli so to organi dravne uprave ali drugi dravni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki jim zakon daje pristojnost za odloanje v upravnih zadevah) odloajo v upravnih zadevah po zakonih, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splonih aktih, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil.

    Pri odloanju v okviru upravnega postopka mora tako:

    vsaka odloba (posamini upravni akt) ves postopek potekati v skladu z temeljiti na materialnem predpisu to doloili ZUP in drugih posebnih je zakonu, ki vsebuje doloila o pravicah upravnih postopkov in obveznostih na nekem upravnem podroju; (tkim. formalna zakonitost) (tkim. materialna zakonitost)

    ZUP posebej poudarja, da morajo organi, ki odloajo v upravnem postopku, spotovati zakone in druge predpise, izdane na osnovi zakona, tudi kadar so upravieni odloati po prostem preudarku diskreciji. To je takrat, ko zakon doloa, da organ sme oziroma lahko izbere izmed ve monih odloitev tisto, ki je na okoliine primera in izkazano javno korist najustrezneja, najprimerneja. Pri tem pa ZUP doloa, da mora biti v taknih primerih odloba izdana:

    v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je bilo takno pooblastilo dano.

    Namen in obseg pooblastila doloa zakon ali odlok samoupravne lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odloanje po prostem preudarku. V taki odlobi pa mora biti naveden predpis, ki organ pooblaa za odloanje po prostem preudarku, odloba pa mora biti tudi

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 18

    posebej obrazloena in utemeljena glede uporabe prostega preudarka (navedeni morajo biti bistveni razlogi za odloitev).

    Dodajmo, da se naelo zakonitosti ne nanaa samo na posamine akte, marve tudi na posamina dejanja dravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil; tudi dejanja le-teh morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.

    Kot sredstvo za prepreitev oziroma odpravo kritev naela zakonitosti obstaja v pravnem sistemu pritoba in upravni spor (slednji predstavlja sodno kontrolo zakonitosti upravnih odlob).

    7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi (7. len)

    Bistvena znailnost dela in odloanja organov uprave je, da v njihovi dejavnosti prevladuje skrb za uveljavljanje in zavarovanje javnih koristi (interesov), na drugi strani pa tudi obveznost, da omogoijo uresniitev tistih pravic in dolnosti dravljanov, ki izhajajo iz zakonov in drugih na zakonu temeljeih predpisov. To je ena od temeljnih znailnosti upravnopravnega razmerja. V upravnopravnem razmerju gre za odloanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznih subjektov, ki imajo v postopku poloaj stranke v doloenih upravnih zadevah s posameznih upravnih podroij. Gre za konkretne upravne zadeve, v katerih je v veji ali manji meri izraen sploni (javni) drubeni interes oziroma javna korist, ki naj se uresnii po potrebi tudi z instrumenti oblasti. V tem razmerju prihaja do sooenja javnega in zasebnega interesa, pristojni upravni organ pa nastopa v njem z monejo voljo, avtoritativno.

    Iz obravnavanega naela tako izhaja dvojna vloga organa, saj mora hkrati varovati:

    zakonite pravice strank in javne koristi (interese) drugih udeleencev postopka

    Organ, ki bi dajal prednost enemu ali drugemu interesu, ne bi ravnal v skladu z zakonom. Ni v javnem interesu, da se krijo zakonite pravice dravljanov, kakor tudi ne, da stranke uveljavljajo svoje pravice v kodo pravic drugih ali v nasprotju z javno koristjo. V javnem interesu pa je, da dravljani oziroma stranke v upravnem postopku v polni meri uresniijo svoje zakonske pravice.

    Javni interes (korist) kot sploni pojem ni posebej opredeljen, vsaj ne v smislu, da bi Zakon o splonem upravnem postopku ali kaken drug zakon na splono definiral

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 19

    vsebino tega pojma. Zato organ, ki vodi postopek, ugotavlja in presoja javno korist v mejah zakona in drugih na njem temeljeih predpisov. Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, ne more samovoljno opredeljevati javnega interesa v konkretnem primeru, izhajajo samo iz svojega razumevanja tega interesa, ampak se mora opredeljevati glede na ustrezne predpise ter glede na njihov cilj. Zaradi takne narave razmerja so stranki v upravnem postopku zagotovljena redna in izredna pravna sredstva, ima pa tudi monost sodnega varstva zakonitosti v okviru uparvnega spora.

    V upravnem postopku stranka sama varuje svoje pravice, organ, ki vodi upravni postopek in v njem odloa, pa ji je dolan omogoiti im laje zavarovanje in uveljavitev pravic, ki jih stranka v postopku ima. Tako ZUP predpisuje, da "morajo organi pri postopanju in odloanju omogoiti strankam, da im laje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v kodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, doloeno z zakonom ali z drugim predpisom".

    Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeleencev v postopku nista v kodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

    Pri odloanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi doloeni ukrepi, ki so zanje ugodneji, e se z njimi dosee namen predpisa.

    Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka podlago za uveljavitev kakne pravice, jo je dolna na to opozoriti.

    Iz navedenega besedila 7. lena ZUP tako izhajajo za organ oziroma uradno osebo naslednje obveznosti:

    da omogoi strankam im laje zavarovanje in uveljavljanje njihovih pravic, pri emer pa morajo skrbeti, da to ne bo v kodo pravic drugih in v nasprotju z javno koristjo;

    da opozori stranko na njene pravice iz materialnih predpisov; da skrbi, da stranki njeno nepoznavanje procesnih predpisov in procesnih

    pravic to je njena nevednost in neukost ni v kodo pravic, ki ji gredo po zakonu; v nekem smislu se na uresnievanj te dolobe nanaa Uredba o nainu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list Republike Slovenije, t. 22/01, 81/03). Tako mora organ javne uprave v poslovnem asu zagotoviti dostop do uslubenca, ki lahko stranki zagotovi splone informacije, uradna oseba mora dajati stranki obvestila o poteku postopka, stranka lahko zahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odloba ni bila izdana v zakonsko doloenem roku

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 20

    (uradna oseba mora stranko o razlogu za zamudo pisno obvestiti, lahko pa tudi ustno, najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za pojasnilo)

    da se nasproti strankam uporabljajo tisti zakoniti ukrepi, ki so zanje ugodneji (to pride v potev predvsem v okviru izvrbe).

    Naelo varstva pravic strank je izraeno tudi v ve drugih dolobah Zakona o splonem upravnem postopku. Tako ima stranka: pravico udeleevati se ugotovitvenega postopka in izvajanja dokazov (146. len), pravico do ustne obravnave (154. len), pravico pritobe (228. in 229. len), pravico do ugodnejih odloitev glede sredstev, e se z njimi lahko dosee isti namen (252. len), pravico, da se izvrba opravi na tak nain in s takimi sredstvi, ki so za zavezanca najmileja, e se z njimi vendarle dosee namen (285. len).

    Organ mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (49. len).

    Na javno korist in s tem na naelo varstva javne koristi se nanaa ve dolob ZUP. Javna korist (njeno varstvo) je lahko e sama po sebi razlog za zaetek postopka po uradni dolnosti, e to izhaja iz obstojeega dejanskega stanja (126. len). Organ lahko po skrajanem postopku takoj odloi o stvari, e gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoe odloiti, pa so dejstva na katera se opira odloba ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Pri tem so nujni ukrepi podani, e obstaja nevarnost za ivljenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoenje veje vrednosti (144. len). Prisotnost dravnega toilca v upravnem postopku ima za cilj zastopanje in varovanje javnega interesa (45. in 229. len). Odprava in razveljavitev odlobe po nadzorstveni pravici (274. len) in izredna razveljavitev izvrljive odlobe (278. len) se v bistvu uporabita zaradi zaite javnega interesa oziroma koristi.

    Organ mora torej skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeleencev v postopku nista v kodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

    8. Naelo materialne resnice (8. len)

    V postopku je treba ugotoviti resnino dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odlobo. To naelo predstavlja osnovno vodilo in zahtevo v vseh postopkih v naem pravnem redu (kazenskem, pravdnen, upravnem, postopku za prekrke...).

    Materialna resnica pomeni, da mora ugotovljeno stanje ustrezati objektivni in stvarni resnici. Pomeni torej skladnost ugotovljenih in stvarnih dejstev.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 21

    Katera dejstva so pomembna za zakonito in pravilno odlobo je odvisno od materialnega predpisa, ki doloa pogoje za priznanje neke pravice ali naloitev obveznosti. Iz tega izhaja, da naelo materialne resnice pride posebej do izraza v okviru ugotovitvenega postopka in dokazovanja, to je tistega dela postopka, ki se mora izvesti pred sprejemom odloitve oziroma izdajo odlobe tako na prvi, kot tudi na drugi stopnji. ZUP tudi izrecno doloa (v 207. lenu), da izda organ, ki je pristojen za odloanje, odlobo o stvari, ki je predmet postopka, na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku.

    Materialna resnica se v postopku ugotavlja na osnovi izvedenih dokazov (listine, prie, izvedenci, ogled, izjava stranke kot dokaz, druga dokazna sredstva) in sklepanja oziroma preprianja uradne osebe, da neko dejstvo obstaja, da je resnino. Materialno resnico ugotavlja uradna oseba, ki tudi odredi izvedbo dokazov o vseh dejstvih, e spozna, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Seveda je pri tem vezana na zakonska doloila posameznih podronih zakonov, kjer je najvekrat tono predpisano, kateri pogoji morajo biti izponjeni za priznanje neke pravice ali naloitev obveznosti. ZUP v 139. lenu posebej doloa, da lahko uradna oseba, ki postopek vodi, po uradni dolnosti odredi izvedbo vsakega dokaza, e spozna, da je to potrebno za razjasnitev stvari.

    Organ se torej ne more omejiti samo na dejstva in okoliine, ki jih navaja stranka, ne glede na to, da mora stranka po ZUP (140. len) dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natanno, po resnici in dolono. Ugotovitveni postopek mora zato zajeti vsa tista dejstva in okoliine, ki so za odloitev pomembna (138. len).

    Naelo materialne resnice zavezuje organ, ki vodi postopek, ki mora ugotoviti objektivno stanje stvari - objektivno, materialno resnico - ter varovati tudi javno korist in pravice drugih, ne glede na to, komu so dejstva in okoliine v korist ali kodo. Objektivno, pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je nujen pogoj za pravilno uporabo materialnega prava. Zmotno (nepravilno, napano) ali nepopolno (pomanjkljivo) ugotovljeno dejansko stanje ne samo da odstopa od naela materialne resnice, ampak ima za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega predpisa in s tem nepravilne oziroma nezakonite odlobe.

    Zakon o splonem upravnem postopku doloa, da organ lahko odloi na podlagi verjetno izkazanih dejstev le v primeru, da tako doloa zakon. Pri tem predstavlja verjetnost blajo stopnjo dokazovanja, to je nijo stopnjo zavesti o resninosti nekega dejstva. Z verjetnostjo razumemo monost, da je neko dejstvo resnino, monost, da se nae predstave skladajo z dejanskim stanjem. V ZUP pojem verjetnost mogoe zaslediti v 144. lenu, ki opredeljuje pogoje za skrajani ugotovitveni postopek; v okviru poglavja o dokazovanju (167. len); pri institutu vrnitve v prejnje stanje, ko mora stranka verjetno izkazati okoliine, zaradi katerih je zamudila neko dejanje

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 22

    (104. len); v 265. lenu, kjer je doloeno, da mora stranka v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliine, na katere opira svoj predlog idr.

    Dodajmo, da so stareji procesni predpisi vsebovali dolobe, po katerih je uradna oseba, ki je vodila postopek, morala vzeti kot resnino tisto dejstvo, ki je bilo ugotovljeno z dokazom doloene vrste ali kakovosti, etudi sama ni bila prepriana o resninosti tega dejstva (npr. priznanje stranke, izjave doloenega tevila pri ipd.). V nasprotju s to tkim. formalno resnico, se lahko materialna resnica ugotovi samo, e ima uradna oseba pravico do proste presoje dokazov in ugotavljanja vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odlobo.

    9. Naelo zaslianja stranke (9. len)

    Preden se izda odloba, je treba dati stranki monost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliinah, ki so pomembne za odlobo (zaslianje stranke). e so v postopku udeleene stranke z nasprotujoimi interesi, mora imeti vsaka stranka monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.

    Organ svoje odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana monost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, doloenih z zakonom (to je na primer pri skrajanem ugotovitvenem postopku).

    e za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom doloeno, v kakni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

    Bistvo tega naela je v tem, da mora imeti stranka v upravnem postopku monost aktivne udelebe in s tem zaite svojih pravic, monost aktivne udelebe in sodelovanja v postopku. Organ mora dati stranki monost, da uveljavi svoje pravice, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka in da se izjavi o vseh dejstvih in okoliinah, ki so pomembna za odloitev. S tem ima stranka monost, da brani, zavaruje, uveljavi svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi.

    To naelo je potrebno torej razumeti ne samo v smislu prepovedi izdaje odlobe brez predhodnega zaslianja stranke, ampak ire, in sicer tako, da skozi naelo zaslianja stranke pride do izraza pravica stranke do udelebe v postopku, pravica, da s svojimi predlogi vpliva na delo organa in zastopa svoje pravice in koristi, da je prisotna v vsaki fazi postopka itd. Bistvo ni v tem, da je stranka navzoa pri vsakem posa-meznem dejanju ugotovitvenega postopka, ampak v uresnievanju njegove vsebine.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 23

    Samo z zakonom se lahko predpie, v katerih primerih se lahko izda odloba brez predhodnega zaslianja stranke. To je v primerih, ko lahko organ po skrajanem ugotovitvenem postopku takoj odloi o zadevi (144. len):

    e se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predloila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splono znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana;

    e se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zasliati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (v tem primeru in v primeru iz prejnje alinee se lahko izda odloba na predpisanem obrazcu);

    e je s predpisom doloeno, da se stvar lahko rei na podlagi dejstev ali okoliin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazili le posredno dokazujejo in so dejstva oziroma okoliine verjetno izkazane, iz vseh okoliin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi,

    e gre za nujne ukrepe v javnem interesu (e obstaja nevarnost za ivljenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoenje veje vrednosti), ki jih ni mogoe odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odloba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

    Naelo zaslianja stranke se bistveno razlikuje od ustne izjave stranke (164. in 188. len), ki je opredeljena kot dokazno sredstvo v upravnem postopku.

    Ugotovili smo torej, da je bistvo naela zaslianja stranke, da je organ oziroma uradna oseba, ki vodi postopek, dolna stranki dati monost, da se izjasni o dejstvih in okoliinah, ki so pomembne za odlobo. Organ ne sme izdati odlobe, preden ne da stranki monosti, da se izjasni oziroma izree o dejstvih in okoliinah, na katere se mora opirati odloba. Tako je v tretjem odstavku 146. lena ZUP posebej doloeno, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogoiti:

    da se izree o vseh okoliinah in dejstvih, navedenih v ugotovitvenem postopku;

    da se izree o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vpraanja drugim strankam, priam in izvedencem; da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izree.

    Organ pa bo izdal odlobo brez zaslianja stranke v primeru, e stranka svoje pravice ni elela izkoristiti, eprav ji je ta monost bila dana.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 24

    10. Prosta presoja dokazov (10. len)

    O tem, katera dejstva je teti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaena za vodenje postopka oziroma odloanje v upravni zadevi po svojem preprianju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

    Naelo proste presoje dokazov izraa stalie, da uradna oseba, ki vodi postopek in izda odlobo, sama odloa o tem, katera dejstva bo tela za dokazana in katera ne.

    V Zakonu o splonem upravnem postopku to naelo zajema ve skupin pooblastil za uradno oseb, ki vodi postopek, in sicer:

    da sama opredeli, katera dejstva je treba dokazovati in katera ne, glede na njihov moni vpliv na reitev konkretne stvari;

    da sama opravi izbiro dokaznih sredstev glede na njihov veji ali manji pomen;

    da samostojno, po svojem preprianju, teje posamezna dejstva za dokazana oziroma nedokazana.

    Tako npr. Zakon o splonem upravnem postopku izrecno predpisuje (v 53. lenu), da v primeru, ko se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaenca, ki se tieta dejstev, ne ujemata, presodi organ, ki vodi postopek, obe izjavi po naelu proste presoje dokazov.

    Da se prosta presoje dokazov ne bi sprevrgla v arbitrarnost in samovoljo, je ZUP opredelil, da ni dovolj le presojanje vsakega dokaza posebej, eprav je to opravljeno kar najbolj vestno in skrbno. Dejstva, na osnovi katerih se izdaja odloba, predstavljajo celoto, v kateri ima vsak dokaz svoje doloeno mesto in povezavo z drugimi dokazi. Zato je potrebno poleg skrbne presoje vsakega dokaza presojati tudi vse dokaze kot celoto, vse skupaj, na podlagi celotnega postopka. To pride do izraza v obrazloitvi odlobe, v kateri se navedejo razlogi, ki so bili odloilni za presojo posameznih dokazov (214. len).

    Po ZUP se lahko kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru. Uradna oseba, ki vodi postopek presoja po svojem svobodnem preprianju ali se neko dejstvo teje za resnino ali ne. Vendar pa prihaja do doloenega "odstopanja" od naela proste presoje dokazov pri tistih dokaznih sredstvih, ki se naeloma morajo vzeti kot verodostojna resnina. To velja na primer za javno listino, s katero se dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali odloa, seveda pod pogojem, da se ne dokae, da so dejstva v njej neresnino potrjena ali da je

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 25

    sama listina nepravilno sestavljena (169. len). Taken primer je tudi, kadar gre za vpraanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storileva kazenska odgovornost, saj je organ, ki vodi postopek, vezan na pravnomono sodbo kazenskega sodia, s katero je obtoenec spoznan za krivega (149. len).

    Ob tem naelu kae opozoriti e na dolobo 252. lena ZUP, po kateri pritobeni oziroma drugo stopenjski organ, e ugotovi, da so bili v odlobi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, odpravi odlobo in sam rei stvar.

    11. Dolnost govoriti resnico in potena uporaba pravic (11. len)

    Po tem naelu morajo stranke pred organom govoriti resnico in poteno uporabljati pravice, ki so jim priznane z ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek.

    Glede na prej veljavni ZUP je to naelo v besedilo zakona vkljueno na novo, povezano pa je predvsem z dolobo 140. lena ZUP, ki nalaga stranki, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natanno, po resnici in dolono. Poleg tega je to naelo povezano z dolobo (188. lena ZUP), ki med dokazili predvideva tudi izjavo stranke kot dokaz in predpisuje, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, preden sprejme izjavo, opozoriti stranko na kazensko in materialno odgovornost, e bi dala krivo izjavo, pri emer je kriva izpoved stranke, na katero organ v upravnem postopku opre svojo odlobo, kaznivo dejanje. Lahko pa navedemo e dolobo 260. lena ZUP, po kateri se postopek, ki je konan z odlobo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokonna odloba), obnovi, e je bila izdana za stranko ugodna odloba na podlagi njenih neresninih navedb.

    12. Samostojnost pri odloanju (12. len)

    Organ vodi upravni postopek in odloa v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti in splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil.

    Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliin uporablja predpise oziroma splone akte, izdane za izvrevanje javnih pooblastil.

    samostojnost organa ZUP torej opredeljena dva vidika samostojnosti samostojnost uradne osebe

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 26

    Naelo zakonitosti, naelo materialne resnice in naelo proste presoje dokazov pri vodenju upravnega postopka odloanju o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih posameznikov v konkretnih upravnih zadevah, zahtevajo, da organ, ki vodi upravni postopek, odloa samostojno. To samostojnost imenujemo tudi funkcionalna samostojnost, za razliko od organizacijske samostojnosti. Funkcionalna samostojnost ni absolutna, temve obstaja v mejah pravic, ki jih organu dajejo zakon ter drugi predpisi in sploni akti. Tako je na primer organ, potem ko je bila prejnja odloba v upravnem sporu odpravljena, pri izdaji nove odlobe vezan na pravno mnenje sodia in tudi na njegove pripombe glede postopka. Podobna omejitev velja tudi pri izdaji nove odlobe, e je bila prejnja odloba odpravljena v pritobenem postopku in je bila zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek (251. len).

    Naelo samostojnosti velja tudi za pooblaeno uradno osebo organa, v igar imenu se vodi postopek. Pooblaena uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku, samostojno ugotavlja dejstva in okoliine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliin uporablja predpise pri odloanju v konkretnih upravnih zadevah.

    Uradni osebi, ki jo je predstojnik organa pooblastil za odloanje v upravnih zadevah, ni dovoljeno dajati navodil o tem, kako naj v konkretni zadevi vodi postopek, katera dejstva in okoliine naj ugotavlja, kaken sklep o dejanskem stanju naj napravi in kako naj rei posamezno upravno zadevo.

    13. Pravica pritobe (13. len)

    Glede varstva pravic Ustava Republike Slovenije doloa, da je vsakomur (ne samo dravljanom Republike Slovenije) zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem in pred drugimi dravnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih (22. len Ustave Republike Slovenije).

    Ta norma oziroma naelo pa dobi svojo konkretno vrednost in pomen v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do pritobe ali drugega pravnega sredstva (25. len Ustave Republike Slovenije). Po tej ustavni dolobi je vsakomur zagotovljena pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih dravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih.

    Uresnievanje pravice do pritobe v upravnem postopku je urejeno z dolobami ZUP, ki naelno zagotavlja pravico do pritobe in s tem dvostopnost upravnega postopka: to je postopek na prvi stopnji, in pravico do pritobe na drugostopenjski organ. Zato to naelo vasih osebnemu imenujemo tudi naelo dveh stopenj.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 27

    Po dolobah 13. lena ZUP je pravica do pritobe opredeljena takole:

    zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritobe. Samo z zakonom je mogoe predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritoba;

    kadar je za odloanje na prvi stopnji pristojen predstavniki organ ali vlada, pritoba ni dovoljena;

    kadar je za odloanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, je pritoba dovoljena samo, e tako doloa zakon. V zakonu mora biti tudi doloeno, kdo o pritobi odloa;

    stranka ima pravico pritobe tudi v primeru, e organ prve stopnje ni izdal odlobe o njenem zahtevku v doloenem roku (v tem primeru govorimo o molku organa oziroma o molku uprave). Ta institut tako zagotavlja varstvo pravic stranke tudi takrat, ko je neki organ (namerno ali nenamerno) pasiven, nedelaven in ne sprejme nobene odloitve oziroma ne izda upravnega akta.

    S konanjem upravnega postopka postane odloba dokonna. V primeru, da zoper prvostopenjsko odlobo pritoba ni dovoljena ali pa sploh ni vloena oziroma ni vloena pravoasno, postane prvostopenjska odloba dokonna. e pa je vloena pritoba o njej odloi organ druge stopnje, katerega odloba je nato dokonna. Zoper drugostopenjsko odlobo ni dovoljena pritoba, dovoljen pa je upravni spor, to je sodno varstvo zakonitosti dokonnih upravnih aktov.

    Zaradi ilustracije navedimo tipina primera prvostopenjskega in drugostopenjskega odloanja. O pritobi zoper odlobo, ki jo na prvi stopnji izda upravna enota, odloa na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za doloeno upravno podroje. O pritobi zoper odlobo obinske uprave odloa na drugi stopnji upan te obine itd.

    Sicer pa je pritoba kot redno pravno sredstvo v ZUP podrobneje opredeljena v lenih 229-260. Pravico pritobe ima predvsem stranka, pritobo pa lahko vloi tudi vsaka druga oseba, e odloba posega v njene pravice ali pravne koristi, poleg tega pa tudi dravni toilec in dravni pravobranilec, e je z odlobo prekren zakon v kodo javnih koristi.

    14. Ekonominost postopka (14. len)

    Postopek je torej treba voditi hitro, s im manjimi stroki in im manjo zamudo za stranke in druge udeleence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ter izdajo zakonite in pravilne odlobe. To velja za vse faze postopka (prvostopenjski, drugostopenjski, izvrilni) in pri vsakem uradnem dejanju.

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 28

    To naelo postavlja pred organ oziroma uradno osebo, ki vodi upravni postopek in odloa v upravnem postopku:

    napotilo za hitro vodenje postopka, s im manjimi stroki in zamudo asa ter zahtevo, da hitrost in varnost vodenja postopka ne sme biti v kodo naela

    zakonitosti in materialne resnice.

    as hitrost Ekonominost postopka ima torej dva bistvena elementa, to je stroke varnost

    Zasledovanje navedenih ciljev pride do izraza v vrsti doloil v Zakonu o splonem upravnem postopku, kot na primer: pri doloitvi rokov, v katerih mora organ izdati kakno potrdilo (179. in 180. len ZUP); pri doloitvi rokov za izdajo in vroitev odlobe (imprej, najkasneje v roku enega oziroma dveh mesecev; 222. len ZUP); skrajanem ugotovitvenem postopku; (144. len); instituciji skupnega predstavnika (52. len); zdruitvi stvari v en postopek (130. len), ustni obravnavi (154. len), monosti izdaje odlobe v obliki uradnega zaznamka v zadevi (218. len) itd.

    ZUP doloa (v 139. in 140. lenu), da si uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odloanje. Enako mora ravnati uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kaken drug dravni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Posebej je tudi doloeno, da se od stranke ne zahteva, naj priskrbi in predloi dokaze, ki jih lahko hitreje in laje priskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloi taka potrdila, ki jih organi niso dolni izdati.

    V etrtem in petem odstavku 139. lena ZUP je doloeno, da je organ, ki je pristojen za odloanje, dolan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vloitvi vloge. Zaproeni organ je dolan te podatke brezplano posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, e ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugae doloeno. Podatke iz uradnih evidenc, ki tejejo za davno tajnost, ali se nanaajo na rasno in drugo poreklo, politina, verska in druga preprianja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejnjim odstavkom priskrbi le na podlagi zakona ali izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanaajo.

    Posebej pa je potrebno opozoriti na dolobe (v tretjem in etrtem odstavku 66. lena ZUP), da stranki, ne glede na dolobe podronih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se zane na njeno zahtevo, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 29

    in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi dravni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Poleg tega k vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, e stranka ta dejstva pred organom dokae z osebnim dokumentom ali drugo javno listino.

    Predvsem od ravnanja in aktivnosti uradne osebe, ki vodi postopek, je odvisno, ali se bo postopek zavlaeval ali ne. Uradna oseba ima tako po zakonu e nekatere druge monosti in sredstva, uporaba katerih ravno tako prispeva k hitrejemu in bolj ekonominemu postopku, kot na primer: privedba osebe, ki se neupravieno ni odzvala vabilu (prie, izvedenca itd.), izrek denarne kazni zaradi neupravienega izostanka in naloitev plaila nastalih strokov (73. len ZUP); izrek opomina, odstranitev ter kaznovanje tistega, ki pri dejanju postopka moti red ali zagrei kakno nedostojnost (109-112. len ZUP) itd.

    Hitrost postopka se dosee s strokovnim in organiziranim delom uradne osebe ter izloitvijo nepotrebnih procesnih dejanj, varnost pa s tem, da se ne povzroajo nepotrebni stroki in nepotrebna izguba asa. Oboje omogoi tudi racionalno porabo javnih sredstev, hkrati pa zagotavlja uinkovito uresnievanja pravic in interesov strank. Upotevanje tega naela pa v irem smislu pomeni tudi, da mora organ oziroma uradna oseba posebej skrbeti tudi, da nepotrebni stroki in zamuda asa ne nastane za stranke in druge udeleence v postopku.

    II. Pristojnosti za odloanje v upravnem postopku

    S predpisi je doloeno, kateri organ in na katerem obmoju (teritoriju) je pooblaen za odloanje v posamezni upravni zadevi doloena je torej pristojnost. e z delovnim podrojem razumemo splono opredelitev vsebine in okvira dela nekega organa, pa s pristojnostjo opredeljujemo pravico in dolnost organa, organizacije oziroma nosilca javnih pooblastil, da opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku in odloa v konkretnih upravnih zadevah.

    podroje dela stvarna pristojnost S pristojnostjo se doloata obmoje (teritorij) delovanja krajevna pristojnost

    Stvarna in krajevna pristojnost se praviloma ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen e zakon drugae doloa (to je tkim. naelo izkljune pristojnosti). Doloba tretjega odstavka 19. lena ZUP, ki se

  • GRADIVO ZA PRIPRAVO NA STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA 30

    uporablja od 1.1.2005 omogoa vladi, da za doloene postopke izkljui (z uredbo) pravila o krajevni pristojnosti.

    1. Stvarna pristojnost (15. len)

    Stvarna pristojnost organov za odloanje v upravnih zadevah se doloa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno podroje ali doloajo organizacijo in delovna podroja posameznih organov.

    Stvarno pristojnost za odloanje v upravnih zadevah tako torej doloajo materialni predpisi, s katerimi so urejena posamezna upravna podroja, ali pa predpisi, ki doloajo organizacijo in delovna podroja posameznih organov.

    Stvarna pristojnost dravnih organov (16. len)

    V ZUP je doloeno, da so za odloanje v upravnih zadevah iz dravne pristojnosti na prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, e zakon ne doloa drugae.

    Za odloanje v upravnih zadevah iz dravne pristojnosti na drugi stopnji pa so pristojna ministrstva, e zakon ne doloa drugae.

    e zakon doloa, da je za odloanje o upravnih zadevah na doloenem podroju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran org