of 43 /43
1 R R E E A A L L I I Z Z I I R R A A N N I I PROGRAMSKI AKTIVNOSTI NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA vo 2005 godina Voved za Izve{tajot na Stopanskata komora za 2005 godina So donesuvaweto na noviot Zakon za Stopanskata komora na Makedonija od 24.12.2004 godina, Komorata stana institucija od privatno-praven karakter so ~lenstvo na dobrovolna osnova. ^lenkite na Stopanskata komora na Makedonija uspe{o ja realiziraa nejzinata transformacija pred predvideniot zakonski rok. Konstitutivnite sednici na organite i na telata na Komorata se odr`aa navreme i uspe{no. Konstituirani se: Sobranieto na Komorata, Upravniot odbor, Nadzorniot odbor; formirani se 19 zdru`enija po dejnosti, konstituirani se 44 grupacii, 15 regionalni komori, od koi vo 6 gradovi se otvoreni regionalni kancelarii. Isto taka, konstituirani se novi organizacioni formi i oblici na zdru`uvawe spored delovniot interes na ~lenkite kako: Makedonskata asocijacija za energetika, Fondot za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, Makedonskata asocijacija na rudarstvoto, Makedonskata asocijacija na pakuva~i na proizvodi, formiran e Klub na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok (Jordan, Palestina, Liban, Sirija, Irak, Iran, Kuvajt, Obedineti Arapski Emirati, Katar, Bahrein, Saudiska Arabija, Egipet) i MAGREB (Libija, Tunis, Al`ir i Maroko). Vo tekot na godinata, niz formite i oblicite na organizirawe na Stopanskata komora na Makedonija, ~lenkite na Komorata intenzivno tretiraa pra{awa od nivniot domen na rabota i samostojno gi artikuliraa nivnite interesi koi potoa bea prosleduvani do nadle`nite organi. Stopanskata komora na Makedonija izgraduva{e stavovi po razli~ni aktuelni pra{awa so cel javno da gi za{titi interesite na svoite ~lenki Stopanskata komora na Makedonija, trgnuvaj}i od barawata na svoite ~lenki i analiziraj}i gi tekovnite ekonomski problemi vo ramkite na zdru`enijata i grupaciite, vo 2005 godina odr`a golem broj tribini, sostanoci so visoki vladini pretstavnici, a kako rezultat od odr`anite nastani proizleguvaa i odredeni stavovi. Nekoi od niv se po slednite pra{awa: - stavovi vo vrska so spre~uvawe na korupcijata, rabotnite odnosi, ste~ajnite postapki, reformite vo pravosudstvoto; - Hotelskata Asocijacija na Makedonija pri Stopanskata komora na Makedonija (HOTAM) gi prosledi barawata i predlog-merkite za podobra turisti~ka sezona vo 2006-ta godina; - stavovi na Komorata vo vrska so uslovite za steknuvawe penzija, poka~uvawe na cenite na naftenite derivati, pobaruvawata na grade`nite firmi od lokalnite i od dr`avnite organi; - Zaklu~oci na Komorata za odr`liv razvoj vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor; - Stav na Zdru`enieto na trgovijata: barawe ednakov tretman na doma{nite i na stranskite investitori; - Stavovi vo regulirawe na zalo`noto pravo i hipoteka idr. Zabele{kite, sugestiite, stavovite na firmite-~lenki koi konkretno proizleguvaa kako stavovi do vladinite institucii, bea pozitivno prifa}ani i Stopanskata komora na Makedonija be{e prifatena kako partner. Za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija Izvr{uvaj}i ja svojata prioritetna zada~a - da se gri`i za interesite na svoite ~lenki, Stopanskata komora na Makedonija posvetuva kontinuirano golemo vnimanie na ~lenkite. So izvr{enata transformacija i so strate{kiot plan se smeni odnosot kon ~lenkite, se vrati i se zgolemi nivnata doverba kon Stopanskata komora na Makedonija, so nastojuvawe ~lenkite niz formite na organizirawe vo Komorata samostojno da gradat stavovi po razli~ni pra{awa od nivniot biznis. Dosega{nite uslugi se osovremeni, a na ~lenkite im se ponudeni novi asortimani na uslugi soodvetni na nivnite barawa, so cel da im se izleze vo presret na nivnite barawa za pouspe{no vodewe na biznisot i podobruvawe na nivnata konkurentska pozicija na pazarot. Kako pogolemi realizirani proekti i aktivnosti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija gi izdvojuvame slednite: otvorawe na Kontakt Call-centarot, besplatna linija 24 ~asa: (02) 15015; otvorena e Va{a biznis-kacelarija za potrebite na ~lenkite; realiziran e Proektot za pokroviteli na Stopanskata komora na Makedonija (proces koj e vo tek), otvorena ponuda za site firmi-~lenki na Komorata. Prodol`uvaat proektite vo ramkite na ~lenuvaweto na Komorata vo me|unarodnite institucii i organizacii kako: Asocijacijata na evropskite komori -Eurochambres, Me|unarodnata trgovska komora - ICC, Balkanskiot centar za unapreduvawe na trgovskata promocija - BCTP i mnogu drugi. Vo izminatiov period bea odr`ani golem broj tribini, seminari za i od interes na firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija: tribina za Predlog-zakonot za ste~aj; tribina na tema: Neposredni spogodbi, da ili ne”;

Godisen izvestaj na Komlorata 2005 · organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo zedoa 320 pretstavnici od firmite-~lenki na Komorata; pokrenati se 37 inicijativi

  • Author
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Godisen izvestaj na Komlorata 2005 · organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo...

  • 1

    RREEAALLIIZZIIRRAANNII

    PPRROOGGRRAAMMSSKKII AAKKTTIIVVNNOOSSTTII NNAA SSTTOOPPAANNSSKKAATTAA KKOOMMOORRAA NNAA MMAAKKEEDDOONNIIJJAA

    vvoo 22000055 ggooddiinnaa

    Voved za Izve{tajot na Stopanskata komora za 2005 godina So donesuvaweto na noviot Zakon za Stopanskata komora na Makedonija od 24.12.2004 godina, Komorata

    stana institucija od privatno-praven karakter so ~lenstvo na dobrovolna osnova. ^lenkite na Stopanskata komora na Makedonija uspe{o ja realiziraa nejzinata transformacija pred predvideniot zakonski rok. Konstitutivnite sednici na organite i na telata na Komorata se odr`aa navreme i uspe{no. Konstituirani se: Sobranieto na Komorata, Upravniot odbor, Nadzorniot odbor; formirani se 19 zdru`enija po dejnosti, konstituirani se 44 grupacii, 15 regionalni komori, od koi vo 6 gradovi se otvoreni regionalni kancelarii. Isto taka, konstituirani se novi organizacioni formi i oblici na zdru`uvawe spored delovniot interes na ~lenkite kako: Makedonskata asocijacija za energetika, Fondot za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, Makedonskata asocijacija na rudarstvoto, Makedonskata asocijacija na pakuva~i na proizvodi, formiran e Klub na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok (Jordan, Palestina, Liban, Sirija, Irak, Iran, Kuvajt, Obedineti Arapski Emirati, Katar, Bahrein, Saudiska Arabija, Egipet) i MAGREB (Libija, Tunis, Al`ir i Maroko).

    Vo tekot na godinata, niz formite i oblicite na organizirawe na Stopanskata komora na Makedonija, ~lenkite na Komorata intenzivno tretiraa pra{awa od nivniot domen na rabota i samostojno gi artikuliraa nivnite interesi koi potoa bea prosleduvani do nadle`nite organi.

    Stopanskata komora na Makedonija izgraduva{e stavovi po razli~ni aktuelni pra{awa so cel javno da gi za{titi interesite na svoite ~lenki

    Stopanskata komora na Makedonija, trgnuvaj}i od barawata na svoite ~lenki i analiziraj}i gi tekovnite ekonomski problemi vo ramkite na zdru`enijata i grupaciite, vo 2005 godina odr`a golem broj tribini, sostanoci so visoki vladini pretstavnici, a kako rezultat od odr`anite nastani proizleguvaa i odredeni stavovi. Nekoi od niv se po slednite pra{awa:

    - stavovi vo vrska so spre~uvawe na korupcijata, rabotnite odnosi, ste~ajnite postapki, reformite vo pravosudstvoto;

    - Hotelskata Asocijacija na Makedonija pri Stopanskata komora na Makedonija (HOTAM) gi prosledi barawata i predlog-merkite za podobra turisti~ka sezona vo 2006-ta godina;

    - stavovi na Komorata vo vrska so uslovite za steknuvawe penzija, poka~uvawe na cenite na naftenite derivati, pobaruvawata na grade`nite firmi od lokalnite i od dr`avnite organi;

    - Zaklu~oci na Komorata za odr`liv razvoj vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor; - Stav na Zdru`enieto na trgovijata: barawe ednakov tretman na doma{nite i na stranskite

    investitori; - Stavovi vo regulirawe na zalo`noto pravo i hipoteka idr.

    Zabele{kite, sugestiite, stavovite na firmite-~lenki koi konkretno proizleguvaa kako stavovi do

    vladinite institucii, bea pozitivno prifa}ani i Stopanskata komora na Makedonija be{e prifatena kako partner.

    Za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija

    Izvr{uvaj}i ja svojata prioritetna zada~a - da se gri`i za interesite na svoite ~lenki, Stopanskata komora na Makedonija posvetuva kontinuirano golemo vnimanie na ~lenkite. So izvr{enata transformacija i so strate{kiot plan se smeni odnosot kon ~lenkite, se vrati i se zgolemi nivnata doverba kon Stopanskata komora na Makedonija, so nastojuvawe ~lenkite niz formite na organizirawe vo Komorata samostojno da gradat stavovi po razli~ni pra{awa od nivniot biznis. Dosega{nite uslugi se osovremeni, a na ~lenkite im se ponudeni novi asortimani na uslugi soodvetni na nivnite barawa, so cel da im se izleze vo presret na nivnite barawa za pouspe{no vodewe na biznisot i podobruvawe na nivnata konkurentska pozicija na pazarot. Kako pogolemi realizirani proekti i aktivnosti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija gi izdvojuvame slednite: otvorawe na Kontakt Call-centarot, besplatna linija 24 ~asa: (02) 15015; otvorena e Va{a biznis-kacelarija za potrebite na ~lenkite; realiziran e Proektot za pokroviteli na Stopanskata komora na Makedonija (proces koj e vo tek), otvorena ponuda za site firmi-~lenki na Komorata. Prodol`uvaat proektite vo ramkite na ~lenuvaweto na Komorata vo me|unarodnite institucii i organizacii kako: Asocijacijata na evropskite komori -Eurochambres, Me|unarodnata trgovska komora - ICC, Balkanskiot centar za unapreduvawe na trgovskata promocija - BCTP i mnogu drugi.

    Vo izminatiov period bea odr`ani golem broj tribini, seminari za i od interes na firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija:

    • tribina za Predlog-zakonot za ste~aj; • tribina na tema: „Neposredni spogodbi, da ili ne”;

  • 2

    • odbele`uvawe na Svetskiot den na {tedeweto so vra~uvawe pofalnici za najdobrite {alterski rabotnici;

    • sve~ena promocija po povod za~lenuvaweto na 1000-ta ~lenka na EAN MAK; • sve~eno vra~uvawe na nagradite na Stopanskata komora na Makedonija, {to sekoja godina gi

    dodeluva Odborot za nagradi i priznanija; • promocija na publikacijata "200 najgolemi kompanii" i dodeluvawe na prvite komorskite

    sertifikati za ~lenstvo i za pokrovitelstvo; • promocija na Izve{tajot za konkurentnost na firmite od Zapaden Balkan; • prezentacija na Holandskata programa PSOM i tenderite vo ramkite na programite na EU; • prezentacija: 100-dena restruktuirawe na Stopanskata komora na Makedonija; • prezentacija na Arbitra`ata pri Stopanskata komora na Makedonija; • prezentacija na Proektot "Reintegracija na kapitalot vo zemjite na Jugoisto~na Evropa" od

    strana na Asocijacijata na saemi na Jugoisto~na Evropa (EASE); • formirawe Balkanska alijansa na hotelskite asocijacii - BAHA i odbele`uvawe na 10-

    godi{ninata od raboteweto na HOTAM; • sredba na stopanstvenicite so najdobrite diplomci - manifestacija po povod 24 Maj - Denot

    na makedonskite prosvetiteli.

    Nekoi od odr`anite seminari: • TTFSE-seminari: "Nadvore{no-trgovsko rabotewe", odr`ani vo: Bitola, Gevgelija, [tip,

    Kumanovo i 3 vo Skopje; • seminari na tema: "Turisti~ki menaxment" - celni grupi: hotelieri, turisti~ki agencii,

    ugostiteli i pretstavnici na institucii i nevladini organizacii; • rabotilnici na tema: "Energetska efikasnost vo objektite”; • Seminar za rabotewe so hartii od vrednost: "Kako da investirate preku berzata?"; • sminari od oblasta na elektronskoto rabotewe i E-komercija i dr.

    Potpi{ani dogovori/protokoli za sorabotka so:

    - Makedonsko-izraelskata asocijacija za industrisko-trgovska sorabotka; Holandskata stopanska komora; Makedonsko-ruskata komora; Asocijacijata na Turci-stopanstvenici vo Republika Makedonija (MATIB) koi Stopanskata komora na Makedonija gi sobra na edno mesto, vo Komorata (ima najava za doa|awe i od Pretstavni{tvoto na Germanskoto stopanstvo DIHK/DMWV). Stopanskata komora na Makedonija potpi{a protokoli za sorabotka so Carinskata uprava na Makedonija

    i so Agencijata za stranski investicii.

    Na me|unaroden plan, kako ~lenka na Me|unarodnata trgovska komora, Stopanskata komora na Makedonija u~estvuva{e na 4-ot Svetski komorski kongres, {to se odr`a vo Ju`na Afrika, a gi prodlabo~i odnosite i sorabotkata preku pove}eto realizirani proekti so Asocijacijata na evropskite komori -Eurochambres. Voedno, za prvpat stopanska delegacija od Stopanskata komora na Makedonija u~estvuva{e vo rabotata na 13-ot godi{en kongres na Asocijacijata na evropskite komori, {to se odr`a vo Norve{ka.

    Nekolku faktografski podatoci za ilustracija na godi{nite aktivnosti:

    od 15.000 firmi-~lenki vo Komorata na dobrovolna osnova, so izvr{enata transformacija vo organite i vo telata na Stopanskata komora na Makedonija se zastapeni 1200 pretstavnici od firmite-~lenki (od koi okolu 20% se `eni);

    odr`ani 210 sednici i sostanoci na Zdru`enijata i Grupaciite pri Stopanskata komora na Makedonija, so prisustvo na okolu 4.500 pretstavnici od ~lenkite;

    odr`ani 43 sostanoci na rabotni grupi, na koi aktivno se vklu~ija okolu 350 na{i ~lenki; odr`ani 13 rabotilnici, so prisustvo na okolu 350 pretstavnici na ~lenki; organizirani se 15 biznis-forumi vo zemjata i vo stranstvo, na koi u~estvuvaa okolu 350

    pretstavnici na na{ite ~lenki; organizirani se 14 seminari vo zemjata, na koi{to u~estvuvaa 500 doma{ni firmi; organizirani se 4 seminari vo stranstvo, na koi{to u~estvuvaa 120 doma{ni firmi; organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo zedoa 320 pretstavnici od firmite-

    ~lenki na Komorata; pokrenati se 37 inicijativi za izmenuvawe ili dopolnuvawe na pove}e zakonski i podzakonski

    propisi. izvr{eni se nad 200 prezentacii na postojani ili novosozdadeni uslugi za promocija na firmite-

    ~lenki na Komorata; 18 ambasadori ili drugi stranski visoki dr`avnici bile primeni od rakovodstvoto na Stopanskata

    komora na Makedonija; 117 firmi od Republika Makedonija se zdobija so pravo na barkodirawe, odnosno vlegoa vo

    svetskoto semejstvo na EAN International - GS1; izdadeni se 200 potvrdi za ekskluzivitet, 13 potvrdi za edinstven proizvoditel, 4231 sertifikat

    origin; 326 sertifikati FORMA A; 17 sertifikati za kraen korisnik, 116 ATA-karneti, 1900 preporaki za vizi, 39 potvrdi za ~lenstvo vo Stopanskata komora na Makedonija i 112 zaverki na fakturi, dogovori i drugi dokumenti;

    obraboteni se 4 barawa na na{i ~lenki za za{tita na pravata od industriska sopstvenost; vo 9 firmi Komorata go voveduva sistemot za kvalitet ISO 9001; vo 2 firmi Komorata go voveduva sistemot za kvalitett ISO 14001; vo 6 firmi Komorata go voveduva HACCP-sistemot za kvalitet na prehranbenite proizodi; vo 40 firmi Komorata vr{i kontinuirani proverki na doma{ni i na stranski firmi na sistemot na

    kvalitet;

  • 3

    vo 6 doma{ni i stranski firmi zaedno so Britanskiot institut za standardi od London (BSI), Komorata vr{i sertifikacii za sistemot za kvalitet;

    na veb-portalot vo periodot od mart 2005 godina do denes, do site veb-sekcii na portalot se zabele`ani preku 203.000 korisnici. Najposeten del na veb-portalot e Registarot na kompanii, so preku 60.000 posetiteli.

  • 4

    Konstitutivni Sednici na organite i na telata na Komorata

    Na 10 mart 2005 godina se odr`a Konstitutivna sednica na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija

    Na sednicata e izbran noviot pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski.

    Sobranieto gi usvoi Izve{tajot za izborite na pretstavnici (~lenovi) vo zdru`enijata spored dejnosti, vo regionalnite komori i vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija; Statutot na Stopanskata komora na Makedonija; Programata za rabotata na Stopanskata komora na Makedonija vo 2005 godina; Finansiskiot plan na Stopanskata komora na Makedonija za 2005 godina; Odlukata za utvrduvawe na visinata na pridonesot na Stopanskata komora na Makedonija; kako i materijalot "Prioriteti za podobruvawe na ambientot na stopanisuvawe vo Republika Makedonija i na konkurentnosta na makedonskoto stopanstvo".

    Za pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija za naredniot mandaten period od pet godini Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija ednoglasno go izbra Branko Azeski, osnova~ i sopstvenik na "Hit Plus" DOOEL - Skopje.

    Sobranieto donese Odluka za izbor na Nadzorniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija. Sobranieto gi izbra ~lenovite na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija. Za pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija se izbra Sava Dimitrova, generalen direktor na

    AD "Evropa" - Skopje. Vo rabotata na Sobranieto u~estvuvaa pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado

    Bu~kovski, zamenik-pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Min~o Jordanov, ministerot za trud i socijalna politika, gospodinot Stev~o Jakimovski, pretsedatelite na zdru`enijata i na regionalnite komori i drugi gosti.

  • 5

    Vo periodot od 17.02.2005 godina do 12.4.2005 godina se odr`aa konstitutivnite sednici na slednite zdru`enija: 1. Zdru`enieto na ugostitelstvoto i turizmot; 2. Zdru`enieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia; 3. Zdru`enieto na proizvoditelite na tutun i proizvodi od tutun; 4. Zdru`enieto na osiguruvaweto; 5. Zdru`enieto na bankarstvoto; 6. Zdru`enieto na hemiskata industrija; 7. Zdru`enieto na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija; 8. Zdru`enieto na tekstilnata industrija i konfekcijata; 9. Zdru`enieto na soobra}ajot i elektronskite komunikacii; 10. Zdru`enieto na industrijata na hartija i celuloza, grafi~kata industrija i izdava~kata dejnost; 11. Zdru`enieto na ko`arsko-prerabotuva~kata industrija; 12. Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetalite; 13. Zdru`enieto na metalnata i elektroindustrijata; 14. Zdru`enieto na energetikata, crnata i oboenata metalurgija; 15. Zdru`enieto na komunalnite dejnosti; 16. Zdru`enieto na industrijata za prerabotka na drvo i za proizvodstvo na mebel; 17. Zdru`enieto na trgovijata; 18. Zdru`enieto na proizvoditeli na tutun i proizvodi od tutun i 19. Zdru`enieto na delovno-intelektualnite uslugi.

    Vo periodot od 15.02.2005 godina do 18.02.2005 godina se odr`aa konstitutivnite sednici na slednite regionalni

    komori: 1. Regionalna komora so sedi{te vo Veles; 2. Regionalna komora so sedi{te vo [tip; 3. Regionalna komora so sedi{te vo Prilep; 4. Regionalna komora so sedi{te vo Skopje; 5. Regionalna komora so sedi{te vo Ohrid; 6. Regionalna komora so sedi{te vo Bitola; 7. Regionalna komora so sedi{te vo Strumica; 8. Regionalna komora so sedi{te vo Berovo; 9. Regionalna komora so sedi{te vo Kumanovo; 10. Regionalna komora so sedi{te vo Gevgelija; 11. Regionalna komora so sedi{te vo Gostivar; 12. Regionalna komora so sedi{te vo Debar; 13. Regionalna komora so sedi{te vo Ki~evo; 14. Regionalna komora so sedi{te vo Ko~ani i 15. Regionalna komora so sedi{te vo Tetovo.

    Vo periodot od 15.3.2005 godina do 28.10.2005 godina se konstituiraa slednite grupacii i sekcii: 1. Sekcijata na produkcijata; 2. Sekcijata na agenciite za odnosi so javnosta; 3. Sekcijata na agenciite za marketing; 4. Grupacija za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi; 5. Sekcijata na mediumite; 6. Grupacijata na oran`eriskoto proizvodstvo; 7. Sekcijata na distributerite na filmska i tv-programa; 8. Grupacijata za otkup na lekoviti bilki i {umski plodovi; 9. Grupacijata na prometot na tekstilni proizvodi; 10. Grupacijata za promet na motorni vozila i rezervni delovi; 11. Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija; 12. Grupacijata na prometot na zemjodelsko-prehrambeni proizvodi; 13. Grupacijata na prometot na ma{ini i alati; 14. Grupacijata na ov~arstvoto; 15. Grupacijata na ovo{tarstvo; 16. Grupacijata na proizvoditeli na svinsko meso; 17. Grupacija na {pediterite; 18. Grupacijata na proizvoditeli na ovo{ni sokovi; 19. Grupacija na grade`ni materijali; 20. Grupacijata na tovarniot soobra}aj; 21. Grupacijata na patni~kiot soobra}aj; 22. Grupacijata za proizvodstvo na mebel; 23. Grupacijata na grade`ni{tvoto; 24. Grupacijata na poledelstvoto; 25. Grupacijata na proizvoditeli na sredstva za odr`uvawe ~istota vo doma}instvoto; 26. Grupacijata na proizvoditeli na grozje i vino; 27. Grupacijata za elektroindustrijata; 28. Grupacijata za izgradba na mali hidrocentrali; 29. Grupacijata za prerabotka na drvo; 30. Grupacijata na nemetalite; 31. Grupacijata na kabelskite operatori; 32. Grupacijata za koristewe biomasa; 33. Grupacijata za koristewe geotermalna energija; 34. Grupacijata za koristewe na naftenite derivati, priroden gas i maziva; 35. Grupacijata za klimatizacija, greewe i ladewe.

    Vo ovaa godina se konstituirani slednite novi asocijacii: 1. Makedonskata Energetska Asocijacija - MEA; 2. Makedonskata Asocijacija na rudarstvoto - MAR; 3. Klub za sorabotka so zemjite od Bliskiot istok i MAGREB.

  • 6

    STAVOVI na Upravniot odbor

    na Stopanskata komora na Makedonija za nekoi aktuelni pra{awa

    05.4.2005 godina

    Od Prvata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija: Na Prvata sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija bea usvoeni Stavovite na Stopanskata

    komora na Makedonija vo vrska so spre~uvaweto na korupcijata, reformite vo pravosudstvoto i rabotnoto zakonodavstvo; Stavovite na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so donesuvawe podzakonski akti na Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis, kako sleden ~ekor vo primenata na elektronskoto rabotewe; se donese Odluka za voveduvawe ISO 9000:2000 vo raboteweto na Komorata; se usvoi Preporakata na Stopanskata komora na Makedonija do Vladata na Rpublika Makedonija vo vrska so mo`nostite za anga`irawe na doma{nite konsultantski ku}i.

    Stavovi za spre~uvawe na korupcijata 1. Komorata ne e zadovolna od dinamikata na aktivnostite na Vladata za deregulacija i namaluvawe na diskrecionite

    prava na nadle`nite organi vo procesot na distribucijata na golem broj re`imski prava na korisnicite. Zatoa bara vedna{ da se pokrenat promeni na soodvetnite zakoni, a site onie koi toa go spre~uvaat da bidat smeneti od svoite funkcii.

    2. Stopanskata komora na Makedonija gi poddr`uva reformite vo javnata administracija, no, pritoa, ne e zadovolna od intenzitetot na nivnoto sproveduvawe. Komorata bara vo rok od 6 meseci da se namali brojot na vrabotenite vo javnata administracija za 10%, a za 30% da se zgolemat platite na dr`avnite slu`benici so posebni ovlastuvawa. Ovie reformi treba da pridonesat kon potencirawe na stru~nosta, profesionalnosta, efikasnosta i odgovornosta na javnata administracija

    3. Stopanskata komora na Makedonija bara vo pretstojnite izmeni na Zakonot za javni pretprijatija posebno da se obezbedi mehanizam za kontrola na nivnoto finansisko rabotewe, nadvor od vlijanieto na politi~kite partii i da se ovozmo`i na javnite konkursi da u~estvuvaat stranski menaxeri.

    4. Stopanskata komora na Makedonija bara da se pokrene postapka za obedinuvawe na soodvetnite zakoni koi se odnesuvaat na rabotata na razli~nite inspekciski slu`bi vo eden zakon, da se predvidi zakonska odredba za nivno imenuvawe od strana na Sobranieto na RM, so {to }e se namali mo`nosta za nivna partizacija i politizacija, a }e se zgolemi nivnata nepristrasnost, efikasnost i odgovornost.

    5. Stopanskata komora na Makedonija bara vo soodvetnite zakoni da se vospostavi mehanizam na proverka na bonitetot na pretprijatijata koi u~estvuvaat na tenderite i da se obezbedi ramnopraven tretman na site ponuduva~i (doma{ni i stranski). Vo grade`ni{tvoto da se vovedat licenci za grade`nite firmi koi mo`at da izveduvaat investicioni objekti i samo takvi firmi da u~estvuvaat na tenderite.

    6. Stopanskata komora na Makedonija insistira na po~ituvawe na zakonskite odredbi za pogolema transparentnost na tenderite za javnite nabavki i usoglasuvawe na regulativata so direktivite na EU i "Zelenata kniga", spored koi vo tenderskata procedura za javni nabavki, koncesii i javni raboti zadol`itelno da se odr`uva prethoden sostanok so potencijalnite u~esnici.

    7. Stopanskata komora na Makedonija bara od Vladata na Republika Makedonija javno da gi informira potencijalnite investitori deka Stopanskata komora na Makedonija e stru~no osposobena da im dade kompletna logisti~ka poddr{ka na stranskite investitori za zavr{uvawe na site postapki pri registrirawe na biznisot.

    8. Stopanskata komora na Makedonija predlaga raspredelbata na ednokratnite me|unarodni prevozni dozvoli i na CEMT-dozvolite, povtorno da se dodeli na izvr{uvawe vo Komorata, bidej}i vo poslednite nekolku godini vo vrska so raspredelbata na ovie dozvoli postojano se javuvaa odredeni aferi. Komorata }e obezbedi maksimalna transparentnost vo vr{eweto na doverenoto ovlastuvawe i }e gi namali tro{ocite na ~lenkite so toa {to }e ovozmo`i disperzija na distribucijata na odredeni dozvoli niz pove}e gradovi vo dr`avata.

    9. Za nadminuvawe na slabostite {to se javuvaat vo reguliraweto na avtobuskiot liniski prevoz na patnici se predlaga so pobliskite propisi na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("Slu`ben vesnik na RM" br. 68/2004), {to se vo faza na donesuvawe, Stopanskata komora na Makedonija da se ovlasti da vr{i usoglasuvawe na me|umesnite i me|unarodnite avtobuski vozni redovi me|u prevoznicite, pred tie da bidat registrirani.

    10. ^lenkite na Stopanskata komora na Makedonija gi povikuvaat politi~kite partii da prestanat so praktikata da gi etiketiraat firmite pred zavr{uvawe na pravosilnite sudski odluki. Isto taka, Stopanskata komora na Makedonija prepora~uva Vladata da inicira izmeni vo izbornoto zakonodavstvo i itno da ja eliminira praktikata izborite da traat tolku dolgo i so toa da se paralizira raboteweto na biznis-zaednicata.

    11. Vo Akcioniot plan na Vladata za analizirawe na slabostite vo izborniot proces, Stopanskata komora na Makedonija o~ekuva da se posveti mesto i na finansiraweto na izbornite kampawi, bidej}i toa e i osnovata na koruptivnoto odnesuvawe na partiite pred nivnoto doa|awe na vlast.

    12. Stopanskata komora na Makedonija ja pozdravuva podgotvenosta na Vladata na Republika Makedonija za otvoren dijalog i razmena na mislewa vo vrska so Nacionalnata programa za prifa}awe na evropskoto zakonodavstvo.

    13. Stopanskata komora na Makedonija ja pozdravuva podgotvenosta na Vladata na Republika Makedonija za otvoren dijalog i razmena na mislewa vo vrska so Nacionalnata programa za prifa}awe na evropskoto zakonodavstvo.

    Reformi na sudskiot sistem Slabostite vo sudskiot sistem, osobeno vo delot na izvr{nata postapka, se ~esti uka`uvawa od ~lenkite na Komorata,

    osobeno koga se diskutira na razni zdru`enija i grupacii po odredeni analizi za dol`ni~ko-doveritelnite odnosi, nelikvidnosta, naplatata na pobaruvawata, ste~ajnite postapki i sli~no.

    Vo funkcija na podobruvawe na efikasnosta na sudskiot sistem i zabrzuvawe na nere{enite slu~ai se predlaga: 1. formirawe specijalizirani sudovi (za stopanski sporovi, rabotni sporovi); 2. alternativno re{avawe na sporovite za da se izbegnat dolgite i skapi sudski parnici so re{avawe sporovi koi

    proizleguvaat od trgovskite odnosi so stranski pretprijatija (me|unarodna arbitra`a); 3. pobrzo donesuvawe na Zakonot za izvr{uvawe i negova dosledna primena; 4. Stopanskata komora na Makedonija bara da bide vklu~ena vo podgotovkata na noviot Zakon za ste~aj i predlaga so

    nego, me|u drugoto, da se predvidi mo`nost Stopanskata komora na Makedonija da predlaga lica za ste~ajni upravnici, ste~ajnata postapka da se skrati i da sozdadat mo`nosti rentabilnite programi da prodol`at so rabota. Novo rabotno zakonodavstvo Vo ovaa oblast se predviduvaat odredeni promeni. ^lenkite na Komorata baraat:

    1. da ne se kratat rabotni~kite prava, tuku da se eliminiraat zloupotrebite na postojnite prava; 2. da se donese nov Zakon za rabotni odnosi vo vtoriot kvartal od ovaa godina, so aktivno u~estvo vo negovata

    podgotovka na site socijalni partneri;

  • 7

    3. pogolema fleksibilnost na pazarot na trud, poednostavuvawe na procedurite okolu priem, rasporeduvawe na rabota i otpu{tawe rabotnici;

    4. platite da se definiraat vo bruto-iznos za realno izvr{ena rabota, vrz koja osnova }e bidat opredeluvani pridonesite i nadomestocite;

    5. nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota {to go isplatuva rabotodavecot da se namali na 7 dena; 6. postapkite vo vrska so prinudniot odmor, prekinot na rabota i tehnolo{kiot vi{ok da se razgrani~at i strogo da se

    definiraat, kako i uslovite za nivno realizirawe.

    Stavovi vo vrska so donesuvawe podzakonski akti na Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis 1. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat Ministerstvoto za finansii da gi kompletira site

    podzakonski akti koi se vo vrska so Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis ("Slu`ben vesnik na RM" br. 34/2001 i 6/2002).

    2. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat soglasno Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis ("Slu`ben vesnik na RM" br. 34/2001 i 6/2002), Ministerstvoto za finansii da ovozmo`i registracija na kompaniite koi imaat podgotven sistem za izdavawe sertifikati za elektronski potpis, kako akreditirani izdava~i. Dokolku ne se prezemat soodvetni ~ekori za operacionalizacija i harmonizacija na postojniot Zakon za podatoci vo

    elektronski oblik i elektronski potpis so direktivite na EU, site napori na razvoj na bezbednoto elektronsko komunicirawe, za {to se zalaga Komisijata za informati~ka tehnologija pri Vladata na Republika Makedonija, finansiskiot sektor (banki, {tedilnici, osiguritelni kompanii), javniot sektor i delovnite subjekti }e bidat minimizirani, a dr`avata te{ko }e mo`e da se odlepi od dnoto na prisustvo na informati~kata tehnologija vo sekojdnevnoto rabotewe.

    Preporaka do Vladata na Republika Makedonija vo vrska so mo`nostite za anga`irawe na doma{nite

    konsultantski ku}i

    1. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat da se dostavi pismo do Vladata na Republika Makedonija, Oddel za evrointegracii, za da se ovozmo`i ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija da imaat pristap do site programi za razvoj {to }e sleduvaat vo idnina. So ova ne samo {to }e se izbegne postojanoto opravduvawe od strana na Vladata deka ne se vo sostojba da gi realiziraat site proekti so postojniot dr`aven aparat, tuku }e se ovozmo`i organizirana rabota na konsalting-kompaniite od na{ata zemja. Sredstvata {to }e treba da se platat za izgotvuvawe na programite }e padnat na tovar na donatorite, a u~estvoto na doma{nite konsultanti koi imaat me|unarodno prifatlivi referenci, vo golema merka }e ovozmo`i zajaknuvawe na pozicijata na Republika Makedonija vo nejzinite procesi na pristapuvawe kon EU.

    19.04.2005

    Od vtorata Sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Na Vtorata sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija se verifikuvaa Stavovite na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so spre~uvawe na korupcijata, reformite vo pravosudstvoto i rabotnoto zakonodavstvo. Na sednicata se donesoa Odlukata za formirawe Makedonska energetska asocijacija, Odlukata za osnovawe Dru{tvo so ograni~ena odgovornost osnovano od edno lice - Agencija za delovno-stru~ni uslugi i Odlukata za formirawe Fond za poddr{ka na nau~no-istra`uva~ki proekti.

    24.05.2005

    Od Tretata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata 1. Ovlastenite organi (Inspekcijata za avtorski i srodni prava pri Ministerstvoto za kultura, Sektorot za organiziran

    kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Pazarnata inspekcija, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava, Obvinitelstvo i sudskite organi) soglasno zakonite, samo incidentno se vklu~uvaat vo za{titata na avtorskite i srodnite prava; ne postoi redovna, kontinuirana akcija za za{tita.

    2. Neprimenuvaweto na zakonite za za{tita na avtorski prava predizvikuva nesogledlivi {teti kako na distributerite (namaleno e vrabotuvaweto kaj distributerite i prika`uva~ite poradi mal i nezna~itelen obem na rabota), taka i na dr`avata:

    - dr`avata gubi milioni evra godi{no od DDV i danok od dobivka; - ogromni finansiski sredstva se von kontrola na dr`avnite organi.

    Zatoa, se bara Vladata da obebzedi sredstva i mehanizmi ovlastenite organi da go ras~istat pazarot od site vidovi piraterija vo najkus mo`en period.

    Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija za primenata na viznite proceduri i nivnoto vlijanie vrz delovnite

    aktivnosti 1. Stopanskata komora na Makedonija da izgotvi sogleduvawe i plan za mo`nata poddr{ka na firmite vo postapkata na

    apliciraweto za dobivawe viza (sozdavawe baza na relevantnata dokumentacija, popolnuvawe na aplikacijata, dostavuvawe na dokumentacijata, vospostavuvawe direktna komunikacija so viznite oddelenija na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva...).

    2. Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Ministertsvoto za nadvore{ni raboti, da gi vospostavi ili da gi intenzivira kontaktite so stranskite konzularni i diplomatski pretstavni{tva vo zemjata za da se obezbedi posredni~ko-olesnitelno institucionalno vklu~uvawe na Komorata vo postapkata za prilo`uvawe na dokumentacijata potrebna za izdavawe vizi, so to~no definirani prava, obvrski i aktivnosti, a so cel nivno poednostavno i pobrzo dobivawe.

    3. Zaradi nadminuvawe na problemot na ~esta zamena na paso{ite poradi obemot na izdadenite vizi i pe~ati za prekugrani~no preminuvawe kaj transpoterite, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da gi sogleda mo`nostite za zgolemuvawe na brojot na listovite vo paso{kata isprava.

    9.06.2005

    Od ^etvrtata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Upravniot odbor donese:

    1. Strate{ki plan za postavenosta i funkcioniraweto na Stopanskata komora na Makedonija; 2. Strate{ki plan za funkcioniraweto na slu`bite vo Stopanskata komora na Makedonija; 3. Pravilnik za organizacija i raboteweto na Stru~nata slu`ba na Stopanskata komora na Makedonija i

  • 8

    4. Odluka za izbor na generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, so koja za generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija ja imenuva{e m-r Jelisaveta Georgieva, dosega{en {ef na Kabinetot na pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija.

    19.09.2005

    Od Pettta sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija Na Pettata sednica na UO na Komorata se usvoija Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so

    poka~uvaweto na cenata na naftenite derivati; Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so uslovite za steknuvawe penzija; Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so pobaruvawata na grade`nite firmi od lokalnata samouprava; se usvoi Informacijata okolu inicijativata na Stopanskata komora na Makedonija do Vladata na RM za vra}awe na javnite ovlastuvawa na Komorata.

    Stavovi za porastot na cenite na naftata i na naftenite derivati, za penzioniraweto i za pobaruvawata na

    grade`nite firmi Za porastot na cenite na naftata i na naftenite derivati Vrz osnova na analizata za odrazot od zgolemuvaweto na cenite na naftata i na naftenite derivati vrz raboteweto

    na stopanskite subjekti, Stopanskata komora na Makedonija bara: 1. Vladata na Republika Makedonija, vo najkratok mo`en rok, da go razre{i pra{aweto na sopstvenost na gasovodniot

    sistem so "Makpetrol" AD - Skopje. Isto taka, Vladata na Republika Makedonija da gi intenzivira aktivnostite okolu razvojot na gasovodniot sistem so cel pogolemo koristewe na ovoj poekonomi~en i ekolo{ki energens, kako alternativen izvor na energija.

    2. Ministerstvoto za finansii, vo najkus mo`en rok, javno da go objavi podatokot za vonrednite prihodi koi se sleani vo Buxetot na Republika Makedonija vo izminatiov period od 2005 godina po osnov na naplatata na danokot na dodadena vrednost, koj ima zna~aen udel vo strukturata na formiraweto na maloproda`nata cena na naftenite derivati. Soodvetno na ostvarenite vonredni prihodi, Vladata na Republika Makedonija da intervenira preku Direkcijata za stokovi rezervi za da se ovozmo`i nabavka na mazut za neto-izvoznicite po subvencionirani uslovi, imaj}i predvid deka mazutot kako energens go upotrebuvaat stopanskite subjekti, a ~ija cena zabele`a najvisok porast vo 2005 godina.

    3. Vladata na Republika Makedonija da izgradi strategija za postapuvawe i intervenirawe vo slu~aite na natamo{no zgolemuvawe na cenata na naftata i na naftenite derivati, a istata da ja prezentira pred javnosta i pred biznis-zaednicata.

    4. Vo sektorot na infrastrukturnite dejnosti, posebno vo proizvodstvoto i vo distribucijata na elektri~na i toplinska energija, stapkata na DDV da se namali {to, isto taka, bi pridonelo vo vkupnoto tro{kovno rastovaruvawe kaj korisnicite na ovie energensi.

    5. Da se organizira zaedni~ki sostanok so pretstavnici od Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za ekonomija so cel da se razgledaat predlo`enite merki i da se prezemat nephodnite aktivnosti za nivna operacionalizacija.

    Barawe za odlo`uvawe na primenata na novite uslovi za steknuvawe so pravo na penzija

    Vo nasoka na prezemawe optimalni i funkcionalni re{enija vo interes na stopanstvoto, Stopanskata komora na Makedonija bara Vladata na Republika Makedonija da go preispita svojot stav da ne predlaga odlagawe na primenata na ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM"" 24/2000).

    So prifa}aweto na baraweto na Komorata za odlo`uvawe na primenata za dve godini (do 1septemvri 2007 godina) }e se obezbedi i rabotnicite koi na 1 septemvri 2000 godina imale najmalku 28 godini pezniski sta` (`ena), odnosno 33 godini penizksi sta` (ma`), pravoto na starosna penzija da go ostvaruvaat pod porane{nite uslovi (so 35, odnosno so 40 godini penziski sta`).

    Pobaruvawa na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dr`avni organi Stopanskata komora na Makedonija bara od Vladata na Republika Makedonija da prezeme aktivni merki za izmiruvawe

    na pobaruvawata na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dr`avni organi za dosega izvr{enite grade`ni raboti i zatoa se neprifatlivi sekakvi drugi predlozi za transformirawe na pobaruvawata vo javen dolg na op{tinite kon grade`nite firmi.

    Imaj}i predvid deka dolgogodi{noto nerealizirawe na pobaruvawata, koi se procenuvaat i do 50 milioni evra, predizvikuva te{kotii vo tekovnoto rabotewe na grade`nite firmi, Stopanskata komora na Makedonija bara da se prezemat merki vo slednata nasoka:

    - da se izvr{i kompenzacija na pobaruvawata na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dr`avnite organi za dosega izvr{enite grade`ni raboti, po pat na:

    - kompenzacija so nivnite dospeani i idni obvrski po osnov na danoci i pridonesi, se' do izmiruvaweto na nivnite pobaruvawa i

    - aktivirawe, odnosno dodeluvawe novi lokacii za gradewe objekti od strana na op{tinite i na dr`avata.

  • 9

    Za ~lenkite

    10.02.2005 Usoglasuvawe na bankite so Zakonot za trgovski dru{tva

    Zdru`enieto na bankarstvoto pri Stopanskata komora na Makedonija, vo prisustvo na pretstavnici na bankite, na NBRM i Ministerstvoto za finansii, rasprava{e za "Prakti~nata primena na Zakonot za trgovskite dru{tva vo bankite", inicirana od strana na Stopanska banka AD - Bitola.

    Na sostanokot: - be{e prifatena pismenata inicijativa na Stopanska banka AD - Bitola so koja se uka`uva na prisutnata

    neusoglasenost me|u Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za banki, koja im sozdava pove}e problemi vo nivnata rabota; - be{e potenciran kratkiot rok za usoglasuvawe na Statutot na bankite, soglasno odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva, koj treba da se verificira na nadle`nite sobranija na bankite, a prethodno da pomine niz soodvetna procedura na NBRM. Pri toa se imaa predvid i iska`uvawata na pretstavnikot na Ministerstvoto za finansii deka soglasno nivnata programa za rabota soodvetni izmeni na Zakonot za banki }e sledat vo vtorata polovina na 2005 godina;

    - pretstavnicite na bankite se zalo`ija nadle`nite organi (Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii i NBRM) so nu`no vnimanie i serioznost da pristapat kon iznao|awe re{enija za nadminuvawe na prisutnata neusoglasenost me|u ovie dva zakona, a se sugerira{e deka najrealno re{enie vo ovoj moment e da se prolongira rokot za usoglasuvawe, utvrden vo Zakonot za trgovski dru{tva. 17.02.2005 Treti SEEITA (South East European Information Technology Associatons - Sojuz na asocijacii na firmite od informati~ka tehnologija vo Jugoisto~na Evropa) i 2-ri MASIT Otvoreni denovi - Konferencija

    Celta na Konferencijata be{e razvoj na informati~koto op{testvo opredeluvajki go pravecot na dvi`ewe spored karakteristikite na regionot po ve}e utvrdenite principi na Samiotot za infomati~ko op{testvo odr`an vo @eneva.

    Prviot den od Konferencijata go otvori gospodinot Xemaili Mehazi, minister za transport i vrski vo prisustvo na predava~i na eminentni lica od zemjata i od regionot. Vo ramkite na prviot den od Konferencijata posebno vnimanie zabele`a trkaleznata masa podgotvena od Proektot za izrabotka na Nacionalnata strategija za razvoj na informati~ko op{testvo.

    Vtoriot den go otvori zamenik-ministerot za ekonomija, gospodinot Sa{a Andonovski, istaknuvaj}i deka znaeweto i informaciite se' poveke se osnova za dobri ekonomski odnosi.

    18.02.2005 Pres-konferencija na v.d. pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, g-|ata Sava Dimitrova

    18 Fevruari - Den na Stopanskata komora na Makedonija Po povod 18 Fevruari - Denot na Stopanskata komora na Makedonija i 60-godi{ninata od donesuvaweto na Povelbata

    na Prezidiumot na ASNOM za osnovawe na Trgovsko-industriskata komora vo Skopje, v.d. pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, g-|a Sava Dimitrova, odr`a pres-konferencija na koja, pokraj na spomenatiot jubilej, se osvrna i vrz aktuelniot proces na izborni aktivnosti vo Komorata, kako i vrz nejzinite me|unarodni aktivnosti.

    Voobi~aenoto odbele`uvawe na 18 Fevruari kako Den na Komorata na koja istovremeno se dodeluva i Nagradata na Stopanskata komora, godinava poradi izbornite aktivnosti i vkupnata transformacija na Stopanskata komora na Makedonija soglasno noviot Zakon za Stopanskata komora na Makedonija }e bide odlo`eno za okolu eden mesec.

    Inaku, izbornite aktivnosti, kako {to soop{ti g-|ata Dimitrova, se vo poln ek. Nedelava zavr{uvaat izborite vo 15-te regionalni komori na ~ii sostanoci be{e zabele`an naglasen interes na trgovskite dru{tva. Narednata nedela treba da se odr`at izborite na upravnite odbori, pretsedatelite i pretstavnicite vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija i na zdru`enijata, a izborniot proces }e se zaokru`i so odr`uvaweto na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija. Po konstituiraweto na site regionalni komori i zdru`enija, vsu{nost vo rakovodeweto so Stopanskata komora na Makedonija }e bidat vklu~eni nad 500 stopanstvenici. Od druga strana, na ovie izbori }e bidat delegirani 31 pretstavnik od regionalnite komori i 54 predstavnici od zdru`enijata vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, koe na svojata prva sednica treba da izbere pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija i ~lenovi na Upravniot i na Nadzorniot odbor. Na istata sednica se o~ekuva da se donese programa za rabota, finansiski plan na Komorata, kako i da se utvrdi visinata na pridonesot {to }e go pla}aat nejzinite ~lenki.

    V.d. pretsedatelot na Komorata, g-|ata Sava Dimitrova, se osvrna i vrz aktuelnite me|unarodni aktivnosti povrzani so nejziniot prestoj vo Brisel vo ramkite na Dr`avnata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, na ~inot na predavaweto na odgovorite na Pra{alnikot vo Evropskata komisija.

    Prestojot vo Brisel be{e iskoristen za sredba so pretsedatelot na Belgisko-luksembur{kata komora, gospodinot Milan Jezi} von Gene{ek, na koja be{e potpi{an Dogovor za sorabotka me|u dvete komori so cel unapreduvawe na stopanskata sorabotka me|u Republika Makedonija, Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg. Na sve~eniot ~in prisustvuvaa i pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, g-|ica Radmila [e}erinska i gospodinot Sa{ko Stefkovski, ambasador na Republika Makedonija vo Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg.

    Na pres-konferencijata g-|ata Dimitrova pred novinarite gi najavi i brojnite drugi me|unarodni aktivnosti, kako, na primer, sednicata na Asocijacijata na balkanskite komori vo Atina. Stopanskata komora na Makedonija e potpretsedava~ na ovaa Asocijacija, a narednata godina ja prezema ednogodi{nata pretsedava~. 06.03.2005 Biznis-sredba na ~lenki na JUTA so ~lenki na ATAM - zgolemuvawe na turisti~kata sorabotka me|u Makedonija i SCG

    Na pokana i vo organizacija na Asocijacijata na turisti~ki agencii na Makedonija, 40 turisti~ki stopanstvenici od SCG - ~lenki na asocijacijata JUTA prestojuvaa vo Republika Makedonija so cel zapoznavawe so aktuelnata turisti~ka ponuda na na{ata zemja. Zavr{nata sredba na na{ite so turisti~kite agencii od SCG se odr`a vo Ohrid, na koja{to golem broj turisti~ki agencii-~lenki na ATAM ponudija konkretni programi za razni vidovi turisti~ki prestoj vo Republika Makedonija. Od iznesenoto na sredbata ATAM-JUTA realno mo`e da se o~ekuva prodlabo~uvawe na sorbotkata na nivo na dvete turisti~ki stopanstva i pogolem broj turisti od Republika Srbija, kako zna~aen emitiven pazar za na{iot turizam. 09.03.2005

    Razgleduvawe na Predlog-zakonot za hartii od vrednost Zdru`enieto na bankarstvoto zaedno so Komisijata za hartii od vrednost, rasprava{e po Predlog-zakonot za hartii

    od vrednost.

  • 10

    Zna~eweto na ovoj zakon i potrebata od negovoto donesuvawe go obrazlo`ija pretsedatelot na Zdru`enieto, d-r Gligor Bi{ev i pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost, d-r Vesna Pendovska.

    Ovoj zakon, {to e osobeno bitno, treba da obezbedi pogolemo otvorawe na dr`avata vo ekonomskata sfera, me|u drugoto i vo funkcija na privlekuvawe stranski investicii.

    Zabele{lkite i predlozite na Zdru`enieto na bankarstvoto se prosledeni do Ministerstvoto za finansii. 23.3.2005 Analiza na zgolemuvaweto na konkurenskata sposobnost na tekstilnata industrija i konfekcijata na Republika Makedonija, so predlog-merki

    Upravniot odbor na Zdru`enieto na tekstilnata industrija i konfekcijata raspravaj}i za polo`bata i problemite so

    koi{to se soo~uva ovaa trudointenzivna granka, predlo`ija konkretni prioritetni merki {to treba da se prezemat od dr`avnite institucii:

    - povlasteni stapki za pridonesi i danoci na vrabotenite od tekstilnata industrija za (penzisko i invalidsko osiguruvawe, zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe od nevrabotenost i dr.); - osloboduvawe od pla}awe personalen danok od dohod na vrabotenite; - osloboduvawe od pla}awe na danokot od dobivka; - neodlo`na revizija na carinskite tarifi, preku celosno osloboduvawe od pla}awe carina na osnovnite surovini, pomo{ni materijali i na opremata, so {to }e se ovozmo`i pomalku anga`irawe na finasiski sredstva i mo`nost kon polesna preorientacija od sega{nite "LON"-dorabotki za izvoz kon klasi~no proizvodstvo, {to }e pretstavuva imperativ za narednite godini, bidej}i "LON"-dorabotkite za izvoz postepeno }e se namaluvaat; - otstranuvawe na administrativnite proceduri vo delot na carineweto, kako {to se obezbeduvawe bankarska garancija za privremen uvoz, skratuvawe na vremeto na carinewe i barawe dokaz za odnapred plateni dava~ki i sl.; - osloboduvawe od pla}awe 19 evra za sekoja carinska deklaracija pri uvoz na materijali, pomo{ni sredstva i dr.;

    - osloboduvawe od pla}awe DDV pri uvoz zaradi izvoz iako podocna se vr{i povratuvawe na sredstvata, {to vo praksata iznesuva od 4-5 meseci, za {to vo uslovi na nelikvidnost so obrtni sredstva firmite treba dopolnitelno da anga`iraat finasiski sredstva i dopolnitelno da se zadol`uvaat kaj delovniote banki;

    - prodol`uvawe na otpo~natite aktivnosti za odobruvawe na bescarinski tretman na tekstil i proizvodi od tekstil vo izvozot od Republika Makedonija vo SAD;

    - Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot da obezbeduva novi povolni kreditni linii, so namaleni kamatni stapki za tekstilnata industrija;

    - ukinuvawe na 0, 1% zafa}awe od uvoznite i izvoznite zdelki; - transparentnost na kriteriumite spored koi se dodeluvaat sredstvata od kompenzacionite fondovi i za istite da

    ne se baraat bankarski garancii koi so visokite kamatni stapki se ednakvi na kreditite {to gi nudat delovnite banki, a tie da se davaat preku Zdru`enieto na tekstilnata industrija;

    - pogolema dostapnost vo koristeweto stranskite kreditni linii i drugi donacii {to doa|aat od stranstvo; - transparentnost na tenderite i u~estvo na istite da imaat isklu~ivo proizvodnite kompanii; - razre{uvawe na problemot na kursniot cenoven disparitetet na dolarot kaj izvoznoto proizvodstvo, nezavisno od

    opciite (stimulacii), povolni kreditni linii, so namaleni kamatni stapki i drugi kompenzatorski merki; - nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota {to go isplatuva rabotodavecot da se svede na sedum

    dena na tovar na pretprijatieto; - vo funkcija na namaluvawe na tro{ocite na rabotewe i zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost na izvoznite

    kompanii, da se preispitaat cenite na energetskite goriva (mazut, nafta, elektri~nata energija i dr.) so voveduvawe stimulativni ceni za tekstilnata industrija.

    Isto taka, za podobruvawe na sostojbite treba da se prezemat aktivnosti i vo delot na razre{uvawe na pra{aweto za potekloto na stokite i kumulacijata na potekloto vo trgovskite odnosi na Republika Makedonija i EU, neophodno e anga`irawe za koristewe na dijagonalnata kumulacija me|u zemjite-~lenki na EU, EFTA, Republika Turcija i zemjite od Ju-regionot so Republika Makedonija, koordiniran nastap vo promotivnite aktivnosti vo stranstvo, osobeno vo privlekuvawe potencijalni investitori i direktni investirawa vo povisoki formi na sorabotka; primena na staroto re{enie za penzionirawe po dvete osnovi - starost do 55 godini i 35 godini raboten sta` i sl. 24.03.2005

    Prezentacija na edno{alterskiot sistem Zdru`enieto na bankarstvoto go razgleduva{e Izve{tajot za vospostavuvawe edinstven trgovski registar i celosna

    implementacija na konceptot za edno{alterski sistem (otvorawe smetki za u~esnicite vo platniot promet kaj delovnite banki).

    Pretsedatelot na Zdru`enieto na bankarstvoto d-r Gligor Bi{ev, ja obrazlo`i ulogata na komercijalnite banki vo implementacijata na ovoj proekt, koj e od osobena va`nost vo periodot koga se dvi`ime kon EU. Ottuka, se nametnuva i potrebata od usoglasuvawe na zakonskata regulativa vo bankarskiot sistem kon regulativata na evropskoto zakonodavstvo.

    Implementiraweto na edno{alterskiot sistem zna~i i pretpostavka za privlekuvawe na stranskite investicii, koi se zna~aen faktor vo programskite opredelbi za zgolemuvawe na proizvodnite aktivnosti i pottiknuvawe na razvojot na makedonskoto stopanstvo. Pri toa proektot treba da bide ekonomski opravdan za da bide odr`liv.

    Naglasuvaj}i deka bankarskata industrija e celosno otvorena kon ovoj proekt so koj, me|u drugoto, }e pridonese za zgolemuvawe na a`urnosta na bankite, pretsedatelot na Zdru`enieto predlo`i da se izvr{i i edukacija na kadrite, vrz baza na dosega{nite pozitivni iskustva vo zemjite vo koi se primenuva edno{alterskiot sistem.

    Gospodinot Na}e Stojanovski, direktor na Centralniot registar, istakna deka od ovoj sostanok se o~ekuva da se razmenat mislewa i sugestii za podobruvawe na zakonskite re{enija vo ovaa sfera. 06.4.2005 Rasprava po predlog-visinata na nadomestocite za plastika i plasti~ni proizvodi vo ~lenot 189 od Predlog-zakonot za `ivotna sredina

    Vo ramkite na Direkcijata za pretstavuvawe i zastapuvawe na interesite na ~lenkite pri Stopanskata komora na

    Makedonija, pove}eto grupacii odr`aa rasprava po Predlog-zakonot za `ivotna sredina. Pri toa, zakonot vo celina be{e poddr`an vo site osnovni na~ela, principi, definicii i drugi brojni odredbi, so pove}e zabele{ki vo delot na finansiraweto, poto~no ~lenot 185 od Predlogot na zakonot. Ministerstvoto za `ivotna sredina kako predlaga~ na zakonot prifati pove}e zabele{ki i gi vgradi vo tekstot, me|utoa ne go prifati misleweto na Grupacijata za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi za izmena na visinata na nadomestokot {to se pla}a za plastika i plasti~ni proizvodi.

    Vo natamo{nata faza, koga Predlog-zakonot be{e vo sobraniska procedura, ovaa Grupacija podnese amandman za namaluvawe na nadomestokot za polietilenskite vre}i i kesi, pri {to istiot ne be{e prifaten. 07.4.2005 Predlog-merki i aktivnosti za nadminuvawe na sostojbite vo grade`ni{tvoto

    Upravniot odbor na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grad`ni materijali i nemetalite, vo pro{iren sostav, rasprava{e za aktuelnite problemi vo grade`ni{tvoto, pri {to, kako i mnogu pati dosega se konstatira deka

  • 11

    dolgogodi{niot period na dezinvestirawe pridonese za nedovolno iskoristuvawe na raspolo`ivite kapaciteti vo grade`ni{tvoto, grade`nata i nemetalnata industrija. Od druga strana, kaj grade`nicite se prodlabo~uva i zadol`enosta, pri {to, golemo vlijanie imaat i nenaplatenite pobaruvawata za izvr{enite grade`ni raboti, posebno od dr`avnite institucii i organi, koi iznesuvaat okolu 2, 2 miljardi denari, a so toa i zgolemuvawe na obvrskite kon dr`vata koi iznesuvaat 1, 45 miljardi denari (bez primeni avansi), samo od ~etirite pogolemi grade`ni firmi. Isto taka, golemiot broj grade`ni firmi na makedonskiot pazar pridonesoa i za se' po~esta nelojalna me|usebna konkurencija, preku nudewe niski ceni, ili dobivawe rabota na tenderite na firmi koi skoro i da ne gi ispolnuvaat tenderskite uslovi. Grade`nicite se zalagaat, na site tenderi koi se objavuvaat od strana na dr`avata i dr`avnite organi, da se vovede pretkvalifikacija, so {to u{te vo startot }e se eliminiraat firmite koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite za izvr{uvawe na rabotite, no i voveduvawe licenci na grade`nite firmi soglasno zakonskite propisi vo grade`ni{tvoto. Grade`nicite se zalagaat, vo ramkite na planiranite sredstva za kapitalni investicii, da se prodol`i gradbata i toa na proekti koi ve}e se otpo~nati so gradba ili koi se planiraat da se gradat kako {to se: III delnica na Pletvar, HS "Zletovica", HEC "Matka 2" - Sv. Petka, Bo{kov Most, kako i kompletirawe na avtopatot do Tabanovce i drugi delnici od Koridorot 10, no i Koridorot 8, posebno prodol`uvawe na aktivnostite kon turisti~kite centri vo Republika Makedonija. Upravniot odnbor na Zdru`enieto usvoi merki, koi vo kontinuitet treba da se re{avaat, vo zaedni~ka koordinacija so grupaciite na Zdru`enieto koi treba da bidat formirani do krajot na mesec april ovaa godina. 13.4.2005 Predlog-tarifnata oznaka 3907 60-polietilen tereftalatot so stapka od 5% da se oslobodi od carina, kako {to se i ostanatite polimeri Grupacija za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi

    Na rabotnata sredba so proizvoditelite na PET-ambala`a e poddr`ana inicijativata, dadena od strana na proizvoditelite na PET-ambala`a, za namaluvawe na postojnata carinska stapka za tarifnata oznaka 3907 60 (polietilen tereftalat) od 5% na 0%. So ukinuvawe na carinata }e se ovozmo`i ovaa surovina potrebna za proizvodstvo na PET-pretformi i PET-{i{iwa, da se izedna~i so ostanatite polimeri za koi ne postoi carina. Proizvoditelite na PET-ambala`a kako argument na baraweto za namaluvawe (ukinuvawe) na carinata, go naveduvaat faktot {to vo Republika Makedonija nema proizvodstvo na polietilen tereftalat granulat. Kako dopolnitelna nepovolnost za uvoznicite e i toa {to negovata cena e vo postojan porast, poradi rastot na cenata na naftata na svetskiot pazar. 10.4.2005 Personalniot danok na dohod za fizi~kite lica - sobira~i na {umski plodovi

    Grupacijata za proizvodstvo na lekoviti rastenija i otkup na {umski plodovi uka`a deka soglasno Zakonot za personalen danok od dohod ne se obvrznici po osnov na istiot. Grupacijata upati barawe do Upravata za javni prihodi, odnosno Ministerstvoto za finansii, za izzemawe od ovaa obvrska. 12.4.2005

    Stopanskata komora na Makedonija na prezentacijata na uslugite na Centarot za unapreduvawe na kvalitetot vo proizvodstvoto i uslugite i na Centarot za pottiknuvawe na mali i sredni pretprijatija ja naglasi svojata prioritetna opredelba - Komorata da bide biznis-servis za potrebite na makedonskite i stranskite firmi, so cel prezentacija na potencijalite na makedonskata ekonomija i zgolemuvawe na investiciite i razmenata.

    "Malite i srednite pretprijatija se dominantnata ekonomska kategorija koja ja so~inuvaat duri 99,5% od vkupniot broj registrirani firmi vo Republika Makedonija. Ottuka, tie se vo centarot na interesot i gri`ata na Komorata", re~e Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. 14.4.2005 Cenovnik za nadomestok na priklu~uvawe na vodosnabditelniot i kanalizacioniot sistem na korisnicite na uslugata

    Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdru`enieto na komunalnite dejnosti, razgleduva{e pra{awa povrzani so Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi i Zakonot za lokalna samouprava, so cel da se razjasnat odredeni pra{awa vo vrska so novata decentralizacija i konstituiraweto na novite soveti na op{tinite. Za taa cel, Komisijata podgotvi Predlog-dogovor, {to treba da se sklu~uva me|u davatelite i korisnicite na komunalnite uslugi, za {to postoi obvrska soglasno ~len 48 od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi, koj{to treba da se dostavi do site javni pretprijatija od komunalnata dejnost. 14.4.2005. Piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata

    Sekcijata na distributerite na filmska i tv-programa rasprava{e za piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata i nejzinoto vlijanie vrz legalnata rabota. Pritoa bea doneseni slednite zaklu~oci: 1. zakonodavstvoto za za{titata na avtorskite i srodnite prava vo Makedonija e celosno zaokru`eno i najnovite Direktivi na EU se celosno implementirani; 2. ovlastenite organi soglasno zakonite, incidentno se vklu~uvaat vo za{titata na avtorskite i srodnite prava; ne postoi redovna, kontinuirana akcija za za{tita; 3. ovlasteni organi koi se zanimavaat so ova pra{awe se: Ministerstvoto za kultura (Inspekcija za avtorski i srodni prava), Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Sektor za organiziran kriminal), Pazarnata inspekcija, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava na Makedonija, Obvinitelstvo i sudskite organi; 4. neprimenuvaweto na zakonite predizvikuva nesogledlivi {teti kako za distributerite, taka i za dr`avata - dr`avata gubi milioni evra na ime na DDV i danok od dobivka godi{no; - namaleno e vrabotuvaweto kaj distributerite i prika`uva~ite poradi mal i nezna~itelen obem na rabota; - ogromni finansiski sredstva se von kontrola na dr`avnite organi; 5. Vladata mora da obebzedi sredstva i mehanizmi ovlastenite organi da go ras~istat pazarot od site vidovi poso~ena piraterija vo najkus mo`en period. 19.04.2005 Saem za informatika

    Celta na izleguvaweto na MASIT na ovoj saem e {to pogolemo zgolemuvawe na javnata svest za prisustvoto na MASIT kako asocijacija koja ja razviva i afirmira makedonskata IT industrija ne samo na doma{niot, tuku i na stranskte pazari.

    Na Saemot Infokom izlo`uvaa: "Neokom", "MBS", "Duna Kompjuteri", "S&T Hermes Plus", "Rema Kompjuteri" i "Infoproekt".

  • 12

    21.04.2005 Sredba me|u stopanstvenicite i direktorot na Carinskata uprava na RM

    Gospodinot Ilija Iloski, direktor na Carinskata uprava na Republika Makedonija, gi zapozna stopanstvenicite so noviot Carinski zakon i Zakonot za carinski merki pri sproveduvawe na Zakonot za za{tita na intelektualnata sopstvenost. Pritoa negovite sorabotnici napravija prezentacija na novite zakoni, a po zavr{uvawe na prezentacija stopanstvenicite postavuvaa pra{awa na koi pretstavnicite od Carinata vedna{ im davaa odgovori.

    So cel unapreduvawe na delovniot ambient vo Republika Makedonija preku olesnuvawe na trgovijata i transportot, kako uslov za uspe{no stopanisuvawe i poddr{ka na interesot za stranski investicii, preku ostvaruvawe na sorabotkata me|u delovnata zaednica - Carinskata uprava na Republika Makedonija - Vladata, a soglasno preporakite na Svetskata carinska organizacija i UNCTAD, g. Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija i g. Ilija Iloski, direktor na Carinskata uprava na Republika Makedonija, na ovaa sredba go potpi{aa Protokolot za sorabotka me|u Stopanska komora na Makedonija i Carinskata uprava na Republika Makedonija. Protokolot }e pretstavuva kontinuitet vo dosega{nata uspe{na sorabotka me|u dvete institucii. Protokolot predviduva sorabotka na poleto na razmena na informacii, organizirawe sredbi so stopanstvenicite so cel re{avawe tekovni problemi, sorabotka vo proekti i inicijativi, prezemawe zaedni~ki aktivnosti na planot na obuka i edukacija vo oblasta na carinskite postapki. 25.04.2005 Sovetuvawe na tema: "Sogleduvawa na Dr`avniot pazaren inspektorat i Direkcijata za hrana pri vr{eweto na nadzorot po odnos na obvrskite na trgovcite i pravata na potro{uva~ite vo primenata na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite"

    Organizator na sovetuvaweto bea Ministerstvoto za ekonomija i Stopanskata komora na Makedonija. Pretstavnicite na trgovski firmi, povikuvaj}i se na iskustvata od svojata praksa, dadoa konkretni zabele{ki na

    nekolku zakonski odredbi. Dogovoreno e trgovskite subjekti svoite inicijativi za razre{uvawe na site otvoreni pra{awa okolu primenata na Zakonot, da gi prosledat do Stopanskata komora na Makedonija, ili do Oddelenieto za za{tita na potro{uva~ite pri Ministerstvoto za ekonomija. 26.04.2005 Ministerot za finansii, gospodinot Nikola Popovski, razgovara{e so ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija

    Na sredbata na koja prisustvuvaa pretstavnici na okolu 100 firmi, bea izneseni pove}e konkretni pra{awa i problemi so koi{to se soo~uvaat vo nivnoto sekojdnevno rabotewe i za koi{to o~ekuvaat anga`irawe na Ministerstvoto za finansii. Problemite se odnesuvaat najmnogu na merkite od oblasta na dano~nata politika, carinskata politika, javnite nabavki, poddr{kata na izvoznite aktivnosti, borbata protiv korupcijata i sli~no.

    Ministerot Popovski, potenciraj}i ja korisnosta od vakvi direktni sredbi so pretstavnicite na privatniot sektor, izrazi celosno razbirawe za nivnite barawa i uka`a deka tie so nu`no vnimanie }e gi razgledaat i soodvetno }e odgovorat vo ramkite na nivnite nadle`nosti i vo soglasnost so Programata na Vladata i makroekonomskata politika. Za del od pra{awata koi se vo nadle`nost na drugite resori, ministerot Popovski prezede obvrska da ja informira Vladata.

    Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, zablagodaruvaj}i se na konstruktivniot anga`man na ministerot Popovski, posebno ja potencira poddr{kata {to ja davaat ~lenkite na Komorata na Vladata vo sproveduvaweto na reformite i na natamo{nata izgradba na stopanskiot sistem. Pri toa, toj ja pozdravi podgotvenosta na Ministerstvoto za finansii za aktivna sorabotka so ~lenkite na Komorata po zdru`enija, grupacii i regionalni komori, osobeno vo podgotvuvaweto na odredeni zakonski akti {to se od nivna nadle`nost. 28.04.2005 Sve~eno vra~uvawe na nagradite na Stopanskata komora na Makedonija

    Nagradite na trgovskite dru{tva i menaxeri gi vra~i pretsedatelot na Odborot za nagradi i priznanija, gospodinot Blagoja Hristovski.

    Pokraj ~lenovite na oblicite i telata na Komorata, na sve~enosta prisustvuvaa i: pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, gospodinot Qup~o Jordanovski i pretsedatelot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, gospodinot Van~o Muratovski.

    - Za postignati osobeni rezultati vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto, produktivnosta i ekonomi~nosta vo raboteweto na trgovskite dru{tva Nagrada na Stopanskata komora na Makedonija dobija: 1. IZVOZNA I KREDITNA BANKA AD - Skopje; 2. AD ZA OSIGURUVAWE "VARDAR"- Skopje; 3. [email protected] INSTITUT "MAKEDONIJA" AD - Skopje; 4. DPGIT "EUROKOMPANI" Kemal i drugi DOO uvoz-izvoz - Gostivar; 5. AD "[email protected]"- Strumica; 6. "MESNA INDUSTRIJA I KLANICA" AD - Sveti Nikole; 7. @IVINARSKA FARMA "VEZE- [ARI" - s. Trebo{ - Tetovo; 8. DPT "NOEL" eksport-import DOOEL - Gevgelija; 9. AD "NAPREDOK" Pretprijatie za proizvodstvo na delovi za mebel i mebel - Peh~evo. - Za postignati osobeni rezultati vo unapreduvaweto na organizacijata na raboteweto, proizvodstvoto, prometot i uslugite, Nagrada na Stopanskata komora na Makedonija dobija menaxerite: 1. Gospodin VENKO [APKAR, generalen direktor na "AMK SP" - Ohrid i 2. Gospodin ZORAN \UROV, pretsedatel na UO na "7 Noemvri" AD - Gevgelija.

    Sredba na guvernerot na NBRM, m-r Petar Go{ev so ~lenkite od bankarskiot sektor Na sednicata na Upravniot odbor na Zdru`enieto na bankarstvoto guvernerot na NBRM, m-r Petar Go{ev, govore{e za

    monetarnite dvi`ewa i za merkite za unapreduvawe na raboteweto na finansiskiot sektor. Vo taa smisla gi prezentira{e postignatite rezultati vo stopanstvoto vo 2004 godina, ostvaruvaweto na Makroekonomskata politika vo 2005 godina, koi spored ocenkite na NBRM se so pozitivni tendencii. Pri toa, toj gi naglasi i programiranite aktivnosti na NBRM vo sferata na dograduvawe na zakonskata regulativa vo finansiskiot i bankarskiot sektor, i iska`a spremnost za sorabotka so bankite-~lenki na Zdru`enieto na bankarstvoto pri Stopanskata komora na Makedonija. 16.5.2005 Javna rasprava po Predlog-zakonot za radiodifuzna dejnost

    Sekcijata na mediumite upati na brojni problemi po tekstot na Predlog-zakonot za radiodifuzna dejnost, no od prisutnite se dadoa konkretni predlozi koi{to }e treba da se inkorporiraat vo noviot tekst na ovoj Predlog-zakon. Zatoa se

  • 13

    predlo`i Rabotna grupa da izgotvi zaklu~oci od raspravata, koi }e bidat dostaveni do Ministerstvoto za transport i vrski i do Vladata na Republika Makedonija.

    Prisutnite ja pozdravija inicijativata na Stopanskata komora na Makedonija za ovaa javna rasprava, bidej}i vo vrska so ovoj Predlog-zakon do sega se odr`uvale brojni raspravi, no za prvpat na edno mesto se sobraa da razmenat svoi mislewa site subjekti koi se involvirani vo donesuvaweto na ovoj mnogu biten Zakon za mediumite vo Republika Makedonija.

    19.05.2005 Zakon za veterinarno zdravstvo (sega{ni i idni obvrski od aspekti na zdravstvenata za{tita na ribite)

    Soglasno Zakonot za veterinarno zdravstvo zadol`itelni se soodvetni merki kako vo proizvodstvoto na ribi, taka i vo uvozot na riben podmladok. Poradi opasnosta od vnesuvawe na zdravstveno nesoodveten podmladok Grupacijata za ribarstvo uka`a na potrebata od stroga kontrola pri negov uvoz.

    19.05.2005 Konstitutivna sednica na Fondot za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti Sredba so menaxerite na 20-te najprofitabilni kompanii vo Republika Makedonija za 2004-ta godina so Vladata na Republika Makedonija

    Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija organizira sredba na menaxerite na 20-te najprofitabilni kompanii vo Republika Makedonija vo 2004 godina so Vladata na Republika Makedonija.

    Inicijativata na pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, organiziraweto vakva sredba pretendira da bide tradicionalno i da se odr`uva sekoja godina. Ovaa sredba pretstavuva odli~na mo`nost da se razmeni mislewe so najuspe{nite kompanii vo Republika Makedonija, bidej}i tie pretstavuvaat dvigatel za natamo{niot razvoj na makedonskata ekonomija i nivnite predlozi preku Stopanskata komora na Makedonija, za podobruvawe na vkupniot ambient na stopanisuvawe, }e bidat dostavuvani do Vladata na Republika Makedonija.

    Na sredbata pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija gi obrazlo`i ulogata i funkciite na Fondot za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti od interes za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, {to be{e poddr`ano od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija i od pretstavnicite na prisutnite firmi za vospostavuvawe trajna vrska me|u biznis-zaednicata i naukata.

    Formiraweto na Fondot za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti treba da pomogne mnogu nau~ni proekti da se implementiraat vo sekojdnevnoto rabotewe na biznis-subjektite, kako i pottik i za site drugi subjekti vo dr`avava da rabotat vo toj pravec, so povik i drugite firmi, nevladini institucii i organizacii, da ja poddr`at ovaa inicijativa i da participiraat vo Fondot.

    Po~esen pretsedatel na ovoj Fond e pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija. Na sredbata, pokraj pretstavnici na najprofitabilnite firmi, prisustvuv{e delegacija na MANU, predvodena od

    akademik Cvetan Grozdanov, pretsedatel na MANU.

    23.05.2005 Zapo~na so rabota Call-kontakt-centarot na Stopanskata komora na Makedonija

    Noviot Call-kontakt-centar na Stopanskata komora na Makedonija, }e ovozmo`i zainteresiranite so biraweto na brojot 15015 da dojdat do informacii koi im se neophodni vo nivnoto rabotewe vo zemjata i vo stranstvo. Promotivnata kampawa na Call-centarot, sozdadena za prvpat od samite ~lenki na Komorata, ednovremeno pretstavuva i nova mo`nost za nivna afirmacija i promocija, kako i za me|usebna komunikacija.

    Obu~en tim komunikatori pri Komorata }e gi obezbeduva baranite podatoci vo rok od polovina ~as, po {to operatorite }e vr{at i proverki za vospostavenite kontakti i razmenetite informacii. Sozdavaweto na noviot komunikaciski centar se predviduva da ovozmo`i navremeno, to~no i precizno informirawe na ~lenkite na Komorata, a so toa i pouspe{no delovno funkcionirawe.

    Stopanskata komora na Makedonija vo nastojuvawata da go promovira zna~eweto na Call-centarot vo delovnoto rabotewe na stopanstvenicite }e organizira niza aktivnosti.

    Bea prezentirani idejnite re{enija za promocija na Call-centarot sozdadeni od ~lenkite na Komorata, sozdavaj}i so toa i sopstvena prezentacija osven onaa na novata komorska usluga. Kreativnite re{enija na ~lenkite, sozdadeni od nivnite proizvodi, }e bidat pretstaveni na veb-portalot na Komorata, a po pat na glasawe od samite ~lenki }e bidat odbrani najuspe{nite pretstavuvawa na Call-centarot 15015. Ednovremeno, toa pretstavuva i prezentacija na procesot na organiziraweto na ~lenkite na Komorata vo nov Klub nare~en M2M (~lenki za ~lenkite). Klubot M2M }e gi obedini ~lenkite na Komorata niz me|usebnoto naso~uvawe i povrzuvawe, odnosno promocija i vzaemno koristewe na povolnostite i privilegiite.

    23.05.2005 Inicijativa za izmena na Zakonot za lizing

    Grupacijata za lizing rasprava{e za odredeni sistemski pra{awa koi treba da bidat rezre{eni, so cel da se ovozmo`i postabilen razvoj na dejnosta lizing vo Makedonija.

    Vo taa smisla be{e naglasena potrebata od dopolnuvawe i izmeni na oddelni zakoni kako {to se: Zakonot za lizing, Zakonot za ste~aj, Zakonot za promet na nedvi`nosti, Zakonot za javni nabavki i sl. Vo funkcija na podobruvawe na biznis-klimata za dejnosta lizing, se naglasi potrebata od precizirawe na oddelni re{enija vo Zakonot za DDV, pri {to se predlo`i rezervaciite za rizici na naplata na pobaruvawata po osnov na lizing da imaat ednakov tretman, kako i rezervaciite na lo{i plasmani na bankite.

    24.05.2005 Sredba na stopanstvenicite so najdobrite diplomci od Makedonija

    Na Denot na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij - 24 Maj, najdobrite diplomci so prosek nad 9 ostvarija kontakti so stopanstvenicite zainteresirani za vrabotuvawe kvalitetni kadri. Povrzuvaweto e rezultat na nastojuvaweto na Stopanskata komora na Makedonija da dade konkreten pridones vo namaluvaweto na nevrabotenosta vo zemjata, so cel spre~uvawe na "odlivot na mozoci", kako i obezbeduvawe kvalitetni stru~ni kadri vo kompaniite i vo dr`avnite institucii. Na sredbata prisustvuva{e i ministerot za trud i socijalna politika, gospodinot Stev~o Jakimovski, koj dade poddr{ka na inicijativata, ocenuvajki ja kako nov pridones vo sozdaweto podobra biznis-klima vo zemjava i namaluvawe na nevrabotenosta.

    Osobeno zadovolstvo za projavenata inicijativa i gri`a da se anga`iraat najkvalitetnite diplomci vo Makedonija izrazi i gospodinot Azis Polo`ani, minister za obrazovanie.

    Nastojuvawata na Komorata se i vo idnina da gi afirmira mladite kadri i da raboti na podigawe na imixot i na kvalitetot na stopanstvoto vo Makedonija, kako neophoden preduslov vo procesot na evrointegracija.

  • 14

    05.05.2005 MASIT stana ~len na WITSA (World Information Technology and Service Alliance) vo Ostin, Teksas, SAD

    Kako ~len na WITSA, Makedonskata IT-Asocijacija (MASIT) se' pove}e se zalaga za aktivna poddr{ka vo Makedonija na javnite pra{awa istovremeno vlijaej}i na kreiraweto na globalna informati~ka infrastruktura, vklu~uvaj}i ja i zgolemenata konkurencija preku otvorenite pazari i regularnite reformi.

    27.05.2005 Otvorawe na Regionalnata komora so sedi{te vo Ko~ani

    Preku Regionalnata kancelarija, Stopanskata komora na Makedonija ja sproveduva decentralizacijata na zada~ite i uslugite za pretprijatijata od toj region.

    Preku integriraniot Biznis-informacionen centar }e se obezbeduva on-line komunikacija na Stopanskata komora na Makedonija so Regionalnata kancelarija.

    Vo rabotniot del od manifestacijata se odr`a sednica na Upravniot odbor na Regionalnata komora so sedi{te vo Ko~ani vo pro{iren sostav, na koja {to, vo prisustvo na pretstavnici od Vladata na Republika Makedonija i dr`avni organi, se razgovara{e za aktuelni ekonomski temi.

    Voedno, Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot izvr{i prezentacija na mo`nostite i instrumentite za finansiska poddr{ka na stopanskite aktivnosti. 02.06.2005 Zapoznavawe so fakultetite koi educiraat IT-kadar vo Makedonija i stopanstvenicite zainteresirani za istiot kadar

    Na inicijativa na Komitetot na MASIT za edukacija i razvoj na rabotna sila be{e organizirana Trkalezna masa so fakultetite koi educiraat IT-kadar vo Makedonija. Bea pokaneti Prirodno-matemati~ki fakultet - Skopje; Ma{inski fakultet - Skopje; Elektrotehni~ki fakultet - Skopje; Ekonomski fakultet - Skopje; Tehni~ki fakultet -Bitola; JIE Univezitet - Tetovo i stopanstvenicite koi gi vrabotuvaat ovie kadri.

    Na sostanokot fakultetite gi prezentiraa svoite programi na predavawe, po {to be{e otvorena diskusija vo koja stopansvenicite go iznesoa svoeto mislewe za tie programi.

    Kako zaklu~ok be{e re~eno deka MASIT preku razli~ni na~ini treba da pomogne vo predlo`uvawe konkretni izmeni vo tie programi.

    2.6.2005 Predlog-pravilnik za barawata za sostavot, karakteristikite i ozna~uvaweto na dodatoci na hrana Grupacijata na konzervnata industrija dade mislewe po Predlog-pravilnikot za kvalitetot na ovo{nite xemovi, `eleata, marmaladite i zasladenoto pire od kosteni, kako i Predlog-pravilnikot za barawata za sostavot, karakteristikite i ozna~uvaweto na dodatoci na hrana.

    02.06.2005 Razgleduvan Predlog-zakonot za tutun i tutunski proizvodi

    Na sostanokot na Zdru`enieto na koj prisustvuvaa i pretstavnici od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo kako i od Institutot za tutun posebno vnimanie mu be{e posveteno na Predlog-zakonot za tutun i tutunski proizvodi. So ogled na va`nosta na ovoj akt najgolem del od raspravata izmina vo negovo detalno analizirawe. Dogovoreno e da se formira rabotnata grupa, vo koja bi ~lenuvale i pretstavnici od Zdru`enieto, so cel po razgleduvawe na zakonot od strana na resornata komisija, toj u{te edna{ da se razgleda pred da bide pu{ten vo procedura.

    Zabele{ki i predlozi po Predlogot za donesuvawe zakon za tutun i tutunski proizvodi bea dostaveni do Sobranieto na Republika Makedonija, do Komisijata za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

    4.06.2005 Aktuelni pra{awa vo ugostitelskata dejnost

    Ugostitelskite stopanski subjekti od podra~jeto na Ohrid i Struga, formiraa Sekcija vo ramkite na Zdru`enieto na ugostitelstvoto i turizmot. Osnovnata cel e razvojot na ovoj segment od ugostitelsko-turisti~kata dejnost i negovo pogolemo vklu~uvawe vo turisti~kite tokovi vo zemjata. Pretsedatelot na Komorata, gospodinot Branko Azeski, gi zapozna prisutnite stopanstvenici so aktivnostite na Stopanskata komora na Makedonija koi se vo funkcija na celosen i efikasen servis na stopanskite subjketi. Vakvata forma na organizirawe ja pozdravi i gradona~alnikot na op{tina Ohrid, gospodinot Aleksandar Petreski, koj izrazi podgotvenost da sorabotuva so asocijaciite i grupaciite pri Komorata za nadminuvawe na otvorenite pra{awa na lokalno nivo, pri {to informira{e za mo`nostite za razre{uvawe na aktueliziranite pra{awata povrzani so zakonskata regulativa, rabotnoto vreme, turisti~kata taksa i sl.

    Pretsedatelite na Hotelskata i na Asocijacijata na turisti~ki agencii pri Komorata ja potpi{aa Spogodbata za regulirawe na odnosite me|u hotelite i turoperatorite - ~lenki na ATAM i na HOTAM.

    9.06.2005 Pravilnik za kvalitet na ovo{nite sokovi i odredeni srodni proizvodi

    ^lenkite na Grupacijata na prirodni ovo{ni sokovi minatata nedela raspravaa po Predlog-pravilnikot za kvalitet na ovo{nite sokovi i odredeni srodni proizvodi. Pokraj uka`uvaweto za potrbata od negovo donesuvaweto, se uka`a i na potrebata od preoden period do negovoto vleguvawe vo sila, so cel da se dade mo`nost za soodvetna podgotovka na proizvoditelite soglasno novite odredbi vo nego.

    Grupacijata formira rabotna grupa za sistematizirawe na predlozite za izmenuvawe i dopolnuvawe na Predlog-pravilnikot, koi }e bidat dostaveni do Direkcijata za hrana.

    9.6.2005 Razgleduvawe na Predlog-zakonot za gradewe i Predlog-zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe

    Aktivno u~estvo vo raspravata na sednicata na Komisijata za transport, vrski i ekologija pri Sobranieto na Republika Makedonija po Predlog-zakonot za gradewe i Predlog-zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe. Golem del od predlozite za izmena i dopolnuvawe na oddelni ~lenovi bea vgradeni vo kone~niot tekst na zakonite.

  • 15

    Po Predlog-metodologijata za utvrduvawe na visinata na cenata na vodata za piewe i odveduvawe na otpadnite vodi, dadeni se zabele{ki koi se prifateni od strana na Ministerstvoto za transport i vrski i tie se vgradeni vo celost.

    Podgotven e tekst na Predlog-dogovorot {to treba da se sklu~uva me|u javnite komunalni pretprijatija i fizi~kite, odnosno pravnite lica, soglasno odredbite {to proizleguvaat od ~len 48 od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi i istiot e dostaven do site komunalni pretprijatija za negova implementacija.

    10.06.2005 Stopanskata komora na Makedonija - 100 dena restruktuirawe

    Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodin Branko Azeski, gi informira mediumite za strate{kiot plan za postavenosta i funkcioniraweto na Stopanskata komora na Makedonija, soglasno potrebite i barawata na ~lenkite kako i za novite organizacioni promeni vo stru~nite slu`bi vo Komorata. Pretstaven e i noviot generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, m-r Jelisaveta Georgieva. Azeski informira i za procesite na restruktuiraweto, realizirani vo prvite 100 dena od svojot pretsedatelski mandat.

    Celite na procesot bea i se: ~lenkite vo Stopanskata komora da go identifikuvaat svojot ekonomski informator, komunikator, pomo{nik, partner i sovetnik. Sekako, i svojot promotor za delovnite aktivnosti - vo zemjata i vo stranstvo.

    Vo taa nasoka za spomenatiot period: 1. organizirani se i uspe{no sprovedeni izbornite aktivnosti, konstituirani se 19 zdru`enija i 36 grupacii. Formirana e i MEA - nova energetska asocijacija. Na tekovnite sostanoci se donesuvaat programi za tekovni i idni aktivnosti i proekti, soglasno osoznaenite potrebi i interesi na ~lenkite. 2. odr`ani se tri biznis-forumi vo stranstvo i toa: so Turcija, Hrvatska i Italija na koi u~estvo zemale 80 makedonski firmi i 143 firmi od zemjite-doma}ini na forumite. Vo zemjava se odr`ani 2 biznis-foruma so Bosna i Hercegovina i so Albanija, na koi u~estvo zemale 55 makedonski i 79 firmi od stranstvo. 3. pozicioniraweto kon ~lenstvoto vo nasoka na sozdavawe na site preduslovi za seopfaten, polezen i povolen ekonomski ambient uslovi sozdavawe sovremeni celosno elektronski povrzani regionalni kancelarii na mestoto na nekoga{nite regionalni komori. Prilepskiot i ko~anskiot region ve}e dobija svoi kancelarii, a naskoro taka }e bide i vo 10-tina drugi regioni. 4. sozdadeni se i realizirani nad 50 prezentacii na postojni i novosozdadeni komorski uslugi i servisi. Golem del od niv se odnesuvaat na prezentiraweto na nov komorski interaktiven veb-portal, kako mo`nost ne samo za informirawe i povrzuvawe, tuku i za seopfatna promocija na ~lenkite i na nivnite proizvodi i uslugi. 5. napolno svesni i sigurni deka od kvalitetot i obemot na uslugite {to Komorata gi stava na raspolagawe na svoite ~lenki, zavisi i nejzinata idnina, postaveni se niza proekti: povrzuvaweto na naukata i stopanstvoto niz noviot Fond za poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite proekti od interes za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, povrzuvaweto na stopanstvenicite i na najdobrite diplomci, prif}aweto na koordinacijata na Evro-info korespodentniot centar, kako i aktivnoto vklu~uvawe vo vodeweto na procedurite za voveduvawe HACCP sistemot se me|u vode~kite.

    Ovie i brojni drugi proekti i aktivnosti, imaat za cel ~lenkite da gi stavat vo centarot na komorskite anktivnostite, za tie da stanat subjekt na slu~uvawata i promotori na ekonomskata stvarnost. Tie vsu{nost treba da se centarot na komorskoto dejstvuvawe.

    13.06.2005 Seminar za rabotewe so hartii od vrednost

    "Kako da investirate preku berzata" e raboten naslov na seminarot {to se odr`a vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija, Makedonskata berza i dnevniot vesnik „Vreme„. Seminarot e namenet za pretstavnicite na malite i sredni kompanii koi sakaat da go najdat svojot potencijalen interes vo trguvawe na Berzata

    Za "Pazarot na hartii od vrednost i mo`nostite za finansirawe na proektite kaj malite i sredni pretprijatija preku Berzata" svoe izlagawe ima{e Ivan [teriev, glaven izvr{en direktor na Makedonskata berza, a na tema "Sekundarniot pazar - mo`nost za zarabotka i odbrana od negativnite posledici", zboruva{e Zoran Kolev od Komercijalna banka AD - Skopje. Aneta Trajanoska od Komisijata za hartii od vrednost go objasni "Primarniot pazar na hartii od vrednost kako alternativna mo`nost za finansirawe na biznisot".

    13-14.06.2005 Seminar za marketing i za odnosi so javnosta za vrabotenite vo komorite

    Vo Budva, Srbija i Crna Gora, vo organizacija na Proektot na ABC-DIHK, se odr`a seminar za marketing i za odnosi so javnosta za vrabotenite vo komorite. Seminarot be{e namenet za edukacija i nasoki na organizirawe na vrabotenite vo komorite vo delot na marketingot i na odnosite so javnosta, so cel podobruvawe na imixot na komorite. Prezentacijata na seminarot od Stopanskata komora na Makedonija ja realizira{e gospo|ata Julija Pi{pecka, vrz osnova na Proektot usvoen od strana na Sekcijata na agenciite za odnosi so javnosta vo ramkite na ProMarkMedia. Proektot }e bide prosleden i vo Minhen, so cel da im poslu`i i na drugite komori vo nivnoto marketin{ko prestrojuvawe soglasno barawata na komorskite ~lenki. Vo zaklu~ocite {to se usvoija na krajot na seminarot be{e pofalena nasokata na organiziraweto na Stopanskata komora na Makedonija i e dadena celosna poddr{ka. Osobeno predizvika interes direktniot pristap vo osvojuvaweto novi ~lenki preku direktni kontakti, kako i noviot Call-centar na Stopanskata komora na Makedonija, kako i idejata da se vr{i analiza na ~lenkite na komorite so cel da se doznae nivniot interes za uslugite na komorite i kolku se tie zadovolni od toa. Prifaten e predlogot za sozdavawe i realizacija rabotilnica za odnosi so javnosta nameneta za vrabotenite vo Komorata, kako i za ~lenkite koi imaat oddelenija za odnosi so javnosta, no im nedostasuvaat komplementarni soznanija za odnosite so javnosta. 13.06.2005 Upraven odbor na Regionalnata komora vo Prilep

    Na IV sednica na Upravniot odbor na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, vo pro{iren sostav, so prisustvo na gradona~alnikot na op{tina Prilep, gospodin Marjan Risteski, so negovite sorabotnici, gradona~alnicite na Kru{evo i na Dolneni, pretstavnici na Dru{tvoto za nauka i umetnost, kako i na drugi institucii od Prilep, se donesoa Zaklu~oci od strate{ko zna~ewe za razvojot na op{tnata i regionot i toa:

    Da se pokrene inicijativa do nadle`nite dr`avni institucii za izgradba na regionalen avtopat na potegot: Struga (od mostot na rekata Drim) - Ohrid - Resen - Bitola - Prilep do Veles (preku Babuna), so cel povrzuvawe na jugozapadniot del na dr`avata so centralniot, za {to }e treba da se izraboti ideen proekt.

    Da se aktuelizira realizacijata na delot na `elezni~kata pruga na relacija Prilep - Bitola - Lerin (do Solun), so cel da se poevtini i da se podobri transportot na stoka i lu|e.

    Da se aktuelizira problemot so energetsko obezbeduvawe na prilepskiot region, preku izgradbata na gasovod do ovoj region.

    Da se prezemat soodvetni aktivnosti za izgradba na edna do tri industriski zoni od strana na lokalnata samouprava, za {to treba da se odredat lokacii so izdiferencirani lokacii osposobeni so celosna infrastruktura.

  • 16

    Da se pristapi kon intenzivna aktivnost za procenka na mo`nosta za osnovawe Slobodna ekonomska zana vo Prilep (ili vo regionot), za {to treba da se napravi fizibiliti-studija i marketing-plan. Do Direkcijata za slobodni ekonomski zoni se dostavi barawe, so celokupna dokumentacija.

    Da se prezemat aktivnosti za decentralizacija na odlu~uvaweto za dodeluvawe grade`no zemji{te od dr`avno na op{tinsko nivo.

    Da se napravi strategija za dolgoro~en razvoj na naj{irok plan na regionot, vklu~uvaj}i gi i op{tinite Kru{evo, Krivoga{tani i Dolneni. Nositeli da bidat lokalnata samouprava, Regionalnata stopanska komora, Ekonomskiot fakultet i Dru{tvoto za nauka i umetnost od op{tinata.

    Da se prezemat aktivnosti i da se lobira kaj Vladata, tutunot kako strate{ka surovina da bide vo prvite prioriteti za razvoj na regionot, no so posebno naglasena i daleku popovolna otkupna cena vo odnos na onaa po koja toj se otkupuva sega.

    15.06.2005 Predlog za donesuvawe zakon za bezbednost na proizvodite so Predlog-zakon

    Na javnata rasprava po Predlogot za donesuvawe zakon za bezbednost na proizvodite so Predlog na zakon, so u~estvo na pretstavnici na pove}e zdru`enija i grupacii od sferata na proizvodstvoto i prometot, stopanstvenicite iska`aa na~elna poddr{ka za nu`nosta od donesuvaweto na ovoj zakon vo procesot na harmonizacijata na nacionalnoto so evropskoto zakonodavstvo. Se oceni deka Predlog-zakonot pretstavuva kvaliteten zakonski tekst, a imaj}i gi predvid dosega{nite problemi vo primenata na zakonskata regulativa od sferata na standardizacijata, pred se' kako posledica na navremeno nedonesenata podzakonska regulativa, se predlo`i vo preodnite odredbi na ovoj zakon da se implementiraat rokovi za nosewe na podzakonskite propisi ne podolgi od tri meseci od stapuvaweto vo sila na zakonot.

    Vo raspravata bea dadeni i pove}e konkretni zabele{ki vo nasoka na podobruvawe i pogolema preciznost na zakonskiot tekst, so sugestii za konkretni izmeni i dopolnuvawa na oddelni odredbi na Predlog-zakonot.

    16.06.2005 Predlog-tarifen sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija Zdru`enieto za energetikata, crnata i oboenata metalurgija rasprava{e po Predlog-tarifniot sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija. Dokumentot go podgotvi Regulatornata komisija za energetika so koj se utvrduvaat kriterimite za opredeluvawe na grupi na potro{uva~i, tarifnite elementi za presmetka na nadomestokot na ispora~anata elektri~na energija, kako i osnovite za regulirawe na tarifnite odnosi na subjektite vo ramkite na elektro-energetskiot sistem. Stopanstvenicite vo raspravata iznesoa pove}e zabele{ki i predlozi vo nasoka na doizgradba na re{enijata vo dokumentot, koi od strana na Regulatornata komisija bea prifateni i vgradeni vo Tarifniot sistem.

    17.06.2005 Realizacija na esenskata seidba vo 2004 godina

    Pokraj ocenkata za o~ekuvaniot rod od esenskite kulturi, Grupacijata za poledelstvo zaedno so Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija dadoa ocenka za o~ekuvaniot rod na p~enicata. Poizneseniot stav na melni~ko-pekarskata industrija deka p~enicata }e se otkupuva po pazarna cena, Grupacijata za polodelstvo uka`a na potrebata od dva denari premija, kako prethodnata godina.

    21.06.2005 Uvozot na tekstilni proizvodi od Republika Turcija i Narodna Republika Kina i plasmanot na doma{niot pazar

    Zdru`enieto na tekstilnata industrija i konfekcijata, raspravaj}i za nadvore{no-trgovskata razmena na tekstilnata industrija glavna poenta dade na enormniot porast na uvozot na gotovi tekstilni proizvodi od R.Turcija i od NR Kina.

    Vo uslovi na nekonkurentnost na stranskite pazari, doma{nite proizvoditeli go gubat i doma{niot pazar poradi golemiot nelegalen uvoz na tekstilni proizvodi od NR Kina i R. Turcija i spored analizite na proizvoditelite evtin uvoz na tekstilni proizvodi samo od R. Turcija se realizira godi{no okulu 150 milioni evra, uvezen po razni nelegalni kanali, so somnitelen kvalitet, niski ceni i so pla}awe na minimalni dava~ki.

    Tekstilcite baraat prezemawe merki za za{tita na doma{noto proizvodstvo preku rigorozna carinska kontrola na uvozot na tekstilnite proizvodi, dosledno primenuvawe na zakonskite propisi

    i soodvetno carinewe na konfekciskata obleka preku par~e namesto te`inski edinici, kako i uvozot na tekstilni proizvodi da se naso~i na eden carinski terminal.

    22.06.2005 Rasprava za Predlog-pravilnikot (Uredbata) za uslovite za vr{ewe raboti na zastapuvawe vo carinskite postapki i carinskata licenca za vr{ewe zastapuvawe

    Vo vrska so novinite od Carinskiot zakon koj predviduva sosema nov pristap kon pravata, obvrskite i odgovornostite na u~esnicite vo carinskite formalnosti be{e oceneto deka e potrebna edukacija na u~esnicite, {to bi se realizirala preku seminari i kursevi za obuka, organizirani preku Komorata, so predava~i, pred se', od Carinskata uprava na RM.

    23.06.2005 Bitola-Ekspo 2005 - Saem za {iroka potro{uva~ka Ovoj saem pridonese za podobruvawe na sorabotkata na firmite od evroregionot Bitola-Ko`ani-Kor~a. Organizatori na saemot se: Stopanskata komora na Makedonija - Regionalna komora so sedi{te vo Bitola, Skopski saem, Regionalniot centar za poddr{ka na pretprijatijata od Bitola i firmata -B&K market od Bitola.

    24.06.2005 Korekcija na oddelni carinski stapki Grupacijata na proizvoditeli na pivo, alkoholni i bezalkoholni pijaloci i vodi uka`a na problemot so ekonomski nelogi~noto carinsko optovaruvawe na surovinite vo odnos na bescarinskiot uvoz na gotovi proizvodi (carinska stapka pri uvoz na pivski slad 10%, a na pivo "0"), carinskoto optovaruvawe na {e}erot 30%. Grupacijata dostavi barawe do Ministerstvoto za ekonomija navedeniot problem da se nadmine preku korekcija na napravenite gre{ki pri pregovorite so STO, a vo funkcija na dinamizirawe na proizvodstvoto.

    28.06.2005. Predlog na dogovor me|u vodosnabditelite i korisnicite na uslugite Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdru`enieto na komunalni dejnosti rasprava{e po zakonskata regulativa {to se odnesuva na raboteweto na komunalnite pretprijatija, so poseben akcent na Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i

  • 17

    odveduvawe na urbanite vodi. Na sostanokot be{e istaknata potrebata od donesuvawe na site podzakonski akti, so poseben akcent na cenovnik za nadomest na priklu~uvawe na vodosnabditelniot i kanalizacioniot sistem na korisnicite na uslugata. Komisijata podgotvi predlog-tekst na dogovor koj treba da se sklu~uva me|u davatelot i korisnicite na uslugata (pravni i fizi~ki lica), koj ve}e e dostaven do komunalnite firmi za nivno zapoznavawe.

    06.07.2005 Predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonska regulativa od oblasta na ugostitelstvoto i turizmot

    Zdru`enieto pokrena inicijativa za doizgraduvawe na osnovnata zakonska regulativa za ugostitelskata i turisti~kata dejnost. Vo delot na licenciraweto na vr{itelite na turisti~kata i oddelni vidovi ugostitelska dejnost, be{e pobarano nadle`noto ministerstvo, vo sorabotka so ednicite na lokalnata smouprava, da podgotvi upatstvo za ~lenkite na Zdru`enieto na ugostitelstvoto i turizmot.

    Pokraj toa, Zdru`enieto do nadle`nite ministerstva dostavi inicijativi za dobivawe mo`nost uslugite na stranski gosti da se naplatuvaat vo efektivni stranski pari, kako i za ramnopraven i izvozen tretman na ugostitelskite uslugi vo Zakonot za danokot na dodadena vrednost.

    06.07.2005 Zakonska regulativa vo komunalniot sektor

    Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdru`enieto na komunalni dejnosti rasprava{e po zakonskata regulativa {to se odnesuva na raboteweto na komunalnite pretprijatija, so poseben akcent na Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i