Godisen izvestaj na Komlorata 2005 · organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo zedoa 320 pretstavnici od firmite-~lenki na Komorata; pokrenati se 37 inicijativi

1

RREEAALLIIZZIIRRAANNII

PPRROOGGRRAAMMSSKKII AAKKTTIIVVNNOOSSTTII NNAA SSTTOOPPAANNSSKKAATTAA KKOOMMOORRAA NNAA MMAAKKEEDDOONNIIJJAA

vvoo 22000055 ggooddiinnaa

Voved za Izve{tajot na Stopanskata komora za 2005 godina So donesuvaweto na noviot Zakon za Stopanskata komora na Makedonija od 24.12.2004 godina, Komorata

stana institucija od privatno-praven karakter so ~lenstvo na dobrovolna osnova. ^lenkite na Stopanskata komora na Makedonija uspe{o ja realiziraa nejzinata transformacija pred predvideniot zakonski rok. Konstitutivnite sednici na organite i na telata na Komorata se odràa navreme i uspe{no. Konstituirani se: Sobranieto na Komorata, Upravniot odbor, Nadzorniot odbor; formirani se 19 zdruènija po dejnosti, konstituirani se 44 grupacii, 15 regionalni komori, od koi vo 6 gradovi se otvoreni regionalni kancelarii. Isto taka, konstituirani se novi organizacioni formi i oblici na zdruùvawe spored delovniot interes na ~lenkite kako: Makedonskata asocijacija za energetika, Fondot za poddr{ka na nau~no-istraùva~kite proekti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, Makedonskata asocijacija na rudarstvoto, Makedonskata asocijacija na pakuva~i na proizvodi, formiran e Klub na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok (Jordan, Palestina, Liban, Sirija, Irak, Iran, Kuvajt, Obedineti Arapski Emirati, Katar, Bahrein, Saudiska Arabija, Egipet) i MAGREB (Libija, Tunis, Alìr i Maroko).

Vo tekot na godinata, niz formite i oblicite na organizirawe na Stopanskata komora na Makedonija, ~lenkite na Komorata intenzivno tretiraa pra{awa od nivniot domen na rabota i samostojno gi artikuliraa nivnite interesi koi potoa bea prosleduvani do nadle`nite organi.

Stopanskata komora na Makedonija izgraduva{e stavovi po razli~ni aktuelni pra{awa so cel javno da gi za{titi interesite na svoite ~lenki

Stopanskata komora na Makedonija, trgnuvaj}i od barawata na svoite ~lenki i analiziraj}i gi tekovnite ekonomski problemi vo ramkite na zdruènijata i grupaciite, vo 2005 godina odrà golem broj tribini, sostanoci so visoki vladini pretstavnici, a kako rezultat od odrànite nastani proizleguvaa i odredeni stavovi. Nekoi od niv se po slednite pra{awa:

- stavovi vo vrska so spre~uvawe na korupcijata, rabotnite odnosi, ste~ajnite postapki, reformite vo pravosudstvoto;

- Hotelskata Asocijacija na Makedonija pri Stopanskata komora na Makedonija (HOTAM) gi prosledi barawata i predlog-merkite za podobra turisti~ka sezona vo 2006-ta godina;

- stavovi na Komorata vo vrska so uslovite za steknuvawe penzija, poka~uvawe na cenite na naftenite derivati, pobaruvawata na grade`nite firmi od lokalnite i od dràvnite organi;

- Zaklu~oci na Komorata za odr`liv razvoj vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor; - Stav na Zdruènieto na trgovijata: barawe ednakov tretman na doma{nite i na stranskite

investitori; - Stavovi vo regulirawe na zalo`noto pravo i hipoteka idr.

Zabele{kite, sugestiite, stavovite na firmite-~lenki koi konkretno proizleguvaa kako stavovi do

vladinite institucii, bea pozitivno prifa}ani i Stopanskata komora na Makedonija be{e prifatena kako partner.

Za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija

Izvr{uvaj}i ja svojata prioritetna zada~a - da se griì za interesite na svoite ~lenki, Stopanskata komora na Makedonija posvetuva kontinuirano golemo vnimanie na ~lenkite. So izvr{enata transformacija i so strate{kiot plan se smeni odnosot kon ~lenkite, se vrati i se zgolemi nivnata doverba kon Stopanskata komora na Makedonija, so nastojuvawe ~lenkite niz formite na organizirawe vo Komorata samostojno da gradat stavovi po razli~ni pra{awa od nivniot biznis. Dosega{nite uslugi se osovremeni, a na ~lenkite im se ponudeni novi asortimani na uslugi soodvetni na nivnite barawa, so cel da im se izleze vo presret na nivnite barawa za pouspe{no vodewe na biznisot i podobruvawe na nivnata konkurentska pozicija na pazarot. Kako pogolemi realizirani proekti i aktivnosti od interes na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija gi izdvojuvame slednite: otvorawe na Kontakt Call-centarot, besplatna linija 24 ~asa: (02) 15015; otvorena e Va{a biznis-kacelarija za potrebite na ~lenkite; realiziran e Proektot za pokroviteli na Stopanskata komora na Makedonija (proces koj e vo tek), otvorena ponuda za site firmi-~lenki na Komorata. Prodolùvaat proektite vo ramkite na ~lenuvaweto na Komorata vo me|unarodnite institucii i organizacii kako: Asocijacijata na evropskite komori -Eurochambres, Me|unarodnata trgovska komora - ICC, Balkanskiot centar za unapreduvawe na trgovskata promocija - BCTP i mnogu drugi.

Vo izminatiov period bea odràni golem broj tribini, seminari za i od interes na firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija:

• tribina za Predlog-zakonot za ste~aj; • tribina na tema: „Neposredni spogodbi, da ili ne”;

2

• odbeleùvawe na Svetskiot den na {tedeweto so vra~uvawe pofalnici za najdobrite {alterski rabotnici;

• sve~ena promocija po povod za~lenuvaweto na 1000-ta ~lenka na EAN MAK; • sve~eno vra~uvawe na nagradite na Stopanskata komora na Makedonija, {to sekoja godina gi

dodeluva Odborot za nagradi i priznanija; • promocija na publikacijata "200 najgolemi kompanii" i dodeluvawe na prvite komorskite

sertifikati za ~lenstvo i za pokrovitelstvo; • promocija na Izve{tajot za konkurentnost na firmite od Zapaden Balkan; • prezentacija na Holandskata programa PSOM i tenderite vo ramkite na programite na EU; • prezentacija: 100-dena restruktuirawe na Stopanskata komora na Makedonija; • prezentacija na Arbitraàta pri Stopanskata komora na Makedonija; • prezentacija na Proektot "Reintegracija na kapitalot vo zemjite na Jugoisto~na Evropa" od

strana na Asocijacijata na saemi na Jugoisto~na Evropa (EASE); • formirawe Balkanska alijansa na hotelskite asocijacii - BAHA i odbeleùvawe na 10-

godi{ninata od raboteweto na HOTAM; • sredba na stopanstvenicite so najdobrite diplomci - manifestacija po povod 24 Maj - Denot

na makedonskite prosvetiteli.

Nekoi od odrànite seminari: • TTFSE-seminari: "Nadvore{no-trgovsko rabotewe", odràni vo: Bitola, Gevgelija, [tip,

Kumanovo i 3 vo Skopje; • seminari na tema: "Turisti~ki menaxment" - celni grupi: hotelieri, turisti~ki agencii,

ugostiteli i pretstavnici na institucii i nevladini organizacii; • rabotilnici na tema: "Energetska efikasnost vo objektite”; • Seminar za rabotewe so hartii od vrednost: "Kako da investirate preku berzata?"; • sminari od oblasta na elektronskoto rabotewe i E-komercija i dr.

Potpi{ani dogovori/protokoli za sorabotka so:

- Makedonsko-izraelskata asocijacija za industrisko-trgovska sorabotka; Holandskata stopanska komora; Makedonsko-ruskata komora; Asocijacijata na Turci-stopanstvenici vo Republika Makedonija (MATIB) koi Stopanskata komora na Makedonija gi sobra na edno mesto, vo Komorata (ima najava za doa|awe i od Pretstavni{tvoto na Germanskoto stopanstvo DIHK/DMWV). Stopanskata komora na Makedonija potpi{a protokoli za sorabotka so Carinskata uprava na Makedonija

i so Agencijata za stranski investicii.

Na me|unaroden plan, kako ~lenka na Me|unarodnata trgovska komora, Stopanskata komora na Makedonija u~estvuva{e na 4-ot Svetski komorski kongres, {to se odrà vo Ju`na Afrika, a gi prodlabo~i odnosite i sorabotkata preku pove}eto realizirani proekti so Asocijacijata na evropskite komori -Eurochambres. Voedno, za prvpat stopanska delegacija od Stopanskata komora na Makedonija u~estvuva{e vo rabotata na 13-ot godi{en kongres na Asocijacijata na evropskite komori, {to se odrà vo Norve{ka.

Nekolku faktografski podatoci za ilustracija na godi{nite aktivnosti:

od 15.000 firmi-~lenki vo Komorata na dobrovolna osnova, so izvr{enata transformacija vo organite i vo telata na Stopanskata komora na Makedonija se zastapeni 1200 pretstavnici od firmite-~lenki (od koi okolu 20% se èni);

odràni 210 sednici i sostanoci na Zdruènijata i Grupaciite pri Stopanskata komora na Makedonija, so prisustvo na okolu 4.500 pretstavnici od ~lenkite;

odràni 43 sostanoci na rabotni grupi, na koi aktivno se vklu~ija okolu 350 na{i ~lenki; odràni 13 rabotilnici, so prisustvo na okolu 350 pretstavnici na ~lenki; organizirani se 15 biznis-forumi vo zemjata i vo stranstvo, na koi u~estvuvaa okolu 350

pretstavnici na na{ite ~lenki; organizirani se 14 seminari vo zemjata, na koi{to u~estvuvaa 500 doma{ni firmi; organizirani se 4 seminari vo stranstvo, na koi{to u~estvuvaa 120 doma{ni firmi; organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo zedoa 320 pretstavnici od firmite-

~lenki na Komorata; pokrenati se 37 inicijativi za izmenuvawe ili dopolnuvawe na pove}e zakonski i podzakonski

propisi. izvr{eni se nad 200 prezentacii na postojani ili novosozdadeni uslugi za promocija na firmite-

~lenki na Komorata; 18 ambasadori ili drugi stranski visoki dràvnici bile primeni od rakovodstvoto na Stopanskata

komora na Makedonija; 117 firmi od Republika Makedonija se zdobija so pravo na barkodirawe, odnosno vlegoa vo

svetskoto semejstvo na EAN International - GS1; izdadeni se 200 potvrdi za ekskluzivitet, 13 potvrdi za edinstven proizvoditel, 4231 sertifikat

origin; 326 sertifikati FORMA A; 17 sertifikati za kraen korisnik, 116 ATA-karneti, 1900 preporaki za vizi, 39 potvrdi za ~lenstvo vo Stopanskata komora na Makedonija i 112 zaverki na fakturi, dogovori i drugi dokumenti;

obraboteni se 4 barawa na na{i ~lenki za za{tita na pravata od industriska sopstvenost; vo 9 firmi Komorata go voveduva sistemot za kvalitet ISO 9001; vo 2 firmi Komorata go voveduva sistemot za kvalitett ISO 14001; vo 6 firmi Komorata go voveduva HACCP-sistemot za kvalitet na prehranbenite proizodi; vo 40 firmi Komorata vr{i kontinuirani proverki na doma{ni i na stranski firmi na sistemot na

kvalitet;

3

vo 6 doma{ni i stranski firmi zaedno so Britanskiot institut za standardi od London (BSI), Komorata vr{i sertifikacii za sistemot za kvalitet;

na veb-portalot vo periodot od mart 2005 godina do denes, do site veb-sekcii na portalot se zabeleàni preku 203.000 korisnici. Najposeten del na veb-portalot e Registarot na kompanii, so preku 60.000 posetiteli.

4

Konstitutivni Sednici na organite i na telata na Komorata

Na 10 mart 2005 godina se odrà Konstitutivna sednica na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija

Na sednicata e izbran noviot pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski.

Sobranieto gi usvoi Izve{tajot za izborite na pretstavnici (~lenovi) vo zdruènijata spored dejnosti, vo regionalnite komori i vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija; Statutot na Stopanskata komora na Makedonija; Programata za rabotata na Stopanskata komora na Makedonija vo 2005 godina; Finansiskiot plan na Stopanskata komora na Makedonija za 2005 godina; Odlukata za utvrduvawe na visinata na pridonesot na Stopanskata komora na Makedonija; kako i materijalot "Prioriteti za podobruvawe na ambientot na stopanisuvawe vo Republika Makedonija i na konkurentnosta na makedonskoto stopanstvo".

Za pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija za naredniot mandaten period od pet godini Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija ednoglasno go izbra Branko Azeski, osnova~ i sopstvenik na "Hit Plus" DOOEL - Skopje.

Sobranieto donese Odluka za izbor na Nadzorniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija. Sobranieto gi izbra ~lenovite na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija. Za pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija se izbra Sava Dimitrova, generalen direktor na

AD "Evropa" - Skopje. Vo rabotata na Sobranieto u~estvuvaa pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado

Bu~kovski, zamenik-pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Min~o Jordanov, ministerot za trud i socijalna politika, gospodinot Stev~o Jakimovski, pretsedatelite na zdruènijata i na regionalnite komori i drugi gosti.

5

Vo periodot od 17.02.2005 godina do 12.4.2005 godina se odràa konstitutivnite sednici na slednite zdruènija: 1. Zdruènieto na ugostitelstvoto i turizmot; 2. Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia; 3. Zdruènieto na proizvoditelite na tutun i proizvodi od tutun; 4. Zdruènieto na osiguruvaweto; 5. Zdruènieto na bankarstvoto; 6. Zdruènieto na hemiskata industrija; 7. Zdruènieto na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija; 8. Zdruènieto na tekstilnata industrija i konfekcijata; 9. Zdruènieto na soobra}ajot i elektronskite komunikacii; 10. Zdruènieto na industrijata na hartija i celuloza, grafi~kata industrija i izdava~kata dejnost; 11. Zdruènieto na koàrsko-prerabotuva~kata industrija; 12. Zdruènieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetalite; 13. Zdruènieto na metalnata i elektroindustrijata; 14. Zdruènieto na energetikata, crnata i oboenata metalurgija; 15. Zdruènieto na komunalnite dejnosti; 16. Zdruènieto na industrijata za prerabotka na drvo i za proizvodstvo na mebel; 17. Zdruènieto na trgovijata; 18. Zdruènieto na proizvoditeli na tutun i proizvodi od tutun i 19. Zdruènieto na delovno-intelektualnite uslugi.

Vo periodot od 15.02.2005 godina do 18.02.2005 godina se odràa konstitutivnite sednici na slednite regionalni

komori: 1. Regionalna komora so sedi{te vo Veles; 2. Regionalna komora so sedi{te vo [tip; 3. Regionalna komora so sedi{te vo Prilep; 4. Regionalna komora so sedi{te vo Skopje; 5. Regionalna komora so sedi{te vo Ohrid; 6. Regionalna komora so sedi{te vo Bitola; 7. Regionalna komora so sedi{te vo Strumica; 8. Regionalna komora so sedi{te vo Berovo; 9. Regionalna komora so sedi{te vo Kumanovo; 10. Regionalna komora so sedi{te vo Gevgelija; 11. Regionalna komora so sedi{te vo Gostivar; 12. Regionalna komora so sedi{te vo Debar; 13. Regionalna komora so sedi{te vo Ki~evo; 14. Regionalna komora so sedi{te vo Ko~ani i 15. Regionalna komora so sedi{te vo Tetovo.

Vo periodot od 15.3.2005 godina do 28.10.2005 godina se konstituiraa slednite grupacii i sekcii: 1. Sekcijata na produkcijata; 2. Sekcijata na agenciite za odnosi so javnosta; 3. Sekcijata na agenciite za marketing; 4. Grupacija za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi; 5. Sekcijata na mediumite; 6. Grupacijata na oranèriskoto proizvodstvo; 7. Sekcijata na distributerite na filmska i tv-programa; 8. Grupacijata za otkup na lekoviti bilki i {umski plodovi; 9. Grupacijata na prometot na tekstilni proizvodi; 10. Grupacijata za promet na motorni vozila i rezervni delovi; 11. Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija; 12. Grupacijata na prometot na zemjodelsko-prehrambeni proizvodi; 13. Grupacijata na prometot na ma{ini i alati; 14. Grupacijata na ov~arstvoto; 15. Grupacijata na ovo{tarstvo; 16. Grupacijata na proizvoditeli na svinsko meso; 17. Grupacija na {pediterite; 18. Grupacijata na proizvoditeli na ovo{ni sokovi; 19. Grupacija na grade`ni materijali; 20. Grupacijata na tovarniot soobra}aj; 21. Grupacijata na patni~kiot soobra}aj; 22. Grupacijata za proizvodstvo na mebel; 23. Grupacijata na grade`ni{tvoto; 24. Grupacijata na poledelstvoto; 25. Grupacijata na proizvoditeli na sredstva za odrùvawe ~istota vo doma}instvoto; 26. Grupacijata na proizvoditeli na grozje i vino; 27. Grupacijata za elektroindustrijata; 28. Grupacijata za izgradba na mali hidrocentrali; 29. Grupacijata za prerabotka na drvo; 30. Grupacijata na nemetalite; 31. Grupacijata na kabelskite operatori; 32. Grupacijata za koristewe biomasa; 33. Grupacijata za koristewe geotermalna energija; 34. Grupacijata za koristewe na naftenite derivati, priroden gas i maziva; 35. Grupacijata za klimatizacija, greewe i ladewe.

Vo ovaa godina se konstituirani slednite novi asocijacii: 1. Makedonskata Energetska Asocijacija - MEA; 2. Makedonskata Asocijacija na rudarstvoto - MAR; 3. Klub za sorabotka so zemjite od Bliskiot istok i MAGREB.

6

STAVOVI na Upravniot odbor

na Stopanskata komora na Makedonija za nekoi aktuelni pra{awa

05.4.2005 godina

Od Prvata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija: Na Prvata sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija bea usvoeni Stavovite na Stopanskata

komora na Makedonija vo vrska so spre~uvaweto na korupcijata, reformite vo pravosudstvoto i rabotnoto zakonodavstvo; Stavovite na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so donesuvawe podzakonski akti na Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis, kako sleden ~ekor vo primenata na elektronskoto rabotewe; se donese Odluka za voveduvawe ISO 9000:2000 vo raboteweto na Komorata; se usvoi Preporakata na Stopanskata komora na Makedonija do Vladata na Rpublika Makedonija vo vrska so mo`nostite za angaìrawe na doma{nite konsultantski ku}i.

Stavovi za spre~uvawe na korupcijata 1. Komorata ne e zadovolna od dinamikata na aktivnostite na Vladata za deregulacija i namaluvawe na diskrecionite

prava na nadle`nite organi vo procesot na distribucijata na golem broj reìmski prava na korisnicite. Zatoa bara vedna{ da se pokrenat promeni na soodvetnite zakoni, a site onie koi toa go spre~uvaat da bidat smeneti od svoite funkcii.

2. Stopanskata komora na Makedonija gi poddrùva reformite vo javnata administracija, no, pritoa, ne e zadovolna od intenzitetot na nivnoto sproveduvawe. Komorata bara vo rok od 6 meseci da se namali brojot na vrabotenite vo javnata administracija za 10%, a za 30% da se zgolemat platite na dràvnite slu`benici so posebni ovlastuvawa. Ovie reformi treba da pridonesat kon potencirawe na stru~nosta, profesionalnosta, efikasnosta i odgovornosta na javnata administracija

3. Stopanskata komora na Makedonija bara vo pretstojnite izmeni na Zakonot za javni pretprijatija posebno da se obezbedi mehanizam za kontrola na nivnoto finansisko rabotewe, nadvor od vlijanieto na politi~kite partii i da se ovozmoì na javnite konkursi da u~estvuvaat stranski menaxeri.

4. Stopanskata komora na Makedonija bara da se pokrene postapka za obedinuvawe na soodvetnite zakoni koi se odnesuvaat na rabotata na razli~nite inspekciski slu`bi vo eden zakon, da se predvidi zakonska odredba za nivno imenuvawe od strana na Sobranieto na RM, so {to }e se namali mo`nosta za nivna partizacija i politizacija, a }e se zgolemi nivnata nepristrasnost, efikasnost i odgovornost.

5. Stopanskata komora na Makedonija bara vo soodvetnite zakoni da se vospostavi mehanizam na proverka na bonitetot na pretprijatijata koi u~estvuvaat na tenderite i da se obezbedi ramnopraven tretman na site ponuduva~i (doma{ni i stranski). Vo grade`ni{tvoto da se vovedat licenci za grade`nite firmi koi moàt da izveduvaat investicioni objekti i samo takvi firmi da u~estvuvaat na tenderite.

6. Stopanskata komora na Makedonija insistira na po~ituvawe na zakonskite odredbi za pogolema transparentnost na tenderite za javnite nabavki i usoglasuvawe na regulativata so direktivite na EU i "Zelenata kniga", spored koi vo tenderskata procedura za javni nabavki, koncesii i javni raboti zadolìtelno da se odrùva prethoden sostanok so potencijalnite u~esnici.

7. Stopanskata komora na Makedonija bara od Vladata na Republika Makedonija javno da gi informira potencijalnite investitori deka Stopanskata komora na Makedonija e stru~no osposobena da im dade kompletna logisti~ka poddr{ka na stranskite investitori za zavr{uvawe na site postapki pri registrirawe na biznisot.

8. Stopanskata komora na Makedonija predlaga raspredelbata na ednokratnite me|unarodni prevozni dozvoli i na CEMT-dozvolite, povtorno da se dodeli na izvr{uvawe vo Komorata, bidej}i vo poslednite nekolku godini vo vrska so raspredelbata na ovie dozvoli postojano se javuvaa odredeni aferi. Komorata }e obezbedi maksimalna transparentnost vo vr{eweto na doverenoto ovlastuvawe i }e gi namali tro{ocite na ~lenkite so toa {to }e ovozmoì disperzija na distribucijata na odredeni dozvoli niz pove}e gradovi vo dràvata.

9. Za nadminuvawe na slabostite {to se javuvaat vo reguliraweto na avtobuskiot liniski prevoz na patnici se predlaga so pobliskite propisi na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("Slu`ben vesnik na RM" br. 68/2004), {to se vo faza na donesuvawe, Stopanskata komora na Makedonija da se ovlasti da vr{i usoglasuvawe na me|umesnite i me|unarodnite avtobuski vozni redovi me|u prevoznicite, pred tie da bidat registrirani.

10. ^lenkite na Stopanskata komora na Makedonija gi povikuvaat politi~kite partii da prestanat so praktikata da gi etiketiraat firmite pred zavr{uvawe na pravosilnite sudski odluki. Isto taka, Stopanskata komora na Makedonija prepora~uva Vladata da inicira izmeni vo izbornoto zakonodavstvo i itno da ja eliminira praktikata izborite da traat tolku dolgo i so toa da se paralizira raboteweto na biznis-zaednicata.

11. Vo Akcioniot plan na Vladata za analizirawe na slabostite vo izborniot proces, Stopanskata komora na Makedonija o~ekuva da se posveti mesto i na finansiraweto na izbornite kampawi, bidej}i toa e i osnovata na koruptivnoto odnesuvawe na partiite pred nivnoto doa|awe na vlast.

12. Stopanskata komora na Makedonija ja pozdravuva podgotvenosta na Vladata na Republika Makedonija za otvoren dijalog i razmena na mislewa vo vrska so Nacionalnata programa za prifa}awe na evropskoto zakonodavstvo.

13. Stopanskata komora na Makedonija ja pozdravuva podgotvenosta na Vladata na Republika Makedonija za otvoren dijalog i razmena na mislewa vo vrska so Nacionalnata programa za prifa}awe na evropskoto zakonodavstvo.

Reformi na sudskiot sistem Slabostite vo sudskiot sistem, osobeno vo delot na izvr{nata postapka, se ~esti ukaùvawa od ~lenkite na Komorata,

osobeno koga se diskutira na razni zdruènija i grupacii po odredeni analizi za dol`ni~ko-doveritelnite odnosi, nelikvidnosta, naplatata na pobaruvawata, ste~ajnite postapki i sli~no.

Vo funkcija na podobruvawe na efikasnosta na sudskiot sistem i zabrzuvawe na nere{enite slu~ai se predlaga: 1. formirawe specijalizirani sudovi (za stopanski sporovi, rabotni sporovi); 2. alternativno re{avawe na sporovite za da se izbegnat dolgite i skapi sudski parnici so re{avawe sporovi koi

proizleguvaat od trgovskite odnosi so stranski pretprijatija (me|unarodna arbitraà); 3. pobrzo donesuvawe na Zakonot za izvr{uvawe i negova dosledna primena; 4. Stopanskata komora na Makedonija bara da bide vklu~ena vo podgotovkata na noviot Zakon za ste~aj i predlaga so

nego, me|u drugoto, da se predvidi mo`nost Stopanskata komora na Makedonija da predlaga lica za ste~ajni upravnici, ste~ajnata postapka da se skrati i da sozdadat mo`nosti rentabilnite programi da prodolàt so rabota. Novo rabotno zakonodavstvo Vo ovaa oblast se predviduvaat odredeni promeni. ^lenkite na Komorata baraat:

1. da ne se kratat rabotni~kite prava, tuku da se eliminiraat zloupotrebite na postojnite prava; 2. da se donese nov Zakon za rabotni odnosi vo vtoriot kvartal od ovaa godina, so aktivno u~estvo vo negovata

podgotovka na site socijalni partneri;

7

3. pogolema fleksibilnost na pazarot na trud, poednostavuvawe na procedurite okolu priem, rasporeduvawe na rabota i otpu{tawe rabotnici;

4. platite da se definiraat vo bruto-iznos za realno izvr{ena rabota, vrz koja osnova }e bidat opredeluvani pridonesite i nadomestocite;

5. nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota {to go isplatuva rabotodavecot da se namali na 7 dena; 6. postapkite vo vrska so prinudniot odmor, prekinot na rabota i tehnolo{kiot vi{ok da se razgrani~at i strogo da se

definiraat, kako i uslovite za nivno realizirawe.

Stavovi vo vrska so donesuvawe podzakonski akti na Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis 1. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat Ministerstvoto za finansii da gi kompletira site

podzakonski akti koi se vo vrska so Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis ("Slu`ben vesnik na RM" br. 34/2001 i 6/2002).

2. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat soglasno Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elektronski potpis ("Slu`ben vesnik na RM" br. 34/2001 i 6/2002), Ministerstvoto za finansii da ovozmoì registracija na kompaniite koi imaat podgotven sistem za izdavawe sertifikati za elektronski potpis, kako akreditirani izdava~i. Dokolku ne se prezemat soodvetni ~ekori za operacionalizacija i harmonizacija na postojniot Zakon za podatoci vo

elektronski oblik i elektronski potpis so direktivite na EU, site napori na razvoj na bezbednoto elektronsko komunicirawe, za {to se zalaga Komisijata za informati~ka tehnologija pri Vladata na Republika Makedonija, finansiskiot sektor (banki, {tedilnici, osiguritelni kompanii), javniot sektor i delovnite subjekti }e bidat minimizirani, a dràvata te{ko }e moè da se odlepi od dnoto na prisustvo na informati~kata tehnologija vo sekojdnevnoto rabotewe.

Preporaka do Vladata na Republika Makedonija vo vrska so mo`nostite za angaìrawe na doma{nite

konsultantski ku}i

1. Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija baraat da se dostavi pismo do Vladata na Republika Makedonija, Oddel za evrointegracii, za da se ovozmoì ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija da imaat pristap do site programi za razvoj {to }e sleduvaat vo idnina. So ova ne samo {to }e se izbegne postojanoto opravduvawe od strana na Vladata deka ne se vo sostojba da gi realiziraat site proekti so postojniot dràven aparat, tuku }e se ovozmoì organizirana rabota na konsalting-kompaniite od na{ata zemja. Sredstvata {to }e treba da se platat za izgotvuvawe na programite }e padnat na tovar na donatorite, a u~estvoto na doma{nite konsultanti koi imaat me|unarodno prifatlivi referenci, vo golema merka }e ovozmoì zajaknuvawe na pozicijata na Republika Makedonija vo nejzinite procesi na pristapuvawe kon EU.

19.04.2005

Od vtorata Sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Na Vtorata sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija se verifikuvaa Stavovite na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so spre~uvawe na korupcijata, reformite vo pravosudstvoto i rabotnoto zakonodavstvo. Na sednicata se donesoa Odlukata za formirawe Makedonska energetska asocijacija, Odlukata za osnovawe Dru{tvo so ograni~ena odgovornost osnovano od edno lice - Agencija za delovno-stru~ni uslugi i Odlukata za formirawe Fond za poddr{ka na nau~no-istraùva~ki proekti.

24.05.2005

Od Tretata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata 1. Ovlastenite organi (Inspekcijata za avtorski i srodni prava pri Ministerstvoto za kultura, Sektorot za organiziran

kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Pazarnata inspekcija, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava, Obvinitelstvo i sudskite organi) soglasno zakonite, samo incidentno se vklu~uvaat vo za{titata na avtorskite i srodnite prava; ne postoi redovna, kontinuirana akcija za za{tita.

2. Neprimenuvaweto na zakonite za za{tita na avtorski prava predizvikuva nesogledlivi {teti kako na distributerite (namaleno e vrabotuvaweto kaj distributerite i prikaùva~ite poradi mal i nezna~itelen obem na rabota), taka i na dràvata:

- dràvata gubi milioni evra godi{no od DDV i danok od dobivka; - ogromni finansiski sredstva se von kontrola na dràvnite organi.

Zatoa, se bara Vladata da obebzedi sredstva i mehanizmi ovlastenite organi da go ras~istat pazarot od site vidovi piraterija vo najkus moèn period.

Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija za primenata na viznite proceduri i nivnoto vlijanie vrz delovnite

aktivnosti 1. Stopanskata komora na Makedonija da izgotvi sogleduvawe i plan za mo`nata poddr{ka na firmite vo postapkata na

apliciraweto za dobivawe viza (sozdavawe baza na relevantnata dokumentacija, popolnuvawe na aplikacijata, dostavuvawe na dokumentacijata, vospostavuvawe direktna komunikacija so viznite oddelenija na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva...).

2. Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Ministertsvoto za nadvore{ni raboti, da gi vospostavi ili da gi intenzivira kontaktite so stranskite konzularni i diplomatski pretstavni{tva vo zemjata za da se obezbedi posredni~ko-olesnitelno institucionalno vklu~uvawe na Komorata vo postapkata za priloùvawe na dokumentacijata potrebna za izdavawe vizi, so to~no definirani prava, obvrski i aktivnosti, a so cel nivno poednostavno i pobrzo dobivawe.

3. Zaradi nadminuvawe na problemot na ~esta zamena na paso{ite poradi obemot na izdadenite vizi i pe~ati za prekugrani~no preminuvawe kaj transpoterite, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da gi sogleda mo`nostite za zgolemuvawe na brojot na listovite vo paso{kata isprava.

9.06.2005

Od êtvrtata sednica na Upravniot Odbor na Stopanskata komora na Makedonija Upravniot odbor donese:

1. Strate{ki plan za postavenosta i funkcioniraweto na Stopanskata komora na Makedonija; 2. Strate{ki plan za funkcioniraweto na slu`bite vo Stopanskata komora na Makedonija; 3. Pravilnik za organizacija i raboteweto na Stru~nata slu`ba na Stopanskata komora na Makedonija i

8

4. Odluka za izbor na generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, so koja za generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija ja imenuva{e m-r Jelisaveta Georgieva, dosega{en {ef na Kabinetot na pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija.

19.09.2005

Od Pettta sednica na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija Na Pettata sednica na UO na Komorata se usvoija Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so

poka~uvaweto na cenata na naftenite derivati; Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so uslovite za steknuvawe penzija; Stavovi na Stopanskata komora na Makedonija vo vrska so pobaruvawata na grade`nite firmi od lokalnata samouprava; se usvoi Informacijata okolu inicijativata na Stopanskata komora na Makedonija do Vladata na RM za vra}awe na javnite ovlastuvawa na Komorata.

Stavovi za porastot na cenite na naftata i na naftenite derivati, za penzioniraweto i za pobaruvawata na

grade`nite firmi Za porastot na cenite na naftata i na naftenite derivati Vrz osnova na analizata za odrazot od zgolemuvaweto na cenite na naftata i na naftenite derivati vrz raboteweto

na stopanskite subjekti, Stopanskata komora na Makedonija bara: 1. Vladata na Republika Makedonija, vo najkratok moèn rok, da go razre{i pra{aweto na sopstvenost na gasovodniot

sistem so "Makpetrol" AD - Skopje. Isto taka, Vladata na Republika Makedonija da gi intenzivira aktivnostite okolu razvojot na gasovodniot sistem so cel pogolemo koristewe na ovoj poekonomi~en i ekolo{ki energens, kako alternativen izvor na energija.

2. Ministerstvoto za finansii, vo najkus moèn rok, javno da go objavi podatokot za vonrednite prihodi koi se sleani vo Buxetot na Republika Makedonija vo izminatiov period od 2005 godina po osnov na naplatata na danokot na dodadena vrednost, koj ima zna~aen udel vo strukturata na formiraweto na maloproda`nata cena na naftenite derivati. Soodvetno na ostvarenite vonredni prihodi, Vladata na Republika Makedonija da intervenira preku Direkcijata za stokovi rezervi za da se ovozmoì nabavka na mazut za neto-izvoznicite po subvencionirani uslovi, imaj}i predvid deka mazutot kako energens go upotrebuvaat stopanskite subjekti, a ~ija cena zabeleà najvisok porast vo 2005 godina.

3. Vladata na Republika Makedonija da izgradi strategija za postapuvawe i intervenirawe vo slu~aite na natamo{no zgolemuvawe na cenata na naftata i na naftenite derivati, a istata da ja prezentira pred javnosta i pred biznis-zaednicata.

4. Vo sektorot na infrastrukturnite dejnosti, posebno vo proizvodstvoto i vo distribucijata na elektri~na i toplinska energija, stapkata na DDV da se namali {to, isto taka, bi pridonelo vo vkupnoto tro{kovno rastovaruvawe kaj korisnicite na ovie energensi.

5. Da se organizira zaedni~ki sostanok so pretstavnici od Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za ekonomija so cel da se razgledaat predloènite merki i da se prezemat nephodnite aktivnosti za nivna operacionalizacija.

Barawe za odloùvawe na primenata na novite uslovi za steknuvawe so pravo na penzija

Vo nasoka na prezemawe optimalni i funkcionalni re{enija vo interes na stopanstvoto, Stopanskata komora na Makedonija bara Vladata na Republika Makedonija da go preispita svojot stav da ne predlaga odlagawe na primenata na ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM"" 24/2000).

So prifa}aweto na baraweto na Komorata za odloùvawe na primenata za dve godini (do 1septemvri 2007 godina) }e se obezbedi i rabotnicite koi na 1 septemvri 2000 godina imale najmalku 28 godini pezniski sta` (èna), odnosno 33 godini penizksi sta` (ma`), pravoto na starosna penzija da go ostvaruvaat pod porane{nite uslovi (so 35, odnosno so 40 godini penziski sta`).

Pobaruvawa na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dràvni organi Stopanskata komora na Makedonija bara od Vladata na Republika Makedonija da prezeme aktivni merki za izmiruvawe

na pobaruvawata na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dràvni organi za dosega izvr{enite grade`ni raboti i zatoa se neprifatlivi sekakvi drugi predlozi za transformirawe na pobaruvawata vo javen dolg na op{tinite kon grade`nite firmi.

Imaj}i predvid deka dolgogodi{noto nerealizirawe na pobaruvawata, koi se procenuvaat i do 50 milioni evra, predizvikuva te{kotii vo tekovnoto rabotewe na grade`nite firmi, Stopanskata komora na Makedonija bara da se prezemat merki vo slednata nasoka:

- da se izvr{i kompenzacija na pobaruvawata na grade`nite firmi od op{tinite i od drugite dràvnite organi za dosega izvr{enite grade`ni raboti, po pat na:

- kompenzacija so nivnite dospeani i idni obvrski po osnov na danoci i pridonesi, se' do izmiruvaweto na nivnite pobaruvawa i

- aktivirawe, odnosno dodeluvawe novi lokacii za gradewe objekti od strana na op{tinite i na dràvata.

9

Za ~lenkite

10.02.2005 Usoglasuvawe na bankite so Zakonot za trgovski dru{tva

Zdruènieto na bankarstvoto pri Stopanskata komora na Makedonija, vo prisustvo na pretstavnici na bankite, na NBRM i Ministerstvoto za finansii, rasprava{e za "Prakti~nata primena na Zakonot za trgovskite dru{tva vo bankite", inicirana od strana na Stopanska banka AD - Bitola.

Na sostanokot: - be{e prifatena pismenata inicijativa na Stopanska banka AD - Bitola so koja se ukaùva na prisutnata

neusoglasenost me|u Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za banki, koja im sozdava pove}e problemi vo nivnata rabota; - be{e potenciran kratkiot rok za usoglasuvawe na Statutot na bankite, soglasno odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva, koj treba da se verificira na nadle`nite sobranija na bankite, a prethodno da pomine niz soodvetna procedura na NBRM. Pri toa se imaa predvid i iskaùvawata na pretstavnikot na Ministerstvoto za finansii deka soglasno nivnata programa za rabota soodvetni izmeni na Zakonot za banki }e sledat vo vtorata polovina na 2005 godina;

- pretstavnicite na bankite se zaloìja nadle`nite organi (Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii i NBRM) so nu`no vnimanie i serioznost da pristapat kon iznao|awe re{enija za nadminuvawe na prisutnata neusoglasenost me|u ovie dva zakona, a se sugerira{e deka najrealno re{enie vo ovoj moment e da se prolongira rokot za usoglasuvawe, utvrden vo Zakonot za trgovski dru{tva. 17.02.2005 Treti SEEITA (South East European Information Technology Associatons - Sojuz na asocijacii na firmite od informati~ka tehnologija vo Jugoisto~na Evropa) i 2-ri MASIT Otvoreni denovi - Konferencija

Celta na Konferencijata be{e razvoj na informati~koto op{testvo opredeluvajki go pravecot na dvièwe spored karakteristikite na regionot po ve}e utvrdenite principi na Samiotot za infomati~ko op{testvo odràn vo @eneva.

Prviot den od Konferencijata go otvori gospodinot Xemaili Mehazi, minister za transport i vrski vo prisustvo na predava~i na eminentni lica od zemjata i od regionot. Vo ramkite na prviot den od Konferencijata posebno vnimanie zabeleà trkaleznata masa podgotvena od Proektot za izrabotka na Nacionalnata strategija za razvoj na informati~ko op{testvo.

Vtoriot den go otvori zamenik-ministerot za ekonomija, gospodinot Sa{a Andonovski, istaknuvaj}i deka znaeweto i informaciite se' poveke se osnova za dobri ekonomski odnosi.

18.02.2005 Pres-konferencija na v.d. pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, g-|ata Sava Dimitrova

18 Fevruari - Den na Stopanskata komora na Makedonija Po povod 18 Fevruari - Denot na Stopanskata komora na Makedonija i 60-godi{ninata od donesuvaweto na Povelbata

na Prezidiumot na ASNOM za osnovawe na Trgovsko-industriskata komora vo Skopje, v.d. pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, g-|a Sava Dimitrova, odrà pres-konferencija na koja, pokraj na spomenatiot jubilej, se osvrna i vrz aktuelniot proces na izborni aktivnosti vo Komorata, kako i vrz nejzinite me|unarodni aktivnosti.

Voobi~aenoto odbeleùvawe na 18 Fevruari kako Den na Komorata na koja istovremeno se dodeluva i Nagradata na Stopanskata komora, godinava poradi izbornite aktivnosti i vkupnata transformacija na Stopanskata komora na Makedonija soglasno noviot Zakon za Stopanskata komora na Makedonija }e bide odloèno za okolu eden mesec.

Inaku, izbornite aktivnosti, kako {to soop{ti g-|ata Dimitrova, se vo poln ek. Nedelava zavr{uvaat izborite vo 15-te regionalni komori na ~ii sostanoci be{e zabeleàn naglasen interes na trgovskite dru{tva. Narednata nedela treba da se odràt izborite na upravnite odbori, pretsedatelite i pretstavnicite vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija i na zdruènijata, a izborniot proces }e se zaokruì so odrùvaweto na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija. Po konstituiraweto na site regionalni komori i zdruènija, vsu{nost vo rakovodeweto so Stopanskata komora na Makedonija }e bidat vklu~eni nad 500 stopanstvenici. Od druga strana, na ovie izbori }e bidat delegirani 31 pretstavnik od regionalnite komori i 54 predstavnici od zdruènijata vo Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, koe na svojata prva sednica treba da izbere pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija i ~lenovi na Upravniot i na Nadzorniot odbor. Na istata sednica se o~ekuva da se donese programa za rabota, finansiski plan na Komorata, kako i da se utvrdi visinata na pridonesot {to }e go pla}aat nejzinite ~lenki.

V.d. pretsedatelot na Komorata, g-|ata Sava Dimitrova, se osvrna i vrz aktuelnite me|unarodni aktivnosti povrzani so nejziniot prestoj vo Brisel vo ramkite na Dràvnata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, na ~inot na predavaweto na odgovorite na Pra{alnikot vo Evropskata komisija.

Prestojot vo Brisel be{e iskoristen za sredba so pretsedatelot na Belgisko-luksembur{kata komora, gospodinot Milan Jezi} von Gene{ek, na koja be{e potpi{an Dogovor za sorabotka me|u dvete komori so cel unapreduvawe na stopanskata sorabotka me|u Republika Makedonija, Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg. Na sve~eniot ~in prisustvuvaa i pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, g-|ica Radmila [e}erinska i gospodinot Sa{ko Stefkovski, ambasador na Republika Makedonija vo Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg.

Na pres-konferencijata g-|ata Dimitrova pred novinarite gi najavi i brojnite drugi me|unarodni aktivnosti, kako, na primer, sednicata na Asocijacijata na balkanskite komori vo Atina. Stopanskata komora na Makedonija e potpretsedava~ na ovaa Asocijacija, a narednata godina ja prezema ednogodi{nata pretsedava~. 06.03.2005 Biznis-sredba na ~lenki na JUTA so ~lenki na ATAM - zgolemuvawe na turisti~kata sorabotka me|u Makedonija i SCG

Na pokana i vo organizacija na Asocijacijata na turisti~ki agencii na Makedonija, 40 turisti~ki stopanstvenici od SCG - ~lenki na asocijacijata JUTA prestojuvaa vo Republika Makedonija so cel zapoznavawe so aktuelnata turisti~ka ponuda na na{ata zemja. Zavr{nata sredba na na{ite so turisti~kite agencii od SCG se odrà vo Ohrid, na koja{to golem broj turisti~ki agencii-~lenki na ATAM ponudija konkretni programi za razni vidovi turisti~ki prestoj vo Republika Makedonija. Od iznesenoto na sredbata ATAM-JUTA realno moè da se o~ekuva prodlabo~uvawe na sorbotkata na nivo na dvete turisti~ki stopanstva i pogolem broj turisti od Republika Srbija, kako zna~aen emitiven pazar za na{iot turizam. 09.03.2005

Razgleduvawe na Predlog-zakonot za hartii od vrednost Zdruènieto na bankarstvoto zaedno so Komisijata za hartii od vrednost, rasprava{e po Predlog-zakonot za hartii

od vrednost.

10

Zna~eweto na ovoj zakon i potrebata od negovoto donesuvawe go obrazloìja pretsedatelot na Zdruènieto, d-r Gligor Bi{ev i pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost, d-r Vesna Pendovska.

Ovoj zakon, {to e osobeno bitno, treba da obezbedi pogolemo otvorawe na dràvata vo ekonomskata sfera, me|u drugoto i vo funkcija na privlekuvawe stranski investicii.

Zabele{lkite i predlozite na Zdruènieto na bankarstvoto se prosledeni do Ministerstvoto za finansii. 23.3.2005 Analiza na zgolemuvaweto na konkurenskata sposobnost na tekstilnata industrija i konfekcijata na Republika Makedonija, so predlog-merki

Upravniot odbor na Zdruènieto na tekstilnata industrija i konfekcijata raspravaj}i za polo`bata i problemite so

koi{to se soo~uva ovaa trudointenzivna granka, predloìja konkretni prioritetni merki {to treba da se prezemat od dràvnite institucii:

- povlasteni stapki za pridonesi i danoci na vrabotenite od tekstilnata industrija za (penzisko i invalidsko osiguruvawe, zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe od nevrabotenost i dr.); - osloboduvawe od pla}awe personalen danok od dohod na vrabotenite; - osloboduvawe od pla}awe na danokot od dobivka; - neodlo`na revizija na carinskite tarifi, preku celosno osloboduvawe od pla}awe carina na osnovnite surovini, pomo{ni materijali i na opremata, so {to }e se ovozmoì pomalku angaìrawe na finasiski sredstva i mo`nost kon polesna preorientacija od sega{nite "LON"-dorabotki za izvoz kon klasi~no proizvodstvo, {to }e pretstavuva imperativ za narednite godini, bidej}i "LON"-dorabotkite za izvoz postepeno }e se namaluvaat; - otstranuvawe na administrativnite proceduri vo delot na carineweto, kako {to se obezbeduvawe bankarska garancija za privremen uvoz, skratuvawe na vremeto na carinewe i barawe dokaz za odnapred plateni dava~ki i sl.; - osloboduvawe od pla}awe 19 evra za sekoja carinska deklaracija pri uvoz na materijali, pomo{ni sredstva i dr.;

- osloboduvawe od pla}awe DDV pri uvoz zaradi izvoz iako podocna se vr{i povratuvawe na sredstvata, {to vo praksata iznesuva od 4-5 meseci, za {to vo uslovi na nelikvidnost so obrtni sredstva firmite treba dopolnitelno da angaìraat finasiski sredstva i dopolnitelno da se zadolùvaat kaj delovniote banki;

- prodolùvawe na otpo~natite aktivnosti za odobruvawe na bescarinski tretman na tekstil i proizvodi od tekstil vo izvozot od Republika Makedonija vo SAD;

- Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot da obezbeduva novi povolni kreditni linii, so namaleni kamatni stapki za tekstilnata industrija;

- ukinuvawe na 0, 1% zafa}awe od uvoznite i izvoznite zdelki; - transparentnost na kriteriumite spored koi se dodeluvaat sredstvata od kompenzacionite fondovi i za istite da

ne se baraat bankarski garancii koi so visokite kamatni stapki se ednakvi na kreditite {to gi nudat delovnite banki, a tie da se davaat preku Zdruènieto na tekstilnata industrija;

- pogolema dostapnost vo koristeweto stranskite kreditni linii i drugi donacii {to doa|aat od stranstvo; - transparentnost na tenderite i u~estvo na istite da imaat isklu~ivo proizvodnite kompanii; - razre{uvawe na problemot na kursniot cenoven disparitetet na dolarot kaj izvoznoto proizvodstvo, nezavisno od

opciite (stimulacii), povolni kreditni linii, so namaleni kamatni stapki i drugi kompenzatorski merki; - nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota {to go isplatuva rabotodavecot da se svede na sedum

dena na tovar na pretprijatieto; - vo funkcija na namaluvawe na tro{ocite na rabotewe i zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost na izvoznite

kompanii, da se preispitaat cenite na energetskite goriva (mazut, nafta, elektri~nata energija i dr.) so voveduvawe stimulativni ceni za tekstilnata industrija.

Isto taka, za podobruvawe na sostojbite treba da se prezemat aktivnosti i vo delot na razre{uvawe na pra{aweto za potekloto na stokite i kumulacijata na potekloto vo trgovskite odnosi na Republika Makedonija i EU, neophodno e angaìrawe za koristewe na dijagonalnata kumulacija me|u zemjite-~lenki na EU, EFTA, Republika Turcija i zemjite od Ju-regionot so Republika Makedonija, koordiniran nastap vo promotivnite aktivnosti vo stranstvo, osobeno vo privlekuvawe potencijalni investitori i direktni investirawa vo povisoki formi na sorabotka; primena na staroto re{enie za penzionirawe po dvete osnovi - starost do 55 godini i 35 godini raboten sta` i sl. 24.03.2005

Prezentacija na edno{alterskiot sistem Zdruènieto na bankarstvoto go razgleduva{e Izve{tajot za vospostavuvawe edinstven trgovski registar i celosna

implementacija na konceptot za edno{alterski sistem (otvorawe smetki za u~esnicite vo platniot promet kaj delovnite banki).

Pretsedatelot na Zdruènieto na bankarstvoto d-r Gligor Bi{ev, ja obrazloì ulogata na komercijalnite banki vo implementacijata na ovoj proekt, koj e od osobena va`nost vo periodot koga se dviìme kon EU. Ottuka, se nametnuva i potrebata od usoglasuvawe na zakonskata regulativa vo bankarskiot sistem kon regulativata na evropskoto zakonodavstvo.

Implementiraweto na edno{alterskiot sistem zna~i i pretpostavka za privlekuvawe na stranskite investicii, koi se zna~aen faktor vo programskite opredelbi za zgolemuvawe na proizvodnite aktivnosti i pottiknuvawe na razvojot na makedonskoto stopanstvo. Pri toa proektot treba da bide ekonomski opravdan za da bide odr`liv.

Naglasuvaj}i deka bankarskata industrija e celosno otvorena kon ovoj proekt so koj, me|u drugoto, }e pridonese za zgolemuvawe na aùrnosta na bankite, pretsedatelot na Zdruènieto predloì da se izvr{i i edukacija na kadrite, vrz baza na dosega{nite pozitivni iskustva vo zemjite vo koi se primenuva edno{alterskiot sistem.

Gospodinot Na}e Stojanovski, direktor na Centralniot registar, istakna deka od ovoj sostanok se o~ekuva da se razmenat mislewa i sugestii za podobruvawe na zakonskite re{enija vo ovaa sfera. 06.4.2005 Rasprava po predlog-visinata na nadomestocite za plastika i plasti~ni proizvodi vo ~lenot 189 od Predlog-zakonot za ìvotna sredina

Vo ramkite na Direkcijata za pretstavuvawe i zastapuvawe na interesite na ~lenkite pri Stopanskata komora na

Makedonija, pove}eto grupacii odràa rasprava po Predlog-zakonot za ìvotna sredina. Pri toa, zakonot vo celina be{e poddràn vo site osnovni na~ela, principi, definicii i drugi brojni odredbi, so pove}e zabele{ki vo delot na finansiraweto, poto~no ~lenot 185 od Predlogot na zakonot. Ministerstvoto za ìvotna sredina kako predlaga~ na zakonot prifati pove}e zabele{ki i gi vgradi vo tekstot, me|utoa ne go prifati misleweto na Grupacijata za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi za izmena na visinata na nadomestokot {to se pla}a za plastika i plasti~ni proizvodi.

Vo natamo{nata faza, koga Predlog-zakonot be{e vo sobraniska procedura, ovaa Grupacija podnese amandman za namaluvawe na nadomestokot za polietilenskite vre}i i kesi, pri {to istiot ne be{e prifaten. 07.4.2005 Predlog-merki i aktivnosti za nadminuvawe na sostojbite vo grade`ni{tvoto

Upravniot odbor na Zdruènieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grad`ni materijali i nemetalite, vo pro{iren sostav, rasprava{e za aktuelnite problemi vo grade`ni{tvoto, pri {to, kako i mnogu pati dosega se konstatira deka

11

dolgogodi{niot period na dezinvestirawe pridonese za nedovolno iskoristuvawe na raspoloìvite kapaciteti vo grade`ni{tvoto, grade`nata i nemetalnata industrija. Od druga strana, kaj grade`nicite se prodlabo~uva i zadolènosta, pri {to, golemo vlijanie imaat i nenaplatenite pobaruvawata za izvr{enite grade`ni raboti, posebno od dràvnite institucii i organi, koi iznesuvaat okolu 2, 2 miljardi denari, a so toa i zgolemuvawe na obvrskite kon dr`vata koi iznesuvaat 1, 45 miljardi denari (bez primeni avansi), samo od ~etirite pogolemi grade`ni firmi. Isto taka, golemiot broj grade`ni firmi na makedonskiot pazar pridonesoa i za se' po~esta nelojalna me|usebna konkurencija, preku nudewe niski ceni, ili dobivawe rabota na tenderite na firmi koi skoro i da ne gi ispolnuvaat tenderskite uslovi. Grade`nicite se zalagaat, na site tenderi koi se objavuvaat od strana na dràvata i dràvnite organi, da se vovede pretkvalifikacija, so {to u{te vo startot }e se eliminiraat firmite koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite za izvr{uvawe na rabotite, no i voveduvawe licenci na grade`nite firmi soglasno zakonskite propisi vo grade`ni{tvoto. Grade`nicite se zalagaat, vo ramkite na planiranite sredstva za kapitalni investicii, da se prodolì gradbata i toa na proekti koi ve}e se otpo~nati so gradba ili koi se planiraat da se gradat kako {to se: III delnica na Pletvar, HS "Zletovica", HEC "Matka 2" - Sv. Petka, Bo{kov Most, kako i kompletirawe na avtopatot do Tabanovce i drugi delnici od Koridorot 10, no i Koridorot 8, posebno prodolùvawe na aktivnostite kon turisti~kite centri vo Republika Makedonija. Upravniot odnbor na Zdruènieto usvoi merki, koi vo kontinuitet treba da se re{avaat, vo zaedni~ka koordinacija so grupaciite na Zdruènieto koi treba da bidat formirani do krajot na mesec april ovaa godina. 13.4.2005 Predlog-tarifnata oznaka 3907 60-polietilen tereftalatot so stapka od 5% da se oslobodi od carina, kako {to se i ostanatite polimeri Grupacija za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi

Na rabotnata sredba so proizvoditelite na PET-ambalaà e poddràna inicijativata, dadena od strana na proizvoditelite na PET-ambalaà, za namaluvawe na postojnata carinska stapka za tarifnata oznaka 3907 60 (polietilen tereftalat) od 5% na 0%. So ukinuvawe na carinata }e se ovozmoì ovaa surovina potrebna za proizvodstvo na PET-pretformi i PET-{i{iwa, da se izedna~i so ostanatite polimeri za koi ne postoi carina. Proizvoditelite na PET-ambalaà kako argument na baraweto za namaluvawe (ukinuvawe) na carinata, go naveduvaat faktot {to vo Republika Makedonija nema proizvodstvo na polietilen tereftalat granulat. Kako dopolnitelna nepovolnost za uvoznicite e i toa {to negovata cena e vo postojan porast, poradi rastot na cenata na naftata na svetskiot pazar. 10.4.2005 Personalniot danok na dohod za fizi~kite lica - sobira~i na {umski plodovi

Grupacijata za proizvodstvo na lekoviti rastenija i otkup na {umski plodovi ukaà deka soglasno Zakonot za personalen danok od dohod ne se obvrznici po osnov na istiot. Grupacijata upati barawe do Upravata za javni prihodi, odnosno Ministerstvoto za finansii, za izzemawe od ovaa obvrska. 12.4.2005

Stopanskata komora na Makedonija na prezentacijata na uslugite na Centarot za unapreduvawe na kvalitetot vo proizvodstvoto i uslugite i na Centarot za pottiknuvawe na mali i sredni pretprijatija ja naglasi svojata prioritetna opredelba - Komorata da bide biznis-servis za potrebite na makedonskite i stranskite firmi, so cel prezentacija na potencijalite na makedonskata ekonomija i zgolemuvawe na investiciite i razmenata.

"Malite i srednite pretprijatija se dominantnata ekonomska kategorija koja ja so~inuvaat duri 99,5% od vkupniot broj registrirani firmi vo Republika Makedonija. Ottuka, tie se vo centarot na interesot i griàta na Komorata", re~e Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. 14.4.2005 Cenovnik za nadomestok na priklu~uvawe na vodosnabditelniot i kanalizacioniot sistem na korisnicite na uslugata

Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdruènieto na komunalnite dejnosti, razgleduva{e pra{awa povrzani so Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi i Zakonot za lokalna samouprava, so cel da se razjasnat odredeni pra{awa vo vrska so novata decentralizacija i konstituiraweto na novite soveti na op{tinite. Za taa cel, Komisijata podgotvi Predlog-dogovor, {to treba da se sklu~uva me|u davatelite i korisnicite na komunalnite uslugi, za {to postoi obvrska soglasno ~len 48 od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi, koj{to treba da se dostavi do site javni pretprijatija od komunalnata dejnost. 14.4.2005. Piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata

Sekcijata na distributerite na filmska i tv-programa rasprava{e za piraterijata vo oblasta na filmot i tv-programata i nejzinoto vlijanie vrz legalnata rabota. Pritoa bea doneseni slednite zaklu~oci: 1. zakonodavstvoto za za{titata na avtorskite i srodnite prava vo Makedonija e celosno zaokruèno i najnovite Direktivi na EU se celosno implementirani; 2. ovlastenite organi soglasno zakonite, incidentno se vklu~uvaat vo za{titata na avtorskite i srodnite prava; ne postoi redovna, kontinuirana akcija za za{tita; 3. ovlasteni organi koi se zanimavaat so ova pra{awe se: Ministerstvoto za kultura (Inspekcija za avtorski i srodni prava), Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Sektor za organiziran kriminal), Pazarnata inspekcija, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava na Makedonija, Obvinitelstvo i sudskite organi; 4. neprimenuvaweto na zakonite predizvikuva nesogledlivi {teti kako za distributerite, taka i za dràvata - dràvata gubi milioni evra na ime na DDV i danok od dobivka godi{no; - namaleno e vrabotuvaweto kaj distributerite i prikaùva~ite poradi mal i nezna~itelen obem na rabota; - ogromni finansiski sredstva se von kontrola na dràvnite organi; 5. Vladata mora da obebzedi sredstva i mehanizmi ovlastenite organi da go ras~istat pazarot od site vidovi poso~ena piraterija vo najkus moèn period. 19.04.2005 Saem za informatika

Celta na izleguvaweto na MASIT na ovoj saem e {to pogolemo zgolemuvawe na javnata svest za prisustvoto na MASIT kako asocijacija koja ja razviva i afirmira makedonskata IT industrija ne samo na doma{niot, tuku i na stranskte pazari.

Na Saemot Infokom izloùvaa: "Neokom", "MBS", "Duna Kompjuteri", "S&T Hermes Plus", "Rema Kompjuteri" i "Infoproekt".

12

21.04.2005 Sredba me|u stopanstvenicite i direktorot na Carinskata uprava na RM

Gospodinot Ilija Iloski, direktor na Carinskata uprava na Republika Makedonija, gi zapozna stopanstvenicite so noviot Carinski zakon i Zakonot za carinski merki pri sproveduvawe na Zakonot za za{tita na intelektualnata sopstvenost. Pritoa negovite sorabotnici napravija prezentacija na novite zakoni, a po zavr{uvawe na prezentacija stopanstvenicite postavuvaa pra{awa na koi pretstavnicite od Carinata vedna{ im davaa odgovori.

So cel unapreduvawe na delovniot ambient vo Republika Makedonija preku olesnuvawe na trgovijata i transportot, kako uslov za uspe{no stopanisuvawe i poddr{ka na interesot za stranski investicii, preku ostvaruvawe na sorabotkata me|u delovnata zaednica - Carinskata uprava na Republika Makedonija - Vladata, a soglasno preporakite na Svetskata carinska organizacija i UNCTAD, g. Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija i g. Ilija Iloski, direktor na Carinskata uprava na Republika Makedonija, na ovaa sredba go potpi{aa Protokolot za sorabotka me|u Stopanska komora na Makedonija i Carinskata uprava na Republika Makedonija. Protokolot }e pretstavuva kontinuitet vo dosega{nata uspe{na sorabotka me|u dvete institucii. Protokolot predviduva sorabotka na poleto na razmena na informacii, organizirawe sredbi so stopanstvenicite so cel re{avawe tekovni problemi, sorabotka vo proekti i inicijativi, prezemawe zaedni~ki aktivnosti na planot na obuka i edukacija vo oblasta na carinskite postapki. 25.04.2005 Sovetuvawe na tema: "Sogleduvawa na Dràvniot pazaren inspektorat i Direkcijata za hrana pri vr{eweto na nadzorot po odnos na obvrskite na trgovcite i pravata na potro{uva~ite vo primenata na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite"

Organizator na sovetuvaweto bea Ministerstvoto za ekonomija i Stopanskata komora na Makedonija. Pretstavnicite na trgovski firmi, povikuvaj}i se na iskustvata od svojata praksa, dadoa konkretni zabele{ki na

nekolku zakonski odredbi. Dogovoreno e trgovskite subjekti svoite inicijativi za razre{uvawe na site otvoreni pra{awa okolu primenata na Zakonot, da gi prosledat do Stopanskata komora na Makedonija, ili do Oddelenieto za za{tita na potro{uva~ite pri Ministerstvoto za ekonomija. 26.04.2005 Ministerot za finansii, gospodinot Nikola Popovski, razgovara{e so ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija

Na sredbata na koja prisustvuvaa pretstavnici na okolu 100 firmi, bea izneseni pove}e konkretni pra{awa i problemi so koi{to se soo~uvaat vo nivnoto sekojdnevno rabotewe i za koi{to o~ekuvaat angaìrawe na Ministerstvoto za finansii. Problemite se odnesuvaat najmnogu na merkite od oblasta na dano~nata politika, carinskata politika, javnite nabavki, poddr{kata na izvoznite aktivnosti, borbata protiv korupcijata i sli~no.

Ministerot Popovski, potenciraj}i ja korisnosta od vakvi direktni sredbi so pretstavnicite na privatniot sektor, izrazi celosno razbirawe za nivnite barawa i ukaà deka tie so nu`no vnimanie }e gi razgledaat i soodvetno }e odgovorat vo ramkite na nivnite nadle`nosti i vo soglasnost so Programata na Vladata i makroekonomskata politika. Za del od pra{awata koi se vo nadle`nost na drugite resori, ministerot Popovski prezede obvrska da ja informira Vladata.

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, zablagodaruvaj}i se na konstruktivniot anga`man na ministerot Popovski, posebno ja potencira poddr{kata {to ja davaat ~lenkite na Komorata na Vladata vo sproveduvaweto na reformite i na natamo{nata izgradba na stopanskiot sistem. Pri toa, toj ja pozdravi podgotvenosta na Ministerstvoto za finansii za aktivna sorabotka so ~lenkite na Komorata po zdruènija, grupacii i regionalni komori, osobeno vo podgotvuvaweto na odredeni zakonski akti {to se od nivna nadle`nost. 28.04.2005 Sve~eno vra~uvawe na nagradite na Stopanskata komora na Makedonija

Nagradite na trgovskite dru{tva i menaxeri gi vra~i pretsedatelot na Odborot za nagradi i priznanija, gospodinot Blagoja Hristovski.

Pokraj ~lenovite na oblicite i telata na Komorata, na sve~enosta prisustvuvaa i: pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, gospodinot Qup~o Jordanovski i pretsedatelot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, gospodinot Van~o Muratovski.

- Za postignati osobeni rezultati vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto, produktivnosta i ekonomi~nosta vo raboteweto na trgovskite dru{tva Nagrada na Stopanskata komora na Makedonija dobija: 1. IZVOZNA I KREDITNA BANKA AD - Skopje; 2. AD ZA OSIGURUVAWE "VARDAR"- Skopje; 3. GRADE@EN INSTITUT "MAKEDONIJA" AD - Skopje; 4. DPGIT "EUROKOMPANI" Kemal i drugi DOO uvoz-izvoz - Gostivar; 5. AD "OGRA@DEN"- Strumica; 6. "MESNA INDUSTRIJA I KLANICA" AD - Sveti Nikole; 7. @IVINARSKA FARMA "VEZE- [ARI" - s. Trebo{ - Tetovo; 8. DPT "NOEL" eksport-import DOOEL - Gevgelija; 9. AD "NAPREDOK" Pretprijatie za proizvodstvo na delovi za mebel i mebel - Peh~evo. - Za postignati osobeni rezultati vo unapreduvaweto na organizacijata na raboteweto, proizvodstvoto, prometot i uslugite, Nagrada na Stopanskata komora na Makedonija dobija menaxerite: 1. Gospodin VENKO [APKAR, generalen direktor na "AMK SP" - Ohrid i 2. Gospodin ZORAN \UROV, pretsedatel na UO na "7 Noemvri" AD - Gevgelija.

Sredba na guvernerot na NBRM, m-r Petar Go{ev so ~lenkite od bankarskiot sektor Na sednicata na Upravniot odbor na Zdruènieto na bankarstvoto guvernerot na NBRM, m-r Petar Go{ev, govore{e za

monetarnite dvièwa i za merkite za unapreduvawe na raboteweto na finansiskiot sektor. Vo taa smisla gi prezentira{e postignatite rezultati vo stopanstvoto vo 2004 godina, ostvaruvaweto na Makroekonomskata politika vo 2005 godina, koi spored ocenkite na NBRM se so pozitivni tendencii. Pri toa, toj gi naglasi i programiranite aktivnosti na NBRM vo sferata na dograduvawe na zakonskata regulativa vo finansiskiot i bankarskiot sektor, i iskaà spremnost za sorabotka so bankite-~lenki na Zdruènieto na bankarstvoto pri Stopanskata komora na Makedonija. 16.5.2005 Javna rasprava po Predlog-zakonot za radiodifuzna dejnost

Sekcijata na mediumite upati na brojni problemi po tekstot na Predlog-zakonot za radiodifuzna dejnost, no od prisutnite se dadoa konkretni predlozi koi{to }e treba da se inkorporiraat vo noviot tekst na ovoj Predlog-zakon. Zatoa se

13

predloì Rabotna grupa da izgotvi zaklu~oci od raspravata, koi }e bidat dostaveni do Ministerstvoto za transport i vrski i do Vladata na Republika Makedonija.

Prisutnite ja pozdravija inicijativata na Stopanskata komora na Makedonija za ovaa javna rasprava, bidej}i vo vrska so ovoj Predlog-zakon do sega se odrùvale brojni raspravi, no za prvpat na edno mesto se sobraa da razmenat svoi mislewa site subjekti koi se involvirani vo donesuvaweto na ovoj mnogu biten Zakon za mediumite vo Republika Makedonija.

19.05.2005 Zakon za veterinarno zdravstvo (sega{ni i idni obvrski od aspekti na zdravstvenata za{tita na ribite)

Soglasno Zakonot za veterinarno zdravstvo zadolìtelni se soodvetni merki kako vo proizvodstvoto na ribi, taka i vo uvozot na riben podmladok. Poradi opasnosta od vnesuvawe na zdravstveno nesoodveten podmladok Grupacijata za ribarstvo ukaà na potrebata od stroga kontrola pri negov uvoz.

19.05.2005 Konstitutivna sednica na Fondot za poddr{ka na nau~no-istraùva~kite proekti Sredba so menaxerite na 20-te najprofitabilni kompanii vo Republika Makedonija za 2004-ta godina so Vladata na Republika Makedonija

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija organizira sredba na menaxerite na 20-te najprofitabilni kompanii vo Republika Makedonija vo 2004 godina so Vladata na Republika Makedonija.

Inicijativata na pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, organiziraweto vakva sredba pretendira da bide tradicionalno i da se odrùva sekoja godina. Ovaa sredba pretstavuva odli~na mo`nost da se razmeni mislewe so najuspe{nite kompanii vo Republika Makedonija, bidej}i tie pretstavuvaat dvigatel za natamo{niot razvoj na makedonskata ekonomija i nivnite predlozi preku Stopanskata komora na Makedonija, za podobruvawe na vkupniot ambient na stopanisuvawe, }e bidat dostavuvani do Vladata na Republika Makedonija.

Na sredbata pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija gi obrazloì ulogata i funkciite na Fondot za poddr{ka na nau~no-istraùva~kite proekti od interes za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, {to be{e poddràno od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija i od pretstavnicite na prisutnite firmi za vospostavuvawe trajna vrska me|u biznis-zaednicata i naukata.

Formiraweto na Fondot za poddr{ka na nau~no-istraùva~kite proekti treba da pomogne mnogu nau~ni proekti da se implementiraat vo sekojdnevnoto rabotewe na biznis-subjektite, kako i pottik i za site drugi subjekti vo dràvava da rabotat vo toj pravec, so povik i drugite firmi, nevladini institucii i organizacii, da ja poddràt ovaa inicijativa i da participiraat vo Fondot.

Po~esen pretsedatel na ovoj Fond e pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija. Na sredbata, pokraj pretstavnici na najprofitabilnite firmi, prisustvuv{e delegacija na MANU, predvodena od

akademik Cvetan Grozdanov, pretsedatel na MANU.

23.05.2005 Zapo~na so rabota Call-kontakt-centarot na Stopanskata komora na Makedonija

Noviot Call-kontakt-centar na Stopanskata komora na Makedonija, }e ovozmoì zainteresiranite so biraweto na brojot 15015 da dojdat do informacii koi im se neophodni vo nivnoto rabotewe vo zemjata i vo stranstvo. Promotivnata kampawa na Call-centarot, sozdadena za prvpat od samite ~lenki na Komorata, ednovremeno pretstavuva i nova mo`nost za nivna afirmacija i promocija, kako i za me|usebna komunikacija.

Obu~en tim komunikatori pri Komorata }e gi obezbeduva baranite podatoci vo rok od polovina ~as, po {to operatorite }e vr{at i proverki za vospostavenite kontakti i razmenetite informacii. Sozdavaweto na noviot komunikaciski centar se predviduva da ovozmoì navremeno, to~no i precizno informirawe na ~lenkite na Komorata, a so toa i pouspe{no delovno funkcionirawe.

Stopanskata komora na Makedonija vo nastojuvawata da go promovira zna~eweto na Call-centarot vo delovnoto rabotewe na stopanstvenicite }e organizira niza aktivnosti.

Bea prezentirani idejnite re{enija za promocija na Call-centarot sozdadeni od ~lenkite na Komorata, sozdavaj}i so toa i sopstvena prezentacija osven onaa na novata komorska usluga. Kreativnite re{enija na ~lenkite, sozdadeni od nivnite proizvodi, }e bidat pretstaveni na veb-portalot na Komorata, a po pat na glasawe od samite ~lenki }e bidat odbrani najuspe{nite pretstavuvawa na Call-centarot 15015. Ednovremeno, toa pretstavuva i prezentacija na procesot na organiziraweto na ~lenkite na Komorata vo nov Klub nare~en M2M (~lenki za ~lenkite). Klubot M2M }e gi obedini ~lenkite na Komorata niz me|usebnoto naso~uvawe i povrzuvawe, odnosno promocija i vzaemno koristewe na povolnostite i privilegiite.

23.05.2005 Inicijativa za izmena na Zakonot za lizing

Grupacijata za lizing rasprava{e za odredeni sistemski pra{awa koi treba da bidat rezre{eni, so cel da se ovozmoì postabilen razvoj na dejnosta lizing vo Makedonija.

Vo taa smisla be{e naglasena potrebata od dopolnuvawe i izmeni na oddelni zakoni kako {to se: Zakonot za lizing, Zakonot za ste~aj, Zakonot za promet na nedvi`nosti, Zakonot za javni nabavki i sl. Vo funkcija na podobruvawe na biznis-klimata za dejnosta lizing, se naglasi potrebata od precizirawe na oddelni re{enija vo Zakonot za DDV, pri {to se predloì rezervaciite za rizici na naplata na pobaruvawata po osnov na lizing da imaat ednakov tretman, kako i rezervaciite na lo{i plasmani na bankite.

24.05.2005 Sredba na stopanstvenicite so najdobrite diplomci od Makedonija

Na Denot na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij - 24 Maj, najdobrite diplomci so prosek nad 9 ostvarija kontakti so stopanstvenicite zainteresirani za vrabotuvawe kvalitetni kadri. Povrzuvaweto e rezultat na nastojuvaweto na Stopanskata komora na Makedonija da dade konkreten pridones vo namaluvaweto na nevrabotenosta vo zemjata, so cel spre~uvawe na "odlivot na mozoci", kako i obezbeduvawe kvalitetni stru~ni kadri vo kompaniite i vo dràvnite institucii. Na sredbata prisustvuva{e i ministerot za trud i socijalna politika, gospodinot Stev~o Jakimovski, koj dade poddr{ka na inicijativata, ocenuvajki ja kako nov pridones vo sozdaweto podobra biznis-klima vo zemjava i namaluvawe na nevrabotenosta.

Osobeno zadovolstvo za projavenata inicijativa i grià da se angaìraat najkvalitetnite diplomci vo Makedonija izrazi i gospodinot Azis Poloàni, minister za obrazovanie.

Nastojuvawata na Komorata se i vo idnina da gi afirmira mladite kadri i da raboti na podigawe na imixot i na kvalitetot na stopanstvoto vo Makedonija, kako neophoden preduslov vo procesot na evrointegracija.

14

05.05.2005 MASIT stana ~len na WITSA (World Information Technology and Service Alliance) vo Ostin, Teksas, SAD

Kako ~len na WITSA, Makedonskata IT-Asocijacija (MASIT) se' pove}e se zalaga za aktivna poddr{ka vo Makedonija na javnite pra{awa istovremeno vlijaej}i na kreiraweto na globalna informati~ka infrastruktura, vklu~uvaj}i ja i zgolemenata konkurencija preku otvorenite pazari i regularnite reformi.

27.05.2005 Otvorawe na Regionalnata komora so sedi{te vo Ko~ani

Preku Regionalnata kancelarija, Stopanskata komora na Makedonija ja sproveduva decentralizacijata na zada~ite i uslugite za pretprijatijata od toj region.

Preku integriraniot Biznis-informacionen centar }e se obezbeduva on-line komunikacija na Stopanskata komora na Makedonija so Regionalnata kancelarija.

Vo rabotniot del od manifestacijata se odrà sednica na Upravniot odbor na Regionalnata komora so sedi{te vo Ko~ani vo pro{iren sostav, na koja {to, vo prisustvo na pretstavnici od Vladata na Republika Makedonija i dràvni organi, se razgovara{e za aktuelni ekonomski temi.

Voedno, Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot izvr{i prezentacija na mo`nostite i instrumentite za finansiska poddr{ka na stopanskite aktivnosti. 02.06.2005 Zapoznavawe so fakultetite koi educiraat IT-kadar vo Makedonija i stopanstvenicite zainteresirani za istiot kadar

Na inicijativa na Komitetot na MASIT za edukacija i razvoj na rabotna sila be{e organizirana Trkalezna masa so fakultetite koi educiraat IT-kadar vo Makedonija. Bea pokaneti Prirodno-matemati~ki fakultet - Skopje; Ma{inski fakultet - Skopje; Elektrotehni~ki fakultet - Skopje; Ekonomski fakultet - Skopje; Tehni~ki fakultet -Bitola; JIE Univezitet - Tetovo i stopanstvenicite koi gi vrabotuvaat ovie kadri.

Na sostanokot fakultetite gi prezentiraa svoite programi na predavawe, po {to be{e otvorena diskusija vo koja stopansvenicite go iznesoa svoeto mislewe za tie programi.

Kako zaklu~ok be{e re~eno deka MASIT preku razli~ni na~ini treba da pomogne vo predloùvawe konkretni izmeni vo tie programi.

2.6.2005 Predlog-pravilnik za barawata za sostavot, karakteristikite i ozna~uvaweto na dodatoci na hrana Grupacijata na konzervnata industrija dade mislewe po Predlog-pravilnikot za kvalitetot na ovo{nite xemovi, èleata, marmaladite i zasladenoto pire od kosteni, kako i Predlog-pravilnikot za barawata za sostavot, karakteristikite i ozna~uvaweto na dodatoci na hrana.

02.06.2005 Razgleduvan Predlog-zakonot za tutun i tutunski proizvodi

Na sostanokot na Zdruènieto na koj prisustvuvaa i pretstavnici od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo kako i od Institutot za tutun posebno vnimanie mu be{e posveteno na Predlog-zakonot za tutun i tutunski proizvodi. So ogled na va`nosta na ovoj akt najgolem del od raspravata izmina vo negovo detalno analizirawe. Dogovoreno e da se formira rabotnata grupa, vo koja bi ~lenuvale i pretstavnici od Zdruènieto, so cel po razgleduvawe na zakonot od strana na resornata komisija, toj u{te edna{ da se razgleda pred da bide pu{ten vo procedura.

Zabele{ki i predlozi po Predlogot za donesuvawe zakon za tutun i tutunski proizvodi bea dostaveni do Sobranieto na Republika Makedonija, do Komisijata za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

4.06.2005 Aktuelni pra{awa vo ugostitelskata dejnost

Ugostitelskite stopanski subjekti od podra~jeto na Ohrid i Struga, formiraa Sekcija vo ramkite na Zdruènieto na ugostitelstvoto i turizmot. Osnovnata cel e razvojot na ovoj segment od ugostitelsko-turisti~kata dejnost i negovo pogolemo vklu~uvawe vo turisti~kite tokovi vo zemjata. Pretsedatelot na Komorata, gospodinot Branko Azeski, gi zapozna prisutnite stopanstvenici so aktivnostite na Stopanskata komora na Makedonija koi se vo funkcija na celosen i efikasen servis na stopanskite subjketi. Vakvata forma na organizirawe ja pozdravi i gradona~alnikot na op{tina Ohrid, gospodinot Aleksandar Petreski, koj izrazi podgotvenost da sorabotuva so asocijaciite i grupaciite pri Komorata za nadminuvawe na otvorenite pra{awa na lokalno nivo, pri {to informira{e za mo`nostite za razre{uvawe na aktueliziranite pra{awata povrzani so zakonskata regulativa, rabotnoto vreme, turisti~kata taksa i sl.

Pretsedatelite na Hotelskata i na Asocijacijata na turisti~ki agencii pri Komorata ja potpi{aa Spogodbata za regulirawe na odnosite me|u hotelite i turoperatorite - ~lenki na ATAM i na HOTAM.

9.06.2005 Pravilnik za kvalitet na ovo{nite sokovi i odredeni srodni proizvodi

^lenkite na Grupacijata na prirodni ovo{ni sokovi minatata nedela raspravaa po Predlog-pravilnikot za kvalitet na ovo{nite sokovi i odredeni srodni proizvodi. Pokraj ukaùvaweto za potrbata od negovo donesuvaweto, se ukaà i na potrebata od preoden period do negovoto vleguvawe vo sila, so cel da se dade mo`nost za soodvetna podgotovka na proizvoditelite soglasno novite odredbi vo nego.

Grupacijata formira rabotna grupa za sistematizirawe na predlozite za izmenuvawe i dopolnuvawe na Predlog-pravilnikot, koi }e bidat dostaveni do Direkcijata za hrana.

9.6.2005 Razgleduvawe na Predlog-zakonot za gradewe i Predlog-zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe

Aktivno u~estvo vo raspravata na sednicata na Komisijata za transport, vrski i ekologija pri Sobranieto na Republika Makedonija po Predlog-zakonot za gradewe i Predlog-zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe. Golem del od predlozite za izmena i dopolnuvawe na oddelni ~lenovi bea vgradeni vo kone~niot tekst na zakonite.

15

Po Predlog-metodologijata za utvrduvawe na visinata na cenata na vodata za piewe i odveduvawe na otpadnite vodi, dadeni se zabele{ki koi se prifateni od strana na Ministerstvoto za transport i vrski i tie se vgradeni vo celost.

Podgotven e tekst na Predlog-dogovorot {to treba da se sklu~uva me|u javnite komunalni pretprijatija i fizi~kite, odnosno pravnite lica, soglasno odredbite {to proizleguvaat od ~len 48 od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni vodi i istiot e dostaven do site komunalni pretprijatija za negova implementacija.

10.06.2005 Stopanskata komora na Makedonija - 100 dena restruktuirawe

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodin Branko Azeski, gi informira mediumite za strate{kiot plan za postavenosta i funkcioniraweto na Stopanskata komora na Makedonija, soglasno potrebite i barawata na ~lenkite kako i za novite organizacioni promeni vo stru~nite slu`bi vo Komorata. Pretstaven e i noviot generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, m-r Jelisaveta Georgieva. Azeski informira i za procesite na restruktuiraweto, realizirani vo prvite 100 dena od svojot pretsedatelski mandat.

Celite na procesot bea i se: ~lenkite vo Stopanskata komora da go identifikuvaat svojot ekonomski informator, komunikator, pomo{nik, partner i sovetnik. Sekako, i svojot promotor za delovnite aktivnosti - vo zemjata i vo stranstvo.

Vo taa nasoka za spomenatiot period: 1. organizirani se i uspe{no sprovedeni izbornite aktivnosti, konstituirani se 19 zdruènija i 36 grupacii. Formirana e i MEA - nova energetska asocijacija. Na tekovnite sostanoci se donesuvaat programi za tekovni i idni aktivnosti i proekti, soglasno osoznaenite potrebi i interesi na ~lenkite. 2. odràni se tri biznis-forumi vo stranstvo i toa: so Turcija, Hrvatska i Italija na koi u~estvo zemale 80 makedonski firmi i 143 firmi od zemjite-doma}ini na forumite. Vo zemjava se odràni 2 biznis-foruma so Bosna i Hercegovina i so Albanija, na koi u~estvo zemale 55 makedonski i 79 firmi od stranstvo. 3. pozicioniraweto kon ~lenstvoto vo nasoka na sozdavawe na site preduslovi za seopfaten, polezen i povolen ekonomski ambient uslovi sozdavawe sovremeni celosno elektronski povrzani regionalni kancelarii na mestoto na nekoga{nite regionalni komori. Prilepskiot i ko~anskiot region ve}e dobija svoi kancelarii, a naskoro taka }e bide i vo 10-tina drugi regioni. 4. sozdadeni se i realizirani nad 50 prezentacii na postojni i novosozdadeni komorski uslugi i servisi. Golem del od niv se odnesuvaat na prezentiraweto na nov komorski interaktiven veb-portal, kako mo`nost ne samo za informirawe i povrzuvawe, tuku i za seopfatna promocija na ~lenkite i na nivnite proizvodi i uslugi. 5. napolno svesni i sigurni deka od kvalitetot i obemot na uslugite {to Komorata gi stava na raspolagawe na svoite ~lenki, zavisi i nejzinata idnina, postaveni se niza proekti: povrzuvaweto na naukata i stopanstvoto niz noviot Fond za poddr{ka na nau~no-istraùva~kite proekti od interes za ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, povrzuvaweto na stopanstvenicite i na najdobrite diplomci, prif}aweto na koordinacijata na Evro-info korespodentniot centar, kako i aktivnoto vklu~uvawe vo vodeweto na procedurite za voveduvawe HACCP sistemot se me|u vode~kite.

Ovie i brojni drugi proekti i aktivnosti, imaat za cel ~lenkite da gi stavat vo centarot na komorskite anktivnostite, za tie da stanat subjekt na slu~uvawata i promotori na ekonomskata stvarnost. Tie vsu{nost treba da se centarot na komorskoto dejstvuvawe.

13.06.2005 Seminar za rabotewe so hartii od vrednost

"Kako da investirate preku berzata" e raboten naslov na seminarot {to se odrà vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija, Makedonskata berza i dnevniot vesnik „Vreme„. Seminarot e namenet za pretstavnicite na malite i sredni kompanii koi sakaat da go najdat svojot potencijalen interes vo trguvawe na Berzata

Za "Pazarot na hartii od vrednost i mo`nostite za finansirawe na proektite kaj malite i sredni pretprijatija preku Berzata" svoe izlagawe ima{e Ivan [teriev, glaven izvr{en direktor na Makedonskata berza, a na tema "Sekundarniot pazar - mo`nost za zarabotka i odbrana od negativnite posledici", zboruva{e Zoran Kolev od Komercijalna banka AD - Skopje. Aneta Trajanoska od Komisijata za hartii od vrednost go objasni "Primarniot pazar na hartii od vrednost kako alternativna mo`nost za finansirawe na biznisot".

13-14.06.2005 Seminar za marketing i za odnosi so javnosta za vrabotenite vo komorite

Vo Budva, Srbija i Crna Gora, vo organizacija na Proektot na ABC-DIHK, se odrà seminar za marketing i za odnosi so javnosta za vrabotenite vo komorite. Seminarot be{e namenet za edukacija i nasoki na organizirawe na vrabotenite vo komorite vo delot na marketingot i na odnosite so javnosta, so cel podobruvawe na imixot na komorite. Prezentacijata na seminarot od Stopanskata komora na Makedonija ja realizira{e gospo|ata Julija Pi{pecka, vrz osnova na Proektot usvoen od strana na Sekcijata na agenciite za odnosi so javnosta vo ramkite na ProMarkMedia. Proektot }e bide prosleden i vo Minhen, so cel da im posluì i na drugite komori vo nivnoto marketin{ko prestrojuvawe soglasno barawata na komorskite ~lenki. Vo zaklu~ocite {to se usvoija na krajot na seminarot be{e pofalena nasokata na organiziraweto na Stopanskata komora na Makedonija i e dadena celosna poddr{ka. Osobeno predizvika interes direktniot pristap vo osvojuvaweto novi ~lenki preku direktni kontakti, kako i noviot Call-centar na Stopanskata komora na Makedonija, kako i idejata da se vr{i analiza na ~lenkite na komorite so cel da se doznae nivniot interes za uslugite na komorite i kolku se tie zadovolni od toa. Prifaten e predlogot za sozdavawe i realizacija rabotilnica za odnosi so javnosta nameneta za vrabotenite vo Komorata, kako i za ~lenkite koi imaat oddelenija za odnosi so javnosta, no im nedostasuvaat komplementarni soznanija za odnosite so javnosta. 13.06.2005 Upraven odbor na Regionalnata komora vo Prilep

Na IV sednica na Upravniot odbor na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, vo pro{iren sostav, so prisustvo na gradona~alnikot na op{tina Prilep, gospodin Marjan Risteski, so negovite sorabotnici, gradona~alnicite na Kru{evo i na Dolneni, pretstavnici na Dru{tvoto za nauka i umetnost, kako i na drugi institucii od Prilep, se donesoa Zaklu~oci od strate{ko zna~ewe za razvojot na op{tnata i regionot i toa:

Da se pokrene inicijativa do nadle`nite dràvni institucii za izgradba na regionalen avtopat na potegot: Struga (od mostot na rekata Drim) - Ohrid - Resen - Bitola - Prilep do Veles (preku Babuna), so cel povrzuvawe na jugozapadniot del na dràvata so centralniot, za {to }e treba da se izraboti ideen proekt.

Da se aktuelizira realizacijata na delot na èlezni~kata pruga na relacija Prilep - Bitola - Lerin (do Solun), so cel da se poevtini i da se podobri transportot na stoka i lu|e.

Da se aktuelizira problemot so energetsko obezbeduvawe na prilepskiot region, preku izgradbata na gasovod do ovoj region.

Da se prezemat soodvetni aktivnosti za izgradba na edna do tri industriski zoni od strana na lokalnata samouprava, za {to treba da se odredat lokacii so izdiferencirani lokacii osposobeni so celosna infrastruktura.

16

Da se pristapi kon intenzivna aktivnost za procenka na mo`nosta za osnovawe Slobodna ekonomska zana vo Prilep (ili vo regionot), za {to treba da se napravi fizibiliti-studija i marketing-plan. Do Direkcijata za slobodni ekonomski zoni se dostavi barawe, so celokupna dokumentacija.

Da se prezemat aktivnosti za decentralizacija na odlu~uvaweto za dodeluvawe grade`no zemji{te od dràvno na op{tinsko nivo.

Da se napravi strategija za dolgoro~en razvoj na naj{irok plan na regionot, vklu~uvaj}i gi i op{tinite Kru{evo, Krivoga{tani i Dolneni. Nositeli da bidat lokalnata samouprava, Regionalnata stopanska komora, Ekonomskiot fakultet i Dru{tvoto za nauka i umetnost od op{tinata.

Da se prezemat aktivnosti i da se lobira kaj Vladata, tutunot kako strate{ka surovina da bide vo prvite prioriteti za razvoj na regionot, no so posebno naglasena i daleku popovolna otkupna cena vo odnos na onaa po koja toj se otkupuva sega.

15.06.2005 Predlog za donesuvawe zakon za bezbednost na proizvodite so Predlog-zakon

Na javnata rasprava po Predlogot za donesuvawe zakon za bezbednost na proizvodite so Predlog na zakon, so u~estvo na pretstavnici na pove}e zdruènija i grupacii od sferata na proizvodstvoto i prometot, stopanstvenicite iskaàa na~elna poddr{ka za nu`nosta od donesuvaweto na ovoj zakon vo procesot na harmonizacijata na nacionalnoto so evropskoto zakonodavstvo. Se oceni deka Predlog-zakonot pretstavuva kvaliteten zakonski tekst, a imaj}i gi predvid dosega{nite problemi vo primenata na zakonskata regulativa od sferata na standardizacijata, pred se' kako posledica na navremeno nedonesenata podzakonska regulativa, se predloì vo preodnite odredbi na ovoj zakon da se implementiraat rokovi za nosewe na podzakonskite propisi ne podolgi od tri meseci od stapuvaweto vo sila na zakonot.

Vo raspravata bea dadeni i pove}e konkretni zabele{ki vo nasoka na podobruvawe i pogolema preciznost na zakonskiot tekst, so sugestii za konkretni izmeni i dopolnuvawa na oddelni odredbi na Predlog-zakonot.

16.06.2005 Predlog-tarifen sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija Zdruènieto za energetikata, crnata i oboenata metalurgija rasprava{e po Predlog-tarifniot sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija. Dokumentot go podgotvi Regulatornata komisija za energetika so koj se utvrduvaat kriterimite za opredeluvawe na grupi na potro{uva~i, tarifnite elementi za presmetka na nadomestokot na ispora~anata elektri~na energija, kako i osnovite za regulirawe na tarifnite odnosi na subjektite vo ramkite na elektro-energetskiot sistem. Stopanstvenicite vo raspravata iznesoa pove}e zabele{ki i predlozi vo nasoka na doizgradba na re{enijata vo dokumentot, koi od strana na Regulatornata komisija bea prifateni i vgradeni vo Tarifniot sistem.

17.06.2005 Realizacija na esenskata seidba vo 2004 godina

Pokraj ocenkata za o~ekuvaniot rod od esenskite kulturi, Grupacijata za poledelstvo zaedno so Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija dadoa ocenka za o~ekuvaniot rod na p~enicata. Poizneseniot stav na melni~ko-pekarskata industrija deka p~enicata }e se otkupuva po pazarna cena, Grupacijata za polodelstvo ukaà na potrebata od dva denari premija, kako prethodnata godina.

21.06.2005 Uvozot na tekstilni proizvodi od Republika Turcija i Narodna Republika Kina i plasmanot na doma{niot pazar

Zdruènieto na tekstilnata industrija i konfekcijata, raspravaj}i za nadvore{no-trgovskata razmena na tekstilnata industrija glavna poenta dade na enormniot porast na uvozot na gotovi tekstilni proizvodi od R.Turcija i od NR Kina.

Vo uslovi na nekonkurentnost na stranskite pazari, doma{nite proizvoditeli go gubat i doma{niot pazar poradi golemiot nelegalen uvoz na tekstilni proizvodi od NR Kina i R. Turcija i spored analizite na proizvoditelite evtin uvoz na tekstilni proizvodi samo od R. Turcija se realizira godi{no okulu 150 milioni evra, uvezen po razni nelegalni kanali, so somnitelen kvalitet, niski ceni i so pla}awe na minimalni dava~ki.

Tekstilcite baraat prezemawe merki za za{tita na doma{noto proizvodstvo preku rigorozna carinska kontrola na uvozot na tekstilnite proizvodi, dosledno primenuvawe na zakonskite propisi

i soodvetno carinewe na konfekciskata obleka preku par~e namesto teìnski edinici, kako i uvozot na tekstilni proizvodi da se naso~i na eden carinski terminal.

22.06.2005 Rasprava za Predlog-pravilnikot (Uredbata) za uslovite za vr{ewe raboti na zastapuvawe vo carinskite postapki i carinskata licenca za vr{ewe zastapuvawe

Vo vrska so novinite od Carinskiot zakon koj predviduva sosema nov pristap kon pravata, obvrskite i odgovornostite na u~esnicite vo carinskite formalnosti be{e oceneto deka e potrebna edukacija na u~esnicite, {to bi se realizirala preku seminari i kursevi za obuka, organizirani preku Komorata, so predava~i, pred se', od Carinskata uprava na RM.

23.06.2005 Bitola-Ekspo 2005 - Saem za {iroka potro{uva~ka Ovoj saem pridonese za podobruvawe na sorabotkata na firmite od evroregionot Bitola-Koàni-Kor~a. Organizatori na saemot se: Stopanskata komora na Makedonija - Regionalna komora so sedi{te vo Bitola, Skopski saem, Regionalniot centar za poddr{ka na pretprijatijata od Bitola i firmata -B&K market od Bitola.

24.06.2005 Korekcija na oddelni carinski stapki Grupacijata na proizvoditeli na pivo, alkoholni i bezalkoholni pijaloci i vodi ukaà na problemot so ekonomski nelogi~noto carinsko optovaruvawe na surovinite vo odnos na bescarinskiot uvoz na gotovi proizvodi (carinska stapka pri uvoz na pivski slad 10%, a na pivo "0"), carinskoto optovaruvawe na {e}erot 30%. Grupacijata dostavi barawe do Ministerstvoto za ekonomija navedeniot problem da se nadmine preku korekcija na napravenite gre{ki pri pregovorite so STO, a vo funkcija na dinamizirawe na proizvodstvoto.

28.06.2005. Predlog na dogovor me|u vodosnabditelite i korisnicite na uslugite Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdruènieto na komunalni dejnosti rasprava{e po zakonskata regulativa {to se odnesuva na raboteweto na komunalnite pretprijatija, so poseben akcent na Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i

17

odveduvawe na urbanite vodi. Na sostanokot be{e istaknata potrebata od donesuvawe na site podzakonski akti, so poseben akcent na cenovnik za nadomest na priklu~uvawe na vodosnabditelniot i kanalizacioniot sistem na korisnicite na uslugata. Komisijata podgotvi predlog-tekst na dogovor koj treba da se sklu~uva me|u davatelot i korisnicite na uslugata (pravni i fizi~ki lica), koj ve}e e dostaven do komunalnite firmi za nivno zapoznavawe.

06.07.2005 Predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonska regulativa od oblasta na ugostitelstvoto i turizmot

Zdruènieto pokrena inicijativa za doizgraduvawe na osnovnata zakonska regulativa za ugostitelskata i turisti~kata dejnost. Vo delot na licenciraweto na vr{itelite na turisti~kata i oddelni vidovi ugostitelska dejnost, be{e pobarano nadle`noto ministerstvo, vo sorabotka so ednicite na lokalnata smouprava, da podgotvi upatstvo za ~lenkite na Zdruènieto na ugostitelstvoto i turizmot.

Pokraj toa, Zdruènieto do nadle`nite ministerstva dostavi inicijativi za dobivawe mo`nost uslugite na stranski gosti da se naplatuvaat vo efektivni stranski pari, kako i za ramnopraven i izvozen tretman na ugostitelskite uslugi vo Zakonot za danokot na dodadena vrednost.

06.07.2005 Zakonska regulativa vo komunalniot sektor

Komisijata za pravno-normativni raboti na Zdruènieto na komunalni dejnosti rasprava{e po zakonskata regulativa {to se odnesuva na raboteweto na komunalnite pretprijatija, so poseben akcent na Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbanite vodi. Na sostanokot be{e istaknata potrebata od donesuvawe na site podzakonski akti, so poseben akcent na cenovnik za nadomest na priklu~uvawe na vodosnabditelniot i kanalizacioniot sistem na korisnicite na uslugata. Komisijata ima podgotveno predlog-tekst na dogovor koj treba da se sklu~uva me|u davatelot i korisnicite na uslugata (pravni i fizi~ki lica), koj ve}e e dostaven do komunalnite firmi za nivno zapoznavawe. 06.07.2005 MASIT - koordinator na Idealist Extend - proekt na EU

Glavna cel na proektot e da se namalat barierite so koi se sretnuvaat kompaniite i individualcite koi se obiduvaat da participiraat vo vakvi proekti i da sarobotuvaat so firmi nadvor od nivnite granici. Vo ovoj proekt se vklu~eni 41 dràva i toa ~lenki na EU, zemji kandidati za ~lenstvo vo EU, kako i i zemji aspiranti kon ~lenstvo vo EU.

7.7.2005 Tarifen sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija

Na zaedni~kata sednica na upravnite odbori na Zdruènieto na metalnata i elektroindustrijata, Zdruènieto na tekstilnata industrija i konfekcijata, Zdruènieto na hemiskata industrija i na Grupacijata na elektroindustrijata se rasprava{e po Nacrt-tekstot na Tarifniot sistem za proda`ba na elektri~na energija vo Republika Makedonija.

So ovoj tarifen sistem se utvrduvaat kriteriumi i merila za opredeluvawe kategorii, grupi i podgrupi na potro{uva~i, tarifni elementi za presmetka na nadomest na ispora~ana elektri~na energija, osnovi i na~in na formirawe na tarifni stavovi, tarifni osnovi i stavovi za utvrduvawe na vrednosta na tarifnite elementi i osnovi za regulirawe na tarifnite odnosi me|u pretprijatijata koi vr{at regulirani dejnosti za proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija.

Ovoj sistem ima za cel racionalna potro{uva~ka na elektri~na energija, efikasno proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija, da obezbedi pokrivawe na opravdanite tro{oci za raboteweto, odrùvaweto, izgradbata na novi, rekonstrukcija na postojnite elektroenergetski objekti, da pottikne energetska efikasnost i za{tita na ìvotnata sredina. 11.07.2005 CMMI sertifikacija - informativen kurs za IT-senior-menaxeri

CMMI (Capability Maturity Model for Software) e ramka koja gi objasnuva glavnite elementi na procesite na softver. CMMI-sertifikacijata pokriva treninzi vo planirawe, inènering, sposobnost za kontorlirawe na softverskiot razvoj i negovo odrùvawe. So steknuvawe na CMMI-sertifikat firmata dobiva podobruvawe na kvalitetot na priozvodstvoto na softver i {iroka prepoznatlivost i konkurentnost na nivnite ulsugi i proizvodi na pazarite vo EU i vo svetot.

13.07.2005 Zaedni~ki nastap na stranski pazari

So cel uramnoteùvawe na ponudata i pobaruva~kata na konzumni jajca na doma{niot pazar, Grupacijata za ìvinarstvo prezede aktivnosti preku zaedni~ki izvoz da se oslobodi od vi{ocite na doma{niot pazar. Za taa cel, ~lenkite potpi{aa Dogovor za zaedni~ki nastap na stranski pazari, soglasno koj sekoja ~lenka vo vkupniot izvoz u~estvuva procentualnoto so u~estvoto vo vkupniot broj na ìvina na nivo na Grupacija.

14.7.2005 Nenaplateni pobaruvawa {to gi imaat grade`nite firmi od op{tinite

Odràn sostanok so pretstavnicite na ZELS na koj se razgovara{e za pobaruvawata {to gi imaat grade`nite firmi od op{tinite. Vo taa nasoka, grade`nicite predloìja pobaruvawata {to gi imaat od op{tinite i od drugite dràvni organi da bidat kompenzirani so nivnite obvrski po osnov na danoci i pridonesi za penzisko i za zdrastveno osiguruvawe, danoci za DDV, kako i po drugi osnovi. Kako mo`nost za regulirawe na naplatata predloèno e i aktivirawe na lokacii vo op{tinite.

19.7.2005 ProMarkMedia gi prezentira{e Zaklu~ocite za idniot zakon za radiodifuzna dejnost

Na poslednata sednicata na Komisijata za transport, vrski i ekologija pri Sobranieto na Republika Makedonija, vo raspravata po idniot zakon za radiodifuzna dejnost, prezentirani se i Zaklu~ocite na ProMarkMedia pri Komorata. Pobarani se konzistentni re{enija za procesite i za modelite na transformacijata na lokalnite radiodifuzeri, poseopfaten priod kon

MASIT02.JPG

18

re{enijata ponudeni so idniot zakon i poizrazit marketin{ki pristap pri definiraweto na programite Zdruènieto ProMarkMedia odrà javna rasprava po ovoj Predlog-zakon, a rabotna grupa izgotrvi Zaklu~oci {to bea dostaveni i do Vladata i do Ministerstvoto za transport i vrski. Na sednicata na Komisijata za stavovite od javnata rasprava i donesenite Zaklu~ici, zboruva{e Zoran Ivanov, pretsedatel na ProMarkMedia. Vo taa nasoka ProMarkMedia bara vo Zakonot za radiodifuzna dejnost na lokalnite radiostanici da im se obezbedi status i stabilno finansirawe. Toa }e obezbedi nivna nezavisna pozicija i za{tita od vlijanie na lokalni biznis ili politi~ki eliti i }e im obezbedi profesionalna rabota i naglasena objektivnost vo sferata na javnoto informirawe. Vo raspravata po Predlog-zakonot za radiodifuzna dejnost e pobarano u{te poprecizno da se definira pravoto na koristewe na marketin{kiot prostor vo privatnite radiodifuzni dru{tva.

21.07.2005 Zapoznavawe so noviot Zakon za carinsko rabotewe

Grupacijata na konditorskata industrija so posebno vnimanie na aditivite i zasladuva~ite za konditorskite proizvodi, kako vaèn segment za nivnoto proizvodstvo, dade mislewe po Predlog-pravilnikot.

22.07.2005 Merkite na Vladata na RM vo vrska so otkupot na p~enicata od rodot 2006

Vladata na Republika Makedonija odlu~i preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo da isplati eden denar za kilogram otkupena p~enica od godine{nava rekolta,

Vtoriot denar treba da se obezbedi od strana na otkupuva~ot, soglasno preporakata na Vladata. Potrebata od individualna odluka za vtoriot denar na ~lenkite od melni~ko pekarskata industrija od edna, i

nepoznatite okolnosti od druga strana za dvièweto na cenite na p~enicata vo sosednite zemji vo novata godina, uslovija za vtoriot denar i Grupacijata, kako Vladata na RM, da dade samo preporaka.

20.08.2005 Otvorena Regionalna kancelarija na Stopanskata komora na Makedonija vo Ohrid

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, ja otvori Regionalnata kancelarija so sedi{te vo Ohrid, koja e petta po red {to se otvora vo periodot do avgust mesec, so {to se potvrduva uspe{nata decentralizacija na zada~ite na Komorata na regionalno nivo.

Na otvoraweto prisustvuva{e i pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, koj potoa ima{e sostanok so HOTAM pri Stopanskata komora na Makedonija.

Vo taa prilika, pretsedatelot na Vladata i pretsedatelot na Komorata go proklamiraa partnerstvoto me|u Vladata na RM, Stopanskata komora na Makedonija i lokalnata samouprava na proekti od razli~en interes. Sostanokot so hotelierite pretstavuva izraz na gradewe partnerstvo za sproveduvawe merki i aktivnosti okolu narednata turisti~ka sezona vo 2006 godina.

Pretsedatelot na Komorata vo obra}aweto do prisutnite, me|u drugoto, istakna deka " ... Za prvpat vo ekot na edna turisti~ka sezona }e gradime strategija za narednata godina i }e gi utvrdime zada~ite na sekoj od nas, Vladata na RM, Stopanskata komora na Makedonija i lokalnata samouprava vo regionot Prespa, Ohrid, Struga vo podgotovkite za edna uspe{na turisti~ka sezona kakva {to }e se potrudime da bide sezonata vo 2006 godina".

Deka Stopanskata komora na Makedonija se' pove}e pretstavuva dviè~ka sila vo makedonskata ekonomija i so toa im pomaga na nejzinite ~lenki da go fatat ~ekorot so sovremenite ekonomski dvièwa be{e demonstrirano so primerot, sredbata vo Ohrid preku video-konferenciska vrska se slede{e i vo sedi{teto na Stopanskata komora na Makedonija vo Skopje, kade {to pretstavnicite na hotelierite od Skopje i mediumite imaa mo`nost direktno da se vklu~uvaat vo raspravata koja se odviva{e vo Ohrid.

Na sredbata bea usvoeni merki i aktivnosti koi gi predlaga Hotelskata Asocijacija na Makedonija (HOTAM) za uspe{na podgotovka na narednata turisti~ka sezona vo 2006 godina.

Del od merkite se odnesuvaa na subvencionirawe na avio-prevozot za organiziranite turisti~ki patuvawa od Evropskite zemji, ukinuvawe na vizite ili poednostavuvawe na vizniot reìm za gra|anite od zemjite-~lenki na EU, nov raspored na po~etok i zavr{uvawe na {kolskata godina, odredeni dano~ni olesnuvawa. Del od predlog-merkite HOTAM gi upati do lokalnata samouprava na Ohrid i Struga vo funkcija na turisti~ki razvoj na ovoj na{ zna~aen region.

Premierot Bu~kovski istaknuvaj}i deka so sredbata se promovira partnerstvo me|u Vladata, Stopanskata komora na Makedonija i lokalnata samouprava ja izrazi podgotvenosta na Vladata da prevzeme seriozni ~ekori za promocija na Makedonija kako turisti~ka destinacija.

20.08.2005 ^lenkite na Hotelskata asocijacija pri Stopanskata komora na Makedonija na sredbata so premierot Vlado Bu~kovski

pobara poddr{ka od Vladata za razvoj na turizmot, prezentiraj}i svoi stavovi, mislewa i Predlog-merki. Del od merkite se odnesuvaa na subvencionirawe na avioprevozot za organiziranite turisti~ki patuvawa od evropskite zemji, ukinuvawe na vizite ili poednostavuvawe na vizniot reìm za gra|anite od zmjite-~lenki na EU, nov raspored na po~etok i zavr{uvawe na {kolskata godina, odredeni dano~ni olesnuvawa. Del od Predlog-merkite HOTAM gi upati do lokalnata samouprava na Ohrid i Struga vo funkcija na turisti~ki razvoj na ovoj na{ zna~aen region.

Premierot Bu~kovski istaknuvaj}i deka so sredbata se promovira partnerstvo me|u Vladata, Stopanskata komora na Makedonija i lokalnata samouprava ja izrazi podgotvenosta na Vladata da prezeme seriozni ~ekori za promocija na Makedonija kako turisti~ka destinacija i razgleduvawe na barawata na Hotelskata asocijacija na nivo na resorni ministerstva.

23.08.2005 Sistemska regulativa na pazarot na grozje i vino vo Evropskata unija

Pokraj ocenkata za o~ekuvaniot rod na vinsko grozje, Grupacijata na proizvoditelite na grozje i vino zaklu~i deka soglasno pazarnata ekonomija, otkupnite ceni na vinskoto grozje }e se utvrduvaat bilateralno (me|u ponuduva~ot i kupuva~ot), vrz osnova na {e}ernite edinici.

So cel argumentirawe na gorenavedenoto, bea prezentirani regulativa za pazarot na vino vo EU i na drugite zemji vo regionot, kako i sostojbite na pazarot na svetsko i na evropsko nivo.

31.08.2005 Tribina: Neposredni spogodbi, za ili protiv

Tribinata ja organizira{e Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Centarot za ekonomski analizi i nedelnikot "Kapital" na tema: "Neposredni spogodbi - za ili protiv", a na koja zedoa aktivno u~estvo pretstavnici na Vladata na Republika Makedonija, nau~ni eksperti, pretstavnici na biznis-zaednicata i na mediumite. Vo otvorena i konstruktivna diskusija u~esnicite na tribinata, so stru~en i nepristrasen priod, se osvrnaa na pove}e aspekti na ova pra{awe koi se odnesuvaat na izgradenosta na sistemskata ramka, na biznis-opkruùvaweto, na transparentnosta na dogovorawata so strate{kite investitori, na odrazot vo javnosta i sli~no.

19

U~estvuvaj}i vo diskusijata, gospodinot Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija, gi prenese prvi~nite osgleduvawa i ocenki na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, a so koi se sloìja i u~esnicite na tribinata, deka treba da se poddràt aktivnostite na Vladata na Republika Makedonija vo privlekuvaweto strate{ki investitori vo liceto na poznati i priznati brendovi koi bi bile spremni da investiraat vo na{ata dràva, vo revitalizacija na odredeni kapaciteti ili vo izgradba na novi kapaciteti, kako i vo pottiknuvawe na konkurencijata i pretpriemni{tvoto. Vo tie ramki, be{e potencirana opredelbata Vladata na Republika Makedonija da prodolì so nesmalen intenzitet vo aktivnostite za iznao|awe drugi strate{ki investitori.

No, pritoa, u~esnicite na tribinata posebno ja istaknaa zalo`bata Vladata na Republika Makedonija da obezbedi pogolema transparentnost na informaciite za javnosta vo vrska so neposrednoto dogovarawe. Toa e neophodno, ne samo zaradi po~ituvawe na ednakvosta na stopanskite subjekti na pazarot i izbegnuvawe pojavi na diskriminacija, tuku i osobeno za dostapnosta do javnosta na sistemskata ramka so koja e regulirano neposrednoto dogovarawe niz soodvetnite zakonski i podzakonski propisi i informirawe za doslednoto realizirawe na prezemenite obvrski vo delot na: revitalizacijata, dinamikata na gradba, ispolnuvaweto na finansiskite obvrski, vklu~enost na doma{ni kapaciteti, vrabotuvawe, transfer na know-how, za{tita na okolinata.

U~esnicite na tribinata posebno go istaknaa pra{aweto na pogolema sorabotka na Vladata so Stopanskata komora na Makedonija vo gradeweto na biznis-opkruùvaweto, vo promoviraweto na opredelbata za privlekuvawe direktni stranski investicii kako edna od osnovnite dolgoro~ni celi na ekonomskata politika, i vo tie ramki iznao|awe i definirawe novi stimulativni merki za privlekuvawe stranski direktni investitori.

02.09.2005 Reformite na noviot penziski fond

Imaj}i predvid deka kon krajot na mesec septemvri ovaa godina }e po~ne procesot na za~lenuvawe na del od vrabotenite od Republika Makedonija vo vtoriot stolb na penziskiot sistem, Stopanskata komora na Makedonija ja sogleda potrebata od informirawe na svoite ~lenki za voveduvaweto na vtoriot stolb na penziskiot sistem so cel da se pomogne procesot na podgotovka za zada~ite {to proizleguvaat od voveduvaweto na ovaa reforma.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za supervizija na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe - MAPAS, organizira{e sredbi na koi{to se vr{ea prezentacii za karakteristikite i funkcioniraweto na reformiraniot penziski sistem, za~lenuvaweto vo vtoriot stolb na penziskiot sistem i ulogata na rabotodava~ite.

Se odràa 6 regionalni sredbi, vo Skopje, [tip, Strumica, Bitola, Ohrid, i vo Tetovo. Imaj}i go predvid zna~eweto na penziskiot sistem, site sredbi predizvikaa interes kaj stopanstvenicite, osobeno sredbata {to se odrà vo centralata na Stopanskata komora na Makedonija, na koja{to prisustvuva{e i gospodinot Stev~o Jakimovski, minister za trud i socijalna politika.

Na ovoj na~in Stopanskata komora na Makedonija dava celosna poddr{ka vo realizacijata na informativno edukativnite aktivnosti za reformata na penziskiot sistem koja e edna od najzna~ajnite komponenti vo ramkite na socijalnoto osiguruvawe.

06.09.2005 Zdruènieto na osiguruvaweto bara pogolema sorabotka so Ministerstvoto za finansii

Neophodna e pogolema sorabotka na Zdruènieto na osiguruvaweto so Ministerstvoto za finansii, so {to neposredno }e u~estvuva pri donesuvaweto na zakonskite akti {to se odnesuvaat na ovaa dejnost, zaklu~ok e na sednicata na Upravniot odbor na Zdruènieto, na koja prisustvuvaa i pretstavnici od Oddelenieto za sistem na osiguruvawe pri Ministerstvoto za finansii i na Nacionalnoto biro. Neophodni se i izmeni na Zakonot za supervizija, vo delot na osiguruvaweto na ìvot, kako i zajaknuvawe na supervizorskata uloga na Ministerstvoto za finansii. Vo izgotvuvaweto na Tarifata za osiguruvawe od avtoodgovornost iskaàna e potrebata za pogolema sorabotka so osiguritelnite dru{tva, ~lenki na Zdruènieto. So cel vo Makedonija da ima pove}e brokerski dru{tva, na sostanokot e pobarano namaluvawe na cenzusot za otvorawe brokersko dru{tvo, po ugled na pove}e evropski zemji vo koi toj cenzus e pomal od aktuelniot kaj nas. Predlog-zakonot za zadolìtelno osiguruvawe vo soobra}ajot e vo sobraniska procedura i toj nabrzo }e bide donesen. Zatoa, od Nacionalnoto biro prepora~uvaat da se odi so pointenzivna kampawa so cel vnsuvawe soodvetni izmeni vo ovoj Predlog-zakon. 13.09.2005 Prezentacija na tema "Trgovskoto kreditno osiguruvawe"

Stopanskata komora na Makedonija i Makedonskata banka za podr{ka na razvojot, so cel zgolemuvawe na volumenot na stoki i uslugi {to se izvezuvaat na stranskite pazari, organiziraa prezentacija na tema "Trgovsko kreditno osiguruvawe".

Pri toa, najgolemite izvoznici od Republika Makedonija bea zapoznati za mo`nosta preku adekvatni finansiski izvori i instrumenti, da ja pro{iruvaat i za da razvivaat ekonomskata dejnost na kompaniite. Osiguruvaweto na izvozot i kreiraweto mo`nosti za iskoristuvawe na pogodnostite od osiguruvawe na trgovijata, pred se od ste~aj na stranskiot kupuva~ i prodolèno nepla}awe, ima za cel zgolemuvawe na volumenot na stoki i uslugi {to se proizveduvaat vo Republika Makedonija i se izvezuvaat na stranskite pazari. Dosega{nata praktika pokaà deka makedonskite izvoznici mnogu malku go osiguruvaat svojot izvoz, no sostojbite potvrduvaat deka imaat mnogu golema potreba za negovo osiguruvawe.

13.09.2005 Formiran Klub na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i od MAGREB

Celta na Klubot e da gi revitalizira stopanskite vrski so ovie zemji, niz vzaemno povrzuvawe, informirawe i promovirawe, potoa vospostavuvawe komorska sorabotka i sorabotka so drugi delovni asocijacii. Predvideno e Klubot da inicira konkretni aktivnosti do Vladata na Republika Makedonija, so {to bi se vlijaelo vrz sozdavaweto ambient za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i Magreb.

Na osnova~kata sednica, trieset firmi pristapija kon Klubot, no toj e otvoren i za novi ~lenki.

16.09.2005 Inicijativa za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing

Grupacijata za lizing podgotvi podnesok vo koj se sodràni zabele{kite, mislewata i komentarite vo vrska so Predlogot na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing koj e dostaven do Ministerstvoto za finansii. Ovie zabele{ki se vo funkcija na pozabrzano razvivawe na lizingot vo Republika Makedonija.

17.09.2005 Formirawe Balkanska alijansa na hotelski asocijacii - BAHA

So potpi{uvawe na osnova~kiot akt, pretsedatelite na hotelskite asocijacii na Makedonija, Albanija, Bugarija, B i H, Romanija, Srbija i Crna Gora, vo Sv. Naum-Ohrid ja formiraa Balkanskata alijansa na hotelski asocijacii - BAHA. Alijansata }e deluva kako nevladina i neprofitna organizacija so osnovna cel unapreduvawe i razvoj na hotelsko-ugostitelskoto rabotewe,

20

zgolemuvawe na investiciite vo turizmot, so akcent na infrastrukurnite objekti, so krajna cel - pogolemo integrirawe na turizmot od balkanskite prostori vo evropskite turisti~ki dvièwa.

Sedi{teto na BAHA, koja {to formalno }e po~ne da deluva od 1 jaunari 2006 godina e vo Ohrid - Republika Makedonija, a za nejzin prv pretsedatel e izbran pretsedatelot na Bugarskata hotelsko-ugostitelska asocijacija, gospodin Blagoj Ragin.

18.09.2005 Odbeleàn jubilej na HOTAM

Hotelskata asocijacija na Makedonija - HOTAM vo Hotel "Metropol" - Ohrid ja odbeleà desetgodi{ninata od svoeto deluvawe.

Po povod ovoj zna~aen jubilej bea istaknati brojnite aktivnosti prezemeni vo izminatite 10-ina meseci i postignatite rezultati vo razvojot i promoviraweto na makedonskiot turizam. Be{e izrazena blagodarnosta za poddr{kata na aktivnostite na HOTAM od strana na Stopanskata komora na Makedonija, Vladata na Republika Makedonija i na edinicite na lokalnata samouprava so nade` deka vakvata sorabotka }e prodolì vo funkcija na natamo{en uspe{en razvoj na turizmot vo na{ata dràva.

Pred odrùvaweto na sve~enata sednica, vo Hotelot "Ineks Gorica" se odrà biznis-sredba me|u pretstavnicite na hotelskite asocijacii od balkanskite zemji i ~lenkite na Asocijacijata na turisti~ki agencii na Makedonija.

22.09.2005 Sostanok so pretstavnicite na Evropskata trening-fondacija (ETF) za sproveduvawe na VET-reformite

Na barawe na pretstavnicite na ETF, vo Stopanskata komora na Makedonija se odrà raboten sostanok na tema: ETF – proektot za peer-reviews (pir-proceni) na obrazovnata politika vo sproveduvaweto na VET- reformite (reformi vo stru~noto obrazovanie i trening), iniciran od zemjite na Jugoisto~na Evropa.

Pokraj pretstavnicite na ETF i na Komorata, se vklu~ija i pretstavnicite od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, Agencijata za vrabotuvawe, Biroto za razvoj na obrazovanieto i lokalni VET eksperti od BiH i od Albanija.

Od strana na Stopanskata komora na Makedonija be{e najavena inicijativata, pretstavnicite na Evropskata trening-fondacija da ja sogledaat mo`nosta za ekspertska i eventualna finansiska poddr{ka vo formiraweto na oddelot za ~ove~ki resursi vo ramkite na Komorata.

21

23.09.2005 Otvorawe na Regionalnata kancelarija vo [tip

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, pred stotina prisutni stopanstvenici, ja otvori Regionalnata kancelarija na Stopanskata komora na Makedonija so sedi{te vo [tip. Na manifestacijata prisustvuvaa i pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, d-r Vlado Bu~kovski i ministrite za ekonomija i za trud i socijalna politika, Fatmir Besimi i Stev~o Jakimovski.

Pretsedatelot Azeski, vo pozdravnoto obra}awe do prisutnite, istakna deka "Partnerskite odnosi me|u Komorata i Vladata jaknat. Vo minatiot mesec, koga ja otvoravme Regionalnata kancelarija vo Ohrid, razgovaravme za turizmot, vo [tip }e razgovarame za tekstilot, a sledniot mesec, na sredbite vo Bitola i vo Strumica, }e razgovarame za zemjodelstvoto. Poradi ovie aktivnosti, samo vo posledniot mesec vo Komorata se za~lenija novi 240 firmi".

Premierot Bu~kovski ja istakna poddr{kata na Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe "Evropska Stopanska komora na Makedonija", naglasuvaj}i deka preku direktnite kontakti so stopanstvenicite polesno se nao|aat zaedni~ki re{enija za ekonomskite problemi.

Na sostanokot, {to potoa se odrà so pretstavnici na tekstilnite kompanii, se razgovara{e za aktuelnite sostojbi vo tekstilnata industrija i se potenciraa najgorlivite problemi za ~ie re{avawe se pobara poddr{ka od Vladata na Republika Makedonija.

29.09.2005 Predavawe na tema: "Pretvorawe na parite od sponzorstva vo profitabilen del od biznis-planot"

Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia vo sorabotka so Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija realizira predavawa na tema: "Pretvorawe na parite od sponzorstva vo profitabilen del od biznis-planot". Predavaweto go odrà pretsedatelot na organizacijata "Partnerstvo za umetnost i biznis" od SAD, gospo|a Alis Zaks Zimet.

Eden dolar potro{en vo kulturata zarabotuva ~etiri, e osnovniot princip po koj se rakovodat amerikanskite biznismeni, a koj bi trebalo da zaìvee i vo Makedonija, smeta Alis Zaks Zimet, amerikanski ekspert za ova pra{awe. "Vo izminatite dva dena se sretnav so mnogu pretstavnici na kulturnite institucii vo Makedonija. Imate ogromen potenciral za razvoj na ova pole, no biznismenite i kulturnite marketing agenti mora da se nau~at da razmisluvaat na poinakov na~in. Ne moè se da ostane samo na reklama na logoata na biletite".

30.09.2005 Primena na bezotpadni tehnologii vo eksplotacijata na mineralni surovini i proizvodstvoto i prerabotkata na metali vo Republika Makedonija

Na sednicata na zdruènijata na energetikata, crnata i oboenata metalurgija i na metalnata i elektro-industrijata se prezentira Proektot na tema: "Primena na bezotpadni tehnologii vo eksploatacijata na mineralni surovini i proizvodstvoto i prerabotka na metali". Stopanstvenicite bea detalno informirani za svetskite tendencii i dostignuvawa vo primenata na bezotpadnite tehnologii, {to treba da pridonese za nivno polesno prilagoduvawe kon barawata na EU direktivite i Zakonot za ìvotna sredina. Se zaklu~i preku Zdruènijata da se prevzemat konkretni inicijativi za promocija i pomasovna primena na vakvite proekti kaj stopanskite subjekti

05.10.2005 Seminar za Carinskiot zakon i Uredbata za primena na Carinskiot zakon

Direkcijata za predstavuvawe i zastapuvawe na interesite na ~lenkite, vo sorabotka so Carinskata uprava na Makedonija, za stopanstvenicite od pove}e industriski granki organizira{e serija seminari za Carinskiot zakon i Uredbata za primena na Carinskiot zakon. ^lenkite na zdruènijata imaa mo`nost neposredno i prakti~no da se informiraat za novite re{enija i proceduri vo carinskata postapka, osobeno vo delot na "LON"-dorabotkite za izvoz. Vo ovaa prilika na stopanstvenicite im be{e dostaven i Prira~nikot za carinskata postapka so ekonomski efekt.

06.10.2005 Trendovi vo bankarskiot sektor vo RM

Na sednicata na UO na Zdruènieto na bankarstvoto se opredeleni aktivnostite koi se vo funkcija na vospostavuvawe Javen registar za nefunkcionalni pobaruvawa pri Stopanskata Komora na Makedonija ~ie vostanovuvawe e predviedeno so Ekonomskata programa na Vladata.

Inicijativite na Zdruènieto na bankarstvoto vo vrska so izmenuvawe na Odlukata za zadolìtelna rezerva na bankite vo devizi i izmenuvawe na Zakonot za Fondot za osiguruvawe na depoziti se poddràni od site ~lenovi na Zdruènieto i se podneseni do Ministerstvoto za finansii.

07.10.2005 Prezentacija na tema: Kreditni karti~ki za procesirawe na biznisot

Prezentacijata ja odrà germanskata kompanija "Enterpayment AG" na tema - Kreditni karti~ki so trgovski smetki za procesirawe na biznisot. Prezenterite od bankite koi rabotat na raboti na platniot promet i plate`nite karti~ki im go pretstavija na~inot na rabotewe na kompanijata i uslugite {to moè da im gi ponudi na idnite partneri vo vrska so mo`nostite za pla}awe preku internet ili so telefonski nalog. Prezentacijata be{e prosledena so golem interes poradi aktuelnite sodrìni na uslugi koi moè da gi ponudi ovaa kompanija, a pretstavuvaat novina na na{ive prostori.

22

12.10.2005 Sve~ena konferencija po povod otvoraweto na Centar za ènsko pretpriemni{tvo vo ramkite na Regionalnata komora vo Ni{ Stopanskata komora na Makedonija inicira formirawe na Women network (@enska mreà)

Stopanskata komora na Makedonija e edna od 15-te komori od zemjite od Zapaden Balkan, koja u~estvuva vo Proektot na partnerstvo na komorite od zemjite od Zapaden Balkan i Evropskata unija, vo ramkite na Programata PARTNERS (Proekt za pomo{ na regionalnata sorabotka i povrzuvaweto vo nasoka na ekonomska revitalizacija i stabilnost) na Asocijacijata na evropskite komori - Eurochambres.

Vo ramkite na ovaa programa, Regionalnata komora vo Ni{ ja izloì idejata za formirawe nova inicijativa za poddr{ka na ènskoto pretpriemni{tvo. Stopanskata komora na Makedonija predvodena od g-|a Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, m-r Jelisaveta Georgieva, generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija i nekolku uspe{ni èni-pretpriema~i od Makedonija, prisustvuvaa na sve~enata konferencija po povod formiraweto na ovoj centar vo Ni{. Ona {to be{e potencirano e potrebata od formiraweto na vakov centar i mre`no povrzuvawe na ènite i vo ramkite na Stopanskata komora na Makedonija.

13.10.2005 Zdruènieto na osiguruvaweto na Finexpo 2005

^lenovite na Zdruènieto na osiguruvaweto se soglasija Zdruènieto da nastapi na Finexpo 2005, {to }e se odrì od 30 noemvri do 2 dekemvri 2005 godina na Sopski saem - Skopje, so cel {to pouspe{no prezentirawe na Zdruènieto vo javnosta.

Vo odnos na postojnata regulativa za javni nabavki, se formira rabotna grupa koja }e izgotvi stavovi za intervencija vo Zakonot za javni nabavki vo vrska so javnite nabavki za osiguruvawe.

Posebno vnimanie se posveti na pro{iruvaweto na kategorijata zadolìtelno osiguruvawe, na del od pazarnite osiguruvawa i osiguruvawe od odgovornost.

14.10.2005 Predlog-listata na vidovi otpad

Pretstavnici na industrijata od crnata i oboenata metalurgija, hemiskata, tekstilnata, nemetalnata i metalnata i elektroindustrijata, grade`ni{tvoto, komunalnata dejnost i sobira~ite na sekundarni surovini ja razgledaa Predlog-listata na vidovi otpad koja }e pretstavuva podzakonski akt soglasno Zakonot za upravuvawe so otpadot, so cel da se utvrdi dali za nekoj vid otpad {to e karakteristi~en za Republika Makedonija, a ne se sodrì vo Listata treba da se dodelat nacionalni {ifri.

Vo raspravata bea usvoeni konkretni mislewa i zabele{ki i bea dostaveni do Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i istite spored pretstavnicite na Ministerstvoto }e bidat implementirani vo tekstot.

14.10.2005 Prira~nik za realizacija na mali hidrocentrali vo Makedonija

Osnovna namena na ovoj Pri~anik e da go unapredi razvojot na malite hidrocentrali vo Makedonija. Kako takov pretstavuva najrelevanten dokument za proekti so instaliran kapacitet od okolu 10 MW. Gi opfa}a klu~nite pra{awa koi se odnesuvaat na razvojot na MHC i celite kon podigawe na svesta kaj zainteresiranite strani za mo`nostite i predizvicite koi gi nosi energetskiot razvoj, kako i zgolemuvawe na verojatnosta za realizirawe uspe{en proekt.

14.10.2005 Osvrt vrz konkurentnosta na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi Po raspravata na Zdruènieto na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija za konkurentnosta na zemjodelsko-prehranbeniot sektor, vo prisustvo na premierot Vlado Bu~kovski, Zdruènieto gi donese slednite

Z A K L U ^ O C I 1. Da se donese Zakon za zemjodelstvo, kako pojdoven osnoven zakon, so koj funkcionalno }e se odredi {to se' e

potrebno vo zemjodelstvoto za odr`liv razvoj i soodvetno prestruktuirawe na zemjodelsko-prehranbeniot sektor. 2. Soglasno utvrdenite celi i zada~i vo Ekonomskata programa na Vladata na Republika Makedonija i Akcioniot plan

za sproveduvawe na merkite od istata za 2006 godina, potrebno e: - so Buxetot na RM za 2006 godina da se obezbedat finansiski sredstva vo vrednost od 17, 2 milioni evra za

subvencii vo zemjodelstvoto; - obezbedenite sredstva da se naso~at kon regresirawe na cenata na repromaterijalite (gorivo, seme, mineralni |ubriva) i dobito~na hrana;

- uvozot na surovinata za prerabotka vo 2006 godina vo mesnata, konditorskata industrija, industrijata za proizvodstvo na pivo i sokovi da se ostvaruva pod povlasten tarifen tretman;

- da se pokrene postapka za namaluvawe na carinite na surovinite i na repromaterijalite kaj prehranbenata industrija i toa ne samo kaj izvozno orientiranoto, tuku i za proizvodstvoto nameneto za doma{niot pazar;

- da se obezbedi sistemska poddr{ka za pottiknuvawe na izvozot na prehranbenite proizvodi so povisok stepen na prerabotka;

- da se povle~e tolkuvaweto za naplata na personalen danok na dohod za fizi~ki lica - sobira~i na {umski plodovi i neregistrirani proizvoditeli na zemjodelski proizvodi;

- da se donesat podzakonskite akti na Zakonot za trgovija, so {to }e se sozdadat uslovi za pokrenuvawe postapka za za{tita od nelojalna konkurencija preku subvencionirano uvozno proizvodstvo;

- da se zabrza procesot na aproksimacija na nacionalnata zakonska regulativa so EU regulativata, osobeno vo delot na pravilnicite za kvalitet na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi.

23

17.10.2005 Promocija na publikacijata "200 najgolemi kompanii", dodeluvawe sertifikati za ~lenstvo i sertifikati za pokrovitelstvo na Stopanskata komora na Makedonija

"Rade Kon~ar - Servis za popravka na elektri~ni proizvodi" DOO-Skopje, Vitaminka AD - Prilep i Brilijant AD-[tip se prvite tri kompanii - pokroviteli na Stopanskata komora na Makedonija.

Stopanskata komora na Makedonija, vo naporite da go pro{iri asortimanot na uslugite za svoite ~lenki, sli~no kako i vo drugite komori so dobrovolno ~lenstvo vo razvienite zapadnoevropski zemji, go razraboti Proektot: "Pokrovitelstvo na Stopanskata komora na Makedonija".

Prvite sertifikati za pokrovitelstvo, gi vra~i pretsedatelot Branko Crvenkovski na sve~enosta po povod promocijata na najuspe{nite kompanii vo Makedonija za minatata godina. "Spored svetskite trendovi komorite se organizirani i funkcioniraat kako sovremeni delovni centri. Za ~lenstvoto se ostava golem prostor i brojni oblici na dejstvuvawe. Pokrovitelstvoto e, sekako, me|u prvite. Podrazbira grià i vnimanie, vzaemnost i poddr{ka vo ~ekoreweto kon evropskite ekonomski tekovi i soodvetno komorsko organizirawe", re~e Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora, pri dodeluvaweto na sertifikatite.

Celta na pokrovitelstvoto e da im se ponudat na ~lenkite, vo paket, pove}e vidovi uslugi koi bi gi koristele kontinuirano vo podolg vremenski period. Paketot, me|u drugoto, opfa}a postavuvawe na logo na firmata vo nedelnikot na Komorata - "Biznis Info", vo mese~nikot "Biznis Medium", kako i vo site sali na Komorata; postavuvawe link na veb-portalot na Komorata; obezbeduvawe informacii preku Eurochambers i International Chambers of Commerce, lobirawa za potrebite na kompanijata; obezbeduvawe prisustvo na biznis-forumi, besplatna zaverka na razni dokumenti koi gi izdava Komorata za potrebite na svoite ~lenki (Sertifikat za poteklo, preporaka za vizi, potvrda za ekskluzivitet, dokument za privremen izvoz - ATA karnet); besplatna reklama vo nedelnikot "Biznis Info" (4 pati godi{no) i vo "Biznis Medium" (edna{ godi{no); pristap do servisite na veb-portalot na Komorata; besplatno dostavuvawe na nedelen E-Newsletter preku E-mail; besplatno dostavuvawe na nedelen "Biznis Info".

17.10.2005 D-r Sr|an ]erim, pretsedatel na ProMarkMedia

Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia, za pretsedatel go izbra d-r Sr|an Kerim, pretsedatel na Upravniot odbor na Grupacijata VAC za Makedonija i na Media Print Makedonija

Gospodinot Kerim doa|a na mestoto na dosega{niot pretsedatel na ProMarkMedia, gospodinot Zoran Ivanov, direktor i glaven i odgovoren urednik na Makedonskata informativna agencija - MIA, koj be{e i eden od organizatorite na ova Zdruènie koe{to za prvpat vo ramkite na Komorata gi obedini dejnostite produkcija, marketing, odnosi so javnosta, distribusija na filmska i tv-progranma i mediumite.

Na Sobranieto se obrati i pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, koj izrazi blagodarnost na dosega{niot pretsedatel na ProMarkMedia, kako i na site ~lenki na ova Zdruènie, koi {to zastanaa zad Komorata vo uslovi koga taa se reaoganizira{e i koi veruvaat vo nejzinata uspe{nost.

19.10.2005 Grupacija na konzervnata industrija

Grupacijata na konzervnata industrija dade ocenka za obemot na prerabotkata na zelen~uk i izvoz na konzervni proizvodi so Predlog-merki za pottiknuvawe na proizvodstvoto vo ovaa industrija za 2006 godina.

20.10.2005 Formirawe Balkanska biznis-asocijacija na rudnicite (Balkan Mining Business Association - BMBA)

Na inicijativa na Komorata na rudnicite na Bugarija, vo Sofija be{e dadena soglasnost za formirawe na Balkanska biznis-asocijacija na Rudnicite (Balkan Mining Business Association - BMBA) vo koja }e ~lenuvaat asocijacii od Albanija, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Romanija, Turcija, a inicijativata ja poddràa Grcija i Srbija i Crna Gora.

Memorandumot i Statutot na Balkanska biznis-asocijacija na rudnicite, koi bea potpi{ani na sostanokot, treba dopolnitelno da se potvrdat od asocijaciite vo zemjite-~lenki.

Od makedonska strana dokumentite gi potpi{a gospodin d-r Sr|an Krsti}, generalen direktor na FHL "Mermeren kombinat" - Prilep.

20.10.2005 Dodeluvawe na pari~na nagrada i pehar "Gran pri" na Internacionalnata izlo`ba za pronajdoci "MAKINOVA 2005"

Tradicionalno po 25-ti pat, Stopanskata komora na Makedonija dodeli Nagrada za najdobar pronajdok primenliv vo stopanstvoto na avtorot d-r Ilija Nasov, so grupa sorabotnici, za pronajdokot "Tehnolo{ka postapka za jonsko oksinitrirawe i oksinitrokarburirawe so oksidacija na IN SITU. 24.10.2005 Sostanok na zdruènijaeto za metalnata i elektroindustrijata - zaedni~ki nastap na tenderi

Na pro{irenata sednicata na Upravniot odbor na Zdruènieto na metalnata i elektroindustrijata vo delovnite prostorii na "FOD" s.Novaci- Bitola, se razgledaa mo`nite formi za zaedni~ki nastap na ~lenkite na metalnata i elektroindustrijata na tenderot za isporaka na transporten sistem koj }e go povrze novoto nao|ali{te na lignit na REK "Bitola"- Bitola.

Transportniot sistem koj }e go povrzi novoto nao|ali{te na lignit "Brod Gneotino" so REK"Bitola"- Bitola, vo prvata faza e vo dolìna od okolu 11 kilometri, so mo`nost za prodolùvawe do rudnikot @ivojno od 8 kilometri. Ovaa investicija vo idnina moè da ovozmoì i povrzuvawe na transportniot sistem so nao|ali{tata na lignit vo Grcija.

Na sednicata ~lenkite ja pozdravija i ja poddràa pokrenatata inicijativa imaj}i predvid deka zaedni~kiot nastap dava golemi mo`nosti za uspeh na tenderot. Vakvata ocenka bazira na soznanieto deka kompaniite koi zaedno bi nastapuvale, raspolagaat so soodvetno iskustvo vo izgradba na vakvi objekti, posebno vo delot na prozvodstvoto, odrùvaweto i servisiraweto vo delot na metaloprerabotuva~kata, ma{inskata i elektroindustrijata i drugata industrija koja }e bide vklu~ena vo ovoj proekt.

26.10.2005 Uvoz na meso za prerabotka pod povlasten tarifen tretman

24

So cel zadrùvawe na doma{niot pazar i izedna~uvawe na uslovite na proizvodstvo so uvoznicite, ~lenkite na Grupacija na proizvoditelite i prerabotuva~ite na meso ukaàa deka e neophodno da se namali carinskoto optovaruvawe na surovinata za prerabotka, preku uvoz na surovina pod povlasten tarifen tretman.

26.10.2005 Ocenka za pobaruva~kata na konzerviran zelen~uk na stranskiot pazar

So cel obezbeduvawe koli~ini i asortiman soglasno barawata na stranskiot pazar, za koi imame raspoloìv i nedovolno iskoristen potencijal, ~lenkite na Grupacijata na konzervnata industrija istaknaa deka e neohodna finansiska poddr{ka na zemjodelcite za proizvodstvoto na domat, crvena piperka, korni{oni i vi{na, koi svoeto proizvodstvo }e go predadat na prerabotuva~ite. So ova, }e se obezbedi indirekna poddr{ka i na konzervnata industrija preku sugurnosta vo obezbeduvaweto doma{na surovina .

27.10.2005 Seminar od oblasta na zakonodavstvoto za bezbednost na kozmeti~kite proizvodi

Proizvoditelite i uvoznicite na kozmeti~ki proizvodi vo Republika Makedonija na seminarot vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija i Ministerstvoto za zdravstvo, otpo~naa rasprava po rabotniot tekst na zakonot za bezbednost na kozmeti~kite proizvodi, soglasno Evropskata direktiva 76/768/EES. Osnovno za ovoj zakon e industrijata da se izjasni za efektite {to }e proizlezat od negovata primena, odnosno, rokot vo koj }e se obezbedi prilagoduvawe na proizvoditelite, kako i finansiskite implikacii koi }e se sozdadat vo procesot na prilagoduvaweto. Proizvoditelite se soglasija deka rokot za primena na zakonot treba da bide 4 godini, a isto tolku vreme }e bide potrebno da se vovedat normite na dobrata proizvodstvena i dobrata laboratoriska praksa.

27.10.2005 U~estvo na Radiofestivalot, organiziran od Mreàta na radiostanici od Jugoisto~na Evropa so sedi{te vo Saraevo

Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia, u~estvuva{e na Radiofestivalot "Neum 2005", vo organizacija na Mreàta na lokalni radiostanici od Jugoisto~na Evropa so sedi{te vo Saraevo.

Vo konkurencija od 36 radiostanici od Hrvatska, Albanija, Srbija, Crna Gora, Kosovo, Bosna i Hercegovina i od Makedonija, Radio Kanal 77 od [tip dobi specijalna nagrada za komercijalen xingl, a CD-radio od Veles dobi specijalna nagrada za identifikaciski xingl.

Na Festivalot be{e pretstaveno Zdruènieto ProMarkMedia. Prezentacijata predizvika golem interes, pri {to be{e pobarano da se vospostavi sorabotka so radioteleviziski ku}i od Makedonija, a dopisni{tvoto na Radio Slobodna Evropa od Saraevo posveti posebna emisija za mediumite vo Makedonija.

28.10.2005 Seminar za postapkite za izvestuvawe vo slu~aj na plasman na opasni proizvodi na pazarot i primenata na CE oznakata

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so "Proektot za prilagoduvawe na trgovskoto zakonodavstvo", finansirano od Evropskata unija {to go realizira Evropskata Agencija za rekonstrukcija, vo Skopje, Bitola i [tip organiziraa rabotilnici na tema "Izvestuvawe za opasni proizvodi"

Stopanstvenicite, na rabotilnicite bea zapoznati so Zakonot za bezbednost na proizvodite, noviot i globalniot pristap za proizvodite koi imaat oznaki CE kako {to e oprema, elektri~ni uredi, oprema pod pritisok, grade`ni materijali, sredstva za li~na za{tita i merni instrumenti. Poseben akcent be{e daden na delot na izvestuvawe za opasnite proizvodi, {to zna~at opasni proizvodi, kako da se vr{i procenka na rizikot i procedurata za izvestuvawe za opasni proizvodi. 29.10.2005 Formiran Sovet na IT-eksperti

Osnovna cel na Sovetot na IT-eksperti e da ja zgolemi komunikacijata i povrzanosta na MASIT i ostanata ICT sredina. Ova telo ima za cel da go promovira ICT klasterot i ima uloga na konsultant koj }e sovetuva vo ime i za MASIT.

31.10.2005 Seminari na tema "Turisti~ki menaxment" - celni grupi: hotelieri, turisti~ki agencii, ugostiteli i pretstavnici na institucii i nevladini organizacii

Seminarot go prosledija nad 300 pretstavnici na delovni subjekti involvirani vo oblasta na turizmot-hotelieri, turisti~ki posrednici, ugostiteli i pretstavnici od institucii i nevladini organizacii.

Temite prezentirani na Seminarot se odnesuvaa na kreiraweto i promocija na turisti~ki proizvod, me|ukulturnata komunikacija, re{avawe na problemi na profesionalen na~in, menaxmentot na ~ove~kite resursi, uslugi vo ugostitelstvoto, organizirawe i izrbotka na biznis-plan i sl.

Do u~esnicite na seminarot se obratija: zamenik-ambasadorot na Kralstvoto Holandija vo Republika Makedonija, gospodin Govert W. Wisser, Dràvniot sekretar na Ministerstvoto za ekonomija, gospodin Biqal Kasami, dekanot na FTON, gospodin Sofronie Miladinovski i pretsedatelite na ATAM i HOTAM pri Stopanskata komora na Makedonija.

31.10.2005 Sistemski merki za mlekoproizvodstvoto

Povisokiot stepen na konkurentnost na uvezenite koli~ini od mleko i mle~ni proizvodi usloven glavno od sistemskite subvencii vo zemjite izvozni~ki, vo otsustvo na istite kaj nas, prestavuva nelojalna konkurencija za doma{nite proizvoditeli. Grupacijata za proizvodstvo i prerabotka na mleko ukaà deka navedenoto nalaga potreba od sistemski merki i vo na{ata zemja

31.10.2005 Odbeleùvawe na Svetskiot den na {tedeweto so vra~uvawe na pofalnici za najdobrite {alterski rabotnici

Zdruènieto na bankarstvoto i Fondot za osiguruvawe na depoziti, organiziraa sve~eno odbeleùvawe na Svetskiot den na {tedeweto, kade im bea vra~eni pofalnici na najdobrite {alterski rabotnici od bankite i {tedilnicite za postignati osobeni rezultati vo vr{eweto rabotni zada~i vo domenot na raboteweto so naselenieto. Pofalnicite bea vra~eni od strana na pretsedatelot na Zdruènieto na bankarstvoto, d-r Gligor Bi{ev.

25

28.10-02.11.2005 Seminar za zakonot za bezbednost na proizvodite

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so "Proektot za prilagoduvawe na trgovskoto zakonodavstvo", finansiran od Evropskata unija, a vo realizacija na Evropskata Agencija za rekonstrukcija, 28.10.2005 godina vo Skopje, na 31.10.2005 godina vo Bitola i na 2.11.2005 godina vo [tip, organiziraa rabotilnici na tema "Izvestuvawe za opasni proizvodi"

Na Rabotilnicata bea objasneti novite pravila za slobodno dvièwe na stoki na pazarot na EU i otstranuvawe na tehni~kite barieri sprema vnatre{niot promet so EU, koi proizleguvaat od nacionalnite tehni~ki propisi, standardi i testirawa.

Be{e sporeden stariot pristap za barawata za bezbednost na proizvodite, koj e mnogu pobaven i pokompliciran vo odnos na noviot i globalen pristap, koj opfa}a pove}e od 25 direktivi za grupi na proizvodi, koi imaat oznaka CE kako elektri~ni uredi, oprema pod protisok, grade`ni materjali, li~ni za{titni sredstva, igra~ki, merni instrumenti i dr.

Noviot pristap se temeli glavno na primena na standardi usoglaseni so osnovnite barawa za bezbednost i preneseni vo nacionalnite standardi.

Isto taka, pred ucesnicite na rabotilnicite be{e prezentiran Predlog-Zakonot za bezbednost na proizvodite, koj }e stapi na sila od 1 januari 2006 godina, a koj se odnesuva na potro{uva~ki proizvodi so isklu~ok na prehrambeni proizvodi, antikviteti i polovni proizvodi.

1.11.2005 Ocenka na {tetite usloveni od somneòt za pojava na "pti~ji grip"

Tekovnoto proizvodstvo vo ìvinarstvoto zna~itelno se ote`na po nesoodvetno objavenata vest za pojavata na pti~jiot grip. Toa uslovi dopolnitelni finansiski tro{oci za za{tita i {teti po osnov na namalen plasman i stopiran izvoz.

Grupacijata za ìvinarstvo dostavi barawe do nadle`nite organi za finansiska podr{ka za za{tita i nadomest na {tetite.

3.11.2005 Konferencija za pe~at na Grupacijata na avtotaksi-prevoz pri Regionalnata komora so sedi{te vo Skopje

Pretsedatelot na Grupacijata Sa{o Raj~anovski pobara Gradskiot komitet za soobra}aj da prevzeme merki za ureduvawe na taksi-prevozot na koj mu se zakanuva haos. Gradskiot komitet treba da prestane so izdavawe licenci na taksisti koi ne poseduvaat radiostanici i dozvola za rabota i da profunkcionira kru`niot tek.

Zaradi iznao|awe re{enie za ovie problemi Grupacijata bara sredba so gradona~alnikot Trifun Kostovski na koja bi go zapoznala so predlozite za nadminuvawe na sostojbite vo avtotaksi-prevozot. 4.11.2005 Predlog-sistemski merki za pottiknuvawe na ov~arstvoto vo 2006 godina

Grupacijata na industrijata za prerabotka na meso tretiraj}i gi sostojbite i aktuelnite problemi vo snabduvaweto so surovini, proizvodstvoto i plasmanot na suvomesni proizvodi, so prioritetna cel - stabilizirawe na proizvodstvoto i zadrùvawe na doma{niot pazar, zaklu~i da pobara odobruvawe na uvoz na meso za prerabotka pod povlasten tarifen tretman za potrebite vo 2006 godina,

Imaj}i predvid deka po za~lenuvaweto vo STO, carinata na suvomesnatite prerabotki e poniska od carinata na surovinata, uvozot na suvomesni proizvodi, soglasno spogodbite za slobodna trgovija, bez carinsko optovaruvawe e nelojalna konkurencija na doma{nite prerabotuva~i. So cel zadrùvawe na doma{niot pazar i izednaùvawe na uslovite na proizvodstvo so uvoznicite, neophodno e da se namali carinskoto optovaruvawe na surovinata za prerabotka.

5.11.2005 Rabotilnicia na tema "Makedonija na CNN"

Pomocija na Republika Makedonija preku svetskite mediumi - e celta na Proektot {to go inicira Sekcijata na agenciite za marketing vo ramkite na ProMarkMedia.

Na Makedonija vo momentov i' e neophodna seriozna kampawa {to }e ja pretstavi preku site svetski satelitski kanali. Razvojot na zemjata vo site sferi, osobeno turizmot, i borbata za imeto se tesno povrzani so nejzinoto izgotvuvawe.

Vo raspravata, u~estvuvaa ~lenovi na site sekcii na ProMarkMedia, bea izneseni golem broj konstruktivni predlozi. No, imaj}i go predvid faktot deka e ova seriozen i golem proekt, za koj{to e neophodno podolg period za da se izraboti, se predloì paralelno da se realiziraat dva proekta: edniot koj{to }e se izraboti {to poitno, so cel zemjata {to poitno da se pretstavi vo stranstvo, a vtoriot proekt }e bide dolgoro~en, koj{to }e se realizira etapno, so cel da se opfatat site raspoloìvi resursi na zemjata.

Idejata za prezentacija na Makedonija preku svetskite mediumi ProMarkMedia za prvpat javno ja plasira pred ~etiri meseci. Zdruènieto dobi poddr{ka od pretsedatelot na Vladata na RM, gospodinot Vlado Bu~kovski i od gospodinot Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

8.11.2005 Predlog-pravilnik za op{tite higienski barawa kaj prehranbenite proizvodi Sistemski merki za pottiknuvawe na proizvodstvoto na mleko

Grupacijata na proizvoditelite i prerabotuva~ite na mleko detektiraj}i gi pri~inite za mle~nata kriza i problemite vo ovaa granka, ukaà na imperativot od sistemski merki na poddr{ka i vo na{ata zemja (regres na sto~nata hrana, premija za otkupenoto mleko, pokrivawe na tro{ocite za zdravstvena za{tita), po primerot na EU i site zemji vo regionot, preku koi sistemski merki za podr{ka, na mlekoproizvoditelite im obezbeduvaat povisok stepen na konkurentnost na liberaliziraniot pazar .

So cel soodvetna za{tita od subvenciite kaj zemjite-uvozni~ki, do primenata na baranata poddr{ka, ~lenkite pobaraa za{titni merki soglasno Zakonot za trgovija. 8.11.2005 Osloboduvawe od veterinarni taksi i drugi dava~ki za veterinarni pregledi

So cel ublaùvawe na nezavidnata sostojba kaj ìvinarskite farmi vo koja zapadnaa ne po svoja vina i natamo{no prezemawe na site merki soglasno Zakonot za veterinarno zdravstvo, Grupacijata za ìvinarstvo pobara od Veterinarnata uprava osloboduvawe na ~lenkite od pla}awe na site taksi i dava~ki za veterinarni pregledi, uverenija i drugo.

09.11.2005 Tribina za Predlog-zakonot za ste~aj

26

Raspravata ja otvori pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodin Branko Azeski, naglasuvaj}i go zna~eweto na donesuvaweto na ovoj zakon koj }e pridonese za podobruvawe na ekonomskiot ambient vo zemjata i }e ovozmoì privlekuvawe direktni investicii koi ñ se neophodni na Republika Makedonija.

Na tribinata svoe obra}awe kon prisutnite ima{e Ministerot za ekonomija gospodin Fatmir Besimi, a vo raspravata u~estvuvaa eksperti od Ministerstvoto za ekonomija, kako predlaga~ na Zakonot za ste~aj, kako i ~lenovi na rabotnata grupa za izgotvuvawe na zakonot - prof D-r Tito Beli~anec i prof. D-r Arsen Janevski. Vo raspravata ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija dadoa konstruktivni predlozi i mislewa po tekstot na zakonot.

Eden od pozna~ajnite zaklu~oci e predlogot od strana na ekspertite Stopanskata komora na Makedonija da se zaloì za formirawe specijalizirani sudovi.

10.11.2005 Sednica na Zdruènieto na proizvoditelite na tutun i proizvodi od tutun Zdruènieto na proizvoditelite na tutun i proizvodi od tutun vo prisustvo na dràvniot sovetnik vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, gospodin Aliriza Elezi, gi analizira{e sostojbite vo ovaa granka pred zapo~nuvaweto na otkupot na surov tutun. Predlogot na zakon za tutun i tutunski proizvodi e vo zavr{na faza, proizvoditelite posebno se zadovolni so odredbata so koja se predviduva stimulirawe na primarnoto proizvodstvo na tutunot.

11.11.2005 Manifestacija za zdravstvenata ispravnost na doma{noto pile{ko meso i konzumni jajca Vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija, se realizira navedenata manifestacija na koja pokraj proizvoditelite na brojlersko meso, prisustvuvaa Ministerot za ekonomija i Ministerot za zemjodelstvo.

12.11.2005 Prestoj na delegacija turoperatori od Ruskata Federacija

Vo ramkite na petdnevniot prestoj vo Republika Makedonija, 16 ~lena delegacija na turoperatori od Ruskata Federacija gi posetija i se zapoznaa so aktuelnata ponuda vo delot na zimskiot turizam i so ponudata na Ohridsko-stru{kiot region. Pretstojot na grupata turoperatori, organiziran od Ministerstvoto za ekonomija, be{e iskoristen i za zapoznavawe na gostite od RF so na{eto bogato kulturno-istorisko nasledstvo.

Na zavr{nata sredba {to se odrà vo Stopanskata komora na Makedonija, a na koja {to u~estvuvaa i ambasadorot na Ruskata Federacija vo Republika Makedonija i zamenik ministerot za ekonomija, be{e istaknata najavata od ruska strana za zapo~nuvawe na plodna turisti~ka sorabotka {to }e rezultira so doa|awe na ruskite turisti vo na{ite turisti~ki destinacii ve}eaj 2006 godina.

Soglasno definiraniot plan na aktivnosti zapo~natata sorabotka }e prodolì za vreme na Turisti~kiot saem vo Moskva, kon krajot na mart 2006 godina, koga {to na Ruskiot pazar }e se pojavat bro{urite i programite za Republika Makedonija.

14.11.2005 Prezentacijata na Izve{tajot za konkurentnost

Proektot "Partneri", voden od Eurochambres, ima cel da go povrati kapacitetot na Zapadno-balkanskite komori, na site nivoa vo oblasta na intra-regionalnata i me|unarodnata trgovija, od kade pridobivkite bi gi koristele firmite ~lenki. Proektot pokraj drugoto ja sodrì i komponentata za istraùvawe na konkurentnosta na firmite od Zapaden Balkan. Stopanskite komori na zemjite-u~esni~ki vo Proektot: Unijata na albanskite trgovsko-industriski komori, Nadvore{no-trgovskata komora na Bosna i Hercegovina, Stopanskata komora na Hrvatska, Stopanskata komora na Srbija i Crna Gora i Stopanskata komora na Makedonija, sprovedoa anketa vo maj mesec ovaa godina, na koja odgovorija 1849 firmi, a od Makedonija 89 firmi.

Ovoj izve{taj be{e promoviran od strana na g-|a Sof~e Jovanovska, direktor na Direkcijata za promovirawe i informirawe na ~lenkite pri Stopanskata komora na Makedonija, vo prisustvo na pretstavnici na ministerstvata, sekretarijat za evropski pra{awa pri Vladata na RM, delegacija na EK, UNDP, GTZ, Paktot za stabilnost, mediumite i firmite.

Pra{awata vo Izve{tajot bea postaveni vo ~etiri grupi: raspolo`livi resursi na firmite, intra-regionalna trgovija, trgovija so EU i perspektivite za pristap vo istata, kako i ulogata na komorite vo me|unarodnata trgovska promocija.

Vo odnos na resursite na pretprijatijata, od regionalen aspekt, firmite go zgolemuvaat investiraweto vo informativnite tehnologii, a od druga strana poznavaweto na stranskite jazici na vrabotenite se zapostavuva kako faktor na konkurentnosta.

14.11.2005 Konkurentnost i dràvna pomo{ TAIEX seminar za dràvna pomo{

Delegacija na Stopanska komora na Makedonija u~estvuva{e na Seminarot za konkurentnost i dràvna pomo{ vo Brisel {to go organizira{e Generalniot direktorat za konkurencija pri Evropskata unija, vo sorabotka so Trgovsko-Industriskata komora na Romanija vo imeto na Asocijacijata na Balkanskite Komori.

Celta na seminarot be{e da se zapoznaat pretstavnicite na komorite so informacii koi se odnesuvaat na pottiknuvawe na konkurentnosta vo EU i vlijanieto na funkcioniraweto na pazarot, osobeno vo primenata na dràvnata pomo{ i procedurite za dodeluvawe na istata, vidovite na dozvolena dràvna pomo{ i metodologijata za monitoring na procesot.

Na seminarot u~estvuvaa pretstavnici na komorite od Bugarija, Hrvatska, Romanija, Turcija, Albanija, BiH, Makedonija, Srbija, Crna Gora i Kosovo.

M-r Aco Spasovski gi prezentira{e politikata na konkurencijata i na dràvnata pomo{ vo Republika Makedonija.

15.11.2005 4-ta sednica na UO na Zdruènieto na bankarstvo vo pro{iren sostav - Novata dano~na regulativa i trguvaweto na Makedonskata berza so dolgoro~ni hartii od vrednost Efekti kaj bankite od primena na Zakonot za presonalen danok od dohod Vo vrska so novata dano~na regulativa i trguvaweto na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost Zdruènieto na bankarstvoto ja poddrà inicijativata na Makedonskata berza za da se preispita mo`nosta i da se predvidi soodvetna vremenska dinamika na usoglasuvawe na danokot na dobivka za kompaniite koi kotiraat na Makedonskata berza so postojnata regulativa, odnosno dano~noto olesnuvawe da se zadrì i vo idniot period za da ne se dovede do naglo naru{uvawe na raboteweto na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost.

Zdruènieto na bankarstvoto, isto taka, oceni deka treba da se prezeme inicijativa do Ministerstvoto za finansii za soodvetni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za personalen danok na dohod, zaradi toa {to e premnogu ran ~ekorot na voveduvawe na odano~uvawe na prihodite od kamati na oro~eni depoziti i drugi depoziti na fizi~ki lica {to, soglasno postojnata zakonska regulativa, treba da se primenuva od 01.01.2006 godina.

27

Vo vrska so ovie inicijativi, spored dosega realiziranite sredbi so pretstavnici od Ministerstvoto za finansii, se o~ekuva da bide pozitivno odgovoreno.

15.11.2005 Sednica na Grupacijata za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost - Novata dano~na regulativa i trguvaweto na Makedonskata berza so dolgoro~ni hartii od vrednost Efekti kaj bankite od primena na Zakonot za presonalen danok od dohod Priem na novi ~lenki vo Grupacijata

Na sednicata na Grupacijata za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost se poddràni inicijativite za izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka i Zakonot na presonalen danok na dohod bidej}i usoglasuvaweto na novata dano~na regulativa e od osobena va`nost i za raboteweto na brokerskite dru{tva.

Vo Grupacijata za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost ednoglasno e prifateno baraweto za priem vo Grupacijata na dve novi ~lenki - brokerskata ku}a "Ilirika Investments" i Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost.

17.11.2005 godina

Rabotilnica: "Programa za sloboden pristap do informacii vo Republika Makedonija"

Imaj}i predvid deka vo procedura e Predlog-zakonot za sloboden pristap do informacii od javen karakter, od 17-19.11.2005 godina vo hotelot "Molika" vo Bitola, se odrà na rabotilnica na tema: "Programa za sloboden pristap do informacii vo Republika Makedonija", na koja se izvr{i trening za idni obu~uva~i za slu`benici od javnata administracija koi se odgovorni za postapuvawe po barawata za davawe informacii. Pravoto na pristap do informacii e garantirano vo me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i ja i garancijata za sloboda na izrazuvawe vo ~len 19 od Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava. Vo Republika Makedonija pravoto za informirawe na gra|anite e zagarantirano so ~len 16 od Ustavot na RM.

Od Stopanskata komora na Makedonija sertifikati za obu~uva~i za slu`benici od javnata administracija se zdobija Stanka Damjanovska i Angel Todorov.

18.11.2005 Stavovi na Zdruènieto na trgovijata

^lenovite na Zdruènieto na trgovijata pri Stopanskata komora na Makedonija upatuvaat barawa do Vladata na Republika Makedonija:

1. Vladata na Republika Makedonija da se otkaè od namerite za neposredno dogovarawe pri proda`bata na dràvno grade`no zemji{te nameneto za {oping-centri, hoteli i drugi uslu`ni dejnosti.

2. Proda`bata na grade`noto zemji{te da se vr{i isklu~ivo na tender so javno naddavawe na zainteresiranite investitori (doma{ni i stranski), so {to }e se obezbedat ednakvi uslovi za stopanisuvawe na site pravni subjekti i maksimalna transparentnost.

3. Neposrednite spogodbi za proda`ba na zemji{te Vladata na Republika Makedonija isklu~ivo da gi koristi za poznati svetski brendovi za investirawe vo industriskoto proizvodstvo, osobeno vo elektroindustrijata, avtomobilizmot i sli~no.

28.11.2005 TopLeaf Forum za liderstvo preku video-konferenciska vrska

Stopanska komora na Makedonija, vo direktna sorabotka so Clear View Menaxment Trening Centarot i Adizes Institutot od Santa Barbara, Kalifornija, SAD, vo tekot na dvanaeset sesii, organizira prenesuvawe na Adizes TopLeaF - Forum za Liderstvo, direktno od Santa Barbara, po pat na koristewe na najsovremenata informati~ka i video konferenciska tehnologija, so simultano vklu~uvawe na pove}e lokacii. TopLeaF - Forum za Liderstvo e namenet za uspe{ni vrvni rakovoditeli i ima za cel da pomogne vo iznao|awe kreativni odgovori na predizvicite od promenetoto delovno opkruùvawe, kako i pri prestruktuiraweto na pretprijatijata za {to pouspe{en pristap na pazarot.

Sesiite se interaktivni i se fokusiraat na pronao|awe i spravuvawe so problemi koi vlijaat na rabotata na organizacijata. Sovr{ena za menaxerski sostanoci, ovaa programa e dizajnirana da obezbedi specifi~ni pozitivni rezultati za onie {to prisustvuvaat na nea. Beneficii od sesiite:

- da se osposobat u~esnicite so novi liderski i menaxerski koncepti koi {to moàt vedna{ da se primenat vo sekojdnevnata rabota;

- da se razjasni koi od problemite so koi {to se soo~uva organizacijata se normalni, a koi ne se, i koi imaat potencijal da bidat fatalni;

- da se napravi akcionen plan za tekovnoto re{avawe na glavnite problemi so koi se soo~uva organizacijata; - da se identifikuva na koi problemi organizacijata najverojatno }e naide vo idnina i da se odredi kako }e se re{at

koga }e se pojavat.

28 noemvri 2005 god

28

Prezentacija na tema: Upravata za Javni Prihodi - Va{ partner

Vo prisustvo na Prof.d-r Vlado Bu~kovski, pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, pretstavnici od diplomatskiot kor i me|unarodni institucii prisutni vo Republika Makedonija, Stopanskata komora na Makedonija i Upravata za javni prihodi ja organiziraa prezentacijata so cel da se prezentiraat i promoviraat aktivnostite koi se otpo~nati, kako i onie koi }e se realiziraat vo Upravata za javni prihodi vo narednata i godinite potoa, a koi zna~at reformski procesi na dràvnata administracija vo delot na dano~nata politika. Na toj na~in, Stopanskata komora na Makedonija gi zapozna svoite ~lenovi so pravnata ramka {to e vospostavena so donesuvaweto na novite zakoni od sferata na operativnata dano~na politika, koi ovozmoùvaat poinakov status na Upravata za javni prihodi vo dano~niot i pravniot sistem na Republika Makedonija, a vo nasoka na poefikasno izv{uvawe na nejzinite osnovni funkcii.

20.12.2005 godina 30-ti jubilejni denovi na makedonskoto radio

Jubilejnite 30-ti denovi na makedonskoto radio se odràa vo Struga, od 20-21

dekemvri godinava, vo organizacija na Zdruènieto na javnite lokalni radiodifuzni pretprijatija. Na ovaa zna~ajna manifestacija Stopanskta komora na Makedonija i Ministerstvoto za transport i vrski dobija jubilejni priznanija za osobeno zalagawe za pottiknuvawe na novite formi tvore~ki izrazi vo elektronskite mediumi od oblasta na javnata lokalna radiodifuzija. Nositel na jubilejnite priznanija se: Makedonskata informativna agencija, MRT, Agencijata za informacii, Sovetot za radiodifuzija i ostanati institucii koi dale svoj pridones vo razvojot na lokalnata javna radiodifuzija vo Makedonija.

Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia dobi blagodarnica za dosega{nata uspe{na sorabotka.

Vo natprevaruva~kiot del bea dodeleni nagradi za dnevno- informativni, dokumentarni i muzi~ki radioemisii, kako i za tv-reportaà i za televiziska zabavno-muzi~ka emisija.

29

Me|unarodni aktivnosti i sorabotka na Stopanskata komora na Makedonija

01.02.2005 Proekt Partneri-Eurochambers

II decentraliziran seminar, odrzan vo Eurochambres, Brisel na tema: "Procesot na stabilizacija i asocijacija i zemjite od Zapaden Balkan". U~esnici bea pretstavnici na komori-nositeli na Proektot od Albanija, Hrvatska, B i H, Makedonija, Srbija i Crna Gora. Vo ramkite na temata bea obraboteni strategiji na pristapuvaweto na regionot kon EU, uloga na komorite vo procesot na pristapuvaweto; dràvna pomo{ i prosiruvaweto; EU i regionalnite politiki; EU-proekti i strategija za Regionot.

15.02.2005 Potpi{an Dogovor za sorabotka me|u Stopanskata komora na Makedonija i Belgisko-luksembur{ka komora za Jugoisto~na Evropa

Gospo|ata Sava Dimitrova, vr{itel na dol`nosta pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija, i gospodinot Milan Jezi} von Gene{ek, pretsedatel na Belgisko-luksembur{kata komora za Jugoisto~na Evropa, vo Brisel potpi{aa Dogovor za sorabotka me|u dvete komori so cel unapreduvawe na stopanskata sorabotka me|u Republika Makedonija, Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg.

Dogovorot be{e potpi{an na 15 fevruari 2005 godina, vo Brisel, vo prisustvo na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, g-|ica Radmila [e}erinska i gospodinot Sa{ko Stefkovski, ambasador na Republika Makedonija vo Kralstvoto Belgija i Vojvodstvoto Luksemburg, pri prestojot na Dràvnata delegacija po povod predavaweto na EU- pra{alnicite.

10.03.2005 Prv me|unaroden pana|ur na Jugoisto~na Evropa "Letnik 2005", vo ramkite na BCTP Vo ramkite na Balkanskiot centar za promocija na trgovijata, u~estvuvaa 10 firmi od Republika Makedonija, koi prezentiraa svoi promotivni materijali na zaedni~ki besplaten {tand na BCTP.

14.03.2005 Makedonsko-turski biznis-forum

Odborot za ekonomski odnosi so stranstvo na Republika Turcija (DEIK), kako doma}in i Stopanskata komora na Makedonija, kako osnva~ki partneri na Makedonsko-turskiot deloven sovet, bea soorganizatori na Makedonsko-turskiot biznis-forum, za vreme na oficijalnata posetata na gospodinot Vlado Bu~kovski, pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija na Republika Turcija. Delegacijata na Stopanskata komora na Makedonija sostavena od 42 firmi-~lenki na Komorata ja predvode{e gospo|ata Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija i gospodinot Jorgo ]uka, kopretsedatel na Makedonsko-turskiot deloven sovet.

Gospodin ]ursad Tuzmen, dràven minister za nadvore{na trgovija na Republika Turcija, i gospodinot Vlado Bu~kovski zaedni~ki konstatiraa deka interesot na turskite investicii vo odnos na Republika Makedonija od minatata godina zabeleìtelno se zgolemuva, kako rezultat na stabiliziraweto na turskoto stopanstvo i na podobruvaweto na biznis-klimata vo Makedonija.

Firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija imaa mo`nost da ostvarat bilateralni kontakti so nad 40 turski firmi koi{to, od dvete strani se oceneti kako najuspe{ni do sega, od aspekt na perspektivata na nivniot natamo{en razvoj. Soglasno Programata, Delegacijata ima{e mo`nost da ja poseti industriskata zona IKITEL, vo blizinata na Istanbul, vo koja, na 120.000 metri kvadratni funkcioniraat 15.000 firmi glavno mali i sredni. Delegacijata ja poseti i KOSGEB - Agencija za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija na Turcija, so koja e razgovarano za sorabotka so Komorata. Isto taka, vo ramkite na rabotniot prestoj vo Istanbul, ~lenkite na Komorata ja posetija Me|unarodnata saemska manifetsacija WIN 2005, koja e vo ramkite na Hanoverskiot saem, na koja ima{e nad 3000 izlaga~i od oblasta na avtomatizacijata, elektrotehnikata, ma{instvoto, hidraulikata i pnevmatikata, hemijata, zavaruvaweto i rakuvaweto so materijali.

28.03.2005 Makedonsko-hrvatski biznis-forum

Po povod oficijalnata poseta na Republika Hrvatska na gospodinot Vlado Bu~kovski, pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, Stopanskata komora na Hrvatska be{e organizator i doma}in na Makedonsko-hrvatskiot biznis-forum. Delegacijata na Stopanskata komora na Makedonija, ja predvode{e gospodinot Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

Pred zapo~nuvaweto na Biznis-forumot, pretsedatelot Azeski vo pridru`ba na stopanstvenicite, ja ostvari svojata prva rabotna sredba kako pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija so svojot kolega, gospodinot Nadan Vido{evi}, pretsedatel na Stopanskata komora na Hrvatska. Dvajcata pretsedateli na komorite se zaloìja za natamo{no prodolùvawe i unapreduvawe na sorabotkata me|u dvete zemji po pat na povisoki i postojani oblici na sorabotka kako kooperacii, zaedni~ki vloùvawa i zaedni~ki nastap na treti pazari. Be{e istaknata konstatacijata deka se raboti za tradicionalna, deceniski uspe{na delovna sorabotka me|u dvete biznis-zaednici, koja treba da prodolì da se neguva i vo idnina. Zaedni~ka be{e konstatacijata deka posetata na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija so negovite sorabotnici na Republika Hrvatska }e pridonese vakviot na~in na sorabotka da stanuva se' pogolema realnost vo dvete nasoki, bidej}i toa e preduslov za dolgoro~ni stabilni delovni odnosi na firmite od dvete dràvi. Uspe{nata delovna sorabotka so vkupen obem na razmena od okolu 145 milioni SAD dolari, so izrazen porast od godina vo godina, sepak zaostanuva zad potencijalnite mo`nosti na dvete stopanstva. Pretsedatelot Azeski predloì da bide doma}in na sredba me|u makedonskite i hrvatskite firmi koi bi moèle na "lice mesto" da se zapoznaat so potencijalite na sorabotkata.

Pretsedatelot Azeski vo razgovorot ja inicira{e potrebata od konstituirawe Upraven odbor na Makedonsko-hrvatskata me{ovita komora i donesuvawe Programa za rabota na istiot. Edno od bitnite pra{awa, koi bi bile predmet na rabota na ovaa Komora, e nadminuvaweto na problemot pri raspredelbata na preferencijalnite kvoti od strana na Republika Hrvatska, koi ja popre~uvaat slobodnata trgovija.

Na biznis-sredbite {to sledea vedna{ po otvoraweto na Biznis-forumot prisustvuvaa 40-tina makedonski i okolu 50-tina hrvatski firmi

29.03.2005 Rabotna poseta na ambasadorot na Kralstvoto Belgija, Filip Beke, na Komorata

30

Gospo|ata Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, go primi gospodinot Filip Beke, ambasador na Kralstvoto Belgija so sedi{te vo Sofija, odgovoren i za Republika Makedonija. Posetata be{e realizirana na barawe na ambasadorot so cel unapreduvawe na me|usebnata sorabotka i ostvaruvawe pouspe{na ekonomska i trgovska sorabotka me|u dvete zemji, kako i informirawe za novata postavenost na Stopanskata komora na Makedonija.

Spored ambasadorot, gospodinot Filip Beke, trgovskata razmena na Republika Makedonija bi moèla da bide pogolema, kako i direktnite investicii. No, spored negovo mislewe, nedovolnata informiranost, kako i nedovolno jasno artikuliraniot interes od makedonska strana i podgotvenost da se reagira brzo i da se prezemaat konkretni aktivnosti, rezultiraa so faktot deka vo Makedonija se prisutni samo nekolku investicii na belgiski kapital. 4.04.2005 Prva sednica na Generalnoto Sobranie na Asocijacijata na balkanskite komori

Vo ramkite na Pretsedatelstvoto na Unijata na gr~kite trgovski i industriski komori se odrà I sednica na Generalnoto sobranie na Asocijacijata na balkanskite komori vo ovaa godina, vo Atina, so u~estvo na pretstavnicite na zemjite-osnova~i na ABK, nacionalnite komori i uniite na komorite na Albanija, B i H, Bugarija, Grcija, Kipar, Makedonija, Romanija, Srbija, Crna Gora i Turcija. Stopanskata komora na Makedonija ja pretstavuva{e g-|ata Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija. Na pokana na doma}inot, gospodinot Xorx Kasimatis, pretsedatel na Unijata na gr~kite trgovski i industriski komori, na prisutnite im se obratija gospodin Evripidis Stilianidis, zamenik-minister za odnosi so stranstvo na Republika Grcija, gospodin Hristos Folias, zamenik-minister za nacionalna ekonomija na Republika Grcija i gospodin Joanis Papatanasiou, zamenik-minister za razvoj na Republika Grcija. Komorite soglasno svojata uloga imaat zada~a aktivno da se vklu~at vo sozdavaweto na delovniot ambient vo Jugoisto~na Evropa, vo ime na firmite-~lenkite i vo ime na op{tite celi. Tie treba da bidat vklu~eni i vo kreiraweto i implementacijata na site instrumenti na poddr{ka od gr~ka strana na ekonomskiot razvoj. Tie imaat odgovornost da dadat celosna poddr{ka na firmite vo nivnoto prilagoduvawe kon barawata na edinstveniot evropski pazar. Zamenicite-ministri predloìja pretstavnicite na balkanskite komori da vospostavat poaktiven odnos so trgovskite ata{ea pri gr~kite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva vo svoite zemji.

Kopretsedatelot na Delovniot sovet pri Paktot za stabilnost, gospodinot Nikolas Eftimijadis, gi prezentira{e inicijativite na Paktot za stabilnost koi se odnesuvaat na pretpriemni{tvoto, pri {to gi informira prisutnite deka Paktot za stabilnost }e lobira kaj vladite da gi poddràt kancelariite na nacionalnite SEKI-Prokomiteti za olesnuvawe na trgovijata i transportot pri komorite. Strate{kite pravci za razvoj na transportnata infrastruktura vo Jugoisto~na Evropa bea prezentirani od strana na Dimitrios Tcambulas, profesor na Tehni~kiot fakultet vo Atina.

20.04.2005 Biznis-forum me|u stopanstvenicite od Makedonija i Bosna i Hercegovina

Po povod oficijalnata poseta na Republika Makedonija od strana na gospodinot Adnan Terzi}, pretsedava~ na Sovetot na ministrite na Bosna i Hercegovina, se odrà Biznis-forum na stopanstvenicite od dvete zemji, vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija i Nadvore{no-trgovskata komora na Bosna i Hercegovina.

Plenarnata sednica ja otvori pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski, koj gi pozdravi dvajcata premieri i im posaka dobredojde na stopanstvenicite od dvete zemji. Svoe obra}awe do prisutnite ima{e pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski, koj istakna deka dvete zemji na stopanski i na ekonomski plan gi vrzuva pove}edeceniska sorabotka. Toj podvle~e deka obemot na razmenata vo izminatite godini ne e realen odraz na ekonomskite potencijali na dvete zemji. Napredok vo ekonomskata sorabotka sekako ima Dogovorot za slobodna trgovija, koj{to e na sila, kako i nepostoeweto na vizen reìm.

Pred stopanstvenicite svoe obra}awe ima{e i pretsedava~ot na Sovetot na ministrite na Bosna i Hercegovina, gospodinot Adnan Terzi}, koj go iznese svoeto zadovolstvo {to gi gleda vo golem broj stopanstvenicite od dvete zemji, so nade` deka za vreme na forumot }e se odvivaat konstruktivni razgovori koi }e bidat od interes za dvete strani.

Stopanstvenicite od Bosna i Hercegovina bea predvodeni od potpretsedatelot na Nadvore{no-trgovskata komora na B i H, gospodinot Milan Lovri}. Bosanskata delegacija be{e sostavena od 20 stopanstvenici od pove}e oblasti na stopanstvoto: od elektroindustrijata, prehranbenata industrija, tutunska industrija i trgovci so mebel. Na Biznis-forumot i na bilateralnite razgovori u~estvuvaa 30-tina makedonski firmi od gorenavedenite oblasti.

27.04.2005 Otvorena prvata Regionalna kancelarija na Stopanskata komora na Makedonija vo Prilep ??

27.04.2005 Dràvniot minister na Republika Turcija, g-|a \uldal Ak{it, vo poseta na Stopanskata komora na Makedonija

Vo ramkite na prestojot vo Republika Makedonija, po povod odrùvaweto na sostanokot na Me{ovitata ekonomska komisija, formirana so Spogodbata za stopanska sorabotka me|u Republika Makedonija i Republika Turcija, g-|a \uldal Ak{it, dràven minister na Republika Turcija, na nejzino barawe, be{e primena od gospodinot Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Vo ovaa prilika, gospodinot Azeski ja istakna va`nosta na Republika Turcija kako stopanski partner i investitor vo Republika Makedonija, kako i me|ukomorskata sorabotka so Unijata na turskite komori i regionalnite komori i Turskiot odbor za ekonomski odnosi so stranstvo (DEIK). Ovaa sorabotka pridonesuva za promocija na interesite i na potencijalite za me|usebna stopanska sorabotka i so nea direktno se ohrabruvaat i se poddrùvaat firmite vo me|usebnata sorabotka. Zaedni~ki e konstatirano deka dvete zemji imaat zaedni~ka cel, a toa e evrointegracija. Na toj pat, bilateralnata stopanska sorabotka kako del od regionalnata e od osobeno zna~ewe i od aspekt na unapreduvaweto na sopstvenite ekonomii. Potencirano e deka so Dogovorot za slobodna trgovija me|u Turcija i Makedonija da se usoglasi so interesite na delovnite zaednici na dvete zemji, taka {to e potrebna dopolnitelna trgovska liberalizacija za da se dobliàt uslovite za trgovska razmena, kako {to gi imaat dvete zemji vo odnos na EU. Na razgovorot prisustvuvaa gospodin Mehmet Ta{er, ambasador na Republika Turcija vo Republika Makedonija, gospodin Xemail Dauti, pretsedatel na Severozapadniot ekonomski krug i gospodin Qup~o Stojkovski, pretsedatel na Industriskata komora.

25.05.2005 Makedonsko-italijanski biznis-forum

Vo organizacija na Ministerstvoto za ekonomija i Italijanskiot institut za nadvore{na trgovija (IÊ), vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija, za vreme na oficijalnata poseta na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Vlado Bu~kovski, na Republika Italija, na 25.5.2005 godina vo Rim se odrà Makedonsko-italijanskiot biznis-forum.

Pretsedatelot na IÊ istakna deka organiziraweto na vakvi forumi e od golema va`nost za unapreduvaweto na me|usebnata ekonomska sorabotka.

31

Zamenik ministerot za ekonomija Sa{a Andonovski, go potencira{e zna~eweto na ovie sredbi za inteziviraweto na sorabotkata me|u dvete zemji vo 2004 i 2005 godina. Vo vkupnata nadvore{no trgovska razmena na Makedonija so stranstvo vo poslednite dve godini, Italija go zavzema ~etvrtoto mesto.

Na Forumot bea pretstaveni uspe{nite investicioni iskustva na italijanskite pretpriema~i vo Republika Makedonija (S.O.L. Spa, za svojata investicija vo Tehnogas i od firmata "FORMENTINI" vo kumanovskata fabrika za ~evli "ÎK").

Svoe obra}awe do prisutnite na Biznis Forumot ima{e i Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Vlado Bu~kovski. Toj istakna deka odnosite so Italija se tradicionalno dobri i prijatelski od kade dobivame kontinuirana poddr{ka vo odnos na evroatlanskite strukturi i deka ovoj Forum e odli~na {ansa za inicirawe na pointenzivnata razmena na iskustvata me|u dvete zemji, osobeno vo pogled na direktnite investicii koi vo ovoj moment se neophodni za razvoj na makedonskata ekonomija.

Na Forumot u~estvuvaa 30 makedonski i nad 50 italijanski firmi od pove}e oblasti od stopanstvoto kako: prehranbenata industrija, proizvodstvoto na vino, metalurgijata, tekstilnata i ~evlarskata industrija, turizmot i ugostitelstvoto, koi vospostavija direktni kontakti za vreme na odrùvawe na bilateralnite sredbi.

8.06.2005 Prezentacija na Proektot: "Reintegracija na kapitalot vo zemjite na Jugoisto~na Evropa", od strana na Asocijacijata na saemi na Jugoisto~na Evropa (EASE)

Nositel na Proektot se Asocijacijata na saemi od Jugoisto~na Evropa (EASE), so podr{ka od Asocijacijata na Balkanskite komori i ministerstvata nadle`ni za infrastrukturni proekti vo zemjite na Jugoisto~na Evropa. Inicijativata za ovoj proekt e poddràna od strana na Paktot za stabilnost.

Svoe obra}awe, vo funkcija na poddr{ka na Proektot ima{e pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski. Toj istakna deka Stopanskata komora na Makedonija, kako eden od osnova~ite na Skopskiot saem i pretstavnik na delovnata zaednica na Republika Makedonija koja poddrùva sekoja inicijativa za reintegrirawe na kapitalot vo regionot i investiciite, doma{ni ili stranski so regionalen predznak, ja dava celosnata poddr{ka na Proektot kako direkten pottik za unapreduvawe na intraregionalna trgovija i sorabotka vo Jugoisto~na Evropa.

Proektot go gleda i kako instrument na implementacijata na procesot na stabilizacija i asocijacija koj o~ekuva, regionot po 2006 godina i realno da za~ekori kon zona na slobodna trgovija, {to podrazbira osven sloboden protok na stoki, uslugi, lu|e i intenzivirawe na investiciite koi }e vlijaat na procesot na reintegracija na regionot.

15.06.2005 Obuka za komorskiot personal za CE oznakata

Vo ramkite na EUROCHAMBRES Proektot "Partners", vo Stopanskata komora na Makedonija za komorskite slu`benici be{e organiziran trening na tema "Komercijalizacija na uslugata vo vrska so CE znakot", od strana na g-|a Ursula Kaminska od Trgovsko-industriskata komora na Strazbur.

Treningot se odviva{e vo dve fazi: - obnovuvawe na znaeweto od Seminarot odràn vo juni mesec i vtoriot del kako da ja kreirame uslugata koja moè da bide naplatena.

So ekspertot e dogovorena osnovata za zaedni~ko kreirawe na Proektot vo vrska so implementiraweto na CE znakot kako komorska aktivnost. Potrebna e identifikacija na zainteresiranite kompanii, elaborirawe na propoziciite, oddrùvawe na seminari, izrabotka na vodi~ za primena, identifikacija na soodvetni partnerski institucii.

20.06.2005 Obuka za komorskiot personal za menaxirawe so klientite

Trening na tema "Odnosi so klientite pri davaweto komorskite uslugi" realiziran od strana na gospodin Daniel Gasman od EuroInfo centar pri Pariskata trgovsko industriska komora.

22.06.2005 Obuka za komorskiot personal za internacionalizacija

Trening na tema "Internacionalizacija - trgovskoto rabotewe so EU' - zapoznavaweto so EU instituciite i pazarni mehanizmi. Realiziran od strana na Rober Gijon, Euro info centar pri Trgovsko-industriskata komora na Diòn, Francija

21-24.06.2005 Sobrani iskustva od razvienite komori 4-ti svetski komorski kongres vo Durban, J. Afrika

Praktikata za odrùvawe svetski komorski kongresi prodolùva. Taka, od samiot po~etok, pred 6 godini (koga se proslavuva{e 400-godi{ninata od osnovaweto na prvata komora vo svetot i se odrà Prviot svetski komorski kongres vo Marsej, na sekoi 2 godini kongresite prodolùvaat. Sledea, vo 2001 godina, Vtoriot svetski komorski kongres vo Seul, vo 2003 godina vo Kvebek, a ovaa godina se odrì vo Durban, Juzna Afrika. Vo april 2007 godina }e se odrì 5-ot svetski kongres na komorite, vo Istanbul koj }e pretstavuva odli~na {ansa za makednskite firmi da se promoviraat na istiot, bidejki praksata pokaùva deka na ovie kongresi ne u~estvuvaat samo komorski pretstavnici, tuku prisutni se i pretstavnici od biznis zaednicata, vladini i drugi nevladini institucii i organizacii.

Na 4-ot svetski kongres vo Durban, u~estvuvaa poveke od 150 komorski delegacii od najmalku 100 zemji od svetot. Od Stopanskata komora na Makedonija u~estvuvaat pretsedatelot na Stopanskata komora na Makeodnija, gospodinot Branko Azeski, i generalniot sekretar m-r Jelisaveta Georgieva, koi ostvarija kontakti so drugite komorski pretstavnici, vo nasoka na razmena na iskustva i implementirawe na raboteweto od komorite so razviena dobra komorska praksa vo raboteweto na Stopanskata komora na Makedonija.

Od razgovorite koi bea vodeni so pretstavnicite na Komorite od Kvebek, Irska, Danska, Latvija, Orlando, Nov Zeland, Velika Britanija proizleguva deka noviot koncept na komorskoto organizirawe kaj nas e kompatibilen so nivniot komorski sistem i garantira uspe{no pretstavuvawe na interesite na ~lenkite. Toa be{e potvrdeno i vo razgovorite so najvisokite pretstavnici na ICC, WCF. 24.06.2005 Potpi{uvawe na Memorandum za razbirawe pome|u komorite od Bitola, Koàni i Kor~a za inicijativata - Balkanski saem

Na 3-ot saem za op{ta potro{uva~ka, oprema i turizam EXPOBITOLA 2005, koj go otvori gospodin Min~o Jordanov, potpretsedatel vo Vladata na Republika Makedonija, so svoi proizvodi nastapija preku 150 firmi od Makedonija, Grcija, Albanija, Slovenija i Srbija i Crna Gora.

Vo ramki na Saemot se odrà sredba na stopanstvenicite od regionot so potpretsedatelot na Vladata, gospodinot Min~o Jordanov, koj gi potencira{e aktivnostite za realizacija na ekonomskata programa na Vladata, za Garantniot Fond za mali i sredni pretprijatija, kako i za prekugrani~nata sorabotka so Republika Grcija. Na sostanokot bea postaveni pove}e pra{awa od stopanstavenicite.

32

Istiot den, vo prostoriite na Saemot be{e odràn tripartiten sostanok pome|u stopanskite komori na Bitola, Koàni i Kor~a. Na sostanokot svoe izlagawe ima{e i g-|a Sava Dimitrova, pretsedatel na Sobranito na Stopanskata komora na Makedonija. Na sostanokot bea potpi{ani slednite dokumenti:

1. Memorandum za razbirawe me|u trite komori za poddrùvawe na incijativata za odrùvawe na Balkanski saem vo regionot;

2. Memorandum za sorabotka me|u Regionalnata komora so sedi{te vo Bitola i Trgovsko-Industriskata komora od Kor~a, Republika Albanija. Memorandumite bea potpi{ani od pretsedatelot na Regionalnata komora so sedi{te vo Bitola, gospodin Blagoj Stoj~ev, pretsedatelot na Trgovsko-Industriskata komora od Koàni, gospodin Panagiotis Apoatolidis, i od pretsedatelot na Trgovsko-Industriskata komora od Kor~a, gospodin Niko Peleshi. 24.06.2005 Ungarskite biznismeni zainteresirani za Makedonija

Spored premierot Bu~kovski me|u Skopje i Budimpe{ta se postavuva nova alka i se zasiluva ekonomskata sorabotka."Zaedno upatuvame jasna politi~ka poraka za biznis elitata za da vospostavat pointenzivni kontakti, da se razviva ekonomskata relacija i dvete vladi gi ohrabruvaat odlu~no da prezemat zaedni~ki biznis-kontakti i realizacija na biznis-proekti", izjavi premierot Bu~kovski. "Ungarija ima interes i odgovornost da se svrti kon Balkanot. Po nejzinoto vleguvawe vo EU morame da prezemame odgovornost vo pomagaweto i sozdavawe to stabilnost i ekonomski razvoj vo regionot. Makedonija moè da bide primer za celiot svet kako razli~ nite etni~ki grupi i razli~ni kulturi moè da bidat bogatstvo. ]e gi razvivame me|usebnite odnosi i pred se biznisrelaciite. ", izjavi ungarskiot premier Ferenc \ur~aw na zaedni~kata pres-konferencijata so premierot Bu~kovski vo Budimpe{ta. Premierot Bu~kovski, go otvori Makedonsko-ungarskiot biznis forum na koj prisustvuvaa i dvaesettina stopanstvenici od Makedonija vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija. Ungarskite biznismeni izrazija podgotvenost da investiraat vo Makedonija.Osobeno privle~en za niv, go poso~ija prehranbeniot sektor, no i modernizacijata na zrdavstvoto ja smetaat atraktivna za vloùvawa.Kompanijata "Suzuki" koja ima svoi kapaciteti vo Ungarija e zainteresirana da gi pro{iri pogonite i vo Republika Makedonija.

Svoe obra}awe do stopanstvenicite imaa i pretsedava~ot na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija Sava Dimitrova, koja i ja predvode{e makedonskata biznis-delegacija, Interes za vospostavuvawe novi delovni odnosi predizvikaa site makedonski kompanii, osobeno "Evropa" od Skopje, "Vitaminka" od Prilep i "DDS Construction" - od Kumanovo, koi imaat direktni ponudi za izvoz na nivnite proizvodi vo Ungarija. Na delovnata sredba vo Trgovsko-industriskata komora na Ungarija, po kratkoto pretstavuvawe na postavenosta na Stopanskata komora na Makedonija, be{e predloèno komorite da potpi{at protokol za sorabotka. 29.06.2005 Rabotna poseta na ambasadorot na Kuba so sedi{te vo Sofija

Ambasadorot na Republika Kuba so sedi{te vo Sofija, Hose Rosado Amador, ja poseti Stopanskata komora na Makedonija so cel da go prenese interesot na Trgovsko-industriskata komora na Kuba za vospostavuvawe delovna sorabotka me|u komorite i nivnite ~lenki.

Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, izrazi zadovolstvo za pokaàniot interes za pottiknuvawe na delovnata sorabotka so Kuba, koja iako dale~na zemja, moè da bide trgovski partner na Republika Makedonija. Za po~etok na sorabotkata e inicirano sozdavawe na informativni relei za kompaniite ~lenki vo dvete komori.

Dogovoreno e kubanskata ambasada da dostavi lista na proizvodi nameneti za izvoz i za uvoz i regulativa za nadvore{no-trgovsko rabotewe, za da moè Komorata da go ispita interesot za vospostavuvawe delovna sorabotka.

04.07.2005 Biznis-forum Stopanska sorabotka Makedonija - Crna Gora

Obnovuvaweto na trgovskata sorabotka, vospostavuvaweto pointenzivni delovni kontakti me|u stopanstvenicite i razgleduvaweto na mo`nostite za zaedni~ki nastap na stranski pazari, bea osnovnite celi na biznis-forumot na makedonskite so crnogorskite stopanstvenici, odràn vo Podgorica. Spored ocenkata na stopanstvenicite toj pretstavuva vistinskoto mesto za obnovuvawe i prodlabo~uvawe na starite, no i za otpo~nuvawe na novi biznis partnerstva. Vladite na dvete zemji }e pomognat vo urivaweto na biznis barierite, vo intenziviraweto na ekonomskata sorabotka i vo otvaraweto novi perspektivi za stopanstvata istaknaa premierite Vlado Bu~kovski i Milo \ukanovi}. Vo site sredbi {to tie gi imaa so stopanstvenicite, zaedno so Branko Azeski i Vladimir Vukmirovi} pretsedatelite na stopanskite komori na dvete zemji, potencirana e i neophodnosta od nadminuvaweto na problemite na trgovskite transportni koridori. Biznis-forumot na koj u~estvuvaa 120 stopanstvenici od dvete zemji go potvridi golemiot interes za iskoristuvawe na postojnite ekonomski potencijali vo polza na razvojot na dvete stopanstva. Ova osobeno i poradi faktot {to izminatava decenija, trgovskata razmena me|u Republika Makedonija i Crna Gora beleè{e opa|awe kako rezultat na politi~ko - bezbednosnite trubulencii vo regionot. Sega izmenetata politi~ ka klima, obezbeduva preduslovi za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka. Vo ramkite na forumot makedonskite stopanstvenici go posetija pristani{teto Bar, i se zapoznaa so delovnite mo`nosti na ovoj, eden vek star, transporten kompleks. Nadvor od predvidenoto, prviot den od prestojot vo Podgorica, makedonskite stopanstvenici gi poseti premierot \ukanovi}, pri {to gi zapozna so aktuelnata stopanska sostojba vo zemjata i se interesira{e za dosega{nite delovni kontakti i zdelki na makedonskite so crnogorskite kompanii. Sozdavawe povolen deloven ambient preku realizacija na realnite biznis interesi "Sredbata pretstavuva zna~aen impuls vo obnovuvaweto na stopanskata sorabotka me|u Makedonija i Crna Gora, mo`nost za podobro me|usebno informirawe na stopanstvenicite so cel obnovuvawe na prekinatite delovni kontakti ili prodolùvawe na starite, vrz novi osnovi", re~e pretsedatelot na makedonskata Stopanska komora Branko Azeski. Poradi golemite sopstveni~ ki, strukturni i menaxerski promeni vo izminatiov period, istakna Azeski, potrebno e i osoznavawe i dobliùvawe na sektorite i na stopanskite subjekti od dvete strani vo nasoka na vospostavuvawe nova delovna sorabotka. Intenziviraweto na biznis relaciite {to se odviva vo ramki na Dogovorot za slobodna trgovija, osven bilateralna, ima i druga, mnogu bitna dimenzija - regionalna. "Makedonija i Crna Gora se aktivno angaìrani vo procesot na stabilizacija i asocijacija, a intraregionalnata trgovija i regionalnata sorabotka se del od toj proces. Od nas se o~ekuva da pridoneseme kon sozdavaweto sloboden ekonomski prostor kako razvojna faza vo integrativniot proces kon Evropskata unija, a toa se sogleduva preku sozdavawe povolen deloven ambient i preku realizacija na realnite biznis interesi", istakna Azeski. Pretsedatel na crnogorskata Stopanska komora Vladimir Vukmirovi}, im pora~a na stopanstvenicite da gi poddràt inicijativite za brzo i efikasno re{avawe na aktuelnite ekonomski problemi, kako i inicijativite za unapreduvawe na trgovskata sorabotka. "Treba da gi prodolìme ve}e po~natite razgovori, osobeno okolu klu~nite pra{awa kako {to se energetikata, transportot i turizmot", re~e Vukmirovi}.

5.07.2005 Obuka na komorski pretstavnici vo Komorata na Pariz za menaxirawe so kvalitetot

Vo ramkite na aktivnostite od Eurochambers Partner Project-ot, se realizira{e Training Visit na tema QMS (Quality Management System) Sistem na upravuvawe so kvalitetot vo Pariskata komora za trgovija i industrija (Paris Chamber of Commerce and Industry), soglasno utvrdenata trening-programa.

33

Osnovna cel na posetata, be{e da se vidi prakti~nata primena na vospostaveniot Sistem za kvalitet vo Pariskata komora, koja za taa cel ima koristeno konsultantski uslugi na ekspert za Quality Management System, soglasno ISO 9001:2000.

Be{e ostvarena mo`nost za zapoznavawe so vospostavenite procesi vo ramkite na Sistemot – Proda`ba na file-ovi na firmi ~lenki na Komorata i negova optimizacija soglasno ISO Sistemot; interni proverki na vospostavenite procesi; proces na nabavka na dokumentacija potrebna za Pravniot informativen iddel; Call-centar za pravni informacii i pra{awa; aùrirawe na veb-portalot za pravni informacii; aùrirawe na veb-portalot na Evro Info Centarot, kako i izdavawe na publikacii od praven karakter. Vo ramkite na site gorenavedeni procesi, cirkulira dokumentacija soglasno barawata na standardot so strogo definirana cel i odgovornost. Na godi{no nivo za sekoj proces se vospostaveni key parameters indicators, koi ja potvrduvaat efikasnosta na procesite preku pregledi na odgovoren tim so odredena vremenska dinamika. Istite se koristat kako osnova za kontinuirano podobruvawe na performansite na procesite.

Golem akcent e staven na member’s/client’s satisfactory survey report, isto taka godi{no produciran, od aspekt na va`nosta i zna~ajnosta na dobienite informacii.

Od gore navedenite sogleduvawa proizleguvaat i slednite predlog aktivnosti {to treba da bidat prezemeni vo Stopanskata komora na Makedonija:

1. zapo~nuvawe so procesot za voveduvawe na Sistemot za upravuvawe so kvalitet, za {to e i donesena odluka od strana na Upravniot odbor, {to podrazbira:

- dizajnirawe na pra{alnik za zadovolstvo na ~lenkite od uslugite na Komorata; - vospostavuvawe na key parameters indicators za postojnite aktivnosti vrzani za sekoj tip na uslugi {to gi dava

komorata; - vospostavuvawe na mehanizam za odreduvawe/merewe/procenka na potrebite na kompaniite.

2. formirawe Centar za register na firmite-~lenki na Komorata, vo po~etokot, koj podocna bi ja pro{iril svojata baza na podatoci so site aktivni firmi vo Republika Makedonija i bi rabotel na komercijalna osnova.

11.7.2005 Stopanskata komora na Makedonija i Agencijata za stranski investicii ja definiraa sorabotkata vo domenot na privlekuvaweto na strankiot kapital Stranskite investicii - garant za zabrzan ekonomski razvoj

Trgnuvaj}i od ovaa teza, koja ednovremeno pretstavuva i eden od prioritetite na Stopanskata komora na Makedonija, pretsedatelot na Komorata, Branko Azeski, go potencira zna~eweto na Protokolot za sorabotka so Agencijata za stranski investicii, vo procesite na privlekuvaweto na stranskiot kapital

Protokolot za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Agencijata za privlekuvawe na stranski investicii, Branko Azeski i Viktor Delov go potpi{aa na Konferencijata "Stranskite direktni investicii i lokalnata samouprava, oddràna vo Stopanskata komora na Makedonija i so {to prakti~no po~na sproveduvaweto na Proektot za privlekuvawe na stranski investicii niz promocija na regionite.

Spored ocenkata na Azeski, Makedonija mora da obezbedi vlez na stranski direktni investicii, bidej}i toa garantira intenzivirawe na ekonomskiot razvoj, otvorawe novi rabotni mesta i namaluvawe na siroma{tijata. "Prilivot na stranski direktni investicii i pokraj dosega{nite napori, izostana", zaklu~i Azeski, poso~uvaj}i deka sozdavaweto moderna ekonomija e preduslov za uspe{no privlekuvawe stranskite vloùvawa. Eden od prioritetite na Stopanskata komora na Makedonija e pomagaweto na realizacijata na celiot proces, Aktivnostite na proektot ~ija prakti~na implementacija }e bide poddràna od regionalnata struktura na Stopanskata komora, predviduvaat organizirawe rabotni forumi za obuka na vraboteni vo lokalnata samouprava za efikasno izgotvuvawe i sproveduvawe proekti. Paketite }e sodràt multimedijalni spotovi so koi }e se prezentiraat raspolo`livite resursi i oblastite vo koi op{tinata ili regionot ima interes da prvle~e stranski investitori. Direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Delov go pozdravi potpi{uvaweto na Protokolot za sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija, bidej}i kako {to naglasi toj, Stopanskata komora raspolaga so dragocena baza na podatoci, a regionalnite kancelarii na Komorata rabotat decentralizirano, sproveduvaj}i gi interesite na stopanstvenici vo nivnite delovni opkruùvawa, {to pretstavuva zna~aen element vo povrzuvaweto so stranskite pazari i kompanii i nivnoto animirawe da investiraat vo Makedonija. 20.07.2005 Odràna rabotna sredba na pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Branko Crvenkovski so stopanstvenici od Republika Makedonija koi ve}e imaat sorabotka so kompanii od Republika Avstrija

Po povod planiranata oficijalna poseta na pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Branko Crvenkovski, na Republika Avstrija na 26 i 27 septemvri 2005 godina, Stopanskata komora na Makedonija organizira{e zaedni~ka rabotna sredba na Pretsedatelot na Republika Makedonija so stopanstvenici od Republika Makedonija koi ve}e imaat sorabotka so kompanii od Republika Avstrija. Na sredbata prisustvuva{e i Ministerot za ekonomija, gospodinot Fatmir Besimi.

Na sredbata prisustvuvaa triesetina stopanstvenici koi gi istaknaa problemite so koi{to se sre}avaat vo sorabotakta so Republika Avstrija i poso~ija konkretni predlozi i inicijativi za pouspe{na idna sorabotka.

Stopanstvenicite pobara od Pretsedatelot Crvenkovski, za vreme na razgovorite pri pretstojnata sredba da se potencira podr{kata za privlekuvawe na potencijalnite investitori od Avstrija vo Makedonija, novi ili onie koi{to ve}e se vo faza na pregovori; da se potencira potrebata od vlez na avstriski banki vo bankarskiot sektor so otforawe na filijali, kako potik za zgolemuvawe na avstriskite investicii vo Republika Makedonija i da se pobara otvorawe na kreditna linija od Republika Avstrija po primerot na italjanskata kreditna linija so povolni uslovi za kreditirawe.

21.07.2005 Prezentacija na PSOM-Holandskata programa i tenderite vo ramkite na programite na EU

Vo Stopanskata komora na Makedonija se odrà informativna sredba na koja pretstavnicite na pove}e makedonski firmi bea zapoznati so mo`nosta za koristewe na holandskata programa za ekonomska sorabotka, kako i so tenderite vo ramkite na proektite na Evropskata unija: PHARE, ISPA i SAPARD, CARDS, TACIS i MEDEA.

Prisutnite gi pozdravi generalniot sekretar na Stopanskata komora na Makedonija m-r Jelisaveta Georgieva, istaknuvaj}i deka osnovnata intencijata e da im se pomogne na kompaniite zaintresirani za aplicirawe vo aktuelnite evropski proekti i tenderi, kako i vo neophodnite postapki i proceduri {to obezbeduvaat parntersko proektno povrzuvawe.

Svoe obra}awe za zna~eweto na programata dade dràvniot sovetnik i rakovoditel na Sektorot za Evropska integracija pri Vladata na RM, gospodin Dragan Tilev.

Prezentiraj}i ja holandskata programa PSOM, Igor Markovski od Sektorot za evropski integracii, pojasni deka stanuva zbor za najnova holandskata vladina programa {to funkcionira od prvi juli godinava. Taa poddrùva pilot investicii za holandski kompanii koi vospsostavuvaat novi zaedni~ki biznisi so lokalni kompanii vo edna od zemjite korisni~ki na Programata. Upravuvana e od Agencijata za me|unarodna sorabotka i biznis (EVD) vo ramkite na Ministerstvoto za ekonomski pra{awa na Holandija.

Svoi prezentacii na programata ima{e i pretstavnikot na Ambasadata na Kralstvoto Holandija vo Republika Makedonija.

34

20.08.2005 Biznis-sredba me|u stopanstvenicite od prilepskiot region i od Izmir, Republika Turcija

Vo organizacija na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, se odrà biznis-sredba na stopanstvenicite od regionot na prilep so stopanstvenici od Izmir, Republika Turcija.

Na sredbata pprisustvuvaa pogolem broj stopanstvenici, gradona~alnicite na Op{tina Prilep, gospodin Marjan Risteski, Op{tina Kru{evo g-|a Levkija Gaòska, Op{tina Dolneni, gospodin Izudin Kari{i}.

Stopanskata delegacija od Republika Turcija ja predvode{e pretsedatelot na Trgovskata komora od Izmir, vo prisustvo i na potpretsedatelot na Komorata, Pretsedatel na Trgovskata komora od gradot Kirikkale, Generalniot sekretar na Balkanskata federacija i menaxer na kompanijata ISIKLAR.

Na plenarnata sednica be{e pretstavena Stopanskata komora na Makedonija, nezinata organizacija i funkcionirawe, kako i Regionalnite komori so poseben osvrt za funkcioniraweto i aktivnostite na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep.

Gospodinot Marjan Risteski ja pretstavi op{tinata so site nejzini perfomansi i izrazi èlba gradot Prilep se pobratimi so edna od op{tinite na gradot Izmir.

Potoa prisutnite gi pozdravi gospodinot Mehmet Ali Susam, pretsedatel na Trgovskata komora od Izmir koj informira{e za ekonomskite potencijali na Izmir i golemiot interes na biznismenite od nivniot region da sorabotuvaat so na{i biznismeni osobeno vo prehrambenata, tutunskata, ~evlarskata i drvnata industrija, upatuvaj}i pokana za novi biznis sredbi vo Izmir vo tekot na mesec Septemvri ili Oktomvri ovaa godina.

Bilateralnite sredbi bea vo funkcija za prvi~no zapoznavawe so mo`nostite za sorabotka i resursite na na{iot Region, dodeka konkretnite pregovori i dogovarawa }e se ostvarat na narednata sredba vo Izmir. 25.08.2005 Ambasadorot na Republika Turcija vo Makedonija, Mehmet Ta~er, vo poseta na Stopanskata komora na Makedonija

Pretsedatelot Azeski go zapozna ambasadorot Ta~er so novata organizaciona struktura na Komorata i so planiranite delovni aktivnostite {to se od interes za biznis-zaednicite od dvete zemji. Vo tie ramki, osobeno vnimanie }e bide posveteno na nastapite na firmite organizirani od Stopanskata komora na Makedonija i Izvozniot promotiven centar na Turcija (IGEME) vo ramkite na Balkanskiot centar za unapreduvawe na trgovijata, kako i u~estvoto na makedonskite kompanii na pove}e saemski manifestacii vo Republika Turcija. Najaveni se i poseti na pove}e turski biznismeni i delagacii do krajot na godinava zaradi po{iroka sorabotka so makedonskite kompanii. Ambasadorot Ta~er gi potencira{e dobrite delovni odnosi {to postojat me|u dvete zemji, invsticiite od Republika Turcija vo na{ata zemja, kako i poddr{kata na Komorata vo povrzuvaweto na makedonskite i turskite biznismeni, preku Zdruènieto na turskite stopanstvenici vo Republika Makedonija (MATIB), ~ie sedi{te e vo Stopanskata komora na Makedonija.

25.08.2005 Ambasadorkata na [ri Lanka vo Makedonija, g-|a Aruni Vijavardane, ja poseti Stopanskata komora na Makedonija

Novoimenuvanata ambasadorkata vode{e razgovori so generalniot sekretar m-r Jelisaveta Georgieva. Ambasadorkata Vijavardane gi prenese iskustvata od komorskoto organizirawe vo [ri Lanka istaknuvaj}i deka za sredinata na idnata godina se predviduva organizirawe poseta na stopanstvenicite od nejzinata zemja, zainteresirani za vospostavuvawe delovni odnosi so Makedonija. Izrazena e i podgotvenosta za razmena na korisni informacii i kontakti so koi raspolaga Ambasadata na [ri Lanka, a koi bi bile od korist na makedonskite stopanstvenici. Generalniot sekretar na Stopanskata komora na Makedonija m-r Jelisaveta Georgieva potencira{e deka Stopanskata komora na Makedonija preku svojata razviena informativna mreà dava maksimalen pridones za podobar i organiziran nastap na firmite-~lenki na stranskite pazari, pa vo taa nasoka }e bidat i informaciite koi }e gi pruà za povrzuvawe na firmite od Makedonija i [ri Lanka.

8.09.2005 74 Me|unaroden saem vo Izmir U~estvo na Stopanskata komora na Makedonija so promotivni materijali na zaedni~kiot {tand so drugi zemji ~lenki na BCTP

Izmirskiot me|unaroden saem vaì za najpresti`na saemska manifastacija, na koja minatata godina u~estvuvaa 1991 firmi od koi 325 bea stranski, a samata manifestacija ja posetija 1.5 milioni posetiteli.

Od saemot vo Izmir doneseni se pove}e promotivni materijali, katalozi i bro{uri, koi se na raspolagawe vo Stopanskata komora na Makedonija.

13.9.2005. Prv Balkanski kongres na rudarite

Od Republika Makedonija u~esnici na Kongresot bea pretstavnici od Stopanskata komora na Makedonija - Grupacija na nemetalite, Ministerstvoto za ekonomija, Rudarsko-geolo{kiot fakultet od [tip i pretstavnici na firmi.

Na Kongresot, od makedonska strana bea prezentirani potencijalite vo nemetalniot sektor, postojnata zakonska regulativa vo oblasta na mineralnite surovini, kako i novini vo delot na koristeweto na ekslozivi pri eksploatacija na rudnoto bogatstvo. 20.09.2005 Marketin{ka poseta na Komorata na Brisel, informirawe za raboteweto na evropskite komori

Vo ramkite na Proektot "Partneri", be{e realizirana poseta na Briselskata komora. Posetata be{e vo nasoka na trening vo vrska so marketingot na uslugite i proizvodite: analiza na potrebite na klientite, koncept na markenti{ki proizvodi i uslugi, promotivni i markenti{ki alatki; definirawe na cenata; merewe na satisfakcijata na klientite; drugite sredstva za finansirawe, regrutirawe na ~lenstvoto i privatnite sponzorstva i partnerstvata. Vo ramkite na treningot bea poseteni site relevantni slu`bi na Briselskata komora, so cel zapoznavawe so iskustvata i nivno implementirawe vo rabotata na Stopanskata komora na Makedonija.

24.09.2005 Poseta na Saemot vo Koàni

35

Kako i izminatite godini, na ovoj Saem u~estvuvaa i firmi od Republika Makedonija od Bitola, Prilep i od drugi gradovi od regionot. Saemot go otvori Hristos Foqas, zamenik minister za finansii i ekonomija, a svoj govor odrà i {efot na Kancelarijata za konzularni, ekonomski i trgovski vrski na Republika Makedonija vo Solun, gospodin Vladimir Simeonov.

26.09.2005 Oficijalna poseta na Avstrija

Pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Branko Crvenkovski i pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodinot Branko Azeski prestojuvaa vo dvodnevna oficijalna poseta na Avstrija. Pritoa bea ostvareni sredbi i razgovori za prodlabo~uvawe na stopanskata sorabotka so {efot na avstriskata dràva, gospodinot Hajnc Fi{er, kancelarot Volfgang [isel i so pretsedatelot na Stopanska Komora na Avstrija, gospodinot Kristof Lajtl.

"Veruvam deka so dopolnitelni anga`mani i napori vo naredniot period bilateralnite odnosi }e gi podobrime pred se vo delot na ekonomskata sorabotka", izjavi pretsedatelot Branko Crvenkovski, ocenuvaj}i gi ostvarenite sredbi. Makedonskiot pretsedatel istakna i deka vo idina }e se napravat napori da se zgolemi interesot na avstriskite kompanii da investirat vo Makedonija. "Makedonskite institucii vo celost }e se stavat na raspolagawe na sekoj potencijalen investitor od Avstrija koj projavuva interes za prisustvo vo Makedonija".

Vo razgovorite so pretsedatelot na Stopanska komora na Avstrija Kristof Lajtl i so avstriskite stopanstvenici prisustvuvaa pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, ministerot za ekonomija Fatmir Besimi kako i pretstavnici na 15 golemi avstriski kompanii i banki koi imaat postoe~ki biznisi ili sakaat da investiraat vo Makedonija. Avstriskite stopanstvenici bea zapoznaeni so aktuelnata ekonomska sostojba vo Makedonija i pokaneti da investiraat vo zemjata kako perspektivna destinacija za nivnite biznisi. Avstriskite biznismeni, me|u koi i pretstavnicite na "Bank of Austrija" i "Rajfajzen banka", od svoja strana istaknaa oti }e prodolàt so aktivnostite vo Makedonija, preku prevzemawe na nekoi od postojnite ili otvorawe na sopstveni banki. Vo toj kontekst pretstavnicite od "Majnel bank" izrazija zadovolstvo od dosega{nata sorabotka so makedonskite institucii, kako konsultanti vo procesot na privatizacijata na ESM. Pretstavnicite na avstriskata firma "Knauf", koja ve}e e prisutna vo Makedonija, izrazija zadovolstvo od efikasniot i uspe{en vlez na makedonskiot pazar i gi povikaa ostanatite avstriski investitori da vloùvaat vo Makedonija. Na sredbata e potencirana i zainteresiranosta na "Strabag", najgolemata avstriska grade`na firma da u~estvuva vo eventualnata izgradba na koridorite 10 i 8. Pretsedatelot Azeski izrazi zadovolstvo od zainteresiranosta na ovie firmi da investiraat vo Makedonija, istaknuvaj}i ja podgotvenosta na Komorata da pridonese za polesen pristap na avstriskite investitori.

36

28.09.2005 13-ti godi{en kongres na Eurochambres Vo Stavanger, Norve{ka, makedonskata biznis-delegacija predvodena od pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, za prvpat u~estvuva{e na Kongresot na Asocijacijata na evropskite komori - EUROCHAMBRES. Glavnata tema na ovoj kongres be{e "Pretpriemni{tvoto vo nasoka na zgolemuvawe na vrabotuvaweto". Vo ramkite na Plenarnoto sobranie na Asocijacijata na evropskite komori be{e izbran noviot pretsedatel na ovaa Asocijacija, Pjer Simon, pretsedatel na Pariskata trgovsko-industriska komora. Na ovoj kongres prisustvuvaa nad 400 pretstavnici od 50-tina zemji od regionot i Evropa, koi nastapuvaa so svoi obra}awa po konkretnite temi za zgolemuvawe na vrabotuvaweto i koristewe na primerot na zemjite, vo koi stapkata na nevrabotenost e na nisko nivo. Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija i pretsedatelot na Pariskata trgovsko-industriska komora, najavija prodolùvawe na aktivnostite i proektite i vo naredniot period. Generalniot sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, m-r Jelisaveta Georgieva vo svoeto obra}awe na Kongresot, vo vrska so glavnata tema, potencira{e deka vo osnova Komorite glavno se fokusirani, spored aktivnostite i zada~ite {to gi vr{at kon zajaknuvawe i podobruvawe na klimata za stopanisuvawe vo soodvetnata zemja i vo taa nasoka razvojot na pretpriemni{tvoto, {to mnogu pridonesuva za razvoj na ekonomijata i preku kreiraweto na novi rabotni mesta. Isto taka, vo naredniot period potrebno e da se olesni, pristapot do fondovite na site zemji kandidatki za vlez vo EU, da se iskoristat iskustvata od razvienite zemji, i da se obrne pogolemo vnimanie na primenata na standardite za kvalitet vo raboteweto, kako i harmonizacija so zakonodavstvoto na EU. Kreiraweto na Evrobiznis partnerstvo so posredstvo na komorite e od golemo zna~ewe, bidej}i i toa pridonesuva, preku koristewe na uspe{nite evropski praksi vo podobruvawe na raboteweto, kreirawe na podobra biznis-klima vo zemjata i vo regionot, a so toa zgolemuvawe na vrabotuvaweto i identifikacija na novi biznis- mo`nosti. EU-partnerstvoto preku edukacijata i treningot se sferi kade {to evropskite iskustva bi moèle da dadat direkten pridones i prakti~no iskustvo na komorite koi se nadvor od EU.

30.09.2005 Sostanok za sorabotka na makedonski firmi so KEK - Kosovska energetska korporacija

Vo Stopanskata komora na Makedonija na 30.9.2005 godina e odràn sostanok so gospodin Noel Vol{ od Kosovskata energetska korporacija-KEK i makedonski firmi koi se zanimavaat so elektri~na struja. Sostanokot be{e organiziran od strana na Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so gospodin Noel Vol{ od KEK-Kosovo. Gospodin Noel Vol{ koj raboti kako turn around manager od konsultantskata internacionalna kompanija ESBIs vo KEK be{e zainteresiran da vklu~i makedonski firmi vo proekt koj treba da bide izveden do krajot na godinata. Proektot se sostoi vo obnovuvawe na 35KW trafostanici na pove}e lokacii vo Kosovo.

Vo soglasnost so negovoto barawe Stopanskata komora na Makedonija gi izdvoi slednite firmi koi bi bile od interes za ovoj proekt: "Rade Kon~ar - Servisi", "Rade Kon~ar - elektri~ni postrojki", "EMO" Ohrid, "Timel", "Energetika VDS", F-ka "Karpo{" i "Mepos". Na sostanokot sekoja firma individualno odrà kratka prezentacija pred gospodin Vol{ i konkretno razgovaraa za sposobnosta na firmata za izvedba na proektot vo celost, tehni~ki aspekti.

Kako rezultat na ovaa sredba nekolku makedonski firmi }e bidat vklu~eni vo izvedbata na pogore spomenatiot proekt idnata godina.

19.10.2005 Podobruvawe na me|ukomorskata sorabotka

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, gospodin Branko Azeski ja poseti Stopanskata komora na Srbija. Na sredbata se razgovara{e za mo`nostite za sorabotka me|u dvete Komori i nivno vklu~uvawe vo intenziviraweto na razmenata me|u Makedonija i Srbija i Crna Gora. Vo nasoka na unapreduvawe na me|ukomorskata sorabotka i podr{ka na makedonskite stopanstvenici za pouspe{no ostvaruvawe na me|unarodnite delovni interesi, dogovorena e sredba na Tabanovce, na 14 dekemvri, 2005 godina, so cel razgleduvawe na funkcioniraweto i sorabotkata me|u carinskite organi i drugite slu`bi na grani~nite premini od dvete dràvi. Na ovaa sredba }e u~estvuvaat pretstavnici od Vladata na Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora, pretstavnici od carinskite upravi na dvete zemji i makedonski i srpski stopanstvenici. 24.10.2005 Biznis sredba i prezentacija "Investing in Macedonia" vo SAD

Biznis delegacija na Stopanskata komora na Makedonija, predvodena od pretsedatelot Branko Azeski, pretstojuva{e vo rabotna poseta na Soedinetite Amerikanski Dràvi. Stopanstvenicite i vladinata delegacija, predvodena od premierot Vlado Bu~kovski, ostvarija pove}e biznis sredbi za unapreduvawe na stopanskata sorabotka i za investicioni vloùvawa vo na{ata dràva. "Republika Makedonija e otvorena zemja, nejzinata ekonomija e liberalna i pazarna, a ostvaruvaweto na opredelbata za zabrzano ~ekorewe kon me|unarodnite integracii podrazbira i partnerstvoto za kvaliteten i zabrzan razvoj, istakna pretsedatelot Branko Azeski, obra}ajki im se na amerikanskite biznismeni prisutni na centranlata biznis sredba - prezentacijata "Investing in Macedonia".

Na delovnata prezentacija za investicionite potencijali na Makedonija, odràna na 27 oktovmri vo Wujork, bea poso~eni ~etirite klu~ni oblasti vo na{ata zemja vo koi e dobrodojdeno stranskoto u~estvo: elektro-eneregetikata, ekologijata, telekomunikaciite, kako i vo infrastrukturata. Na sredbata, na koja prisustvuvaa 60-tina ugledni makedonski biznismeni od SAD, svoi obra}awa imaa pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, premierot Vlado Bu~kovski, administratorot na UNDP, Kemal Dervi{ i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Pozdraven govor odrà i ko-pretsedatelot na Makedonsko-amerikanskiot deloven sovet vo ramkite na Delovniot sovet za Jugoisto~na Evropa, Fulvio Dobri~, a za tekot na realizacijata na proektot AMBO zboruva{e koodrinatorot na ovoj proekt Gligor Ta{kovi}. Vo direktnite delovni komunikacii me|u stopanstvenicite razmeneti se mislewa i predlozi za unapreduvawe na delovnata sorabotka, a poso~eni se i konkretni podatoci za razvoj na potencijalni delovni komunikaciii.

Makedonskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija Branko Azeski i ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, ostvari sredba i vo Amerikanskata stopanska komora pri {to e razgovarano za podobruvawe na uslovite za stopanisuvawe na Makedonija so Soedinetite Amerikanski Dràvi. Inicirano e angaìrawe na Amerikanskata stopanska komora okolu sozdavaweto mo`nosti za bescarinski tretman na tekstilot i za proizvodite od tekstil pri izvozot od Makedonija vo SAD. Od Amerikanskata stopanska komora e pobarano angaìrawe vo namaluvaweto na iznosot na garanciite pri sklu~uvawe trgovskite zdelki so amerikanskite partneri, kako i namaluvawe na stapkite za osiguruvawe na investiciite. Razgledani se mo`nostite za realizacija na zaedni~ki proekti na dvete komori vo oblasta na informiraweto za nastap na pazarite na SAD, kako i za direktna razmena na informacii za tenderite, stopanskite ponudi i pobaruva~ki, kako i za zaedni~ki nastap na treti pazari, osobeno vo Irak.

2-3.11.2005 Biznis-sredbi me|u makedonski i romanski firmi i u~estvo na Me|unarodniot saem za oprema i proizvodi od zemjodelsko-prehranbenata industrija "Indagra"

Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija i Trgovsko-industriskata komora na Romanija, a so poddr{ka na Proektot GTZ MAFP (Promocija na makedonskiot zemjodelsko-prehranben sektor) i IBD/GTZ programata od Romanija, na 2-3

37

noemvri 2005 godina vo Bukure{t se odrà Makedonsko-romanskiot biznis-forum me|u kompanii od zemjodelsko prehranbeniot sektor. Biznis forumot be{e organiziran so cel da se pottikne stopanskata sorabotka me|u dvete zemji vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor i da se unapredat mo`nostite na bilateralnata ekonomska sorabotka po potpi{uvaweto na Dogovorot za slobodna trgovija me|u dvete zemji i negovoto vleguvawe vo sila od 1 Januari 2004 godina.

Na Biznis forumot u~estvuvaa 50-tina stopanstvenici od dvete zemji, pretstavnici na komorite od dvete zemji, pretstavnici od Ministerstvata za ekonomija na Makedonija i Romanija, Ambasadata na R. Makedonija vo Romanija i kancelariite na GTZ MAFP i IBD/GTZ

Na forumot generaliot sekretar na Stopanskata komora na Makedonija m-r Jelisaveta Georgieva vo svoeto izlagawe ja potencira{e od potrebata od namaluvawe na negativnite efekti vo me|usebnata sorabotka, odnosno zgolemuvawe na izvozot od Makedonija so {to }e se namali deficitot, podobro zapoznavawe so potencijalite na dvete ekonomii, postoewe na kontakti za u~estvo na saemite me|u dvete zemji, povisoki formi na sorabotka, zaedni~ki vloùvawa, direktni investicii i zaedni~ki nastap na treti pazari. Bea navedeni i limitira~kite faktori za razvoj na makedonsko-romanskata ekonomska sorabotka vo odnos na nepostoewe na redovni avio-vrski Skopje - Bukure{t, visokite transparentni tro{oci vo prevozot, patni i drugi dava~ki, potoa problemite vrzani so izdavaweto na romanski vizi na biznismenite od Makedonija, kako i za novata organizaciona struktura na Komorata i nejzinata uloga vo vospostavuvawe sorabotka me|u makedonskite stopanstvenici i zainteresiranite stranski partneri.

Svoe obra}awe na Forumot ima{e i ambasadorot na Republika Makedonija gospodinot Tihomir Ilievski, koj aktivno be{e vklu~en za celoto vremetraewe na biznis-forumot.

Vo ramkite na dvodnevniot forum be{e realizirana poseta na Me|unarodniot saem za oprema i proizvodi od zemjodelsko-prehranbenata industrija "Indagra", kade {to makedonskite stopanstvenici imaa mo`nost da ostvarat uspe{ni, prethodno dogovoreni, bilateralni sredbi so romanski kompanii od kade naskoro se o~ekuva da proizlezat sklu~uvawa na konkretni trgovski dogovori. Be{e realizirana i poseta na pazarot na golemo vo blizinata na Bukure{t, a razgovori za mo`na sorabotka bea vodeni i pri posetata na golemite lanci na supermarketi: Cash & Carry, Selgros i Metro.

9.11.2005 Seminar za trgovija i investiciski mo`nosti na Balkanot i Platforma za Sorabotka

Vo ramkite na UNDP proektot "Zgolemuvawe na konkurentnosta na malite i sredni pretprijatija vo Balkanskite zemji, zajaknuvawe na sorabotkata i trgovskite odnosi na Turcija so Balkanskite zemji", BCTP i Turskiot izvozen centar (IGEME) be{e doma}in na Promocijata na investicionite mo`nosti na Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Srbija i Crna Gora i zemjata domakin - Turcija. Ovaa regionalna konferencija voedno be{e i mo`nost za bilateralni sredbi pome|u 204 kompanii, od koi 113 od Turcija. Sredbite bea vo funkcija na unapreduvawe na izvozot od Republika Turcija vo regionot. Stopanska komora na Makedonija kako so-osnova~ na BCTP gi prezentira{e trgovskite mo`nosti na zemjata, Ministerstvoto za ekonomija investicionite, dodeka 14 firmi koi projavija interes za ovoj nastan, imaa mo`nost da ostvarat bilateralni sredbi so turski, kako i so kompanii od drugite zemji u~esnici. Makedonskata delegacija ostvari sredba so Istanbulskata asocijacija na izvoznici, vo ramkite na koja funkcioniraat profesionalnite zdruènija od slednite oblasti: elektrika i elektronika, ma{instvo, rudarstvo, èlezo i ~elik, prehrana, prerabotka na drvo, drvni prizvodi i mebel, tekstil, skapoceni kamewa, metali i nakit.

Vo ramkite na trodnevnata programa, u~esnicite na Konferencijata go posetija i Istanbulskiot Me|unaroden TUIAP saem.

10.11.2005 Stopanskata komora na Makedonija }e bide doma}in na 9-ot Balkanski kongres na {pediterite

Na 10 i 11 noemvri 2005 godina, vo Sofija, se odrà 7-ot Balkanski kongres na {pediterite, na koj aktivno u~estvo zede i Grupacijata na me|unarodnite {pediteri pri Stopanskata komora na Makedonija.

Na kongresot prisustvuvaa {pediteri od skoro site zemji od Jugoisto~na Evropa, kako i pretstavnici na najgolemite Asocijacijacii na {pediterskite organizacii vo svetot (FIATA) i vo Evropa (CLECAT). Na sostanokot na Konsultativniot odbor na Balkanskite {pediterski asocijacii, koj pretstavuva regionalen evropski forum za sorabotka na {pediterskata industrija na Balkanot, Grupacijata na me|unarodnite {pediteri pri Stopanskata komora na Makedonija ja dobi kandidaturata da bide organizator i doma}in na 9-ot Balkanski kongres, {to }e se odrì vo 2009 godina.

U~esnicite na Kongresot ednoglasno usvoija Deklaracija, {to kako zavr{en dokument be{e upaten do vladite na zemjite-u~esni~ki so cel pokrenuvawe inicijativi za niven poaktiven odnos vo nadminuvawe na negativnite sostojbi i tendencii prisutni vo {pediterskoto rabotewe, a vo funkcija na unapreduvawe na vkupnata me|unarodna ekonomska sorabotka vo regionot.

10-12.11.2005 Evroregionalen saem na stoki od {iroka potro{uva~ka "Gevgelija Ekspo"

Na saemot bea prisutni 50 direktni izloùva~i i u{te 50 firmi indirektni izloùva~i na svojata paleta proizvodi, na prostor od 1.000 metri kvadratni vo objektot na sportskata sala "26 April" vo Gevgelija. Toa bea firmi od site stopanski subjekti koi gravitiraat vo evroregionot Belasica.

"Regionalnoto povrzuvawe e isklu~itelno zna~ajna aktivnost koja treba istrajno da ja neguvame soogled na faktot {to integraciite tokmu tuka po~nuvaat", istakna vo svoeto obra}awe na otvoraweto Branko Azeski, pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija. Osnovnata cel na saemskata manifestacija e da se promovira stopnstvoto i da se intenzivira regionalnata i me|ugrani~na sorabotka na stopanskite subjekti vo delovite koi gi opfa}a Evroregionot Belasica i toa, preku pretstavuvawe na proizvodite, direktni biznis sredbi i ekonomski forumi, so mo`nost za zdruùvawe na regionot. Saemskata manifestacija ja proglasi za otvorena zamenikot minister za ekonomija Sa{a Andonovski, a dobredojde do prisutnite na "Gevgelija Ekspo 2005" od ime na gradot doma}in iskaà gradona~alnikot na op{tina Gevgelija Dragi Delev. Vo oficijalniot del od programata be{e potpi{an Memorandum za sorabotka pome|u Stopanska komora na Makedonija - regionalna komora Strumica, regionalnite komori na Kuku{ i Solun od Grcija i Evrobiznis centarot so sedi{te vo Sandanski od Bugarija.

15.11.2005 Rabotna sredba na pretsedatelite na regionalnite komori na Ni{ - Sofija -Skopje

Na pokana na Pretsedatelot na Regionalnata komora so sedi{te vo Skopje gospodin Rade Trajkovski na sredbata u~estvuvaa Pretsedatelot na Regionalnata stopanska komora na Ni{ gospodin Pera Milovanovi}, Pretsedatelot na Trgovskata i industriska komora na Sofija gospodin Georgi êrnev so Pretsedatelkata na regionalnata Trgovsko - industriska komora na Pernik gospo|a Bojka Pavlova i Generalniot sekretar na Trgovsko-industriskata komora na ]ustendil.

Na sredbata se rasprava{e za sodrìnata na sorabotkata i prioritetnite problemi. Se zaklu~i vo fevruari vo Ni{, da se sretnat stopanstvenicite i pretstavnici na komorite. Na sredbata bi se

raspravalo za olesnuvawe na stopanskata sorabotka i pobrzo dvièwe na stokite i stopanstvenicite (carinski i grani~ni proceduri, vizni reìmi i sl).

Na sredbata komorite bi potpi{ale dogovor za sorabotka, so koj {to regionot }e moè da se legitimira pred nadle`nite institucii i Evropskata unija.

38

15.11.2005 Sredba na stopanstvenicite pod naslov "Partneri i prijateli" i dodeluvawe na priznanija "Zlaten most"i Zlatna plaketa"

Vo ramkite na tretata sredba na stopanstvenicite od zemjite od Zapaden Balkan, koj se odrà vo Belgrad, pod mototo ”Partneri i prijateli”, organizatorot na ovoj nastan “Media Invent”, od Novi Sad vo sorabotka so Stopanskata komora na Srbija, dodeli priznanie “Zlaten most” na pove}e stopanstvenici od zemjite od Zapaden Balkan.

Me|u ostanatite stopanstvenici od drugite zemji, od Republika Makedonija, priznanijata "Zlaten most", bea dodeleni na "IGM Trejd" Kavadarci, "MZT Hepos" Skopje i Pivara "Skopje" Skopje.

Na sredbata svoe obra}awe pred prisutnite pretstavnici od komorite od Srbija, Crna Gora, B i H, Slovenija kako i pred stopanstvenicite od zemjite u~esni~ki ima{e i gospodinot Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

Pretstavnicite od komorite koi u~estvuvaa na nastanot glaven akcent stavija na regionalnata sorabotka i regionalnoto povrzuvawe vo nasoka na stabilizacija i razvoj na regionot, kako i kon EU-integracija.

16.09.2005 Rabotilnica na tema "Energetska efikasnost vo objektite"

Rabotilnicata na tema "Energetska efikasnost vo objektite" be{e odràna vo Stopanskata komora na Makedonija i vo regionalnite komori vo Strumica i Ko~ani, so cel, zapoznavawe na stopanskite subjekti so zakonskata regulativa vo oblasta na gradbata i Direktivite na Evropskata unija vo odnos na energetskata efikasnost i donesuvawe na novite podzakonski akti.

Interesot na rabotilnicite be{e golem, od pri~ina {to, potro{uva~kata na energijata za greewe vo zgradite zazema zna~aen del od vkupnata potro{uva~ka na energija, kako vo op{testveniot, taka i vo privatniot sektor. Za{tedata na energijata vo objektite, preku vgraduvawe soodvetni materijali vo gradbata i iznao|awe alternativni re{enija za nivno greewe, ima va`na uloga i od socijalno ekonomski aspekt, no i vo za~uvuvawe na ìvotnata sredina.

18.11.2005 Vladino-stopanska delegacija vo poseta na Slovenija Biznis-forum za sozdavawe novi i zacvrstuvawe na postojnite stopanski vrski Ocenuvaj}i deka Biznis-forumot na slovene~kite i makedonskite stopanstvenici treba da dade nov pridones vo kontinuiraniot razvoj na stopanskata sorabotka me|u dvete zemji, pred prisutnite na Forumot se obratija makedonskiot premier Vlado Bu~kovski, slovene~kiot minister za stopanstvo Andrej Vizjak, pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija Branko Azeski i pretsedatelot na Stopanskata komora na Slovenija Jo`ko ûk. "Prodlabo~uvaweto na starite i gradeweto novi biznis-partnerstva, sigurno e eden od najdobrite pati{ta za natamo{en razvoj na sevkupnite bilateralni odnosi me|u na{ite dve zemji. Vo toj kontekst ekonomskite forumi zasluùvaat respekt i poddr{ka od vladite na Republika Makedonija i Republika Slovenija. Jas se nadevam deka taa dobra tradicija }e prodolì vo idnina", re~e Bu~kovski. Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski obra}aj}i se na forumot izrazi nade` deka odnosite na dobro partnerstvo me|u dvete stopanski komori }e prodolàt i natamu. Toj osobeno o~ekuva intenzivirawe na prenesuvaweto na iskustvata i znaewata od slovene~kite kolegi vo odnos na gradeweto na institucionalni i pretpriema~ki kapaciteti za vklu~uvawe na makedonskite firmi na pazarot na Evropskata unija {to go so~inuvaat 456 milioni potro{uva~i. Slovene~kiot minister za stopanstvo Andrej Vizjak istakna deka Makedonija e me|u prvite 10 zemji-destinacii za slovene~kite investicii, a so dobivaweto status na zemja-kandidat za ~lenstvo vo Unijata ekonomskata sorabotka sekako deka }e se intenzivira. Toj ponudi i tehni~ka pomo{ za malite i sredni pretprijatija vo otvorawe pretstavni{tva i vo realizacija na razvojnite proekti. 1

28.11.2005 Seminari za „Nadvore{no-trgovsko rabotewe”

Stopanskata komora na Makedonija, kako koordinator za trgovskata komponenta na Proektot: „Olesnuvawe na trgovijata i transportot vo Jugoisto~na Evropa” (TTFSE), ovaa godina organizira{e serija seminari za nadvore{no-trgovsko rabotewe vo pove}e gradovi niz Republika Makedonija. Seminarite bea odràni vo Bitola, Gevgelija, [tip, Kumanovo, a poradi golemata zainteresiranost na firmite vo Skopje, seminarot be{e povtoren tri pati. Seminarot go posetija pove}e od 150 firmi koi se zanimavaat so nadvore{no-trgovsko rabotewe.

Celta na seminarot be{e da im se dade podr{ka na firmite vo dooformuvawe na profesionalnoto obrazovanie za vr{ewe na del od aktivnostite vo nadvore{no trgovskoto rabotewe. Seminarot e del od programata za sproveduvawe na stru~niot ispit za carinska licenca za zastapuvawe (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija 58/2005). Programata na seminarot gi opfa}a{e slednite ~etiri moduli: INCOTERMS 2000, Dokumenti vo nadvore{no trgovskoto rabotewe, Tranzitna carinska postapka i Delovna etika i Korupcija. Predava~i na ovie seminari bea iskusni instruktori i prakti~ari obu~eni na Univerzitetot "Ko~" vo Istanbul, Republika Turcija.

24.11.2005 Seminari za elektronska komercija

Stopanskata komora na Makedonija vo tri navrati organizira{e Seminar za Elektronskata komercija, za nejzinoto zna~ewe vo rabotata na kompaniite i na~inot na nejzinoto implementirawe.

Za ostvaruvawe na efikasna vnatre{na organizacija i podobar kvalitet na procesite vo edna kompanija, neophodno e voveduvawe na elektronska komercija vo vnatre{nata organizacija na kompanijata, t.n. INTRAnet, koj{to obezbeduva eksteren i interen marketing; strate{ki menaxment i siguren i funkcionalen sistem na kvalitet ISO 9001.

Neophodnite preduslovi za realizacija na elektronskata komercija so dokompletirawe na zakonskata regulativa za koristewe na digitalniot potpis, so koristeweto na digitalnata nara~ka i digitalnata faktura, so on-line bankarskoto pla}awe ve}e se realna stvarnost vo Republika Makedonija.

39

Servisi i uslugi servisi na Stopanskata komora na Makedonija

Sve~eno za~leneta 1000-ta ~lenka na EAN MAK - GS1 Macedonia

Vo ramkite na Stopanskata komora na Makedonija ve}e 11 godini funkcionira Makedonskata asocijacija za numerirawe na artiklite - EAN MAK i dava uslugi na site zainteresirani kompanii. EAN MAK e edinstvena ovlastena organizacija od strana na Me|unarodnata organizacija EAN International, sega pod imeto GS1, so ekskluzivno pravo da izdava bar kodovi i upravuva so EAN sistemot za standardizacija i unifikacija na globalnite standardi za identifikacija na proizvodite i uslugite vo Republika Makedonija. Gospodin Min~o Jordanov, zamenik-pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija sve~eno go potpi{e Dogovorot za ~lenstvo vo EAN MAK na 1000-ta firma IZIIS - Institut za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija - Skopje i go dodeli EAN brojot za bar kod.

EAN MAK izvr{i prezentacija na uslugite i pridobivkite {to gi dobivaat firmite ~lenki na EAN MAK. Pri toa, se najavi i promenata na imeto na EAN MAK vo GS1 Macedonia. Ovaa godina 117 firmi od Makedonija se zdobija so pravo na barkodirawe, odnosno vlegoa vo svetskoto semejstvo na EAN International-GS1. U{te 10 firmi se vo zavr{na faza za zaokruùvawe na procesot na dobivawe pravo za barkodirawe na proizvodi i uslugi. Od ovie 117 firmi, 104 firmi se zdobija so pravo na barkodirawe do 100 razli~ni artikli, 11 firmi se zdobija so pravo na barkodirawe do 1000 razli~ni artikli, a 2 firmi do 10000 artikli. Spored registracijata:

– 7 od firmite se od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i soodvetni uslu`ni aktivnosti (odgleduvawe na posevi kombinirano so odgleduvawe na ìvotni i sl.);

– 13 firmi od oblasta na proizvodstvoto (predmeti od hartija i karton, hemikalii, hemiski proizvodi, proizvodi od plasti~ni masi);

- 26 firmi od oblasta -proizvodstvo na prehrambeni proizvodi, pijaloci i tutun (vino, mineralna voda, mleko, mle~ni proizvodi i sl.);

- 47 firmi se registrirani vo oblasta na trgovijata na golemo i malo. Postojaniot izbran sud - Arbitraà pri Stopanskata komora na Makedonija

Postojaniot izbran sud - Arbitraà, deluva kako nezavisen organ za vonsudsko re{avawe na trgovskite sporovite od me|usebnite delovni odnosi me|u stopanskite subjekti koi vo svoite dogovori ja imaat utvrdeno negovata nadle`nost.

Pretsedatelot na Postojaniot izbran sud prof. d-r Aleksandar Nikolovski, prezentiraj}i ja Arbitraàta, gi istakna pogodnostite za nejzinoto dogovarawe kako brz, fleksibilen, evtin, doverliv, kvaliteten i sprovedliv na~in za re{avawe na sporovite. Odlukite na Arbitraàta imaat sila na izvr{en naslov, odnosno vedna{ se izvr{ni.

Soglasno Pravilnikot na Postojaniot izbran sud - Arbitraà, pred nego moàt da se pokrenuvaat postapki za posreduvawe, spogoduvawe odnosno re{avawe na sporovi nastanati od me|usebnite odnosi vo oblasta na prometot na stoki i uslugi. Dogovaraweto na nadle`nosta na Arbitraàta se vr{i so arbitra`na spogodba vo pismena forma, koja moè da bide vo forma na arbitra`na klauzula vo osnovniot dogovor, ili kako poseben Arbitraèn dogovor so koj nedvosmisleno se utvrduva deka sporot }e go re{ava Arbitraàta vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot.

Za osovremenuvawe na makedonskoto arbitra`no pravo, se nalaga potreba da se izvr{at i soodvetni promeni osobeno kon re{enijata {to gi nudi UNCITRAL modelot na Zakon i Pravila za Me|unarodnata trgovska arbitraà doneseni od Generalnoto sobranie na Me|unarodnata svetska organizacija. Pogodnostite na ovoj model na zakon imaat cel da se izvr{at opredeleni usoglasuvawa, izedna~uvawa, odnosno harmonizirawe na nacionalnite pravni propisi vo oblasta i ravojot na me|unarodnite trgovski odnosi. VA[A BIZNIS-KANCELARIJA

Vo poseben za taa namena oformen deloven prostor, smesten vo mezaninot na zgradata na Stopanskata komora na Makedonija, zao~na da funkcionira posebna slu`ba/servis vo koj ~lenkite i drugite zainteresirani subjekti, na edno mesto, moàt da dobijat potrebni informacii za servisite i uslugite {to gi obezbeduva Komorata, kako i delovno-stru~ni uslugi od praven i od ekonomski karakter. Vo Biznis kancelarijata se izdavaat i potvrdi za pravoto na ekskluzivitet, sertifikati za potekloto na proizvodite (origin, form A i dr.), ATA-karneti, preporaki za dobivawe vizi, se zaveruvaat fakturi, dogovori i drugi dokumenti {to Vi se neophodni vo Va{eto rabotewe. Vo Va{ata biznis-kancelarija, za potrebite na ~lenkite i drugite zainteresirani subjekti, ovaa godina se izdadeni golem broj dokumenti:

- 200 potvrdi za ekskluzivitet; - 13 potvrdi za edinstven proizvoditel; - 4574 sertifikati za poteklo na stokite (4231 Origin; 326 FORM-A; 17 sertifikati za kraen korisnik); - 116 ATA-karneti; - 1900 preporaki za vizi; - 39 potvrdi za ~lenstvo vo Stopanskata komora na Makedonija; - 112 zaverki na fakturi, dogovori i drugi dokumenti i - za{tita na trgovski marki na 3 firmi.

IMLEMENTACIJA NA ME\UNARODNITE STANDARDI ZA KVALITET

Stopanskata komora na Makedonija be{e servis i sorabotnik na firmite za Implementacija na Sistemot za upravuvawe so kvalitet soglasno ISO 9001:2000

Preku ovoj sistem se podobruva organizacijata, efikasnosta na raboteweto: se zgolemuva orientiranosta kon klientite i nivnoto zadovolstvo;

Sertifikacija na Sistemite za upravuvawe so kvalitet ISO 9001:2000

So sertificiraweto se potvrduva uspe{no implementiraniot Sistem za kvalitet ISO 9001:2000, so dobivawe na sertifikat od strana na prepoznatlivata sertifikaciona ku}a BSI (British Standards Institution)

40

Implementacija na Sistemot za analiza na rizici i kriti~ni kontrolni to~ki HACCP primenliv vo prehranbenata industrija

So implementacijata se ispolnuvaat uslovite za pristap na proizvodite na pazarite na EU i po{iroko. Implementacija na Sistemot za upravuvawe so ìvotna sredina soglasno ISO 14001:2004 So nego se ispolnuvaat nacionalnite regulativi i se realiziraat opredelbite za za{tita na ìvotnata sredina.

Centarot za unapreduvawe na kvalitetot i uslugite na proizvodstvoto vo izminatiot period od godinata vo ovaa

oblast realizira{e: 1. implementacija na ISO 9001 vo:

- "SPK" - Skopje; - "Dass Inìnering" - Ohrid; - "Skovin" - Skopje; - "Mebel trejd" - Vinica; - "Didoteks" - Veles; - "Jugotutun" - Sveti Nikole; - "Vardar dolomiti" - Gostivar' - "MIS Globus" - Skopje; - "Renova" - Tetovo.

2. implementacija na ISO 14001 vo:

- "Makstil" - Skopje; - "Tobako" -Skopje.

3. implementacija na HACCP vo:

- "MIS Globus" - Skopje; - "Vivaks" - Skopje; - "Evropa" - Skopje; - "Brilijant" - [tip; - "Skovin" - Skopje; - "SPK" - Skopje.

4. sertifikacii vo:

- "Dass inìnering" - Ohrid; - "Mittal" - Skopje' - "SPK" - Skopje; - "Molika" - Tetovo; - "Tobako" - Skopje - ISO 14001; - "Komercijalna banka" - Belgrad.

5. kontinuirani proverki - vo okolu 40 prethodno sertificirani firmi.

41

PROGRAMSKI NASOKI NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ZA DELUVAWE VO 2006

GODINA

1. PRIORITETNA ZADAÂ ]E BIDE ZGOLEMUVAWE NA BROJOT NA ^LENKITE NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

Stopanskata komora na Makedonija }e prodolì so aktivnostite za podobruvawe na svojata referentnost kako najgolema

biznis asocijacija vo zemjata, po taa osnova da obezbedi posigurni i postabilni izvori na finansiski sredstva, kako i natamo{no potvrduvawe na svojata prepoznatlivost na me|unaroden plan.

2. PRETSTAVUVAWE I ZASTAPUVAWE NA INTERESITE NA ^LENOVITE

Stopanskata komora na Makedonija }e prezema aktivnosti za unapreduvawe i promovirawe na proizvodnite i izvoznite mo`nosti, kako i zgolemuvaweto na konkurentskata sposobnost na stopanstvoto. Aktivnostite }e gi izrazuvaat najzna~ajnite pra{awa od interes na ~lenovite koi }e proizleguvaat od programite za rabota na oblicite na organizirawe i rabotewe vo koi ~lenuvaat.

Vo 2006 godina Stopanskata komora na Makedonija }e prodolì so poddr{kata na inicijativite na ~lenovite za novi formi za organizirawe i oblici na zdruùvawe, koi gi projavija i vo 2005 godina, so koi najmnogu }e dojde do izraz nivniot deloven interes. Zdruùvaweto na ~lenovite spored regionalniot princip, Stopanskata komora na Makedonija }e go zajaknuva preku osnovaweto novi regionalni kancelarii, so koi, pokraj 6-te osnovani vo 2005 godina, }e nastojuva da ja opfati teritorijata na celata dràva.

Stopanskata komora na Makedonija }e gi zastapuva i }e gi {titi interesite na svoite ~lenovi osobeno preku: iskaùvawe na interesite na ~lenovite na Komorata pred nadle`nite dràvni organi i institucii, osobeno vo

podgotvuvaweto na stopanskoto zakonodavstvo, merkite i mehanizmite na stopanskiot sistem i ekonomskata politika i utvrduvaweto na makroekonomskata i razvojnata politika, kako i davaweto inicijativi za podgotovki na zakonski i drugi propisi od oblasta na stopanstvoto;

davawe stru~ni soveti, informacii i pomo{ zaradi podobruvawe na rezultatite na raboteweto na ~lenovite na Komorata, pottiknuvawe na slobodnata biznis-inicijativa, sorabotka i konkurentnost;

davawe stru~na pomo{ na ~lenovite na Komorata vo razvojot na oddelni dejnosti, usvojuvaweto na sovremeni tehnologii i metodi na raboteweto, pottiknuvawe na istraùvawata i razvojot na tehni~ko-tehnolo{kite dostignuvawa, unapreduvaweto na kvalitetot i standardite na proizvodite i sl.;

sorabotka so Vladata, soodvetnite ministerstva i drugite institucii za site pra{awa od interes na stopanstvoto ili za oddelni ~lenovi na Komorata;

usvojuvawe i predlagawe na usoglaseni mislewa i stavovi na ~lenovite na Komorata vo vrska so podobruvaweto na uslovite za rabotewe na stopanstvoto;

u~estvo, preku ~lenuvaweto na Me|unarodnata trgovska komora, Asocijacijata na evropskite komori - Eurochambres - i drugi asocijacii, vo koncipiraweto i prezentiraweto na zaedni~kite stavovi po pra{awata od me|unaroden karakter, posebno ekonomskite pra{awa vo ramkite na Evropskata zaednica;

organizirawe i pottiknuvawe soodvetni oblici za permanentno funkcionalno obrazovanie i inovacija na znaewata na rakovodni kadri, kako i na drugi stru~ni kadri.

Za realizacija na vakvite zada~i, Stopanskata komora na Makedonija }e inicira i }e realizira aktivnosti, ne samo od

nacionalen, tuku i od regionalen i me|unaroden karakter so koi za sorabotka, Stopanskata komora na Makedonija }e nastojuva da se potvrdi kako referentna biznis-asocijacija vo zemjata i vo stranstvo. Stopanskata komora na Makedonija }e inicira sozdavawe na centri za sorabotka so zemjite od najbliskoto opkruùvawe koi }e deluvaat za pottiknuvawe i unapreduvawe na sorabotkata i biznis-relaciite na makedonskite so firmite od ovie zemji.

Stopanskata komora na Makedonija vo 2006 godina }e zapo~ne so realizacijata na nastani koi }e dobijat karakter na tradicionalni godi{ni nastani, me|u koi: Manifestacii

Manifestacija "Nagrada za kvalitet i dizajn na Stopanskata komora na Makedonija; Manifestacija "Vkusete ja makedonskata kujna", {to bi se organizirala vo stranski zemji; Manifestacija "Kupuvajte makedonski proizvodi", {to bi se realizirala na regionalno nivo.

Festivali Festival "PRO-MARK MEDIA" od me|unaroden karakter, {to }e se odrì na 24 maj 2006 godina, za najuspe{nite vo

oblasta na produkcijata, marketingot, agenciite za odnosi so javnosta, distributerite na filmska i tv programa i na mediumite.

Konferencii Konferencija "Denovi na osiguruvaweto", od me|unaroden karakter {to }e se odrì na 1 mart 2006 godina; Konferencija na Turisti~kite asocijacii od Jugoisto~na Evropa na tema: "Razvoj na turizmot i turisti~kata sorabotka

vo regionot, investicii i aktivnosti za pogolema participacija vo evropskite turisti~ki tekovi". Saemi

Saem za ukrasen gradeèn kamen, so me|unaroden karakter. Berza na transportni i drugi uslugi

]e se inicira sozdavawe Berza na transportni uslugi na davatelite i na korisnicite na transportnite uslugi na doma{niot i na megunarodniot transporten pazar.

Za podobruvawe na rezultatite na raboteweto, pribliùvawe kon direktivite od evropskoto zakonodavstvo i

usvojuvaweto evropski standardi vo raboteweto, Stopanskata komora Makedonija }e organizira edukativni seminari i rbotilnici so u~estvo na predava~i i eksperti vo Evropskata Unija.

Edukacija Edukacijata }e zazema centalno mesto vo planiranite aktivnosti za slednata godina, od site oblasti a posebno vo

delot na novite tehnologii i nivnata primena, standardi, i posebno vo oblasta vo evrointegraciite. Vo nasoka na sledewe na evropskite tekovi vo raboteweto na Komorata prodolùva implementiraweto na novite

uslugi na firmite-~lenki na Komorata, preku sledewe na nivnite barawa, anketirawe na firmite so cel osoznavawe na nivnite potrebi i postojana rabota na teren, preku regionalnite kancelarii i preku decentralizacijata na aktivnostite so cel maksimalna racionalizacija na tro{ocite pri raboteweto.

42

3. VKLUÛVAWE NA NA[ITE ^LENKI VO EVROINTEGRATIVNITE PROCESI Na ovoj plan Stopanskata komora na Makedonija }e gi intenzivira konkretnite angaìrawa za poaktivnko vklu~uvawe

na na{ite ~lenki vo aktivnostite za harmonizacija i usoglasuvawe na na{eto so zakonodavstvoto na Evropskata Unija, preku direktno involvirawe i pridones vo rabotnite grupi, vklu~uvawe na pretstavnici od na{ite ~lenki vo razni proekti vo ramkite na ~lenuvaweto na Komorata vo me|unarodnite institucii i organizacii.

4. PROMOVIRAWE I INFORMIRAWE NA ^LENKITE

Komorata }e gi implementira slednite proekti:

"Iljada promocii na internet", so koj {to }e se zgolemi brojot na makedonskite firmi koi preku klasificirani veb-prezentacii }e moàt da gi prodavat svoite proizvodi i uslugi koristej}i gi novite tehnologii za marketing i elektronska komercija;

realizacija na proektot "E-stopanstvo" koj prodrazbira voveduvawe na standardi za digitalna nara~ka i digitalna

faktura, so cel impelemtntacija na On-line bankarstvo, kako osnova za povrzuvawe so proektite za "E-taksation", i "E-statistika" so {to }e se ovozmoì namaluvawe na sivata ekonomija i tro{ocite na raboteweto na firmite. Ova }e bide i poddr{ka na proektot "E-javni nabavki" so {to }e se obezbedi {to pogolema transporentonost na javnite nabavki vo Republika Makedonija;

zgolemuvawe na razmenata preku vospostavuvawe na novi biznis-kontakti so iskoristuvawe na potencijalite na Info centarot pri Komorata i Evro-info korespodentniot centar, koj{to vo naredniot period treba da bide centralno mesto za povrzuvawe na makedonskata ekonomija so EU, obezbeduvaj}i kompletno informacii za site propisi, pravila, proceduri, fondovi i proekti koi se odnesuvaat na RM;

Prodolùvawe na na{ata vizija za Komorata da stane M-chamber sozdavaj}i servisi za ~lenkite dostapni preku mobilen telefon imaj}i go predvid brojot na mobilni korisnici vo odnos na brojot na internet korisnici.

4. ME\UNARODNI AKTIVNOSTI

Stopanskata komora na Makedonija vo 2006 godina go prezema pretsedatelstvoto so Asocijacijata na balkanskite komori (ABK). Za vreme na pretsedatelstvoto vo 2006 godina postavena e Agenda na aktivnosti koi }e se usvojat na Generalnoto sobranie na ABK vo Atina, na 7-8 dekemvri 2005 godina, a po barawe na firmite-~lenki vo tekot na 2006 godina, dopolnitelno }e bidat utvrdeni i programi koi }e se realiziraat samo za firmite. Vo ramkite na ABK uspe{no funkcioniraat i svoj pridones do relevantnite institucii vo soodvetnata dràva davaat 3 rabotni grupi: rabotna grupa za EU integracija, rabotna grupa za olesnuvawe na trgovijata i rabotna grupa za informatika. Vo ovaa nasoka }e prodolàt aktivnostite povrzani i so rabotnite grupi na ABK.

Prodolùvaat proektite vo ramkite na ~lenuvaweto i sorabotkata na Komorata i vo/so drugite me|unarodni institucii i organizacii kako Me|unarodnata trgovska komora (ICC); Asocijacijata na evropskite komori - Eurochambres, Balkanskiot centar za unapreduvawe na trgovskata promocija - BCTP, Centralno-evropskata inicijativa (CEI), Inicijativata za sorabotka vo zemjite od Jugoisto~na Evropa (SECI) i vo ovie ramki prodolùvawe na seminarite vo ramkite na TTFSE Proektot (Olesnuvawe na trgovijata i transportot vo Jugoisto~na Evropa) i drugi. Eden od tie proekti e proektot "Partneri" na Eurochambres. Vo ramkite na ovoj Proekt vo 2006 godina }e se nastojuva da se realizira inicijativata za formirawe na Centar za ènsko-pretpriemni{tvo;

Vo nasoka na zapoznavawe na firmite-~lenki so novinite koi se slu~uvaat vo zemjite od regionot, Evropa i po{iroko,

Stopanskata komora na Makedonija i vo sledniot period (}e) aplicira za novi proekti koi se odnesuvaat na podobruvawe na klimata na raboteweto na biznis-zaednicata. ]e se realiziraaat seminari vo zemjata i vo stranstvo i razni obuki na pretstavnici od firmite-~lenki vo firmite od Evropa, so cel prakti~no zapoznavawe i uspe{no implementirawe na povolnostite i vo na{ite firmi. ^lenuvaweto vo me|unarodnite organizacii i vo naredniot period garantira ekspertiza od stranstvo po pra{awa i temi aktuelni vo stopanstvoto i spored potrebite od soodvetniot sektor po barawe na zdruènijata ili grupaciite.

Prezentacija na makedonskite potencijali za investicija preku sovremeni organizirani formi na pretstavuvawe na

potencijalite pri biznis-forumi ili drug vid sredbi vo RM ili vo stranstvo so obezbeduvawe na kompletna logisti~ka poddr{ka od strana na Komorata za potencijalnite idni stranski i doma{ni investitori.

5. USLUGI ZA NA[ITE ^LENKI

Implementacija na sistemite za kvalitet soglasno ISO 9001:2000, potoa na Sistemot za analiza na rizici i kriti~ni

kontrolni to~ki vo prehranbenata industrija, HACCP, na Sistemot ISO 14000 za upravuvawe so za{titata na ìvotnata sredina i, po~etno i najsovremeno, na Sistemot ISO 22000:2005, koj pretstavuva kombinacija na sistemite ISO 9001 i HACCP.

Makedonskata asocijacija za numerirawe na artiklite, sega so novo ime GS1 Macedonia, koja raboti vo ramkite na

Komorata, }e gi intenzivira svoite aktivnosti vo nasoka site firmi, osobeno ~lenkite na Komorata so orientacija za plasman na nivnite proizvodi na svetskite pazari, da bidat vklu~eni vo globalniot sistem za numerirawe na artiklite (GS1), kako mnogu vaèn preduslov za vlez vo sovremenite trgovii i prepoznatlivost kaj site potencijalni partneri vo svetot.

Servisite i uslugite, kako {to se izdavaweto potvrdi za ekskluzivitet, sertifikati, ATA-karneti, preporaki, sovetodavnite uslugi za pra{awa od nadle`nosta na Komorata, pokraj vo sedi{eto na Komorata vo Skopje, sekade kade {to se sozdadeni preduslovi so otvoraweto na regionalni kancelarii }e se davaat vo tie kancelarii, so {to ke se realizira programiranata decentralizacija na raboteweto i funkcioniraweto.

43

Seto ova se implementira so kontinuirana kadrovska, tehni~ka i informaciona poddr{ka od strana na stru~nata slu`ba na Stopanskata komora na Makedonija. Vo idnina posebno vnimanie }e se posveti na edukacija na komorskiot kadar imaj}i gi predvid me|unarodnite standardi i nivno implementirawe vo izvr{uvaweto na zada~ite {to }e gi postavat firmite-~lenki na Stopanskata komora na Makedonija. Vo taa funkcija }e sledi i soodvetna transformacija na strunata slu`ba. 17.11.2005 godina U~estvo na rabotilnicata: "Programa za sloboden pristap do informacii vo Republika Makedonija"

Imaj}i predvid deka vo procedura e Predlog-zakonot za sloboden pristap do informacii od javen karakter, od 17-19.11.2005 godina vo hotelot "Molika" vo Bitola, se odrà na rabotilnica na tema: "Programa za sloboden pristap do informacii vo Republika Makedonija". Rabotilnicata vsu{nost be{e trening za idni obu~uva~i koi }e odrùvaat kursevi za slu`benici od javnata administracija koi se odgovorni za postapuvawe po barawata za davawe informacii. Pravoto na pristap do informacii e garantirano vo me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i ja i garancijata za sloboda na izrazuvawe vo ~len 19 od Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava. Vo Republika Makedonija pravoto za informirawe na gra|anite e zagarantirano so ~len 16 od Ustavot na RM.

Od Stopanskata komora na Makedonija vo rabotata na rabotilnicata u~estvuvaa Angel Todorov i Stanka Damjanovska.

20.12.2005 godina 30-ti jubilejni denovi na makedonskoto radio

Jubilejnite 30-ti denovi na makedonskoto radio se odràa vo Struga, od 20-21

dekemvri godinava, vo organizacija na Zdruènieto na javnite lokalni radiodifuzni pretprijatija. Na ovaa zna~ajna manifestacija Stopanskta komora na Makedonija i Ministerstvoto za transport i vrski dobija jubilejni priznanija za osobeno zalagawe za pottiknuvawe na novite formi tvore~ki izrazi vo elektronskite mediumi od oblasta na javnata lokalna radiodifuzija. Nositel na jubilejnite priznanija se: Makedonskata informativna agencija, MRT, Agencijata za informacii, Sovetot za radiodifuzija i ostanati institucii koi dale svoj pridones vo razvojot na lokalnata javna radiodifuzija vo Makedonija.

Zdruènieto na produkcijata, marketingot i mediumite - ProMarkMedia dobi blagodarnica za dosega{nata uspe{na sorabotka.

Vo natprevaruva~kiot del bea dodeleni nagradi za dnevno- informativni, dokumentarni i muzi~ki radioemisii, kako i za tv-reportaà i za televiziska zabavno-muzi~ka emisija.

Documents

Godisen izvestaj na Komlorata 2005 · organizirani se 2 tribini na aktuelni temi, na koi{to u~estvo zedoa 320 pretstavnici od firmite-~lenki na Komorata; pokrenati se 37 inicijativi