Glava 6 TMN

5/20/2018 Glava 6 TMN

1/21

Prof. d-r Toni Janevski, Multipleksni sistemi, skripta

Glava 6

Upravuvawe vo telekomunikaciskimreì

6.1 Voved

Korisnicite na sovremenite telekomunikaciski mreì od niv baraat vi-

soka raspoloìvost, doverlivost i kvalitet na telekomunikaciskite uslugi. Za

da moè da gi ispolni ovie barawa, operatorot na mreàta mora da obezbedi

postojan uvid vo sostojbata na mreàta i da obezbedi brza reakcija vo slu~aj na

prekin, preoptovaruvawe na mreàta ili pojava na pad na kvalitetot na nekoja

od uslugite. Toa doveduva do potreba za nov na~in na upravuvawe i odrùvawe na

mreàta. Re{enieto na ovoj problem e vo efikasniot sistem za upravuvawe so

mreàta, pri {to pod upravuvawe so mreà podrazbirame nejzin nadzor, kontro-

la, odrùvawe, rakovodewe, administrirawe i planirawe. Osnovna cel na vak-

voto upravuvawe e zgolemuvawe na iskoristenosta na opremata, {to za posledi-

ca ima zgolemuvawe na doverlivosta i kvalitetot na rabota na mreàta.

Idejata za voveduvawe na sistem za avtomatsko upravuvawe so telekomuni-

kaciskite mreì ne e taka nova, no so pojavata na OSIreferentniot model na

komunikacija se sozdadeni preduslovi so negova dorabotka da se formira edin-

stven koncept za upravuvawe so telekomunikaciskite mreì. Toj ovozmoùva

povrzuvawe na razli~ni tipovi na operativni sistemi od edna strana i teleko-

munikaciska oprema od druga strana, preku standardizirani interfejsi.

Upravuvaweto so SDH mreàta vsu{nost pretstavuva podmnoèstvo na

edinstveniot sistem za upravuvawe so telekomunikaciskite mreì zasnovan na

TMN (Telecommunication Management Network)konceptot. Sistemot za upravuvawe

Glava 6 - 1

5/20/2018 Glava 6 TMN

2/21


so telekomunikaciskite mreì (TMN) e koncept na edna organizirana mreà

koja gi opfa}a i me|usebno gi spojuva razli~nite tipovi na operativni sistemi

i telekomunikaciska oprema koristej}i standardna arhitektura so standardizi-

rani interfejsi i protokoli. Osnovna cel na eden takov koncept e da go poddr-

ì operatorot na mreàta vo realizacija na upravuvaweto so sopstvenata mre-

à, no i proizveduva~ite na oprema da razvivaat standardizirana oprema so

vgradeni TMN funkcii. Moè da se kaè deka TMN vsu{nost e zaedni~ki ter-

min za zbir na aktivnosti povrzani za eksploatacija, upravuvawe i planirawe

na telekomunikaciskata mreà.

TMNe posebna mreà koja vo pove}e to~ki gi sobira odnosno predava in-

formaciite od/kon telekomunikaciskata mreà so cel upravuvawe so nea. Za

prenos na tie informacii, TMNmoè da koristi i delovi od telekomunikaci-

skata mreà.

6.2 Arhitektura na TMN

Arhitekturata na TMNtreba da obezbedi transport i procesirawe na in-

formaciite koi se odnesuvaat na upravuvaweto so telekomunikaciskite mreì.

Pritoa, arhitekturata na edna TMNmoè da se razgleduva od dva aspekti: od as-

pekt na funkciite koi gi izvr{uva (t.n. funkcionalna arhitektura); i od aspekt

na fizi~kite resursi koi gi koristi (t.n. fizi~ka arhitektura).

6.2.1 Funkcionalna arhitektura na TMN

Kako {to moè da se vidi na slikata 6.1, funkcionalnata arhitektura na

TMNja so~inuvaat slednite funkcionalni blokovi:

OSF (Operating System Function)blok, so koj se pretstavuvaat funkciite

na operativnite sistemi

MF (Mediation Function) blok, so koj se pretstavuvaat medijatorskite

funkcii

DCF (Data Communication Function)blok, so koj se pretstavuvaat funkci-

ite za razmena na upravuva~ki podatoci

Glava 6 - 2

5/20/2018 Glava 6 TMN

3/21


Ovie funkcionalni blokovi na TMNspoeni se so funkcionalnite bloko-

vi koi se nao|aat nadvor od TMN, a toa se:

NEF (Network Element Function)blokovite, so koi se pretstaveni funk-

ciite na elementite na mreàta

WSF (Work-Station Function) blokovite, so koi se pretstaveni funkciite

na rabotnite stanici

MF

WSF

OSF

q

f

x

g

TMN

NEF

q

q

q

f

f

f

f

Slika 6.1 Generalizirana funkcionalna arhitektura na TMN

Vo OSFfunkcionalnite blokovi se procesiraat informacii koi se odne-

suvaat na upravuvaweto so telekomunikaciskata mreà. Postojat najmalku tri

varijanti na OSF i toa: osnovna, mre`na i servisna. Osnovnite OSFja sodràt

funkcijata na upravuvawe so opremata opfatena vo eden region. Mre`nite OSF

ja sodràt funkcijata na upravuvawe so edna mreà. Servisnite OSFja sodràt

funkcijata na upravuvawe nad nekoj servis koj moè da go koristat edna ili po-

ve}e telekomunikaciski mreì. Osnovnite i mre`nite OSFja koristat infra-

strukturata na istata mreà, dodeka servisnite OSFja koristat infrastruktu-

rata na site mreì koi go koristat razgleduvaniot servis.

MF blokovite posreduvaat me|uNEF i OSFblokovite i obezbeduvaat efi-

kasna komunikacija me|u niv. Nekoi tipi~ni medijatorski funkcii se: sobira-

we i koncentracija na podatoci kon OS, konverzija na protokoli, izvr{uvawe

Glava 6 - 3

5/20/2018 Glava 6 TMN

4/21


na ednostavni procesirawa, skladirawe na podatoci i sl. Medijatorskata funk-

cija sekoga{ deluva na patot me|uNEF i OSF.

DCF funkcionalniot blok obezbeduva transport na informacii koi se

odnesuvaat na upravuvaweto so telekomunikaciskata mreà me|u funkcionalni-

te blokovi.

NEF blokovite se blokovi koi se nadgleduvaat i kontroliraat od strana

na TMN.

WSFblokot obezbeduva komunikacija me|u korisnikot na TMN i ostana-

tite funkcionalni blokovi (OSF, MF, DCF, NEF).

Funkcionalnite blokovi se povrzani preku referentni to~ki, preku koi

se vr{i razmena na informacii me|u prethodno spomenatite funkcionalni blo-

kovi. Tie to~ki se ozna~uvaat so:

q, koga gi spojuvaat TMN funkcionalnite blokovi me|usebno ili so

NEF

f, koga gi spojuvaat WSF so funkcionalnite blokovi na TMN ili so

NEF

g, koga gi spojuvaat WSF so korisnicite na TMN

x, koga go spojuvaat TMN so drug sistem za upravuvawe odnosno so drug

TMN

Soodvetnite referentni to~ki na funkcionalnite blokovi se spojuvaat

direktno i prekuDCF. Referentnite to~ki postanuvaat interfejsi koga spoju-

vaat funkcionalni blokovi smesteni vo posebni delovi od opremata.

6.2.2 Fizi~ka arhitektura na TMN

Na slikata 6.2 prikaàna e generaliziranata fizi~ka arhitektura na

TMN. Vo prodolènie se dadeni definicii na poedine~nite fizi~ki blokovi

so soodvetnite funkcii koi gi vr{at.

Glava 6 - 4

5/20/2018 Glava 6 TMN

5/21


.

.

.

..

.

.

.

.

.

.

.

.

.

F

Q3

F

Q2

Q1

F

F

X

Q3

F

Q2 F

F

Q1 ili Q2

WS

WS

WS

Mreènelement

( )NE

Mreènelement

( )NE

Mreènelement

( )NE

Medijator( )MD

Mreà za razmena na podatoci

( )DCN

Operativen sistem

( )OS

TMN

Slika 6.2 Generalizirana fizi~ka arhitektura na TMN

Na slikata moè da vidime deka ima elementi koi pripa|aat i elementi

koi ne pripa|aat vo arhitekturata na TMN. Vo onie koi sekoga{ pripa|aat na

fizi~kata arhitektura na TMN spa|aat:

operativniot sistem (OS - Operating System), koj gi obezbeduva funkcii-

te na operativniot sistem

mreì za prenos na podatoci (DCN Data Communication Network), koi

gi obezbeduvaat funkciite za razmena na upravuva~ki podatoci me|uq3referentnite to~ki

lokalni mreì za prenos na podatoci (LCN Local Communication Net-

work), koi gi obezbeduvaat DCF me|u q1i q2referentnite to~ki, odnos-

no razmena na upravuva~ki podatoci na kratki rastojanija

medijatori (MD - MeDijator), koi gi obezbeduvaat medijatorskite funk-

cii

Navedenite elementi od fizi~kata struktura na TMNme|usebno se povr-zani preku soodvetnite Qinterfejsi.

Glava 6 - 5

5/20/2018 Glava 6 TMN

6/21


Objektite koi se upravuvani od strana na TMNse ozna~eni kako mre`ni

elementi (NE). Tie vo sebe, pokrajNEF, moè da imaat vgradeno i edna ili pove-

}eMF. Vo toj slu~aj nivnoto povrzuvawe so TMN moè da se vr{i preku Q2in-

terfejsot (koga se povrzuva soMD

) ili prekuQ

3interfejsot (koga direktno se

povrzuva so OS). Vo sprotivno, koga NEima vgradeno samo NEF, vrskata so TMN

se ostvaruva isklu~ivo preku Q1interfejsot. Moè da se voo~i dekaNEkoj ima

vgradeno MFdelumno pripa|a i na TMN, {to e sosema logi~no.

Rabotnite stanici (WS) preku Finterfejsot se vrzuvaat na objektite koi

se upravuvaat ili na TMN.

Operativen sistem

Operativniot sistem e izdvoena funkcionalna celina, odnosno ured, koj

gi obezbeduva funkciite na operativniot sistem. Prakti~no, toa e nezavisen

smeta~ki sistem koj ovozmoùva obrabotka na informaciite za upravuvawe so

mreàta. Izborot na hardver vo OS zavisi od toa dali e rabotata so OS vo

realno, vreme blisko do realnoto ili von realno vreme.

Fizi~kata struktura na OS mora da ovozmoì izvr{uvawe na slednite ge-

neralni funkcii:

poddr{ka na aplikaciskite programi

skladirawe na podatoci

poddr{ka na rabotnata stanica

poddr{ka na programite za analiza

formatirawe i prikaùvawe na podatoci

Mreà za razmena na podatoci

Mreàta za razmena na podatoci gi ostvaruva funkciite za razmena na

upravuva~ki podatoci. Taa ovozmoùva protok na informacii me|u elementite

na TMN, me|u TMNiNE, kako i me|u TMN i WS.Postojat dve varijanti na mreì

za razmena na podatoci: DCN iLCN.

Mreàta za razmena na podatoci (DCN) gi povrzuva OS soMDodnosno OS

soNE koj ima vgradenMF. Moè da se voo~i deka protokolot za Q3interfejs se-

koga{ koristi DCN.Vo TMN, neophodnite fizi~ki vrski moàt da bidat reali-

zirani na razli~ni na~ini so koristewe na fiksni kanali, komutirani kanali

Glava 6 - 6

5/20/2018 Glava 6 TMN

7/21


ili komutirani paketi. DCN moè da go deli fizi~kiot kanal zaedno so nekoi

drugi korisnici.

Lokalnata mreà za razmena na podatoci (LCN) gi povrzuva mre`nite

elementi (NE) so medijatorite (MD), kako i medijatorite so drugi medijatori,

preku Q1odnosnoQ2interfejsot, vnatre vo telekomunikaciskite stanici. Pone-

koga{, zaradi prakti~ni pri~ini, mo`no eNE so vgraden MF prekuLCN da se po-

vrze na DCN koristej}iQ3interfejs.

Lokalnoto vospostavuvawe na fizi~ka vrska vnatre vo TMN moè da se

izvr{i preku site vidovi na topologija kako na primer to~ka-to~ka, yvezda, ma-

gistrala ili prsten.

Medijator

Dokolku edna ili pove}e medijatorski funkcii se izvr{uvaat vo odreden

sklop, toga{ toj sklop se narekuva medijator. Medijatorskite funkcii moè da

bidat vgradeni i vo mre`nite elementi. Vo sekoj slu~aj, medijatorskata funkci-

ja sekoga{ deluva na patot me|uNEF i OSF.Poimot medijator opfa}a i hardver

i softver.

Medijatorot ima zada~a da posreduva me|u neprilagodenite proceduri na

komunicirawe vo TMNi na toj na~in da ovozmoì ednostavno i efikasno povr-

zuvawe na oprema od razli~en tip i kompleksnost. Medijatorot go

poednostavuva voveduvaweto na novi NEt.e. povrzuvawe na novi uredi na TMN.

Dozvoleno e redno povrzuvawe na medijatorskite funkcii. Generalno, so

voveduvawe na medijatorite e zgolemena fleksibilnosta na arhitekturata na

TMN.

Site procesi na posreduvawe moè da se klasificiraat vo pet kategorii:

kontrola na komunikacijata

konverzija na protokoli i poddr{ka pri razmena na podatoci

transfer na primitivni funkcii

donesuvawe na odluki

skladirawe na podatoci

Glava 6 - 7

5/20/2018 Glava 6 TMN

8/21


6.2.3 Standardni interfejsi vo TMN

TMN standardnite interfejsi predvideni se za me|usebno spojuvawe na

NE, OS, MD i WS prekuDCN iLCN. Cel na nivnata standardizacija e ostvaruva-we na kompatibilnost na edinicite nezavisno od tipot na edinicata odnosno

proizvoditelot.

So fizi~kata arhitektura na TMN utvrdeni se tri tipa naQ interfejsi:

Q1, Q2i Q3.Tie se definirani na sledniot na~in:

Q1interfejsite spojuvaat obi~enNE (koj sodrì samoNEF) soMD, od-

nosno soNE kojpokrajNEF sodrì iMF. Spojuvaweto se vr{i preku

LCN

Q2interfejsite spojuvaatMD soMD, kako iNE koj sodrìMF soMD

ili sodrugNE koj sodrì MF. Spojuvaweto se vr{i prekuLCN

Q3interfejsite spojuvaatOS so drugOS, soMD ili soNE koj sodrì

MF. Spojuvaweto se vr{i prekuDCN

Tuka vaì praviloto deka interfejs ozna~en so pogolem broj koristi pos-

loèn protokol od interfejsot ozna~en so ponizok broj. Pokraj Q interfejsite,

so fizi~kata arhitektura na TMN opfateni se i interfejsite F, X iG:

F interfejsot gi spojuvaWS soOS, MD, DCN, LCN ili soNE

X interfejsot go spojuva TMN so nekoja druga mreà za upravuvawe

vklu~uvaj}i i drugTMN

G interfejs go spojuvaWS so korisnikot naTMN

6.2.4 Mre`ni elementi

Mre`nite elementi (NE) pretstavuvaat telekomunikaciski uredi i po-

mo{na oprema koja gi ostvaruva funkciite na mre`niot element. Sekoj NE ima

eden ili pove}e Qinterfejsi.NE pokrajNEFmoè da ima vgradeno edna ili po-

ve}e MF. Vo sekoj NE, od gledna to~ka na upravuvawe moè da razlikuvame tri

celini: entitet za odrùvawe (ME Maintenance Entity), entitet za poddr{ka (SE

Support Entity) i Q adapter (QA).

Glava 6 - 8

5/20/2018 Glava 6 TMN

9/21


Entitetot za odrùvawe se sostoi od oprema koja direktno e vklu~ena vo

telekomunikaciskiot prenos. ME vo sebe moè da sodrì pove}eMEF (ME Functi-

on). Tipi~en primer za takvite funkcii se komutacija i prenos, a tipi~ni pri-

meri za ME se multiplekseri i liniski terminalni grupni stepeni.

Entitetot za poddr{ka go so~inuva pomo{nata oprema koja ne e direktno

vklu~ena vo telekomunikaciskiot proces, no go poddrùva. SE vo sebe moè da

sodrì pove}eSEF (SE Function).Tipi~ni primeri za takvite funkcii se lokali-

zacija na gre{ka i za{titno prefrlawe, a tipi~ni primeri za SEse napojuvawe

i sistemi za klimatizacija.

Q adapterot sluì za povrzuvawe so TMN na onie ME i SE koi nemaat

vgradeni standardni Qinterfejsi. QA vo sebe moè da sodrì pove}e QAF (QA

Function), a isto taka moè da sodrì i MF (Mediation Function).Tipi~na QAF e

konverzija na interfejsi.

NE mora da sodrì barem edna od celinite ME iSE,pri {to e dozvoleno i

postoewe na pove}e ME i SE.NEmoè, no ne mora da sodrì QA. Isto taka, poe-

dine~nite delovi na edenNEne moraat da bidat na ista geografska lokacija.

6.2.5 Rabotni stanici

Rabotnata stanica (WS Work-Station) pretstavuva poseben sistem koj gi

vr{i funkciite na rabotnata stanica. Taa ovozmoùva komunikacija me|u funk-

cionalnite blokovi na TMN i korisnikot. Rabotnata stanica preku Finterfej-

sot moè da se priklu~i na OS, MD, DCN, LCN iNE. Ostaveno e na operatorot vo

mreàta da ja izbere lokacijata vo mreàta na koja }e se priklu~i rabotnata

stanica.

6.3 Funkcii na TMN

Site funkcii na TMN moè da se podelat vo dve grupi:

generalni funkcii naTMN

aplikativni funkcii naTMN

Glava 6 - 9

5/20/2018 Glava 6 TMN

10/21


6.3.1 Generalni funkcii na TMN

Generalnite funkcii naTMN

obezbeduvaat poddr{ka na aplikativnitefunkcii na TMN. Nekoi od generalnite funkcii na TMN se:

Transport - transport na podatoci me|u funkcionalnite blokovi na

TMN

Storage - skladirawe na podatoci vo odreden kontroliran vremenski

interval

Security - sigurnost vo smisla na proverka na korisnikot koj pristapuva

do podatocite

Retreival - pristap do podatoci

Processing - obrabotka na podatoci

User terminal support - poddr{ka na korisni~kiot terminal vo pristap

do podatocite

Vo Tabela 6.1 daden e pregled na toa koi od navedenite generalni funkcii

gi poseduvaat odredeni funkcionalni blokovi vo TMN.

Tabela 6.1 Pridru`uvawe na nekoi generalni funkcii na TMN

na poedini funkcionalni blokovi

Funkcionalni blokoviGeneralni funkcii na TMN

OSF MF DCF WSF

Transport - - da -Skladirawe da da - -Sigurnost da da - daPristap - - - daObrabotka da da - da

Poddr{ka na rabotnata stanica da da - da

6.3.2 Aplikativni funkcii na TMN

Najva`nite aplikativni funkcii na TMN se grupirani vo kategorii na

upravuvawe. Toa se vsu{nost standardni kategorii na OSI upravuvaweto, prila-

godeni za ispolnuvawe na potrebite na TMN. Pette glavni upravuva~ki katego-

rii na aplikativnite funkcii se:

Glava 6 - 10

5/20/2018 Glava 6 TMN

11/21


analiza na gre{ka

upravuvawe so konfiguracijata

analiza na sostojbata na mreàta

upravuvawe so tarifiraweto

obezbeduvawe na sistemot za upravuvawe

Analiza na gre{ka

Analizata na gre{ka pretstavuva mnoèstvo na funkcii koi vr{at de-

tekcija i locirawe na gre{kata, odnosno problemot vo telekomunikaciskata

mreà. TMNvr{i postojano nadgleduvawe na alarmite vo site NE{to ovozmo-

ùva detekcija na gre{ka skoro vo realno vreme. Koga TMN}e registrira alarm

vo nekoj NE toa ne zna~i deka i problemot e lociran, imeno eden problem vo

mreàta moè da predizvika mnogu alarmi. Sistemot za upravuvawe mora da bi-

de sposoben da gi prevede site tie alarmi vo edinstven alarm koj ja ozna~uva vi-

stinskata priroda na nastanatiot problem.

Upravuvawe so konfiguracijata

Upravuvaweto so konfiguracijata pretstavuva mnoèstvo na funkcii koi

ovozmoùvaat pribirawe, procesirawe i prosleduvawe na podatoci i komandi

koi se odnesuvaat na konfiguracijata i kontrolata na statusot na elementite vo

mreàta. So upravuvawe so konfiguracijata na mre`nite elementi se upravuva

i konfiguracijata na mreàta.

So aktivirawe na funkciite od kategorijata na upravuvawe so konfigu-

racijata, moè da se izvr{at razli~ni aktivnosti kako {to se:

pu{tawe vo rabota, inicijalizacija i konfigurirawe na NE ili nekoj

od negovite delovi

isklu~uvawe od rabota na neispravnite edinici

vospostavuvawe na alternativni pati{ta vo slu~aj na pojava na gre{ka

dodeluvawe na soobra}ajni resursi po prethodno barawe

rekonfiguracija na mreàta vo slu~aj na zgolemeni soobra}ajni bara-

wa

kontrola na sinhronizaciskata arhitektura na mreàta

Glava 6 - 11

5/20/2018 Glava 6 TMN

12/21


Analiza na sostojbata vo mreàta

Ovaa kategorija na aplikativni funkcii vr{i sobirawe na podatoci za

sostojbata, odnosno odnesuvaweto na uredite i mreàta kako celina. Vrz osnova

na sobranite informacii, moè da se vr{at razni analizi, pri {to nekoi od

niv se odnesuvaat na momentnata sostojba vo mreàta. Se vr{at i razni

statisti~ki analizi na sobranite podatoci, na toj na~in moè da se dobie

kratkoro~no i dolgoro~no predviduvawe na nekoi slu~uvawa i trendovi vo

mreàta. Edna od glavnite celi na ovaa kategorija na aplikativni funkcii e

preventivnoto odrùvawe, so {to se postignuva zgolemuvawe na

raspoloìvosta na opremata, no i zna~ajna redukcija na tro{ocite za popravki

vo mreàta.

Upravuvawe so tarifiraweto

Ovaa kategorija na aplikativni funkcii gi opfa}a site funkcii koi se

odnesuvaat na presmetkata na telekomunikaciskite uslugi za korisnicite. Tuka

e opfateno postavuvaweto na parametrite za naplata na oddelni servisi, kako i

sobirawe na zapisi za tarifiraweto i nivna obrabotka.

Obezbeduvawe na sistemot za upravuvawe

Site funkcii od ovaa kategorija moè da gi podelime na funkcii koi vr-

{at za{tita na TMNod neovlasten pristap i onie koi vr{at za{tita na podato-

cite od hardverski i softverski gre{ki.

Mnogu e va`no vo sistemot za upravuvawe so mreàta da se definira {to

na koe lice mu e dozvoleno vo pristapot do podatocite i vo kontrolata na rabo-

tata na mreàta. Ovde se primenuva sloevita struktura na slu`benite lica, vo

koja na onie od povisokite sloevi na upravuvawe im se dostapni funkciite na

onie od poniskite.

Za da se obezbedi za{tita od sistemskite gre{ki vo TMN mo`no e kori-

stewe na razli~ni nivoa na za{tita {to zavisi od va`nosta na stanicata vo

vkupniot sistem na upravuvawe. Ponekoga{ e dovolno da se vr{i samo redoven

back-up, dodeka nekoga{ e potrebno da se odi na udvojuvawe na hardverot. Vo

kompjuterskata tehnika se poznati sistemite otporni na gre{ka vo koi dva pro-

Glava 6 - 12

5/20/2018 Glava 6 TMN

13/21


cesora rabotat istovremeno, pa dokolku edniot otkaè, drugiot gi prevzema ne-

govite funkcii. Vo takvite sistemi, i podatocite istovremeno se zapi{uvaat na

dva diska, pri {to dokolku edniot disk otkaè, toga{ na raspolagawe se podato-

cite od drugiot.

6.4 Organizacija na TMN

Organizacijata na TMN mnogu zavisi od goleminata, karakteristikite i

mo`nostite na mreàta so koja se upravuva, no i od toa {to od TMNse o~ekuva.

Na kraj, taa zavisi i od strategijata na upravuvawe koja ja ima operatorot na

mreà.

Vo sekoj slu~aj, mreàta so koja se upravuva obi~no se razgleduva niz po-

mal ili pogolem broj na sostavni delovi. Pod del od mreàta podrazbirame mno-

èstvo na mre`ni elementi povrzani vo odredena struktura.

6.4.1 Organizacionen model na TMN

Organizacioniot model na TMNja definira organizacijata na procesot

za upravuvawe so mreàta. Organizacioniot model e sloevita hierarhiska stru-

ktura vo koja povisokiot hierarhiski sloj upravuva so poniskiot. Vo literatu-

rata se spomnuvaat slednite sloevi na upravuvawe, podredeni po hierarhija :

Biznis upravuva~ki sloj (Business Management Layer )

Sloj za upravuvawe so servisi (Service Management Layer )

Sloj za upravuvawe so mreàta (Network Management Layer ) Sloj za upravuvawe so mre`ni elementi (Network Element Management

Layer)

Sloj na mre`ni elementi (Network Element Layer)

Sekoj sloj za upravuvawe obi~no ima sopstvena baza na podatoci vrz koja

se potpira. Evidencijata za tekot na podatocite vo mreàta, kako i

evidencijata za lokaciite i resursite vo mreàta gi vodi informacioniot

model. Informacioniot model sluì za identifikacija na resursite koipostojat vo mreàta, kako i za prikaùvawe na relaciite me|u niv.

Glava 6 - 13

5/20/2018 Glava 6 TMN

14/21


Definicijata za funkcionalnosta na sekoj od ovie sloevi ne e striktna,

bidej}i funkcionalnosta na sekoj sloj zavisi od strategijata na upravuvawe, no

i od goleminata na mreàta, odnosno goleminata i sloènosta na TMN.

Biznis upravuva~ki sloj

Ovoj sloj za upravuvawe, kako najvisok vo organizacionata struktura na

upravuvawe, razmenuva informacii samo so slojot za upravuvawe so servisi. Za-

dolèn e da vr{i upravuvawe (t.e. rakovodewe) so celata institucija na opera-

torot na mreà. Tuka spa|aat upravuvawe so raboteweto i buxetot na instituci-

jata, upravuvawe so personalot (na primer: vrabotuvawa, rasporeduvawa na ra-

botni mesta) i sli~no. Bidej}i ovoj sloj ne e ~isto tehni~ki sloj, vo odredena

literatura moè da se najde izostaven od hierarhijata na organizacioniot mo-

del na TMN.

Sloj za upravuvawe so servisi

Slojot za upravuvawe so servisi (t.e. telekomunikaciski uslugi) se griì

za obezbeduvawe na servisi do krajnite korisnici kako i administracija na ovie

uslugi na nivo na cela nacionalna, odnosno operatorska mreà. Zaradi toa, ovoj

sloj mora da ima uvid vo kompletnata nacionalna, odnosno operatorska mreà,

t.e. vo sostojbata na soobra}ajot i opremata vo nea, za voop{to da moè da vr{i

dodeluvawe na soobra}ajni kapaciteti na poedine~nite servisi. Ovoj sloj moè

da se razgleduva i kako sloj za centralizirano upravuvawe so poedine~nite te-

lekomunikaciski uslugi.

Vo bazite na podatoci na ovoj sloj mora da se najdat podatoci za servisite

vo mreàta, a moàt da se najdat i nekoi podatoci za samata mreà odnosno za

nejzinite domeni na upravuvawe, kako i podatoci za me|unarodnite vrski.

Zada~a na ovoj sloj e i da obezbedi poddr{ka pri planirawe na mreàta.

Sloj za upravuvawe so mreàta

Slojot za upravuvawe so mreàta, vo op{t slu~aj, moè da go razbereme

kako sloj za upravuvawe koj obezbeduva nadzor, odrùvawe i kontrola vo sood-

vetniot domen na upravuvawe.

Glava 6 - 14

5/20/2018 Glava 6 TMN

15/21


Na ova nivo moè da se razdvoi upravuvaweto so sistemite za prenos,

upravuvaweto so komutaciskata mreà, upravuvaweto so mreàta za mobilna te-

lefonija i sli~no.

Slojot za upravuvawe so mreàta obezbeduva kontrola na konfiguraciite

na vrskite vo mreàta, odnosno vo razgleduvaniot domen na upravuvawe. Tuka

spa|aat: kontrola na vospostavenata vrska od kraj do kraj, poddr{ka na sistemi-

te za za{tita i restavracija i sli~no.

Vo bazite na podatoci na ovoj sloj za upravuvawe se nao|aat podatoci za

konfiguracijata na site mre`ni elementi vo razgleduvaniot domen, kako i in-

formacii za odnosot na razgleduvaniot so sosednite domeni na upravuvawe.

Sloj za upravuvawe so mre`nite elementi

Slojot za upravuvawe so mre`nite elementi direktno upravuva so mre`-

nite elementi. Pod kontrola na ovoj sloj moè da se najdat pove}e mre`ni ele-

menti. Slojot za upravuvawe so mre`nite elementi gi izvr{uva najgolemiot del

na aplikaciskite funkcii, kako {to se nadzor i kontrola na konfiguracijata

na mre`nite elementi, lokalizacija na gre{ka vo mre`nite elementi i sli~no.

Vo bazite na podatoci na ovoj sloj se nao|aat detalni podatoci za mre`ni-

te elementi, t.e. podatoci za odnesuvaweto, slu~uvawata i akciite na sekoj mre-

èn element, kako i podatoci za konfiguracijata na vrskite me|u uredite odnos-

no sklopovite voNE.

Sloj na mre`ni elementi

Ovoj sloj, kako najnizok sloj za upravuvawe, direktno e naso~en kon upra-

vuvawe so resursite na eden mreèn element. Vo op{t slu~aj, NEmoè da e so-

staven od pove}e uredi, od koi sekoj ima svoi resursi. Modernite uredi, vklu~u-

vaj}i gi tuka i SDHuredite, pretstavuvaat celini, direktno kontrolirani od

strana na TMN.

So ogled na toa deka NEe celina koja direktno se povrzuva so TMN, ovoj

sloj mora da obezbedi funkcii koi taa vrska }e ja poddrùvaat. Mo`no e i ovoj

sloj da ima svoja baza na podatoci vo koja }e se ~uvaat podatoci za fizi~kite i

logi~ki resursi, za sostojbata so alarmite i odredeni parametri (i nivni vred-

nosti) spored koi }e se ocenuvaat performansite na poedine~nite celini.

Glava 6 - 15

5/20/2018 Glava 6 TMN

16/21


Ovoj sloj za upravuvawe na slojot za upravuvawe so mre`nite elementi mu

ja predava informacijata za sostojbata i slu~uvawata povrzani za nivnite re-

sursi, a od nego gi dobiva komandite za akciite koi gi sproveduva nad resursite.

Funkciite na ovoj sloj za upravuvawe se ostvaruvaat, koga e vo pra{awe

SDHtehnikata, vo funkcionalni edinici koi se ozna~uvaat so SEMF (Synchrono-

us Equipment Management Function) i MCF (Message Communications Function).

6.5 Upravuvawe so SDHmreàta

Prviot sloj od OSI referentniot model pretstavuva fizi~ki pat po koj sevr{i komunikacijata odnosno razmenata na informacii me|u elementite od

TMN sistemot. Logi~no e za toa da se koristat transmisioni pati{ta koi ve}e

se definirani so fizi~kata struktura na transportnata mreà. Zna~i, pokraj

kanalite za prenos na soobra}aj, neophodno e i postoewe na kanali koi se kori-

stat za prenos na TMN informacii.

Vo PDH sistemite, edno od re{enijata bilo da se koristat rezervirani

biti vo ramkata na multipleksniot signal, no koli~estvoto na informacii koeso niv moè da se prenese e nedovolno. Osven toa, za da se pristapi do niv, neop-

hodno e da se demultipleksira signalot do odredeno nivo, {to bitno gi iskomp-

liciralo i poskapelo mo`nite re{enija.

Vo SDH tehnikata, u{te vo samata struktura na STM-Nramkata, obezbede-

ni se kanali za prenos na informacii me|u elementite vo TMN sistemot. Vnatre

vo SOH na sekojSTM-N signal postojat dva DCC kanala. Prviot so protok od 192

kbit/sgi koristi bajtite D1-D3vo RSOH (DCCr) i moè da mu se pristapi vo site

SDH uredi, dodeka vtoriot so protok od 576 kbit/s gi koristi bajtite D4-D12vo

MSOH (DCCm) i na nego moè da mu se pristapi vo site SDHuredi osven vo rege-

neratorite.

DCCr se koristi samo za komunikacija me|u operativnite sistemi i ele-

mentite od SDHmreàta, dodeka DCCmpokraj toa, se koristi i za komunikacija

me|u operativnite sistemi i mre`nite elementi koi ne pripa|aat na SDH.

Glava 6 - 16

5/20/2018 Glava 6 TMN

17/21


Sekoj SDHured pretstavuva celina direktno kontrolirana od strana na

TMN, t.e. pretstavuva edenNE. Kako takov, SDHuredot ima vgraden soodveten Q

iF interfejs.

Funkciite za upravuvawe koi se izvr{uvaat vo slojot za upravuvawe so

mre`niot element, kaj SDH uredite se vr{at vo funkcionalnite edinici koi se

ozna~uvaat so SEMF iMCF (slika6.3).

MCF

S2

F interfejsSEMF

Sn

DCCm DCCr

S1

Q interfejs

Slika 6.3 SEMF iMCF

SEMFvr{i konverzija na podatocite za rabotniot re`im na site resursi

vo SDH uredot na koi i samiot pripa|a vo komandi zaradi prenos preku DCC

i/ili preku Q interfejsot. SEMF isto taka, vr{i konverzija na komandite koidoa|aat preku DCC i/ili prekuQ interfejsot vo soodvetni upravuva~ki funk-

cii za poedinite funkcionalni blokovi koi go so~inuvaat razgleduvaniotSDH

ured.Vrskata me|u SEMFi soodvetnite funkcionalni blokovi na razgleduvani-

ot SDH ured se ostvaruva preku S referentnite to~ki. Sreferentnite to~ki se

to~ki preku koi se vr{i nadzor i kontrola na funkcionalnite blokovi vnatre

vo nekoj SDH ured.

MCF e funkcija koja mora da ja ima sekojNE, OS iliMD.MCFobezbeduva

transport na TMNporakite od i kon SEMF, no i nivno prosleduvawe do drugite

NE. MCF ne e funkcionalen blok vo koj porakite terminiraat.

Sekoj SDHured mo`e da razmenuva poraki so TMNpreku Qinterfejsot,

preku DCCinterfejsot ili preku dvata. Porakite koi pristignuvaat na sood-

vetniot interfejs, a ne se nameneti za razgleduvaniot SDH ured, se prosleduvaat

do destinaciskiot ured ili preku Qili preku DCCinterfejsot. So drugi zboro-

vi, toa zna~i deka direktnata logi~ka vrska me|u SDH uredot i TMNse ostvaruva

Glava 6 - 17

5/20/2018 Glava 6 TMN

18/21


ili so direktna fizi~ka vrska preku Q interfejsot ili indirektno preku DCC

interfejsot.

Na slikata 6.4 e prikaàno ostvaruvaweto na direktni vrski na SDH ure-

dite so TMN.

.

MUX

MUX

MUX

SEMFSEMF

SEMF

MCFMCF

MCF

TMN

S

S

Q

S

DCC

DCC

DCC

b)

MUX MUXMUX

SEMFSEMFSEMF SEMF

MCFMCFMCF MCF

TMN

S S

Q

S

DCC DCCDCC DCCDCCDCC

a)

S

MUX

SEMF

MCF

S

DCC

Regenerator

Slika 6.4 Primer za re{enie na SDHured so TMN :a) vo podmreà so linearna konfiguracijab) vo podmreà so HUB multiplekser

SMN (SDH Management Network) e definirana kako podmnoèstvo od TMN

koe e odgovorno za upravuvawe so elementite na SDH mreàta. SMNmoè da se

podeli vo pove}e SMS, kako {to e prikaàno na slika 6.5.

Glava 6 - 18

5/20/2018 Glava 6 TMN

19/21


SMN

SMS1 SMS2 SMSn

TMN

Slika 6.5 Odnos me|u TMN, SMN iSMS

NE(Kraen sistem)

NE

(Kraen sistem)

NE

(Kraen sistem)

OS/MD

(Kraen sistem)

NE

(Kraen sistem)

Popaten sistem

GNE

(Popaten sistem)

Q

Slika 6.6 Koncept na krajni i popatni sistemi

SMS pretstavuva mnoèstvo od site ECC (logi~ki kanali me|u elementite od

SDH mreàta koi go koristatDCC vo svojot fizi~ki sloj) i lokalni vrski (pre-

ku Qinterfejsi) so koi se povrzani site elementi od razgleduvaniot del na SDH

mreàta. Na toj na~in, SMSpretstavuva komunikaciska mreà po koja se razme-

nuvaat upravuva~kite informacii vo bilo kakva postoe~ka topologija na SDH

transportnata mreà odnosno podmreà. O~igledno e deka SMS ja ostvaruva

funkcijata za razmena na upravuva~ki podatoci(DCF) specifi~na za SDH.

Glava 6 - 19

5/20/2018 Glava 6 TMN

20/21


SekojaSMS mora da ima barem edenNEpreku koj e povrzana so OS, odnosno

soMD. Toj mreèn element se narekuva grani~en mreèn element (GNE Gate-

way Network Element).Pokraj funkciite na mreèn element (NEF), GNE moè vo

sebe da ima i vgradeni medijatorski funkcii (MF

). Preku nego se ostvaruva vr-skata me|u OS/MD i site NE vo domenot na SMS.Site NEkoi se nao|aat me|u

OS/MD i destinaciskiotNE se narekuvaat popatni sistemi, dodeka OS/MD i de-

stinaciskiteNE se narekuvaat krajni sistemi. Konceptot na popatni i krajni

sistemi e prikaàn na slika 6.6.

6.6 Upravuvawe vo mobilni mreì

Da se dodade vo idnina!

6.7 Upravuvawe vo paketski mreì

Da se dodade vo idnina!

6.8 Diskusija

Upravuvaweto so telekomunikaciskite mreì e edna od karakteristikite

na sovremenite digitalni mreì. Denes re~isi ne moè da se zamisli mreà ko-

ja nema soodveten sistem za upravuvawe, nezavisno od tipot na mreàta. Imeno,

sistemite za upravuvawe postojat vo transportnite mreì (primer: SDH), vo mo-

bilnite mreì, vo IP mreìte, itn.

Podetalno go razgledavme upravuvaweto vo SDH mreàta. Imeno, so spe-

cificirawe na DCC kanalot vo STM-Nramkata dadena e mo`nost so voveduvawe

na SDHbrzo i lesno da se vovede i TMN.So voveduvawe na TMN, SDHmreàta ja

prikaùva potpolnata fleksibilnost. TMN obezbeduva postojan uvid vo sostoj-

bata na site mre`ni elementi odnosno sostojbata na site raspoloìvi soobra-

}ajni kapaciteti, brza lokalizacija na problemite vo mreàta, dale~insko

upravuvawe so konfiguracijata na mreàta i go olesnuva administriraweto i

planiraweto na mreàta.

Glava 6 - 20

5/20/2018 Glava 6 TMN

21/21


Centraliziranoto nadgleduvawe i upravuvawe so mreàta kako posledica

ima namalen broj manuelni aktivnosti vo mreàta, a so samoto toa i namalen

personal za odrùvawe. Ako na toa se dodadat i namaleniot broj na rezervni de-

lovi zaradi koncentracija na funkcii vo pomal broj na uredi, toga{ e jasno deka

SDHtehnikata so sebe nosi bitna redukcija na tro{ocite za odrùvawe.

Generalno, fleksibilnosta vo pristapot, kako i distribuiranata mo`-

nost za prespojuvawe poddràni od TMN davaat mo`nost za voveduvawe na ne{to

{to se narekuva in service provisioning. Toa podrazbira vedna{ po priemot na ba-

raweto za servis od strana na nekoj korisnik, takvoto barawe mnogu brzo da se

pretvori vo niza od instrukcii kon soodvetniot mreèn element koj e vklu~en

vo vospostavuvawe na soodvetnata vrska od kraj do kraj. Tie elementi se rekon-

figuriraat, a po potreba im se prosleduva i soodveten softver za poddr{ka na

baraniot servis. Za toa vreme soobra}ajot koj postoi vo mreàta ne se prekinu-

va.

Glava 6 - 21

Documents

Glava 6 TMN